(ZJutranJe Izdanje.)
ME
43. številka.
V Trstu, v torek dne 10. aprila 1894.
Tečaj XIX.
„EDMOHT"
izhaja po trikrat na teden v šestih izdatijih ob t«rklh, četrtkih in Mbolltll. Zjutranje izdAnje iz-haja ob »i. uri zjutraj, večerno pa oh 7. uri zvečer. — Obojno is-dunje HUN«:
i. jadan dimk f — .90, liv.n Av-ttr.	t'. 1.40
u tri amr . 2 HO . .	.
t. pol leta „ &. . .	. S,- •
i. IH l»to . 10. - . .	.. IH,—
Na narećfce kril priložene naročnine se ne jamlja aiir.
Tosamične Številke se dobivajo v prodajalnicah tobaka r Trutu po S nvč , v Gorici po 9 nvč., Sobotno večerno izdanje r Trstu S nč„ v Gnriri 4 nč.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
< i^lati se raiunijo p<> tarifu v petitu ; za naslove t drl elimi črkami se plačuje prostor, kolikor obiega navadnih vr ti«. 1'oslaoa, osmrtnice in javne zahvale, danim*i oglasi it« , se računajo po pogodbi,
\si dopisi naj pošiljajo ureil niitvu: ulica Caserma št. 13. \s.iko pismo mora biti frankovano, ker ne frank ovana <e ne sprejemajo. Ko-kopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema H/trnrnUtro, ulica ('»trma 13. Odprte reklamacije so proste poštnine.
„ I* edinoiti j« min'!"
Ustamni škod / „Kmetijska inih" u Trst in oMico.
Minolo nedeljo storili amo odločilen korak za ustanovitev „Kmetijske družbe" za Trst in okolico — in to pod izredno ugodnimi znamenji.
K ustanovnemu shodu, katerega so sklicali gg. Ivan Goriup, deželni poslanec in veleposestnik na Opčinah, Ivan Marija Va-tovec, deželni poslanec in pesestnik pri bv. Ivanu in Dragotin Martelanc, posestnika sin v Barkovljah, zbralo se je razmerno veliko število posestnikov in kmetovalcev iz okolice, zanimanje pa je bilo tako živo in razprava toli zanimiva, da je vbo to utrdilo v nas prepričanje, da stvar mora vspevati, ako le pride to društvo v prave roke.
Kot prvi sklicevatelj shoda, pozdravil je g. deželni poslanec Ivan Goriup zbrane može, predstavivši vladnega zastopnika g. dr. Ant. Mahkoveca. Govornik je v kratkih potezah pojasni), kolike važnosti utegne postati .Kmetijska družba" za Trst in okolico, s ko bode dovelj zanimanja.
Prof. Mandič predlaga, da se predsednikom današnjega shoda izvoli gosp. dr. Simon Pertot, kateri se že od nekdaj posebno zanima za to vprašanje in je svojedobno požrtvovalno deloval pri sestavljenju pravil.
Ker pa gosp. dr. Pertot ni inogel vspre-jeti te časti, izvolil se je na predlog poslednjega gosp, Ivan Goriup predsednikom shodu.
Prvi se oglasi za besedo o predmetu g. prof, Mandič. Govornik pripoveduje, kako da so posamični, za napredek okolice vneti možje že davno prepričani o potrebi tako družbe. V Trstu imamo pač laško kmetijsko družbo, od katere pa nima okoličan prav nobene koristi. To laško društvo ne dela čisto nič, razun o posebn ih dogodkih, recimo o volitvah. Zato treba ustanoviti društvo, katero bode res služilo svojemu namenu: raavoju kmetijstva po okolici, društvo, ki bode voditelj našemu kmetu. Že pred par leti so se vršila posvetovanja, žal, da biuo tedaj naleteli na nepričakovane zapreke in nismo dosegli svojega namena. Pravila pa imamo pripravljena. Veselo znamenje je pa tudi to, da ne le mi uvidevaino potrebo kmetijske družbe, ampak t u d i c. k r. vlada, o čemer se je govornik sum prepričal.
PODLISTEK.
Kantiti upor. 15
Zgodovinska povest iz isstnajstsga veka.
Spisal Avgust Šenoa. Preloiil I. F. Planinski.
(Dalje).
— In kadarkoli se pojavi nov gospodar, kadarkoli zagrozć nove nadloge, prikaže se po noči Dora — bleda, blazna, in Dora pluka in plaka za svoje grehe, iz srca se ji izvija zlata kača in prosi Boga, naj pokonča grad. Malokdo vć za to povest, stari gospodarji ved6 zanjo, ali to taji- pred svetom. Ali ste videli tisto staro sliko v gospejini sobi ? Lepo žensko na starem platnu ? Kakor da jo vidim pred seboj. Črno je opravljena, kaj ne da ? Na glavi ima zlato krono, na vratu biser, a v roki jabolko, hudičevo darilo. Kadar gledaš v te črne, sladke oči, zazebe te in stojiš kot prikovan. Poglej si jo, Andro, poglej. In glejte ! nedavno se mi je sanjalo o stari Dori. Stokrat sem videl to sliko, dokler je bila moja pokojna žena dojilja gospodičine Zofike, in sedaj se mi je zopet v sanjah pokazala, kakeršna je na sliki, samo da se ji je iz srcu zvijala zlata kača. Že sem pozabil na to v svoji
Gosp. dr. Pertot naglasa istotako veliko potrebo takega društva. Dandanes — pravi govornik — se ustan ovijajo razna društva, a sleherni dan vidimo, kako hitro propade mnogokatero društvo. Zakaj ? Zato, ker morda ni bila prava potreba za tako društvo, ali pa ni bilo sposobnih in delavnih moči, katere bi je vodile. 0 društvu, katero name-rujemo ustanoviti sedaj, pa se nikakor ne more reči, da ni potrebno, kajti donašalo bode velike koristi, ako se jo oprimmno z navdušenjem in ljubeznijo. Saj vidimo, da obstajajo povsod drugod taka društva, po nekod že po sto let. In kolike vspehe dona-šajo za vinogradstvo, sadjerejo in živinorejo ! Taka društva so potrebna sosebno zato, ker posamičnik ne more ničesar doseči, ker mu primanjkuje znanja in sredstev. In oglejmo ai našo okolico ! Tu je še mnogo družin, ki se žive le od k m e t i j!s t v a, a tudi taki, ki se žive od obrti, so vendar še v zvezi s kmetijstvom. Vsem tem bi koristila taka družba, In koliko lepih tal je še neobdelanih po okolici ! Težko je sicer življenje za kmeta, vendar pa vidimo po okolici, da še najbolje izhajajo tisti, ki se drže kmetijstva. Koliko jih je, ki so za-čeli kmetovati z malim, a so prišli polagoma do lepega premoženja. In pa : le kmetje neodvisen! Kakor se vidi, bode imela naša družba mnogo dela. A to naB ne sme plašiti. Pokazati moramo najprej sami, koliko se da zboljšati, po te in nam tudi drugi po-morejo. Vpisujte bo torej — zaključuje govornik — z veseljem v novo družbo, da bode mogla delovati deželi v korist.
Predsednik Goriup se sklicuje sosebno na sijajne vspehe kmetijske družbe Kranjsko, tako, da jej priBtopa na stotine novih udov na loto. Mi sicor no bodemo mogli delovati v toliko meri, več pa gotovo, kakor „So-cieta Agraria". Agraria nima zmisln, ker bo jej člani sami meščani. Dobrega vspelta bo nam je nadejati tembolj, ker smemo biti uverjeni, da nam bode šla na roko družba kranjska, in tudi vlada nam slednjič ne bodo mogla odreči svojo pomoči.
Predlaga torej, da se izvoli daneH pro-vizoričen odbor, kateri naj pregleda pravila in je predloži vladi v potrjonjo, kakor hitro se oglasi 100 udov.
Goap. Josip Turk vpraša pojasnila, kje bude sedež društvu P
Goriup: Mi pokladatno glavno važnost na
stari pameti, ali ko jc prišel tisti Madjar k naši gospodinji in so čistili stanovanje, pala je slika z zidu. Pazite, Dora se premika. Meni je to povedul Ivan Sabov z grada, u drugo noč sem v sanjah videl Doro. Varujte se, nič dobrega nc pomenja to!
Vsi molče, samo botra Kata zusepeče : Ne uvedi nas v izkušnjavo; in prekrižuvši se, vodi Jano v hišo.
—	A ! izpregovori prvi Andro plaho, sedaj vem ; to je tista starinska slika v sobi gospe Uršule. Pri moji veri, prav je govori Sabov. Mi smo urejali sobo in slika je pala, pa se je gospa prestrašila. Res je pala. Vidiš. Nisem vedel, ali jc to Mara ali Dora, niti za vso to strahoto. Obvaruj nas Bog !
—	Amen ! pripomni stari sodnik, laz za vse to, kar nam je sedaj Jurko pripovedoval, nisem vedel, ali neku prokletstvo je v gradu. Nikdur miru, nikdar pokoja, večen ravs in kavs, da si človek čusi že želi položiti svoje stare kosti v črno zemljo. Tu smo in štejemo dni, ali drug je hujši od drugega. Sin pod-vprašuje očeta : Kako je bilo ? Oče pravi : Zlo kukor sedaj. Oče je prašal deda : Kakovo srečo si imel j a ded je odgovoril : Nobene ! Pa prašam : moremo li mi svojim otrokom kaj boljšega poveduta, ali bodo otroci našim
to, da pristopijo okoličani k drnštvu, vendar pa bodi v mestu njega sedež.
Dr. Pertot meni, da ne treba čakati na 1.00 udov, ampak kar danes naj se odobro pravila. Ne stori nič, ako nas je začetkoma manj; ako dokažemo, da Be da kaj storiti, potem pristopijo tudi drugi. Z delovanjem se privabi druge ude; prirediti bi n. pr. morali razstavo domačih vin. Ako bi hoteli odlašati, bi Btvar najbrže zopet zaspala.
Gosp. Ivan vit. Nabergoj bi bil za nekako Brednjo pot. Vsaj 50 udov naj bi vstopilo, prodno ae predlože pravila. Pri nab bo pač žalostno razmere, ker se posestniki premalo brigajo za razvoj kmetijstva. Vzrok temu sta svoboda žonitve in pa razkosavanjo zemljišč. Ljudje bo izgubili veselje in mnogokrat su še zadovoljni, ako se iznebe pre-moženjca.
Žalostno jo res, da jc po okolici še toliko neobdelane krasne zemlje. Kmetijski stan je res težaven in vendar lep, ker ima kmet vedno Bvoje varno zavetje, kakoršnega delavec nima. Kmet more vsaj pošteno vzgo-jevati svojo družino in jo že iz socijalnega vzroka treba ohraniti kmetijski stan. Brez varne vzgojo in zavetja se nam nas živelj pogublja in izgublja ljubezen do domovine, do cesarja iu do svojoga rodu. Hadostno pozdravlja toroj ustanovitev tega društva in je hvaležen onim, ki bo poprijeli inicijativo. Vendar pa treba ustvariti nekako podlago, zato bi bil govornik za to, naj bi pro-vizorični odbor najprvo nabral 50 članov. Nekdaj sicer ni bil navdušen za tako družbo, ker imamo že „Sociota Agraria« in ker tudi vlada numeruje ustanoviti kmetijsko zadrugo. Ker pa vidi toliko dobro volje, delati hoče tudi on za družbo. Družba bodo lahko šla na roko pri naročevnnju žvepla, zasajenju ameriških trt itd. Našo ljudstvo jo zelo nezaupljivo in se le težko da prepričati o dobroti novih uvedb. V tem pogledu bode družbi delovati, namreč poučevati in prepričevati je. Glede razstav jo pa govornik pesimist, ker mnogo stanejo.
Predsednik Goriup pozdravlja radostno g. Nabergoja, kor jo uverjon, da nam po-poslednji lahko mnogo koristi se svojim vplivom.
Prof. Mandič pravi, da že denafinja udeležba priča o velikom zanimanju. Lo od nas je zavisno, koliko udov dobi družba. Govornik je za to, da so takoj prefiitajo pravila
unukom pripovedovali o srečnejših dneh ? He, meni se vse tako zdi, da je Jurko resnico govoril, ker brez prokletstva to ni. Obvaruj nas sveti Bog !
Gušetič je vse te besede mirno poslušal. Sumo časi zaigral mu je na lici poroglijv nasmeh. Naposled seže po vrči potegne pošteno in udarivši s pestjo ob mizo, zukriči :
—	Iledaki ! Kakova Dora ! Kakovo strašilo ! Kakovi vragi ! Kakovi angelji ! Vse to jc pružen bob, a Jurko je bil pijan, ko jc sanjal. Nobeno strašilo nam nc nosi zla, prinašajo nom ga živi ljudje, gospoda nam na prinaša. Vem jaz to, saj sem bil po svetu. Gospoda, gospoda, katere je ženska nosila kakor nas, katere jc duhovnik krstil kakor nas, katere bo vrag vzel.
—	Kakor tebe, reče srdito Jurko.
—	In če me tudi, odgovori še bolj jezno Mato in rmeno lice mu zardi; huje mi ne bo kot mi je, in da ne bi vedel, da me je krstil duhovnik, da smem poslušati orgije in cerkvene vigilije, gotovo bi mislil, da sem živinče, da šc več, ker gospoda daje živinčetu vsaj otep sena, mi pa — in pri tem potegne Gušetič zopet iz vrča — lahko glojemo tisti lc goli kamen, ki leži kraj pota. Kaj je Dora, ki nas bije, mota, gazi in obesa ? To jc naše
in voli provizorični odsek. Saj družba ne ustanovi zato, da bode vzbujala aniinanje. Tudi z ozirom na namero vlade, ustanoviti kmetijske zadruge, je dobro, da ustanovimo lastno družbo, kajti le na ta način bodemo imeli tudi mi važno besedo, ako bi prišlo do ustanovitve kmetijskih zadrug Kar so tiče razstav, omenja govornik, da razstave živine, prirejene po okrajnih zadrugah po Istri, vapevajo izborno, dasi jo ljudstvo tam še bolj Biromašno in nevedno nego po tržaški okolici. Tudi trtna uč nas sili, da mislimo na ustanovitev kmetijsko družbo. Po Islri imajo ."adruge vrte z američanskimi trtami; tudi po takih krajih, kjer ni trtne uši, jih imajo, da so pripravljeni, Z a tak vrt bodo skrbeti v prvi vrsti.
Nabergoj odgovarja govorniku, da on ni mislil na to, da bi čakali z ustanovitvijo ampak želel bi lc, da bi čakali /. ustanovitvijo vsaj tako dolgo da dobimo f»0 članov. Ce se pa žo danes oglasi toliko članov, tem bolje. Nekoliko pesimizmu trolm pri takih stvareh.
Voditelj Kamusčič pravi, <U jo srečen tisti okoličan, komur je še ostalo kuj zemljišča, ki prinaša tu lepo dobičke, v prvi vrBti pa vrtnarstvo. Dobro je, da s kmetijsko družbo dobimo voditeljico. Ne smerno misliti sicer, da nas ista takoj obogati, saj jo zadosti, da nam bo dajala pouka. Odloči pa naj so že dancB.
Predlog Pertot-Mandičev, da ho namrer. takoj prečitajo pravila, so jo vsprejel na to soglasno.
Predsednik Goriup je prečita! na to razaežna plavila, koja so se vsprejola z malimi dodatki ali proinoiubami, in se priobčijo v „Edinosti" na občo željo. 1/.volil se je tudi provizorični odbor, kojemu bode naloga predložiti pravila v potijenjo.
V svojom zaključnem govoru pohgal je predseduik Goriup na srce vnem navzočim, da z navdušenjem začno nabirati ude in vzbujati zanimaiijo za družbo med ljudstvom.
Politiške vesti.
Pogreb Schmeykalov. i/, Prago poročajo dne H. t. m., da jo bif Schmoykalov pogreb impozantan. Sprevoda udeležili so se namestnik, deželni maršal, župan Praški razni poslanci (nomški iu Češki), predseduišLvo
robstvo, Da, Kranjci, to so ljudje, ti so mar-sikaterikrat pokadili svoji Dori. Bil sem ondu. Pripovedovali so mi, kako jc bilo, Ko so jim pričeli nemška gospoda zabijati žeblje zu nohte, oklenili so se oni svoje ,,stare pravde'1 — debele palice, in su udrihali po gosposkih plečih, in kadar jih je dobra sreča namerila na kako kamenito kolibo, podkurili si> gospodi, daso secelO pozimi potili. To so ljudje!
—	Mato, Mato! pripomni Andro, vino ti jc spustilo strasne mehurje po pameti. Brzdaj ta svoj jezik, ker vražje skače. Jaz le sicer nc izdam niti nihče nas, uli da te kak gosposki sin slisiil, kako govoriš o slai i pravdi mogel Iu občutiti, čemu je konoplja dobra in slaba.
—	Kaj mi mar, prestriže ga Gušetič, bolje je, da kot človek umrem, kakor da živim kot živina. Saj sem ti dejal, da mi ni mar, ako me vrag vzeme. Sedaj pa z Bogom, prijatelji !
To reksi, vstane Mato, potisne si klobuk na glavo in zavije nekako opotekaje se proti vasi.
Druščini je bilo nekam tesno pri srci. Vince kakor ne bi hotelo skozi grlo.
(Dalje).
5tvo kluba združene nemSke levice in mnogo-
stpvilne deputacije nemških obein na ('fiškala. .\finister <ir. IMener po v dar jal je v nadrobnem govoru pnlitiški gonij pokojnikov in ' jesja patrijotisko mišljrnje. Zaključil je svoj govor z pozivom na nemško prebit al« stvo na Češkem, da naj »lavi spomin Schmey-k tla s tem, da izvrši program nb žnonti in solidarnomu, kateri je bil vedno pokojnikov ideal. V.\ ministrom govori] je posl. Selile -singer \ imenu nemških deželnih poslancev, Forchhoim pa v imenu raznih nemških po-liriških društev, ki ho bila zastopana pri pogrebu.
Poljaki klub izvolil si je dne 8. t. m, svojo novo predsjedništvo Predsednikom bil je izvoljen z :J7 glasovi [»roti 7 bivši minister Zaleski. Podpredsednikom bila sta izvoljena poslanca grof l' i ni n s k i in J c-drzeovič vsak s *J3 glasovi. Sklenilo se je zatorej, da naj odloči žrebanje med njima. I'osi. Jedrzeovir jo izjavil na to, da on ne sprejme podpredsedniške ^iisti, tudi ako bi ga zadel žreb. Kes jo žrebanje odločilo zanj, a ker Jedrzoovio nikakor ni hotel sprejeti časti, volilo se jo z nova. Zopet se jo zgodilo trikrat zaporedoma, kakor prej in šo-le četrtič bil je izrečno izvoljen Jedrzoovič, ker je oddal prazen listek jedeu volile« v, ki je prej glasovni za Pininskoga
Delavski »hodi na Dunaju. Dno s. t.
m. zborovali ho na Dunaju delavci na štirih različnih krajih. Pričakovalo se je, da Bkle-nejo ustaviti delo takoj, toda sklenili so le, da ne umaknejo nikakor svojih zahtev glede H urnega dela. Ako ne bi se zadovoljilo njih zahtevam, potem pa napovedo štrajk, kadar bode primeren čas za to.
Ogrska liberalna stranka in Košut
I)ne H. t. m. posvetovala se je v Budimpešti ogrska liberalna stranka, o tem, kako mi j bi se vedla v poslanski zbornici proti predsedniku Btilffvju, kateri se je grozno pregrešil s tem, da ni vodil osobno posla-niške deputacije o Košu to ve m pogrebu. Mi-nisterski predsednik bar. Weckerlo izjavil je o tej priliki, da smatra vlada BalfTyjevo postopanje kot popolnoma korektno, jfker je izvišil točno in vestno to, kar je bila sklenila zbornica sama. Vlada, tekel ju nadalje, ne pofileva tega spora nikakor kot naval na osebo predsednikovo, ampak kot stvar, katera se dostaje vse^a miniatoratva. I'osled-nje pa je v Košu to v i zadevi dovolilo vse, karkoli je le dovoliti mogla.
Ogrska poslanska zbornica V včeraj
šuji seji interpelovalo je mnogo poslancev opozicije vlado zaradi nje postopanja o smrti Košutovi. Podrobnejšo poročilo o toj seji objavimo v vi čer ne m izdanju.
Pravoslavni cerkveni kongres. Kakor poročajo iz BudimpcSto, odredil je patrijarh, da Be »eslanejo pravoslavni cerkveni dostojanstveniki v posvetovanje dne 1. maja t. 1. Glavna točka posvetovanj je cerkvcno-poli-tiška preosnova, proti kateroj se namenijo energično upreti pravoslavna cerkev.
Nemški cesar v Italiji. Benečani ho \>prejeli cesarja Viljelma kolikor najsijaj. nojšo so mogli. Rnzsvitlja\a bila jo tako čarobna, da se ji cesar ni mogel načuditi. Po mestnih kanalih mrgoloto jo čolničev, da so je komaj mogla pomikati kraljevska gondola. V nedeljo zjutraj bil je cesar pri službi božji na ladiji „Molike", o poludne jo šel na zajuterk h kralju. Potem sta obiskala vladarja palačo dožev. (Doži bili so glavarji nekdanje benečanske republike. V svetovno znani prekrasni palači dožev na trgu sv. Marka v Benetkah je nakopičenih umetniških in zgodovintkih znanu nitostij neprecenljive vrednosti. Ur.) Ob uri pop. stopil je cesar z grofom Billovom v navaden čul-nič in se vozil po mestu. Šetal se je tudi po nt katerih tesnili ulicah beuečtinskili, občudujoč krasne palače, lepe mostove iii druge znamenitosti beneške. Ob ti. uri zvečer bil je slavnosten obed, h kateremu so bili povabljeni načelniki vseh oblastnij in drugi dostojanstven ki. Napitnic ni bilo. Co-sar izrekel jo sindaku Selvattku svojo m-hvalo na sijajnem vsprejemu in na dokazih timpatije Benečuiov. — O zvečerni slavnostni predstavi v gledališču „Konico ' bilo je gledališče prenapolnjeno, toda vladarja nista prišla k predstavi.
Italija. Dne S. t. m. posvetoval so je Crispi z generalom lleuschom o razmerah v pokrajini Lunigiana. Vojni minister Mocenni jo bujo predložil, da se zniža število voja-
kov v tej pokrajini na normalno stanje fim se prekličpje izjemne naredbe — Italijanska gosposka komora t,Corte dei conti) zavrgla je v svoji seji dne 8. t. m. naredbe za povišanje carine na s d, na špirit in na povišanje užitnine. Izjavila je, da so dotične naredbe nepostavne, ker segajo preko eksekit-tivne oblasti v zakonodajstvo
Nemški državni zbor vsprejel je zakon o davku na borzo, odbil je pa zakonski načrt o kolekovini za pobotnice in tovorne liste.
Različne vesti.
„II Pensiero Slavo". Zagrebški „Obzor'' piše o listu „II Pensiero Slavo", ki prične te dni izhajati v Trstu, nastopno: To glasilo, pisano v jeziku, toli razširjenem po Evropi, toli bogatem po Bvoji literaturi, toli poznatetn radi muzikalne svoje lepoto
—	nmre doseči, da se razprše predsodki, ukorenjeni o nas po zapadnom svotu, da so razjasne naša vprašanja, da se raztolmačijo našo težnjo, da pouči o našem napredku sosebno na polju kulture: z jedno besedo, da nam pridobi simpatije na zapadu. Izhajajoč italijanski v tako plemenito svrhe, si list ni mog^l izbrati primernejšega središča nego Trst, kjer je italijanski svet v najbližji dotiki s hrvatskim in slovenskim, kjer je pod italijansko površino in kulturo vse naše. A da se Evopa seznani z vsem tein, \ lo bode „II Pensiero Slavo" najvspešneje sredstvo. More biti in mora biti.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo sc je, veseli družbi Hkedenjskih narodnjakov v gostilni „pri velikem oblaku" 90 nvč.
—	K tej svoti je dodal sam veliki oblak še 20 nvč.
Za sirote pok. Sluge Ivana, učitelja na Tatrah darovali so nadalje : Jak. Klemene, trgovec v Trstu 5 gld. — Iv. Makarovid 2 gld. -- B. Bckar, Ter., Golmayer, M. Di-minčiĆ, po 1 gld.
Javna skladišča. Dne 1. t. m. izvršila se je predaja uprave javnih skladišč v roke države. Dne t m. se je konstituirala komisija, imenovana po trgovinskem miniiterstvu, Istega dne so uradniki storili službeno prisego. Postava o predaji javnih skladišč v roke države pride pred parlament prihodnji teden.
Iz Zagreba se nam piše: Slušatelji hrvatskega vseučilišča v Zagrebu prijavljajo nastopni protest : Vseučiliščna mladina hrvatska smatra kot svojo nujno in sveto dolžnost, izraziti svojo nezadovoljnost radi nenadejanega umirovljenja vseučiliščnega profesorja Sandora pl. Brcsztycnskega. V tem umirovljenju d.ra Br., kateri bi bil lahko se svojim sijajmin duhom in značajem se mnogo let deloval 11a čast in korist hrvatskega vseučilišča, uvideva hrvatsko dijaštvo težek udarec v prvi vrsti našemu vseučilišču in gorko krivico nasproti njemu samemu.
Vseučiliščna mladina hrvatska ve dobro, da vzrok temu činu visoke vlade treba iskati izven njegovega profesorskega delovanja, kajti po svoji učenosti marljivosti in izredni prijaznosti nasproti, dijakom, a po stremljenju možke svoje sile, bil je gosp. Bresztyenski poklicani kakor malo kateri, da ostane mladini tudi nadalje duševni vodja in učitelj, uzor poštenja in značajnosti.
Skrbnim srcem gleda mladina na bodočnost hrvatskega vseučilišča, kjer pri na-meščenju in umirovljenju profesorjev ne odločujejo znanstveni, ampak drugi obziri, s čemer se vseučilišče, katero bi moralo služiti le znanosti, podrednje idejam, s katerimi ne bi smelo biti v nikaki zvezi.
In tudi to je smatrati glavnim razlogom, zakaj sc naše hrvatsko vseučilišče ne more povzdigniti na višino ostalih sličnih zavodov evropskih
Vseučiliščni mladini hrvatski ne more in ne sme biti vsejedno, koga dobi za učitelja, zbok česar je odločila na legalni vseučiliščni skupščini, najodločneje protestovati proti postopanju, s kojim se krši čast in ugled naše altnae matris pred svetom in s tem vničuje vse najlepše nade, katere so stavili do nje njeni osnovatelji in jih stavlja sedaj ves narod hrvatski.
Dano in jednoglasno vsprejeto na Icgtilni sklicani vseučiliščni skupščini dne 8. marca, leta 18144.
Policijsko. V nedeljo popoludne zasačil je s pomočjo stražarjev polic, agent gosp Heiden na „blaženem'4 Rallijevem dvorišču 171etnega brivca Henrika Sbisa in 181etnega Antova Bitežnika, oba iz Trsta, ko sta iz gole radovednosti segala v tuje žepe, menda zaradi tega, da bi se prepričala, kaj je v njih Spravili so ju v varnost. — Isti agent dal je zapreti lOletnega kovaškega pomočnika Viktorja Turkoviča ln 38Ietnega težaka Antona Kumarja, Ler sta razgrajala na Hallijevem dvorišču. — V nedeljo zvečer vračal se je 25 letni pivarski hlapec Martin Esič, službujoč pri iudtmanovi pivovarni proti domu. V ulici Molino grande rekel je v šali svojemu psu : „Sedaj gremo pa domov". Te besede čul je nek desetnik 97. pešpolka, ki je šel v istem trenotku s »vojo ljubico mimo Esiča, in misleč, da «o bile te besede namenjene njemu, vboda! je nedolžnega hlapca z nožičem v prsi in pobegnil. Ranjenega obvezali so pri zdravniški postaji, toda rana ni nevarna. — V nedeljo zjutraj prijel je policijski oficijal g. Tiz 401etnega natakarja Ernesta Brusa iz Ljubljane, ker ga išče okrajno sodišče v Postojni še od leta 1881. zaradi neke tatvine.
Nezgoda na ladljl. V nedeljo ponesrečil jo 19letni mornar Anton DumiČ na krovu ladije „Amphitrite", ker se je neprevidno približal z glavo verigi škripca na sopar. Veriga odtrgala mu je komad mesa iz lica. Ponesrečenega odpravili bo v bolnišnico.
Splošni itrajk hočejo uvesti delavci v Požunu dne 1. majnika, ako jim delodajalci ne bi dovolili praznovati ta dan.
Dohodki Dunajskega iupana. Včeraj so potrdili novoizvoljenemu županu Dunajskemu, Grtiblu, dohodke, kakor jih je imel njega prednik dr. Prix. Po tem dobi župan letne plače 24.000 gld. in prosto stanovanje v mestni palači.
Spretnost nemftklh tehniških zavodov. Že od meseca maja min. leta je avstr, jahta .,Miratnar" v ladijostavbarskem zavodu v Schiehavu poleg Danciga, na popravku. Zavod je napravil z avstr. vlado pogodbo, v kateri je določeno, da mora plačati zavod globo 100.000 mark, ako poprava na bode baš po pogodbi. Te dni poskusili so popravljene stroje „Miramara" in ladija res ni dosegla brzosti, katero bi morala imeti po pogodbi. Zavod je plačal svojih 100.000 mark globe.
Koledar. Danes (10.): Ecehijel, pr.; Antonij, in. — Jutri (11.): Leon Vel. p.; Betina, dev. — Mlaj. — Solnce izide ob 5. Dri ill min., zatoni ob G. uri 31 min. — Toplota včeraj: ob 7 ari zjutraj 17 stop., ob 2. pop. 19 stop.
Loterijske številke izžrebane 7. t. m. Dunaj:	60, 6, 59, 84, 79.
Gradec:	72, 58, 22, 33, 40.
Inomost:	83, 9, 57, 71, 77.
Najnovejše vesti.
Sredec 8. Ker ni ugodnejše ponudbe z a izkovanjo 15 milijonov srebrnega denarja, dobi to naročilo „ogrska banka za trgovino in industrijo", ako temu pritrdi ministerski
svet.
Benetke 9. Na Markovem trgu so se ponavljalo ovacije Veličanstvoma. Nemški cesar odpotujo danes.
Rim 8. Kralj Umberto odpotujo v torek iz Benetk v Floreneo, kamor dospela iz Rima tudi kraljica Margarita in princ neapeljski, da obišč jo vkupno kraljico angleško. V Biedo se vrr.ejo vsi trije v Rim.
Madrid R. Vesti o slabem zdravju kralja so neosnovane.
Nev-York 9. Uporniki nadaljujejo širajk. Včeraj je 200 s palicami oboroženih žensk prepodilo delavce iz tovarno v Lamontu. Redarji se niso upali streljati na ženske. V Petersburgu (Virginja) se jo razpršila v zrnk neka tovarna umeteljnih ognjev. 11 oseb je ubitih, 7 ranjenih.
Trgovinski brzojavi.
UlHliiiipCHtU. Pšenica za spomlad 7'41—7' it?, za jostiii 7"i»7—7'l> \ Koruza za juli-august 5-Os do 6'1U	Oves za spomlad 7'Ž-I do 7\S(1
Pšenica nova od 17 kil. t'. 7'40 7 Bil, od 7 s kil. t'. ;.5n '.-jj, od 75» kil. f. 7-50 7 6», od 80 kil. f. .'M ;\i;>. od 81 kil. for. 7"70 J-7.», Bi [>'(10 5'70; oves novi fl'95 —7 40.
Ječmen U5.'i—9—; proso -i----4' 0.
Dosti ponudbo pšenice, jako živahno povpraševanju. Prodalo se je 60.000 met. stotov m seje
plačevalo jako rado 5 nvč. dražje. Ri 5 nvč., oves 10 nvč.. koruza 5 nvč. dražje. Vreme lepo ali ve lika suša
Praga Nerafinirani sladkor: zopet rnate Za april 16*7"». Nova roba september 16'—. Hiiftlmpentn Špirit, 16 -0-17--• lin vre Kava ^'antos gnod average za april 10 »•—, za avgust l ur—,
Haaiburi Santos gooJ average za april 83-7 >, maj 8;i'75, september 7 0• ž r. stalno.
Dunajska borsa O. aprila 1894.
predvčeraj danes Državni dolg v papirju . . . 98'85 H8-«" „ „v srebru . . . 98-35 98-35 Avstrijska renta v zlatu . . . 11920 119M „	„v kronah . . 98" - 97-»j
Kreditne akcije......35620 3ji*»0
London 10 Lst.......12470 12t«0
Napoleoni........ 9»1'/, 9*32'/,
100 mark.........61*10 61-i J
lf'0 italj. lir........ 43-60 4 Ml)
SVOJI K SVOJIM!
I noti prodajalne! IT^j»
ulica Barriera it. 'i. je naprodaj najfineje blago po ugodni ceni. Sladkor, kava ri£ in moka vedno svežn, Olje najfineje, domaČe in fino. Testenina v velikem izboru kolikor napolitanska tolikor domača, jako dobra.	(26)
Gostilna „II Triijnlo",	„2„
28 nvč. belo po !12 nvč. V družine po 26 nvč. od jednega litra viftje. Izborna kuhinja. Sprejemajo se naročila na obede in večerje po zmernih cenah. Podpisani se nadeja terej, da ga bodo gostja obiskavali v velikem številu.	Udani
26-5	V. Covaclck.
Gostilna „ Pri lepim razgledu"
Gregorja Čehovina pri sv. Alojrija se priporoča nc^jtopleje slavnemu občinstvu. Toči se prav dobro črno vino po 82 in 2 i nvč. in belo sladko po 40 nč, liter.
90-dnevni odkaz 2"/. 8-ineaečni „ 2'L'I. 6- „ .. 2 '/,•/.
dan lih
FILIJALKA
c. ti prir. avstr. Mm zadora
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci aa vplačila, V vredn. parirjih m	V naptlionih na
4-dnevni odkaz 21/,*/, ~	'
8- „ 8 V«0/.
2P- . ^ . . , ■■ ,
Za pisina. katera se morajo izplačati v sedanjil bankovcih avstr. velj., stopijo nove obrestne takse 2 krepost z dnem 4. februavarja, 8. febru-varja in odnosno 2. marca t 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel.
V	v redi), papirj h 2% na vsako svoto
V	napolaonln brez obresti
Nakaznico
za Dunaj, Prago. PeSto, Urno, Lvov, Tropavo, Reko knkor za Zagreb, Arad, Bielitz, Oablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomoat, Celovec, Izubijana, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in ftolnograd, —brez troSkov.
Kupnja In prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-22 pri odbitku l0/«, provi^jie.
Predujmi.
Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod
ugodnimi pogoji. Na jamfavno listino pogoji po dogovoru. Z od-prtjom kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vradnaatl obresti po pogodbi
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohr.no vrednostni papirji zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd.
po pogodbi. Naisa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cnrsu. Trst, 81. jauuvarja 1894.
2-24
O. kr. dvorsa Iski
Ivana Mizzana
VIA CA V AN A V TRSTU.
Podpisani naznanja si. obćinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedićev pok. Henedetta Vlach-Miniussija, priporočajoč se najtopleje in obljubljujoč natančno postrežbo z umerjenimi cenami. Čla-110111 „Delalskega podpornega društva" pa, naznanja še posebej, ua mu je odbor istega dovolil sj rejemati recepte od njih v slučaju ako njim društvena zurnvnikn predpišeta Za slučajno lekarske potrebe se priporoča
Ivan Mlzzan.
Gostilno s prenočišči
ALLA NUOVA ABB0NDAN2A
ulica Torrerrte 15,
24-7
pripoioča podpisani »»lavnemu občinstvu. Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2, ure dopolunudi, z izvrstnimi namiznimi in desertnimi vini ter iznvrstno kuhinjo. Dreherjevo pivo po nizkih <"enah' Za točno in vestno postrežbo jamči ponižni	F. F A VE KO.