'Poitnina pavi a tirana. Strokovni Ust n povzdlfo gostilničarskega obrk Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". - Ust izhata 20. vsakega meseca = ~ -~== Za člane v „ZvezI“ včlanjenih zadrug stane Ust celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5'— : posamezne številke 2 Din Ceno inseratom: enostolpno 1 petit vrsta Din 1'—, vključno davek. Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. ■ ■' ■ ' Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ■— ■■■ ■ » Rokopisi se nc vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-====== seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ■ ■ Štev. 10. V Ljubljani, 20. oktobra 1929. Leto XVI. PRAVILA Gostilničarske „Samopomoči“ Zveze gostilničarskih zadrug, registrovane pomožne blagajne v Ljubljani. Ime, sedež, namen, teritorijalno območje blagajne. Člen 1. Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani ustanovi na podlagi člena 2 točka g zvezinih pravil in na podlagi določil zakona z dno 16. julija 1892 drž. zakonik štev. 202 gostilničarsko Samopomoč Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani, ki ima namen, da podeljuje po smrti blagajniških članov njihovim preostalim po določilih teh pravil posmrtnino ali pogrebščino. Ime blagajno je „Gostilničarska Samopomoč Zveze gostilničarskih zadrug, registrovana pomožna blagajna v Ljubljani". Sedež je v Ljubljani. Območje blagajne obsega teritorij ljubljanske oblasti. Sme pa sprejemati člane gostilničarskih obrti tudi izven tega teritorija. Sredstva. Člen 2. 'V ta namen se zbirajo denarna sredstva iz članskih pristojbin, ki jih mora plačevati vsak član. Članske pristojbine so pristopnina, letna članarina in obsmrtni prispevki. Višino članskih prispevkov določa občni zbor. Članstvo. Člen 3. Na splošno tvori članstvo gostilničarstvo. Kdor hoče.pristopiti kot član h gostilničarski Samopomoči, mora izpolniti pristopno izjavo. Pristojna zadruga ali pa županstvo mora na izjavi potrditi, tla so navedeni podatki resnični in je tudi odgovorna za to posebno glede zdravja. Občni zbor pa lahko sklene, da se tudi drugi člani sprejemajo kakor n. pr. rodbinski člani, določa starostne meje, kakor tudi predpisuje druge pogoje za vstop v blagajno. Člen 4. Pristop se mora naznaniti odboru pismeno. Hkrati je treba plačati pristopne pristojbine, kakor jih je določil občni zbor. O sprejemu odloča odbor. Ce odbor koga odkloni, mu ni treba povedati vzroka. Proti odklonitvi ni priziva, odklonjenemu prosilcu se vrnejo plačane pristojbine. Člen 5. Članstvo preneha, če član izstopi iz zavarovanja, če je bil iz njega izključen, ali če umre. Druge spremembe, kakor odložitev obrtnega lista in podobno ne vplivajo na razmerje jiko član svoje dolžnosti izpolnjuje. Izstop je treba naznaniti odboru pismeno. Član, ki izstopi ali ki je bil izključen, pa jo je dolžan vplačati vse članske pristoj- bine, ki so dospele do izstopa ali izključitve in se morejo tudi upravnim potom izterjati. Člen 6. Član, ki ne plača dospelih pristojbin, je kakor da je izstopil in ako poprej umre, preden je izključen, nima pravice do popolne podpore. Na zahtevo dedičev se povrnejo vplačane mesečne članarine po odbitku stroškov. Podpore določa odbor. Preden pa ga društvo izbriše, ga v presledkih po 14 dni trikrat pismeno opomni. Za prvi opomin zaračuni zavarovalnica pristojbino Din 2•—, za drugi opomin Din 4’— in za tretji opomin Din 6’— ne glede na to, ali se je opomin izvršil potom tiskovine, dopisnice ali pisma. Naznanilo o smrti kakega člana in pozivi, s katerimi se člani pozivajo, da vplačajo obsmrtni prispevek, niso opomini v prejšnjem pomenu. Člen 7. Zaradi reda je vsak član dolžan nemudoma naznaniti odboru vsako izpremembo svojega bivališča ali stanovanja. Dopisi, pozivi in opomini se članom pošiljajo na naslov, ki so ga nazadnje naznanili. Zavarovalnica smatra opomine, ki so bili pod tem naslovom oddani na pošto, za veljavne. Člen 8. Člana, ki oškoduje koristi zavarovalnice, odbor lahko izključi. Izključeni ima pravico, da se v 14 dneh po prejemu takega obvestila pritoži na prihodnji občni zbor, ki o izključitvi, končno odločuje. Člen 9. Članom, ki so izstopili ali ki so izključeni, se vplačane pristojbine ne povrnejo. Če prosijo člani, ki so izstopili ali ki so bili izključeni, vnovič za sprejem, postopa blagajna z njimi tako, kakor z nanovo prijavljenimi člani. Olajšave za plačevanje pristojbin. Člen 10. Člane, ki so že 20 let v zavarovanju in so vse pristojbine vedno v redu plačevali, občni zbor lahko oprosti nadaljnega plačevanja pristojbin. Člen 11. V izrednih primerih, ki zaslužijo posebno uvaževanje, sme odbor posameznim članom dovoliti olajšave ih ugodnosti glede plačevanja pristojbin. ^ J V vojaško službovanje (kadrski rok, orožne vaje) poklicanim članom sme odbor odgoditi plačevanje prispevkov za čas tega službovanja, vendar pa morajo taki člani najkasneje v treh mesecih po končani vojaški službi vse pristojbine poravnati. Zavarovalni pogoji. Člen 12. Smrt člana se mora naznaniti Gostilničarski Samopomoči, ki ji je treba hkrati predložiti zavarovalno legitimacijo in vsa potrebna dokazila vo smrti. Če si je umrli član na nepravilen način pridobil članstvo in je vodstvo „Gostilničarske Samopomoči* zaznalo, da je bil že ob sprejemu bolan ali zbog tega celo nesposoben za delo, ali če se je po sprejemu zvedelo, da so v pristopni izjavi navedeni podatki neresnični in v vseh primerih,'ki dajejo povod upravičeni sumnji, da si je član sam ali potom drugih na zvijačen način in s kršit- vijo teh pravil pridobil članstvo, je vodstvo „Gostilničarske Samopomoči* upravičeno odreči svojcem popolno posmrtnino ali pa delno izplačilo posmrtnine. V primeru epidemije, vojne in drugih izrednih razmer, ki provzročajo pogosto umrljivost članov, ukrepa primerno odbor, da]ni blagajna prehitro izčrpana, oziroma članstvo preveč prizadeto. Seveda se v takih primerih ukine sprejemanje novih članov. Člen 13. Posmrtnino prejemajo v prvi vrsti tisti, ki jih je umrli član sam ali njegov zakoniti zastopnik še ko je bil živ, in sicer takoj, ko se je vpisal v zavarovalnico za to določil, vendar pa se kasnejše prijave ali izpremembe vpoštevajo le, če ni nobenega suma, da bi bila izjava potvorjena. Če umrli ni nikogar na ta način določil, dobe posmrtnino njegovi svojci in sicer v prvi vrsti a) vdova (vdovec), če je (ga) ni b) njegovi (njeni) otroci, če jih ni c) od otrok otroci, če jih ni č) oče in mati, če pa tudi teh ni d) bratje in sestre. Člen 14. O višini posmrtnine sklepa od leta do leta občni zbor, ki daje odboru tudi potrebne smernice glede izplačevanja. V vsakem posameznem primeru pa odmerja in podeljuje posmrtnino odbor. _ Denarna sredstva se smejo vporabljati samo za posmrtnine in ne v druge namene (za bolezni, izredne podpore i. t. d.). Člen 15. Posmrtnine se izplačujejo ne glede na vzrok smrti. Če se v šestih mesecih po smrti noben upravičenec ne oglasi, se posmrtnina ne izplača in zapade blagajni. Blagajniški upravni organi. Člen 16. Blagajna je vpisana v register pomožnih blagajn pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani in je ustanovljena na podlagi določb zakona o registriranih pomožnih blagajnah z dne 16. julija 1892, drž. zak. št. 202. Blagajna sme pod svojim imenom pridobivati pravice in prevzemati obveznosti, tožiti in biti tožena. Za svoje obveznosti jamči blagajna le s svojim premoženjem. Organi blagajne so: odbor, dva pregledovalca računov, občni zbor in razsodišče. Odbor in pregledovalca računov, ki pa ne smeta biti hkrati odbornika, se volijo vsako tretje leto na rednem občnem zboru. Razsodišče se sestavi samo kadar je potrebno. Člen 17. Gostilničarsko Samopomoč Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani vodi odbor, sestoječ iz 12 članov, 6 namestnikov in dveh računskih preglednikov, 6 odbornikov, 3 namestniki in 2 računska preglednika, ter njiju namestnik morajo imeti svoje stalno bivališče v Ljubljani. 6 odbornikov in 3 namestniki morajo biti obenem člani načelstva Zveze gostilničarskih zadrug. V Ljubljani stanujoči odborniki tvorijo eksekutivo. Odbor se voli vsaka tri leta z vzklikom, Če pa večina na obenem zboru navzočih članov zahteva, pa imenoma. Odbor voli iz svoje srede predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Podpis blagajne oziroma upravnega odbora se vrši na ta način, da pristavita pod pisano, tiskano ali štampiljirano besedilo blagajne načelnik ali njegov namestnik in en član upravnega odbora svoja lastnoročna podpisa. Blagajno zastopa na zunaj in pred oblastvi načelnik ali njegov namestnik. Člen 18. Naloga odbora je: 1. da vodi tekoče posle, 2. da sklicuje občne zbore in pripravlja gradivo zanje, 3. da v vsakem posameznem primeru odločuje o izplačevanju in višini posmrtnine (čl. 14, neredni plačniki, primer epidemij, pri nezgodah), 4. da sprejema ali odklanja nove člane (čl. 4), 5. da izključuje člane (čl. 5 in 8), 6. da dovoljuje olajšave in ugodnosti glede plačevanja in pristojbin (čl. 10 in 11), 7. da izvršuje sklepe občnih zborov, 8. da upravlja blagajniško imovino, 9. da sprejema pisarniške moči, 10. da izdela poslovnik, 11. da sestavlja koncem vsakega poslovnega leta poslovno poročilo, računske zaključke, izkaze posmrtnega rezervnega zaklada in statistično poročilo. 12. da predloži računski zaključek in izkaze o stanju članov v odobritev pregledovalcem računov in občnemu zboru. Člen 19. Odbor sklepa v sejah, ki se sklicujejo kadar je potrebno. Odbor je sklepčen, če so prisotni načelnik ali podnačelnik in vsaj še trije odborniki. Da je sklep eksekutive veljaven, mora glasovati zanj nadpolovična večina navzočih članov odbora. Kadar je na obeh straneh enako glasov, odločuje načelnik. Člen 20. Denarno poslovanje naj se izvrši praviloma brez gotovine, torej vse potom čekovnega urada. Ves denar naj bo po smernicah, ki jih daje občni zbor, plodonosno in varno naložen. Člen 21. Pregledovalca računov imata nadzirati in pregledovati upravno in denarno poslovanje blagajne. Na njih zahtevo jima mora odbor predložiti vse sklepe. Večkrat med letom morata nepričakovano pregledati blagajniške knjige ter račune. Na občnem zboru morata poročati o delovanju odbora, za katero delovanje sta solidarno z odborom odgovorna. Občni zbor. Člen 22. Občni zbor je sestanek rednih članov. Vsak redni član ima na občnem zboru posvetovalno, glasovalno in po določilih čl. 17 volilno pravico. Predseduje mu načelnik ali podnačelnik, če pa teh ni, pa kak drug odbornik. O poteku in sklepih občnega zbora se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in tajnik. Člen 23. Občni zbor je pristojen: 1. da odobri poročila odbora in računske zaključke, 2. da odobri poročila preglednikov in da o tem sklepa, 3. da voli odbor in pregledovalce računov (čl. 16), 4. da določi vsako leto višino članskih pristojbin (čl. 2), 5. da določi vsako leto višino posmrtnin (čl. 14), 6. da odobrava predloge odbora in članov in da o njih sklepa, 7. da sklepa o prizivih (čl. 3), 8. da izpremeni pravila, 9. da sklepa o razdruženju. Clen 24. Redni občni zbor Gostilničarske Samopomoči Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani se vrši vsako leto v prvi polovici leta običajno isti dan kakor občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug. Za sklepčnost občnega zbora je potrebna navzočnost ene desetine članov. Če pa občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, se vrši uro pozneje z istim dnevnim redom ne glede na število članov. Člen 25. , Odbor ima pravico, da skliče kadar je potrebno, tudi izredni občni zbor. Razen tega se mora sklicati izredni občni zbor, in sicer najkasneje v 14 dneh vselej, kadar to zahteva desetina članov, ki mora obenem predlagati, o čem naj občni zbor razpravlja in sklepa. Člen 26. Sklicanje občnega zbora — rednega ali izrednega, je treba najmanj 14 dni prej objaviti v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti in v strokovnih obrtniških glasilih, ako to ne bi bilo možno, pa v dnevnikih, ter naznaniti kraj in čas. Člen 27. Na občnem zboru se razpravlja le o onih predmetih, ki so na dnevnem redu. Samostojni predlogi članov se postavijo na dnevni red le tedaj, če se jih je vložilo pismeno vsaj osem dni pred obunim zborom vodstvu Samopomoči. Člen 28. Sklepa in voli se z absolutno večino navzočih glasov. Za izpremembo pravil je potrebna dvetretjinska večina navzočih glasov. Razsodišče. Člen 29. Spore in prepire o blagajniških zadevah razsoja razsodišče. Vsaka stranka si izbere po dva zastopnika. Vsi štirje zastopniki si izbero potem petega kot predsednika. Razsodišče razsoja po prostem preudarku in sklepa z absolutno večino. Proti izreku razsodišča se sme napraviti priziv na občni zbor. Tak priziv je treba v 14 dneh predložiti odboru. Člen 30. O razpustu Samopomoči sklepajo vsi elani, ne samo občni zbor. Zato se mora o razpustu vsak elan pismeno obvestili in vsak tudi pismeno izjavo podati, ako mu ni mogoče občnega zbora se udeležiti, je li s tem zadovoljen ali ne. Ako so na ta način štiri petine članstva za razpust, potem naj se izvrši. Člen 31. Če se blagajna razide ali razpusti, se njeno imetje razdeli med člane, in sicer po tem kolikor časa je vsak plačeval blagajniške pristojbine. Državno nadzorstvo. Člen 32. Poslovanje blagajne stoji pod nadzorstvom državnih političnih oblasti na kraju sedeža blagajne. Blagajna ima predložiti tekom prvega polletja vsakega koledarskega leta velikemu županu ljubljanske oblasti letno poslovno poročilo, računski zaključek ter izkaze o stanju posmrtnega sklada kakor tudi statistično poročilo. Računski zaključek in izkazi o stanju članov morajo biti potrjeni po računskih pregledovalcih in odobreni od občnega zbora. Vsako izpremembo o sestavi upravnega odbora kakor tudi sklep prostovoljnega razpusta je nemudoma javiti velikemu županu ljubljanske oblasti v svrho vpisa v register pomožnih blagajn. Vsak vpis v ta register se objavi v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti na stroške blagajne. Takse in pristojbine. Člen 33. Blagajna je glede vseh v okviru teh pravil izvršenih poslov prosta vseh taks in pristojbin v zmislu določb zakona o pomožnih blagajnah. Pripravljalni odbor: Predsednik: F. Kavčič. Podpredsednik: Anton Cerer. Odbornik: F. Krapež. O. br. 129011. Pričujoča pravila odobrujem na podlagi zakona z dne 16. julija 1892 drž. zak. št. 202. Takse prosto v zmislu § 43 cit. zakona. Blagajna se je vpisala v tuk. register pomožnih blagajn pod zaporedno št. 2. Ljubljana, dne 29. avgusta 1929. Velikega župana ljubljanske oblasti zastopa: L. s. R. Andrejka l..r. Še enkrat register. Na plenarni seji zbornice za TOI v Ljubljani diae 15. oktobra 1929 je podal zvezin predsednik in član zbornice g. Fran Kavčič naslednji samostojni pred? log na odpravo trošarinskih registrov. Težko breme, katero je v zvezi s trošarinsko novelo naložil točilcem no* vi trošarinski pravilnik, so registri. Vos diti register samoposebi ni težavno de* lo, zahteva pa izredno pozornost in točnost, katere točilci ne morejo vedno v zadostni meri posvečati registru, ko imajo čez glavo drugih skrbi, da si ohranijo svoje eksistenčne pogoje. Rav* no radi tega povzroča register točilcem pijač velike neprilike, za točilce, ki so v pisanju manj izvežbani, pa pomen j a naravnost muko. Diference pri vpisih so skoro neizogibne. Pijače se deloma osuše, deloma razlijejo, nastajajo dife* renče v merah, največkrat pa, kadar se kaka diferenca ugotovi, pozabi točilec kak vpis. Finančna uprava je sama uvi* dela težave, katere imajo točilci pri vodstvu registrov, ker je kazen za pre* stopke izdatno znižala in normirala pri manjših diferencah neobhodno potreb* no toleranco. Tudi je generalna dir ek* cija davkov še z odlokom z dne 21. ma* ja 1929 št. 49090 priznala, da je vodenje registra o nabavljenih in prodanih alko* holnih pijačah za uspešno trošarinsko kontrolo sicer potrebno, da pa v malih krajih niso redki slučaji, da jc točilec nepismen in da ga vodenje registra ovi* ra v njegovem poslovanju. Zato je ge* neralna direkcija davkov z istim odlo* kom odredila, da se oprostc registra vsi točilci v krajih, ki imajo izpod 2000 prebivalcev. Spričo tega odloka, ki vsaj deloma ustreza dolgoletnim prizadeva* njem, da se vodenje registra odpravi ali vsaj olajša, je težko razumeti, zakaj se s trošarinskim pravilnikom nacn* krat — dasi se razmere v kratkem raz« dobju 2 mesecev niso prav nič izpreme* nile — uvaja register ne le za žgane opojne pijače, za katere ga je bilo treba voditi že prej, temveč nanovo tudi za vino in pivo. Edino izjemo določa pr a* vilnik samo za pokrajine, kjer že ob uveljavljenju trošarinske novele ni bi* lo treba voditi registra. V teh krajih obstoji dolžnost za vo= denje registra samo v mestih in trgih. Točilci se ostro obračajo proti regi* strom, ker nikakor ne uvide vajo njiho* ve potrebe za zavarovanje trošarine. Gostilničar ne more dobiti niti kapljice vina, ki bi ne prešla trikratno ali štiri* kratno trošarinsko kontrolo. Za zava* rovanje trošarine bi povsem zadosto* vala naznanila o vkletenju in izklete* nju vina. Še bolj pa so nepotrebni res gistri za pivo, ker je produkcija piva po sedanjih trošarinskih predpisih pod ta* ko trošarinsko kontrolo, da jc povsem izključeno, da bi moglo pivo kakorkoli priti nezatrošarinjeno v promet. Predlagam, da se zbornica zavzame za odpravo registrov v tem smislu, da se register za pivo sploh opusti, register za vino nadomesti z naznanili o vklete* nju in izkletenju in vodstva registra za žganje oprosti vse kraje, ki niso trgi ali mesta, kakor je to določeno za en del naše države. Zbornica je ta predlog soglasno odo* brila. Ali radi pijete dobro kavo? Zahtevajte povsod izrecno samo KOLINSKO CIKORIJO, naš domači dodatek za kavo. Mihael Lapornik f. V petek dne 11. oktobra 1929 ob četrt na 9. uro zvečer je preminul v Laškem gostilničar g. Mihael L a p o r* n i k. Pokojnik je bil rojen 6. septembra 1. 1865 v Laškem. Bil jc več let zadružni načelnik, mož in tovariš stanovske in organizatorične zavednosti, ki nam ga ne bo lahko nadomestiti. Ni ga več med nami, odšel je k večnemu počitku. Vsak poedinec gostilničarskega sta* nu, med katerim je bil naš pokojni to* variš dobro poznan, žaluje danes za ne* nadomestljivo izgubo organizatoričnega genija in za skupni dobrobit prepožrtvo* valnega tovariša. Vsakemu je bil prija* telj, zato ga je tudi vsakdo vzljubil, kdor ga je poznal in ravno zato nas je preobčutno zadela žalostna vest o smrti našega Mihaela. Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil dne 13. oktobra 1929 ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na farno poko* pališče v Laškem. Pogreba se je udeležil zadružni od* bor ter ogromno število pokojnikovih tovarišev, znancev in prijateljev, ki so ga spremljali k večnemu počitku. V znak priljubljenosti in častitvc se je po* kojnikov grob pokril s številnimi venci. Razen številnega občinstva ga je spremljala tudi celokupna požarna bram* ba iz Laškega. Kako je bil pokojnik pri* ljubljen tudi med ostalimi organizacija* mi in prebivalstvom, priča njegov impo* zanten pogreb, kar naj bo v tolažbo go* spcj soprogi. Tovariš, lahka ti zemlja! I. slovenita tovarn mineralnih Koda, sodavice itd. Ljubljana, Slomškova ulica št. 27 priporoča: sodavico, pokalice, naravni malinov in cltronov sok, nadalje izborne sadne pijače v natentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kri stalno cltronado, Jabolčni biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje Zalosa stekla, porcelana in svetlljk FR. KOLLMANN, Ljubljana dovoli gostilničarjem In kavarnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene. Centralna vinarna d. d. V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11 Telefon 2573. Telefon 2573. opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska in dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. ..Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov. Pridite in poskusite! Niste obvezani, da tudi naročite! Vinska trgovina in restavracija ■n Peter Ntepič, Np. Niška 6 Ji priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčenih naravnih dolenjskih, štajerskih in dalmatinskih vin Tel. 2171 ■J Ivan Javornik mesar, prekajevale« in izdelovalce vsakovrstnih mesnih izdelkov ^Ljubljana, Domobranska c. 7 Telefon 3157 Telefon 3157 Stojnica: Šolski drevored poleg Zmajevega mostu Veletrgovina Andrej Heia: v Komendi pri Kamniku priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih = vin = Veletrgovina katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca! OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA Telefon štev. 2255. ZA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI R. Z. Z O. Z. Telefon štev. 2255. oddaja vino svojih članov - vinogradnikov po najugodnejših cenah. Založna klet: Celovška 81 (v hiši je kavarna). Pisarna- Kongresni trg 2, v veži desno. p n SREČKO POTNIK in drug Telefon «4. 2110 JLj lil)! jaiUl. HotelkOVil ul. IS Rač. pošt. hran. 11.612 parna destilacija esenc, etcrnili proizvodov i. t. d. nudi: Sadne soke: malinovec, oranžni, limonov, bezgov, robidni sok, sadni grog, dodatek za čaj. t Pasterizirani soki: brezalkoholni jabolčni mošt. Marmelade: marelčna svetla, „Nektar" melange iz jabolk in malin, jabolčna svetla, češpljeva. Esence: rum iri jamajca rum esenc i t.d. M H 5 Raznovrstno mineralno vodo kakor: Rogaški Tempel vrelec, Stvria vrelec. Oonati vrelec. Radinskl zdravilni vrelec, Giesshllbelsko slatino. Preblausko slatinr; Gleichenberški Emin vrelec, ,, Konstantin vrelec, Karlovovarski mlinski vrelec Nieder Selters, Franc Jožefovo grenko vodo. Hunvadi lanos grenko vodo. Gubersko Srebrenico orlporott: A. Šarabon, Ljubljana. (■(■trgovina spacaiiiskaga aitgt in glavns zalog, domačih In inozamskih mlneralnlli wo«Ja. Ceniki na razpolago) I zalogi it tudi naibollša francoski galartt zt (IŠUnla vina to zalo nizki tani. K Ml I* M M M H S P H M P P M M H M m a 8 M M M n m > o C to ■HM C E to o «am c s ’s» 3 N 3 (0 c ■Mi > o oo O CD Na obroke) NajbotjSI v materljalu f tn konstrukciji so: šivalni stroji in kolesa znamke „Gritzner“ in „Adler“ za dom obrt in industrijo. — Pletilni „Dubied“, pisalni „Urania“, le pri JOSIP PETELINC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Poduk vezenja brezplačen! m u MISLITE ŽE SEDAJ na bližnjo zimo in nabavite si že sedaj dobrojp eč! m Sl i h Z E P H I R P E 6 Z čez 10 greje eno peč 24 kg drv ur Na zahtevo brezplačen popis. Z E P HIR TVORNIGA PEČI D. D. SU0OTIGA Zastopstva v vseh večjih mestih. m S AVGUST AGNOLA LJ U 8 L J A NA. Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARN6 l A N« K E oddaja Ljubljanska industrija orobkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. LJUBLJANA. I Rogaško in Radensko Slatino, delikatese in veliko izbiro pražene kave nudi T. MENCINGER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 43 Komenskega ulica štev. 24 1 Pivovarna „UNION“ v Ljubljani (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor« marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Bobi n tndl tropine In sladne cime, ki so kot krma za sivino selo priporočljive. ■ • ' ! »MAJARONČKOV« špiritov in vinski kis ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja. s 'a 9. .C. v ’ m j ;V • f % Ustanovljena leta 1886. Telefon štev 2578. Izdaja m talaca Zveza io«tlliiiiarskU) ta4rug v Ljubljani. — Odgovorni prednik Iva» Hercog. — Za »Nar. tiskarno: Pr. Jezeršek