Dopisi. Iz Dunaja. (Naš domači 47. regiment) je od lanske jeseni tukaj na Dunaji; to čast si je po mnogih mukab in težavah v južnera Tirolskera, kjer je prej dolga leta bil, gotovo zaalužil. Da pa so naši fantje tudi izvrstno izurjeni v vseh svojib strokab, so sijajno pokazali 6. t. m. Svitli ceaar, spremljani od nadvojvodov in najviših vojaških do8tojan8t?eniko7, pregledali so ta dan v ,,praterau natančno naš regiment, ki se je pri vsem tako dobro cbuašal. da je naj viši vladar že večkrat med vajami vojake glasno pobvalil s klici: dobro, dobro ! H koncu je izrazil (ificiijcm ia vojakom svojo posebno zadovoljaost. Tudi vai dunajski listi piaejo jako pohvaluo o našem polku, tako da Biuemo na svoje rojake res pono8ni biti. Posebno zanimati pa mora vse Slovence res očetovsko ravnanje našega cesarja, ki jc mnogo vojakov nagovoril v inileru našem slovenskeru jeziku: nKako se vamdopadevojaško življenje? Kako 8te zadovoljni pri vojakih?*1 i. t. d. Veselje naših koreujakov nad takimi beaedami si lebko pač vsakdo sam misli. Seveda ao odločno odgovarjali: Prav dobro, Veličanatvo!" Slovenec že labko kaj takega reče, ker je zmiraj verno cesarja služil in ga še fluži. Tako se spoštuje naš jezik in od koga! Kaj porečete k temu vi, ki pljuvate v lastno skledo in se svojega jezika sramnjete, ker vam je premalo rgoapodski?1' In kaj vi, ki od Slovencev živite, pa jih zaničujete, zatirujete in pri napredku ovirate?! Vzemite ai vendar za vzgled ravnanje naaega 8vitlega cesarja in ktnalo se bodo vresničile njcgove zlate b esede: J a z hožemmir svojimnarodom! M. Iz St. llja pri Velenji (Zabvala, inštalacija, alovenake prošnjc) Sveta dolžnost veže me, ae blagemu goapodu c. kr. okrajncnni glavarju Slov. graškemu plem. Finetti-ju, zopet zahvaliti za 45 fl. a. v. koji zneaek je onienjeni goapod od viaoke deželne namestuije graške, za naše, lansko leto po toči tako kudo zadete vinogradnike in male po8estnike izproaiti, in meni k razdelitvi doposlati blagovolil. Solze veselja in hvaležnoati igrale so v očeb ubogih obdarovaucev pri prejeraanji teh blagodnšnib daril. Bog uaui obrani tega blagega, za občui blagor tuliko vnetega gospoda še mnoga leta. — St. lljčaui smo dobili dekanu blagemu g. Franju Trafenik-u vrlega naslednika v osebi č. g. Franja Smrečnika. Dae 21 maja bili so v pričujočnosti vcčiooma vsch duhovnikov cele dekanije, in brezštevilue unnožicc ljudstva iz domače iu tujih župnij od velečast. goapoda dekaaa slovesao iaštaliraai, in v gealjivo jedraatej besedi St. Iljčanom predatavljeai ia kot dušai paatir izročeai. Posebao pobvalo zaslužijo tudi aaa"i vrli faatje, ki ao č. g. župaika že v petek, 19 maja, z gromovitim atreljaajem sprejeli, ia v nedeljo z aepretrgaaim giomeajem možnarjev, svečaaost pozdigaili. Daj ljubi Bog, da bi oatali aaš aovi č. g. župaik dolgo vrsto let zdravi, veseli jb zadovoljai v našej sredi v veselje ajim serčao vdaaib faraaov. Priličao tudi omeaim, da je tukajšuja občina po g. Dr. Vošajaka predložila ,,visokej zbornici poalaacev" že dve alovenski prošoji za eaakopravaot sloveaskega aaroda v šolab ia uradib i- t. d. Jako toraj obžalujenio, da sta se dva poatcaa St. Iljska faraaa iz Podkraja, odboraika občiae Veliko Piieake, od aemčurske svojati dala toliko premotiti, da sta v avojo laatao sraaioto, ia sramoto vseb sofaiaaov podpisala, se ve da aa nŠotterlieferaatovo" povelje, Bam aasprotno aeaičurako prošojo. Davoria Voh, župan. Iz Škofje vasi pri Celji. (V lastao akledo pljuvati je grdo.) Škofja ves je aa sloveaakih tleh pa le aeaiški uraduje. Tudi je aedavao Micbelitf-chevo prošajo zoper upeljavo jedaakopravBosti Hloveaščiae s 4 podpisi odposlala. Ako tej proaaji podpisaae može aekaj bliže ogledamo, vidimo aa čelu V8em občiaskega, popolao aemčurakega duba aavdaaega g. župaaa F. Okoraa. Načelaik te občiae ae cuti toliko moči v sebi, da bi ae iz kleač avojega aemčurakega piaača iztrgati mogel. Diuga imeBitaa oaeba je J. Kampolšek, kateri je aekdaj v pivih razredih celjske gimaazije aekaj aemakib bescdic se aaučil ia zdaj misli, da aiora a svojo aemako zaaaoetjo mož po poti avojega piedstojaika boditi. Tretja oseba .«e je podpisala z imeaom M. Dreml, katera aiti eae aemške besedice ai vešč ia je le aajbrž od drugih aeaičurskib dubov zapeljaa bil. Četita je, o joj! nboga občina Škofja ves! kje si dobila ime F. Wal!and? V tvoji občiai ga ni, mogoče, da si ga iz sosedae izposodila. Ali tam ga tudi ai. Pojdimo aaprej v mesto Celje ga iskat. Mogoče da ga tam zaaledirao. Ia res, tam staauje tisti gospod, kateri dnigiru občiaam svoje imcaitao ime za podpisc acaiškib proseaj v oajera daje. Narodai evetovalci ia odnoraiki te občiae! če vaa je ae kaj, ae pustite g. župaau ia ajegovcmu pisaeu občevati, kakor sarua bočcta ia iniena mož za podpise iz tretje obCiae v aajem jeaiati, ker to je za vas ia za vao občiao velika sraraota! Iz okolice Šoštansjke. (Spomiaek č. g. Sotelaeku.) Skoro bode uže tri leta proaiiaulo, kar aaa prejčaji maogozaalužai g. župuik Autoa Sotelaek v hladaej zemlji počivajo, a stoprav ie deaes aimajo aobeaega spoaaiaka poatavljeaega, akopram ao si ga skozi dolgoletao pastirovaaje v aašej fari gotovo zaslužili. Vsakako bi se apodobilo raajkemu g. župaiku ličea aagrobai kamea postaviti, ia aeka goapa je rea uže v trga aekaj deaarja aabrala. A sedaj aastaaejo težave. Blaga goapa zabteva kar aararaoat nemški aapis, od merodajae straai se jej pa oporeka, češ, aemaki brati zaajo k večjemu samo oai, ki so za spominek kaj darovali, in za sebe gotovo napisa ne aapravljajo; večina ljudstva pa, kateremu je aapia aameajea, da bi se oao pri čitaaji istega večkrat preraao umilega dušaega pastirja bvaležao apomiojati moglo, ume samo sloveaako. Naša aemaka Koroaica se je potem mialila uže aekoliko zdiavim aazorom udati, a ajeai tajai svetovalec jo je takoj zarotil, da od aemškega aapiaa aikakor ae sme odjea.jati. Ker pa ta tajai svetovalec ravaikar aij tukaj navzoč, obraila ae je pismeao v zadevi apoaiiaka do aekega aorodaika raajkega župaika bivajočega doli aekje pod Celjem, da bi aaj oa vea svoj „juridifini" upliv porabil in aašej Bemško pobožnej gospej do ziaage pripomogel. Dovolim si tedaj vpra^ati, se li aa enake spomiake aapisi aaprapljajo, da bi jih večiaa ljudstva čitala, ali samo zato, da bi se pobtičae demoBStracije delale? Faraai! vsakdo se preraao umrlega g. župaika ae živo spomiaja, složimo se tedaj vsi brez razločka političaega mišljeaja, ia postavimo jim spomiaek, kakoraaega so si v resaici zashižili. Od sv. Jurija v Slov. goricah. (Toča.) Zadaji maj priaesel aam je veliko aesreče. Proti trem popoldae prihrul je velik vihar, kteremu je bitro sledila grozaa toča. Pol fare je popolaoma vaiceae. Zadete so cel6 obGiae: Malaa, Gasteraja, Žitaice, Žiče, Iurjevski dol pa le aekoliko. ZimiBO morajo požeti, tu in tam ae nič ae pozna, ali je bilo prvlje pšeaica ali rž. V aekterih viaogradib — poprej so obetali veliko — sedaj aiti lista videti ai. Ljudje 80 vsled te aesreče zelo potrti. Vse upaaje, si kaj spomagati, vzela jira je aesrečaa toča. Od aas je šla potem 6ez Žerjavce, Porčič, ter je vaičila av. Trojiško faro, le spod. Verjanam ia aekterim Seaarcem je prizaaesla. Tudi v spodajih krajih — kakor sem slišal — je aaredila veliko skode. Sv. Rupert ai zadet. Še drug dopisatelj piše od sv. Trojice: dae 31. maja popoludae ob '/t 3 uri ae je zasipala huda toča črez aašo celo faro, ktera je od sv. Aae prtšla ia pri sv, Aatoaiji koaec aaredila. Viaogradom, ktcri ao tako lcpi bili, je vae biaaje za toto leto 8e zgrdilo, žetvi cele Trojiške fare eaako, pšenico ia rž kosimo, krnba aam maajka že zdaj, kaj bode, ako pomoči ne dobimo ? Od Maleaedelje: V 8redo, t. j. 31. noaja je toča malo Nedeljsko faro ia daleč okrog celo okolico popolaoma vaičila. Vbogi kmet bo moral upaaje aa dobro letiao zopet odložiti. Naposled se aam piše: Dae 31. majaika je celo BolfaBsko faro v ljutomerakih goricah toča tako potolkla, da se aiorajo vse zimsčiae pokoaiti. Točo je spiemljal hud vihar, ki je brisal strehe z gospodarskih poslopij, pulil gozdaa ia sadaa dreresa in vse aezrelo sadje stt esil. Žalostao bilo je gledati otroke pobirajoče na pol zrele črešaje! Iz Kozjanskega okraja. (Tageapošta) poroča, da je sreaja Podčetrtek, — razua dveh cerkvenib ključarjev — Mibeličev protest zoper sloveaako nradovaaje ia slov. šole aa državni zbor podpiaala. Kolikor smo zamogli poizvedeti, je to poročilo neresaičao. Edea izmed ključarjev je župaa. Brez ajegovega vedeaja sreajaki odbor ae more ia ae sme o takib predmetih aklepati, pa tudi žapan brez vedeaja odbora ae podpisati. To zamore le sv. Emski župaa, ki mu nt treba ae piaati ae misliti — to stori vae ajegov pisač, ki je ob eaem Tagespoitai dopisaa. — Iz zaaesIjivega vira vemo, da je v Podčetrku za Miheličev proteet podpise beračil tamošaji aadučitelj — Scbulmann. Podpiaalo ga je četvero — ako ae več, ia to sami trdi Nemci. 1. Schulinaao, rojea v Kamci. Sloveaščiaa se ma je davao pristadila, ime ^Flicker" si je dal spremeaki v nS c h u 1 dj a n n." Oa prosi, da bi sloveaske otroke nemški podučeval meada zato, ker sloveaaki ae zna. Ako je to res, naj jo pobriše aa Nemško — v Podčetrtku ga ne bo aikdo pogrešal. 2. Sigisrannd Vaculik, apotekar, 3. Dr. Alek8. Vaculik, zdravaik. — Podpiaala je ajegovo ime ajegova žeaa Matilda. Ta dva brata sta v Podčetrtku obogatela — od sloveaskih iahrvaških žuljev. Ta lastaost ju aaj bolje 8posobaa dela za aemštvo. Ta dva brata se vedeta o razaib priložnostih kot velika prijatelja slov. ijudatva; ta dobrotljivost je ajirua pripomogla do lepega premožeaja. Njiao ime pa v resnici nima aemakega glasa. Po etinaologiji bi smeli soditi, da so Vaculiki v tisti deželi doma, od koder pridejo vbogi rokodelci aa Sloveasko piakrov vezat. 4. Jakob Koscber usnjar, trd Nemec, ki komaj svoje iaie podpiše. Schulmaaa—Flicker—Vaculik—Koscher, to 80 Podčetrteški Nemci! Nobeaemu Nemcu se aa Sloveaskem ni krivica godila; da se pa aarodni odpadaiki drzaejo v iaieau Sloveacev aloveaBko aarodaost tlačiti — je odveč, posebno od Ijudakega učitelja!