iz Moravske doline Avgust 2012 Letnik XIII Številka 7 JL ŠTEVILKI LAHKO PREBERETE: JMKI H cene vrtca nižje V tej • Ekonomske • Hrastnik ob 70. • Daljinsko ogrevanje • 34. kmečki praznik • Milan Kontarček, glasbenik letnici požiga valiljnvaščanov že letos OBČINA MORAVČE vabi na odprtje nove Knjižnice Daneta Zajca Moravče na Vegovi ulici 9, ki bo v petek, 14. septembra ob 12. uri. V programu bodo sodelovali: - Franc Javornik - bas bariton - pri klavirju prof. Anamarija Javornik Zupanc (sopran) - povezovalca Tina Žnidar in Aljaž Hribar - pozdravna nagovora: župan Martin Rebolj in direktorica knjižnice Domžale mag. Barbara Zupanc Oberwalder Slavnostni govornik bo predsednik republike dr. Danilo Türk. Vljudno vabljeni! Društvo krajanov Limbarska gora vabi na 7. koncert domače glasbe in obuditev starega običaja SLOVO POLETJU Z GLASBO ki bo v petek, 21. septembra ob 19.uri v Kulturnem domu v Moravčah Nastopili bodo: Ansambel bratov Poljanšek, Morav-ški trio, Mladi godci, drugi mladi glasbeniki, Johanca in Ljudski pevci iz Blagovice Letos bo dekle Johanca v moravškem narečju obudila spomin na sejme. V stare čase vas bodo popeljali tudi pevci s pravim ljudskim petjem. Vstopnice bodo v prodaji eno uro pred prireditvijo. Pridite! Prijetno in zabavno bo! Dragi prijatelji! Župnik in župljani župnije Peče vas vabimo, da se nam spet pridružite na praznovanju našega skupnega praznika - Jernejeve nedelje. God sv. Jerneja bomo proslavili v nedeljo, 26. avgusta 2012. Ob 9. uri zjutraj bo pred cerkvijo blagoslov zdravilnih zelišč, nato bo sv. maša, po maši pa družabno srečanje. Pričakujemo vas in se iskreno veselimo srečanja z vami! KD GRAJSKI OKTET vas vabi na letni koncert z gosti, ki bo v petek, 31. avgusta 2012, ob 20. uri v atriju gradu Tuštanj (Moravška dolina). V prvem delu koncerta se bo oktet predstavil z izvedbami koroških ljudskih in umetnih pesmi, drugi del koncerta pa bo posvečen spominu na Lojzeta Slaka z izvedbo njegovih najlepših pesmi. Gost na koncertu bo ansambel MORAVŠKI TRIO. DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVČE vabi svoje člane na 22. letno SREČANJE UPOKOJENOEV GORENJSKE na JEZERSKEM in 11. SREČANJE ŽUPANOV GORENJSKIH OBČIN Srečanje bo v četrtek, 6. septembra 2012 ob Planšar-skem jezeru na Jezerskem, s pričetkom ob 10. uri. Program: * Pozdravi udeležencev in gostov * Kulturni program * Zabavni program z ansamblom Veseli Gorenjci Prehrano po izbiri je obvezen prispevek: • telečja obara, žganci in (kruh po želji) • kuhana domača kranjska klobasa cela (20 dkg in kruh) • pleskavica na žaru (cca 20 dkg ) v lepinji s prilogo, Prijava, s plačilom prispevka, bo v pisarni DU v torek od 10. do 12. ure. Zadnji rok prijav je 29. 8. 2012! Čas odhoda ob 8. uri iz avtobusne postaje v Moravčah V primeru slabega vremena bo prireditev prestavljena za teden dni. KUD France Prešeren vabi na predstavo-komedijo SREČEN KONEO SVETA, ki bo 24.8. ob 20.00 uri na gradu Tuštanj Avtor teksta in režiser: Mitja Lovše Igrajo: Uroš Potočnik, Miha Brajnik, Gorka Berden Glasba: Peter Žargi, vokal: Sara Kneževič Tehnična ekipa: Janez Polc Vstopnice po 7 evrov bodo na voljo uro pred predstavo Vabljeni! Spoštovane bralke in bralci! Dolgo vroče poletje se, ne glede na še vedno trajajočo vročino, nedvomno izteka. Suša je marsikje prizadela kmete. Podatek, da nas škode stanejo nekajkrat več, kot bi nas stali namakalni sistemi, kaže na neracionalnost politike. Upam, da ste si preko poletja napolnili baterije in ste pripravljeni na vročo politično in varčevalno jesen. Tako nam namreč obetajo. Kljub kriznim časom se stvari v naši občini le premikajo. Z veseljem pišemo o začetku gradnje kotlovnice, ki bo omogočila daljinsko ogrevanje v občinskem središču in bo temelj za novih šest oddelkov vrtca. Če bodo izvajalci držali besedo, se nam oboje obeta že sredi oktobra. Verjamem razlagi župana, da je velika prednost pri realizaciji teh projektov dejstvo, da se gradi na občinskem zemljišču in tako ni prišlo do vrste pritožb, ki bi zavirale gradnjo, kot je to pri nekaterih drugih, prav tako pomembnih, načrtovanih projektih. Pišemo tudi o rebalansu proračuna občine. Prihodki so sicer nekaj nižji, vendar likvidnost proračuna ni ogrožena. Vprašanje je, kaj bo prinesel »drugi varčevalni paket«. Podpiramo pa stališče, da se je možno pokriti le s tako dolgo odejo, kot jo imamo. Objavljamo kar tri intervjuje. Z mag. Dejanom Židanom smo se pogovarjali o kmetijski problematiki, z Ivanom Hribarjem o gradnji daljinskega ogrevanja, z Milanom Kon-tarčkom pa o njegovi umetniški poti. 14. septembra bo ob 12.00 uri uradna in slovesna otvoritev knjižnice Daneta Zajca. Gre za pomembno izobraževalno in kulturno pridobitev. Slavnostni govornik bo predsednik države dr. Danilo Turk. Zanimivo bo slišati, kaj nam ima povedati. Pridite! Odgovorni urednik Nekateri bralci se upravičeno pritožujete, da črno-bele fotografije niso najboljše. Tistim, ki imate dostop do spletnih strani, predlagamo, da si na njih ogledate barvno različico. Naslednja številka izide 21. septembra 2012. Vaše prispevke pričakujemo do 5. septembra. Novice iz Moravške doline Avgust 2012, Letnik XIII, Številka 7. Novice iz Moravške doline je informativno glasilo občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, tel 7232700. E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si. Odgovorni urednik: Edo Veselko, namestnica odgovornega urednika: Vojka Rebolj. Uredniški odbor: Edo Veselko, Vojka Rebolj, Maja Hren, Marko Kladnik, Katja Ribič, Irena Ravnikar, Ajda Lalič, Eva Babnik. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Priprava za tisk: Studio L.A. Andrej Lombar s.p.. Tisk: Tiskarna Januš. Naklada 1550 izvodov. Seznam uradnih ur institucij in organizacij v občini Moravče KARITAS prvi in tretji ČET v mes: 17.45 - 18.45 RDEČI KRIŽ Tel: 031/291-564 prvi PON v mes.: 17 - 19 ŽUPNJSKI URAD Tel: 7231-055 PON in PET: 9 - 10; 16 - 18 OBČINA MORAVČE Tel: 7247-140; Faks: 7231-035 PON: 8 - 10.30; 11 - 15 SRE: 8 - 12; 13 - 17 PET: 8 - 10:30; 11 - 13 BANKA Tel: 7231-017 PON - PET: 8 - 12; 14.30 - 17 POŠTA Tel: 7296-510 PON - PET: 8 - 10.30; 14.30 - 17 SOB: 9 - 11 POLICIJSKA PISARNA PON: 16 - 18, PET: 8 - 10 zad. NED v mes: 8 - 10 OŠ JURIJA VEGE Tel: 7231-003, 7231-210 PON - PET: 7 - 15 informacije tudi na: www.osmoravce.si VRTEC Tel: 7231-227 PON - PET: 7 - 15 POŠ VRHPOLJE Tel: 7231-233 PON - PET: 7 - 15 KNJIŽNICA Tel: 7231-359 PON, ČET: 14 - 19 TOR: 11 - 16 DRUŠTVO UPOKOJENCEV TOR: 10 -12 GASILSKA ZVEZA MORAVČE Tel: 7231-234 24-urna dežurna služba na tel 112 Zavod za gozdove, revir Moravče TOR 7 - 11 Tel: 7231-040, 041/657-223 Info oddaja o občini na ATV SRE 20.00 ČET 21.00 LEKARNA Tel: 7232-780 PON: 12 - 19 TOR, SRE, PET: 7.30 - 14 ČET: 13- 19 prva SOB. v mes.: 8 - 12 ZDRAVSTVENI DOM AMB. SPL. MED. Tel: 7231-008 PON in ČET: 13 - 19, sprejem do 18 TOR, SRE in PET: 7 - 13 AMB. ZA OTROKE IN MLADINO Tel: 7232-943 PON: 13 - 19 SRE: 7 - 10.30 amb. za bolne; 10.30 - 13 posvet PET: 7 - 8 amb; 8 - 11 sistem.; 11 - 13 amb Patronažna služba, tel 7232-944 PON - PET : 7 - 8 DIAG. LAB. PON: 13 - 18, TOR: 9 - 12 SRE, PET: 7 - 12 ZOBNA AMB. Tel: 7231-150 PON, ČET: 13 - 19.30 TOR, SRE, PET: 7 - 13.30 ZOBNA AMB ZA OTROKE Tel: 7232-750 PON, SRE: 7 - 14 TOR, ČET: 13 - 19 PET: 7 - 13.30 Pogovor z županom Martinom Reboljem Dela intenzivno potekajo G. Župan, dva najbolj aktualna projekta sta zagotovo nova kotlovnica na lesno biomaso in novi vrtec. Prvi bo temelj, na katerem bo stal drugi. Torej najprej k prvemu? Za daljinsko ogrevanje je bila, po objavljenem javnem razpisu, podeljena koncesija podjetju Zarja ekoenergija d.o.o. iz Semiča. Občina je bila lastnik gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije za kotlovnico. Vse to smo prenesli na koncesionarja. Izdelana je bila tudi študija izvedljivosti , ki je pokazala, da je investicija ekonomsko upravičena. To je bila osnova, da je koncesionar vložil zahtevo za dodelitev nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Z vlogo je uspel in prejel odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor o dodelitvi 578 tisoč evrov, ki jih bo prejel še v letošnjem letu. Celotna vrednost projekta znaša milijon in 356 tisoč evrov. Naj poudarim, da dela že zelo intenzivno potekajo. Sedaj pa k drugemu! Zaradi časovne stiske smo dogovorjeni, da mora biti objekt v katerem bo kotlovnica postavljen do 10. septembra, ko mora z montažo vrtca pričeti dobavitelj oz. izvajalec Rima, d.o.o. iz Ljubljane. Lastnik tega gradbenega dovoljenja je naša občina. Kakor javnost že ve, gre za štiri plus dva oddelka. Naj povem, da bodo vsi oddelki dokončani, le opremili bomo najprej štiri. V naslednjem obdobju se namreč pričakuje močnejši priliv učencev v šolo in bodo lahko uporabili dodatne oddelke za nižje razrede osnovne šole. Del opreme bo nov, drugi del pa bomo preselili iz sedanjih oddelkov, saj smo že ob nabavi predvideli selitev v novi del. Ali je postavljen rok za dokončane vrtca (15.10. op.p.) realen? Res je kratek, toda imamo zagotovilo izvajalca da se ga bo držal. Izdelava sestavnih elementov poteka v njihovih proizvodnih prostorih. Naj poudarim, da je celoten projekt v skladu z modernimi trendi gradnje, tako ekonomskimi kot ekološkimi. Gre za pasivno gradnjo, ki zahteva le minimalno porabo energije. Toplarna pa bo prispevala k zmanjšanju toplogrednih plinov. Zanemarljiva tudi ni določba v predpogodbi, v kateri smo dosegli, da bodo dobavitelji lesne mase lastniki gozdov z območja naše občine. Gre za les, ki ga sicer ni možno uporabiti za zahtevnejše namene. Kako pa bo z dobavo toplotne energije? Poleg javnih stavb se bodo lahko na toplovod priključili tudi občani. Takoj ko bo končan objekt kotlovnice, nadaljujejo z gradnjo toplovodnega razvodnega sistema. Koncesionar, ki storitev tudi trži, je že sklenil nekaj predpogodb. Vsi zainteresirani dobijo informacije pri njem, na občini pa lahko vse kontaktne podatke. Vsi mediji smo polni ekonomske krize in varčevanja. Kako se to kaže na občinskem proračunu? Na prihodkovni strani imamo v grobem dve vrsti prihodkov. Največji so seveda s strani države, ki so že nekaj nižji. Pričakujejo se dodatni ukrepi države, ki so napovedani za jesen. Drugi prihodki so izvirni prihodki občine, kot npr. nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, komunalni prispevki, prihodki od prodaje nepotrebnega premoženja, itd. Tudi ti so precej nižji. Prepričan sem, da bo potreben še en rebalans in redukcija na odhodkovni strani. O konkretnih številkah pa ne morem govoriti, saj je neznank še preveč. Slabi makroekonomski kazalci bodo zagotovo imeli vpliv tudi na naš proračun. Knjižnica je še zaprta. Kdaj jo boste odprli? Ves knjižni material je potrebno preseliti in razporediti. Računam, da bo vrata odprla 6. septembra in začela poskusno obratovati. Uradno jo bomo odprli 14. septembra, ko pričakujemo obisk predsednika države dr. Danila Türka. Kako potekajo dela na infrastrukturi? Prihodnji mesec bomo objavili razpis za izbiro izvajalca za dokončanje del na več namenskem objektu v Pečah, za katerega so nepovratna sredstva že odobrena. Dela morajo biti dokončana do 15. maja naslednjega leta. Imamo še nekaj oddanih vlog za taka sredstva in upamo, da se bodo zadeve ugodno rešile v jeseni. Z asfaltiranjem cestnih odsekov pričnemo naslednji mesec. Načrtujemo gradnjo vodovoda Goričica - Selo, razpisali pa bomo natečaj za izbiro izvajalca za gradnjo vodo hrama v Sp. Javoršici. Ob zadnjem pogovoru ste napovedali revizijo poslovanja občine. Ali se je kaj zgodilo? Res je. Revizija je bila opravljena in izdano je bilo vmesno poročilo. Sedaj ga proučujemo in pripravljamo pripombe. Računam, da bo dokončno v jeseni, ko ga bomo predložili nadzornemu organu občine in nato še občinskemu svetu. EV Poročilo s 9. seje občinskega sveta EKONOMSKE CENE VRTCA NIŽJE Kot po navadi so svetniki, tokrat brez posebne razprave, potrdili zapisnik prejšnje seje in se nato lotili dnevnega reda. Najprej so potrdili sistematizacijo delovnih mest v OŠ Roje, katere soustanovitelj je tudi občina Moravče, potem pa še sistemizacijo za OŠ Jurija Vega - vrtec Vojke Napokoj. Prijetno je presenetila tretja točka, ko so obravnavali predlog znižanja ekonomske cene v vrtcu. Kot je poudaril predsednik odbora za otroško varstvo, osnovno izobraževanje in raziskovanje se take odločitve ne sprejemajo prav pogosto. Razlogi tičijo v zakonsko določenem znižanju plač, spremenjeni strukturi po starostnih skupinah otrok, spremenjeni sestavi cene ter racionalizaciji in varčevanju. Cene se bodo tako znižale, odvisno od starostne skupine, za 7,18 do 8,67 odstotka. Več prahu sta dvignili naslednji točki dnevnega reda. Najprej je šlo za obvezno razlago odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, ki se nanaša na gradnjo objektov na območju kmetijskega gospodarstva. Opozicija s predlogom o umiku te točke ni uspela. Sledilo je poročilo župana o izvrševanju proračuna občine za prvo poletje tekočega leta. Svetniki iz opozicijskih vrst so imeli precej kritičnih pripomb. Nekateri so trdili, da se je naredilo premalo, drugi so izražali bojazen, da zastavljene naloge ne bodo realizirane, saj je poteklo že več kot pol leta, itd. Župan je poskušal odgovoriti na večino pripomb. Vztrajati pa je treba na uravnoteženem proračunu. Poudaril je, da so prilivi v proračun realizirani le do ene tretjine, čeprav izpad prihodkov ni ogrozil likvidnosti proračuna. Poročilo je bilo potrjeno z desetimi glasovi »za«, kar pomeni, da sta vsaj dva opozicijska svetnika dala svoj pozitiven glas. Precej razprave je bilo še ob obravnavi zadnjih treh točk dnevnega reda. Svetniki so spremenili Pravilnik o subvencioniranju varstva otrok, ki je posledica Zakona o uravnoteženju javnih financ. Nato pa so imenovali še predstavnika v domžalski svet javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in svet knjižnice. Obe funkciji sta bolj formalne narave in brez finančnih posledic.. EV Komentar skrivnost, ki to ni V zadnjem času se pojavljajo komentarji in vprašanja o stroških, ki jih občini povzroča občinsko glasilo. Edini pravi odgovor je, seveda, objava resničnih številk, ki pa so, kar bi tisti, ki širijo govorice, morali vedeti, javno dostopni. Nazadnje so bili objavljeni v gradivu za zadnjo sejo občinskega sveta ter nato dostopni vsem občanom še v 5. številki Uradnega vestnika občine z dne 26. julija letos, ki je dosegljiv tudi na spletnih straneh. Stroški glasila so v prvem poletju znašali natančnih 16.968 evrov, rebalans pa predvideva letno porabo v višini 31.648. Naj za primerjavo podamo še plan porabe za leto 2007, ki je znašal 41.729 in leto 2008 37.516 evrov. Podatki jasno kažejo, da smo z varčevanjem začeli že veliko prej, kot se je to zgodilo v državi. Pa si oglejmo še strukturo stroškov in »bajne« dohodke članov uredniškega odbora prvega poletja. Dobrih 60% poberejo založniške in tiskarske storitve ter distribucija. Honorarji osmih članov uredniškega odbora znašajo v bruto znesku 4.957 evrov, od tega pa je treba odšteti še 25% kot akontacijo dohodnine, torej dobijo vsi skupaj za pol leta 3.717 evrov. Nekateri bodo morali ob koncu leta odšteti še cesarju do 16%, kar je odvisno od dohodninskega razreda posameznika. Še enkrat, gre za osem članov uredništva. Naj pri tem še poudarim, da je bila vrednost točke, na osnovi katere se izračunavajo honorarji, določena s sklepom OS davnega 20. julija 2005, torej pred sedmimi leti in se od takrat ni spremenila. In končno, člani uredniškega odbora so prejeli še za 1.783 evrov sejnin (spet zmanjšanih za 25%), ki pa jih določata država in občina. In še, celotno višino stroškov je treba na letni ravni zmanjšati za okoli 5.500 evrov, kolikor znašajo prihodki od oglasov, za pridobitev kateri si krepko prizadevamo. Sicer pa, kot zapisano, vsi podatki so za javnost dosegljivi! Edo Veselko Hrastnik ob 70. obletnici požiga vasi in vaščanov V soboto, 21. julija sta v kraju Hrastnik na pobočju Limbarske gore občina Moravče in Zveza borcev za vrednote NOB Moravče pripravili spominsko prireditev ob 70. obletnici požiga vasi. Grozljivo dejanje se je zgodilo pred natanko 70. leti, ko so nemški vojaki tisto dopoldne na Vrbanov pod privezali devet domačinov. Potem so na pod vrgli bombo in ga s privezanimi možmi vred zažgali. Ostale vaščane so izselili. Po običaju se v spomin in opomin na ta nezaslišano grozljiv dogodek pripravi spominska slovesnost vsakih pet let. V izogib slabemu vremenu pa tudi za primer, da bi pripekalo sonce, je organizator postavil dva šotora. K sreči je padlo le nekaj kapljic dežja, ker bi močan naliv zmočil petnajst praporščakov, ki so bili razporejeni okrog scenariju sta mlada povezovalca Tina in Aljaž v nekaj besedah izrazila, da mladi spoštujejo partizanski boj in pozvala: »Vojne nikoli več.« Nepozabni Partizanski pevski zbor je zapel: Postoj kdor mimo greš, Smrt v Brdih, Bratje le k soncu, svobodi , Nabrusimo kose in Hej brigade. Pesem o Hrastniku, ki jo je spisal domačin Franc Ravnikar, je bila prebrana v treh sklopih kot povezava med pevskimi točami, v izvedbi Irene in Aljaža. Pihalna godba je prav za to prireditev pripravila tudi dve partizanski pesmi. V spremljavi harmonike je Pavčkova pesem svarila: »Treba je mnogo preprostih besed kakor: kruh,ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota.« V zaključnem tekstu pa je bila izražena želja po spoštovanju zgodovinskih dejstev in naj se hrastniške grozote ne dovoli nikdar ponoviti. Na prireditvi sta bili podeljeni dve priznanji, ki jih je na pobudo ZB za vrednote NOB Moravče odobrila Zveza združenj borcev Slovenije. Podelila spomenika. Zbrali so se tudi veterani vojne za Slovenijo. Na marmornati plošči spomenika so vklesana imena devetih žrtev nemškega hudodelstva in imena petih padlih borcev 1941 -1945. Že pred uradnim začetkom prireditve, ki se je pričela ob 11. uri, se je daleč naokoli slišalo igranje koračnic Pihalne godbe Moravče. Prav gotovo pa je vse, ki so se zbrali v Hrastniku, zajelo vznemirjenje in občutek svečanosti, ko je časnik slovenske vojske na začetku prireditve dal povelje častni straži v pozdrav slovenski himni v izvedbi Pihalne godbe Moravče. Po jih je predsednica Pokrajinske zveze združenj borcev za Gorenjsko, Marija Majhenič. Prejela sta jih: priznanje za praporščaka, Ivan Mele in srebrno priznanje za prizadevno in uspešno dolgoletno delo, Jože Kveder. V pozdravnem nagovoru se je župan Martin Rebolj poklonih hrastniškim žrtvam in vsem, ki so branili svojo domovino in slovenstvo pred nacifa-šističnimi zavojevalci ter domačimi pomagači. O današnjem času in dogajanju je med drugim dejal: »Ko se ves svet bori z gospodarsko krizo, smo pri nas v tem času priča poskusa spreminjanja svetovno priznanih zgodovinskih dejstev, namesto, da bi iskali konkretne rešitve za zagon gospodarstva, da bodo tudi mladi lahko ostali in delali v Sloveniji.«Vsem žrtvam nacifašizma je bila namenjena minuta molka. Venec k spomeniku so položili: župan, predstavniki veteranov vojne za Slovenijo in ZB za vrednote NOB. Tudi osrednji govornik mag. Dejan Židan, poslanec v državnem zboru in podpredsednik socialnih demokratov, se je poklonil hrastniškim žrtvam in dejal: »Prav je, da tak spomin častimo in naše potomce seznanjamo.« Poudaril je pomembnost partizanskega odpora proti nacifašizmu in opomnil, da nas danes drugače sploh ne bi bilo. Prav tako pa je jasno povedal, da današnja vlada dela slabo in da dela v prid najbolj bogatih. V zvezi s tem je med drugim rekel:: »Če je kaj, je bodočnost človeštva v tem, da pomagaš vsem.« Po končani prireditvi se je ob spremljavi harmonike in basa bratov Gabršek spontano odvijalo živahno druženje na dvorišču Vrbanovih in Topolškovih. Mnogo je bilo petja partizanskih in domoljubnih pesmi in mnogo je bilo izmenjanih spominov. Organizator se zahvaljuje vsem nastopajočim, Hrastničanom za vso pomoč, posebej pa družinama Vrbanovih in Topolškovih. VR Po sledeh napredka naše občine Poročali smo že, da sta podpisani koncesijska pogodba za daljinsko ogrevanje v Moravčah in pogodba za postavitev vrtca - štiri + dva oddelka. Sredi avgusta pa so se pričela izvajali gradbena dela. Pričakuje se zaključek del v sredini meseca oktobra. Z izvedbo tega projekta se občina Moravče tudi aktivno vključuje v kampanjo zmanjševanja toplogrednih plinov, saj bo kurilnica na lesne sekance bistveno zmanjšala izpuste, obenem pa se bo število kurišč v Moravčah zmanjšalo. Sam vrtec bo zgrajen v pasivni izvedbi, kar pomeni, da bo njegova poraba energije za ogrevanje neznatna. Tudi predvideni dom za starejše občane bo ogrevan na lesne sekance. V zadnjih dneh julija je občina pričela z rekonstrukcijo cca 200m odseka ceste Dešen - Dašnik nad domačijo Grošljevih. Na omenjenem območju je bilo urejeno odvo-dnjavanje, zemeljska dela in obcestni jaški. V kratkem bo ta del ceste dobil tudi asfaltno prevleko. Občina je rekonstruirala tudi preostali del cestne pove- med Vinjami in Negastrnom v dolžini 300m. Sedaj bo kar bo omogočilo nadaljevanje rekonstrukcije odmerjene-prišla na vrsto asfaltna prevleka. ga dela cestišča. Asfaltno prevleko bo dobila tudi cesta V tem času se izvajajo meritve ceste za naselje Vojni dol, Mošenik - Hudej. Nova Krajevna knjižnica Daneta Zajca Moravče Krajevna knjižnica Daneta Zajca Moravče je trenutno zaprta zaradi selitve v nove prostore. S pomočjo prostovoljcev smo že preselili večino gradiva, ki ga je potrebno še urediti. Nova knjižnica je prostorna, zračna in prijetna. Upamo, da vam bo všeč in vas vabimo, da nas obiščete septembra. V času, ko je knjižnica zaprta vam za izposojeno gradivo, ki ga imate doma, ne bomo zaračunali zamudnine. Izposojeno gradivo vrnite v novo knjižnico prvi teden v septembru. Nova knjižnica odpre svoja vrata 3. septembra. Lepo vabljeni tudi na uradno otvoritev, ki bo 14. septembra ob 12 uri. bibliotekarka Katarina Peterc Najpomembnejše je sodelovanje in združevanje Slavnostni govornik na občinski slovesnosti ob 70. letnici požiga vasi Hrastnik je bil mag. Dejan Židan, bivši kmetijski minister, sedanji poslanec v DZ in predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Vabilu na razgovor se je prijazno odzval. G. Židan, Državni zbor je, po vetu Državnega sveta, ponovno potrdil novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki znižuje odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Kakšne posledice pričakujete? Ta zakon pomeni ponovno razvrednotenje slovenskega kmeta. Kmetijska zemljišča so kvantitativno omejena in bi jih morali kot taka ščititi. Sprejet zakon pomeni, da zapuščamo smer kmetijske politike, ki smo jo sprejeli pred dvema letoma in je začela dajati spodbudne rezultate. Naj poudarim, da je bila takrat usmeritev sprejeta s soglasjem skoraj vseh političnih strank. Podprle so jo tudi nevladne in civilne organizacije. Moravška dolina je bila še pred desetletji podeželje, ki je bilo izrazito kmetijsko orientirano. Veliko površine je bilo posejano in zasajeno z različnimi kmetijskimi kulturami. Tega danes praktično ni več. Kje vidite razloge in kaj storiti, da bi se razmere spremenile? Nedvomno drži dejstvo, da se hrana draži. To velja tudi za enega najpomembnejših proizvodov pšenico za krušno moko. Višje cene pa pomenijo, da se bo ob pametni kmetijski politiki, povečal interes za kmetijsko produkcijo. Po 1.1. 2013 bodo finančno bolj podprte dejavnosti, ki so povezane s travinjem. Tukaj vidim razvojni izziv in večje možnosti za razvoj kmetijstva v moravški občini. Po nekaterih podatkih dosegajo subvencije že kar 60% prihodkov kmetov. Ali ne bi bilo bolje vezati subvencije na produkte in ne na površine? Ta podatek ne drži. Vrednost slovenskega kmetijskega produkta je 1,1 milijarde evrov. Neposredne subvencije znašajo le 141 milijonov, medtem ko posebna slovenska in evropska sred- stva za kmetovanje v težjih pogojih ter za ekološko in integrirano pridelavo pomenijo še dodatnih 82 milijonov. Sicer pa naj poudarim, da si slovenski kmet subvencij v resnici ne želi. Dovolj mu je očitkov, da s spodbudami lepo živi. Želi si, da bi mu cene na trgu omogočile pokritje proizvodnih stroškov in normalno preživetje. Kar zadeva spodbude, ki bi bile vezane na produkte, se z vami strinjam, vendar imamo tukaj zvezane roke. Smo del EU, ki je z WTO (Svetovna trgovinska organizacija) podpisala sporazum, ki prepoveduje proizvodno vezana plačila. Edina izjema bo tako imenovana »plava škatla«, ki bo v naslednji finančni perspektivi 2014 do 2020 omogočila od 10 do največ 15% plačil vezati neposredno na produkte. Sam se zavzemam, da bi v ta seznam v Sloveniji uvrstili vrtnine. Kot ste rekli, se pripravlja v EU nova finančna perspektiva za obdobje 2014 - 2020. Kaj lahko Slovenija pričakuje? Prvi del pogajanj gre h koncu in menim, da nam dobro kaže. Odprto je še vprašanje spodbud, ki bodo vezana na produkte in ne na površine. Mislim, da bo podeželje dobilo še dodaten denar. Potrebno pa se je zavedati, da bomo uspešni le, če bomo zelo, zelo enotni. Žalostijo me spori, ki se dogajajo znotraj kmetijske politike, med kmeti, zadrugami, celo znotraj opozicije. Škoda! Večina občin pripravlja OPN (občinske prostorski načrte), vendar se zadeve zatikajo na državni ravni. Mislim predvsem na kmetijsko in okoljsko ministrstvo. Ti zastoji povzročajo tudi nejevoljo pri občanih. Ali država načrtuje kakšne aktivnosti, ki bi pospešile ali poenostavile te postopke? Rekel bi, da trditev, kar zadeva državo, drži, toda upoštevati moramo, da so apetiti županov, občin in občanov včasih preveliki. Res je, da v občinah tudi po 5 let pripravljajo prostorske načrte, jih pošljejo državi, od katere pa prejmejo veliko »ne-jev« in so spet na začetku. Prav bi bilo, da država, ko ščiti naravne vire, hitro in v naprej pove kakšne so usmeritve in omejitve, potem pa mnenja nima več pravice spreminjati. G. Židan, ali bi moravškim in seveda tudi drugim kmetom, hoteli še kaj sporočiti? Če hočemo slovenskemu kmetu dobro, mu je treba naliti čistega vina. In sicer, država mora poskrbeti za makroekonomske okvirje, se dobro pogajati v EU, zagotoviti sredstva za spodbude, itd. Nima pa pristojnosti, ko gre za poslovne odločitve in povezovanje kmetov. Vse to pa ne bo pomagalo k učinkovitim rešitvam, če naši kmetje ne bodo spoznali nuje, da se je treba tesno povezati. Potrebne so skupne nabavne poti pri nabavi repromaterialov in skupne prodajne poti pri prodaji produktov. Pomanjkanje sodelovanja in združevanja je rak rana našega kmetijstva. To velja za državni in, če hočete, tudi moravški nivo. EV Ločevanje odpadkov Ločevanje biološko razgradljivih odpadkov je na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče za vse občane obvezno. Med prej omenjene odpadke štejemo biološko razgradljive odpadke iz kuhinje in zeleni vrtni odpad. Tovrstne odpadke zbiramo v za to predvidenih posodah rjave barve ali na kompostnikih. Glavni namen ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada je zagotoviti najprimernejše in najučinkovitejše nadaljnje ravnanje s tovrstnimi odpadki. Cilj takega ravnanja je zmanjšanje količine mešanih komunalnih odpadkov, torej izločiti odpadke, ki jih je mogoče ločeno zbirati, ponovno uporabiti oziroma kompostirati. Skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki je stopila v veljavo leta 2010, je na območju celotne države prepovedano mešanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je potrebno odpadke te vrste zbirati na kompostniku. V kolikor na kompostnik odlagate zeleni vrtni odpad in kuhinjske odpadke, mora kompostnik ustrezati Pravilniku o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov zahteve pa najdete tudi na naši spletni strani. Če imate možnost odlaganja biološko razgradljivih odpadkov v rjave posode in na kompostnik vam priporočamo, da odpadke kot so mesto, kosti ali pokvarjeni prehrambni izdelki, ne odlagate na kompostni kup, ampak jih odložite v rjavo posodo. S tem se izognete morebitnim živalskim obiskovalcem in drugim nevšečnostim kot je na primer neprijeten vonj. Odvozi rjavih posod se izvajajo v poletnem času enkrat tedensko, v zimskem pa na štirinajst dni. Urnik odvoza bioloških odpadkov v vašem kraju lahko najdete na naši spletni strani www.jkp-prodnik.si. Vsi ločeno zbrani biološki odpadki so predelani v kompostarni. Občani, ki so vključeni v javno službo ravnanja z biološkimi odpadki (imajo rjavo posodo), lahko večje količine zelenega vrtnega odpada, ki jim občasno nastane, brez dodatnih stroškov oddajo tudi v Centru za ravnanje z odpadki v Dobu. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. Daljinsko ogrevanje že letos Pogovor z Ivanom Hribarjem, direktorjem koncesionarja za daljinsko ogrevanje G. Hribar, vaše podjetje Zarja ekoe-nergija d.o.o., Semič je dobilo koncesijo za izgradnjo toplovodnega sistema v Moravčah. Kakšne so vaše izkušnje na tem področju? Lahko zatrdim, da imamo bogate in zelo dobre izkušnje. Več kot 15 let se ukvarjamo z izkoriščanjem obnovljivih virov energije. Mislim na izkoriščanje geotermalne energije, uporabo toplotnih črpalk, sončnih sprejemnikov, biomase z daljinskim ogrevanjem, itd. Energetsko smo bili uspešni v Semiču in Snoviku. V Kamniku upravljamo 68 kilometrski plinovod, ki ima 2230 uporabnikov. Naša dežurna služba deluje 24 ur na dan in 365 dni v letu. Kako ste se pripravili za projekt v naši občini? Najprej smo, seveda, pripravili idejno zasnovo in ugotovili kakšno moč rabimo za daljinsko ogrevanje. Nato smo opravili predstavitev naše rešitve zainteresirani javnosti. Sledila je uspešna prijava na razpis za koncesionarja. Poudariti pa moram, da je ključnega pomena pridobitev nepovratnih kohe-zijskih sredstev, saj bi drugače investicija bila finančno prezahtevna. Na kakšen interes ste naleteli v Moravčah? Lahko rečem, da zmeren. Realizacija projekta bo potekala v dveh fazah. V prvi bomo priključili vse večje občinske in zainteresirane individualne uporabnike, ki so blizu planirane trase. Računam, da bomo za to fazo rabili okoli 1.200 kW moči. V drugi bomo priključevali še druge uporabnike in rabili še dodatnih 500 kW. Kotlovnica je dimenzionirana na 1.800 kW in zagotavlja ekonomičnost projekta. Živimo v precej gozdnati pokrajini. Ali se ne bo ceneje ogrevati na drva? To drži le delno. Domačim lastnikom gozdov bomo omogočili prodajo manj vrednega lesa za sekance, ki ga sicer ne porabijo. Odpadejo tudi stroški investiranja v kotlovnice. Ali je možno kapaciteto tudi povečati in kdaj računate s prvimi priklopi uporabnikov? Računali smo tudi s to možnostjo. Prve uporabnike bomo priključili že v prihajajoči kurilni sezoni, to je do 15. oktobra. Kaj bi sporočili občanom? Priporočam jim, da se naj vključijo v daljinski sistem ogrevanja. Gre za več prednosti: omogoča cenejšo toplotno energijo, zmanjša izpust ogljikovega dioksida na minimum, zagotavlja večjo požarno varnost, saj dimniki in njihovo vzdrževanje niso več potrebni, bivše kurilnice se lahko uporabljajo v druge namene. V hiši zmontiramo le majhno omarico, vso uporabo pa vodi sodobna avtomatika. EV Na podlagi 6. člena Pravilnika o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav v občini Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 13/11) Občina Moravče objavlja: JAVNI RAZPIS za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v občini Moravče v letu 2012 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje nakupa in vgradnje malih (individualnih ali skupinskih) čistilnih naprav za čiščenje komunalne odpadne vode, zmogljivosti čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (PE) na območju občine Moravče. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11) določa zahteve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode. II. RAZPISNI POGOJI ZA DODELITEV FINANČNIH SREDSTEV A) SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV 1. Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Moravče in dokazili o načrtovani gradnji objekta za čiščenje komunalne odpadne vode, skladno s pogoji javnega razpisa. 2. Občina Moravče bo sofinancirala vloge skladno s Pravilnikom o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav v Občini Moravče (Uradni vestnik Občine Morače, št. 13/11). Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Moravče za leto 2012 v višini 10.000,00 EUR. B) POSEBNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV 1. Čistilna naprava mora biti izven območij naselij, znotraj katerih se predvideva izgradnja kanalizacije skladno s Projektom Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod na območju Občine Moravče, ob upoštevanju pogojev iz 3. člena Odloka o komunalnem prispevku v Občini Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 02/07). 2. Lokacija objekta mora biti poznana, vlagatelji morajo razpolagati z lastniško pravico oziroma morajo predhodno skleniti služnostno pogodbo, overjeno pri notarju. 3. Čistilna naprava mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07); 4. Do subvencije niso upravičeni investitorji objektov, ki so pridobil gradbeno dovoljenje po 1.1.2010 in je bila gradnja MČN pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. III. VSEBINA RAZPISNE DOKUMENTACIJE 1. Vloga - prijavni obrazec Zainteresirani prosilec mora vložiti vlogo. Vsebina vloge zajema izpolnjen obrazec z osnovnimi podatki prosilca, objekta, številom oseb, prijavljenih na navedenem naslovu ter obvezne priloge (izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjeno služnostno pogodbo, za lokacijo male čistilne naprave). 2. Vzorec pogodbe Vlogi je potrebno priložiti vzorec pogodbe o sofinanciranju nakupa in vgradnje male čistilne naprave in ga na vsaki strani parafirati. Razpisna dokumentacija je od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnih rokov dosegljiva na spletni strani Občine Moravče www.moravce.si. Zainteresirani prosilci lahko dvignejo razpisno dokumentacijo tudi v vložišču Občine Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče. IV. ROK IN NAČIN PRIJAVE Zainteresirani prosilci lahko oddajo vloge-prijavne obrazce za dodelitev finančnih sredstev skladno s Pravil- nikom najkasneje do petka, 14. septembra 2012 do 12.00 ure. Prijave oziroma vloge je potrebno oddati osebno na vložišču Občine Moravče ali poslati s priporočeno pošto na naslov: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče. Vlogo je potrebno oddati oziroma poslati v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti na sprednji strani označen z napisom »NE ODPIRAJ-MČN 2012«. Na hrbtni strani ovitka mora biti označen polni naslov vlagatelja. V. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG Vse prejete vloge bo obravnavala tri članska komisija, ki jo imenuje župan. Odpiranje vlog ni javno. Upoštevale se bodo izključno v celoti izpolnjene vloge ter pravočasno oddane vloge, na priloženem obrazcu. V primeru, da vloga ni popolna skladno s pogoji in merili javnega razpisa za sofinanciranje, bodo prosilci pozvani, da v roku 8 dni vlogo dopolnijo. Če tega ne bodo storili, oziroma bo vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, bo vloga s sklepom zavržena. VI. DATUM ODPIRANJA VLOG IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Občina Moravče bo vse prosilce obvestila o izidu javnega razpisa najkasneje v roku 15 dni od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve proračunskih sredstev. Z upravičenci bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev. VII. DODATNE INFORMACIJE Dodatne informacije v zvezi s tem razpisom lahko zainteresirani pridobijo na Občini Moravče, pri Luku Djorovi-ču, tel. št. 01/ 724 71 40. Občina Moravče POLICIJA SVETUJE PREVOZI OTROK V CESTNEM PROMETU Ker je bilo v lanskem šolskem letu veliko vprašanj na temo prevozov šoloobveznih otrok v cestnem prometu, naj v nadaljevanju navedemo nekaj zakonskih določil, ki urejajo prevoze šoloobveznih otrok v cestnem prometu. Med kontrolami je bilo v lanskem letu ugotovljenih več nepravilnosti, zlasti med starši, ki s svojimi vozili pripeljejo otroke v šolo ali vrtec. Pri kontrolah je bilo ugotovljeno, da otroci v vozilu niso pripeti z varnostnimi pasovi, otroci niso v prirejenih sedežih itd. Veliko je bilo tudi vprašanj glede organiziranih prevozov, ki jih organizira šola oziroma prevozi otrok v šolo, ki jih financira občina Moravče. Da bi zagotovil čim večjo varnost pri prevozih skupin otrok (prevozi v šolo in iz šole, prevozi na treninge in tekmovanja, izlete, ekskurzije ipd.), je minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrico za notranje zadeve in v skladu s pooblastilom iz 92. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list RS, št. 56/2008 in 58/2009), v nadaljevanju: ZVCP-1, izdal Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok (Ur. list RS, št. 23/09), v nadaljevanju: pravilnik. Skupina otrok je po določbah ZVCP-1 skupina najmanj petih otrok, ki predstavlja večino potnikov v vozilu. Skupina petih otrok iste družine ali skupina otrok, ki se prevaža v javnem linijskem prevozu potnikov, ne pomeniskupine otrok v tem smislu. Motorno vozilo, s katerim se v cestnem prometu prevaža skupina otrok, mora imeti: • napravo, ki med zaviranjem preprečuje blokiranje koles, • električno ali hidravlično ojačan krmilni mehanizem (naprava za upravljanje vozila), • varnostne pasove na vseh sedežih, • naslonjala za glavo na vseh sedežih in • zapisovalno opremo v cestnih prevozih (tahograf). Določbi tretje in četrte alinee se ne uporabljata za avtobuse, s katerimi se preva- žajo skupine otrok. Avtobusi morajo imeti varnostne pasove in naslonjala za glavo vgrajene v skladu s predpisi, s katerimi so predpisane naprave in oprema vozil. Otroci morajo med vožnjo z avtobusom, razen med vožnjo z mestnim avtobusom v naselju, sedeti na sedežih, vgrajenih v vozilu, in biti pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi. Na sedežih, pred katerimi ni drugega sedeža ali predpisane varnostne pregrade, smejo sedeti le, če so pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi. Katera vozila morajo imeti vgrajene varnostne pasove in naslonjala za glavo, predpisuje Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Ur. l. RS št. 17/00, 45/04). Pri prevozu skupine otrok v občasnem in posebnem linijskem prevozu v naselju in na relaciji največ 10 kilometrov iz naselja, v katerem se je prevoz začel, se sme uporabljati tudi avtobus razreda 1 oziroma razreda A (mestni avtobus). V pravilniku je v 4. členu določen, da morajo avtobusi pri prevozu skupine otrok v občasnem prevozu potnikov v cestnem prometu na razdaljah, daljših od 50 km, ali pri vožnji skupine otrok po avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, ne glede na določbe drugega odstavka 2. člena obvezno imeti vgrajene varnostne pasove na vseh sedežih. Gre za prehodno določbo, ki se začne uporabljati dve leti po uveljavitvi pravilnika, to je 11. 4. 2011. Pri prevozu z vozilom, ki ima poleg voznika še največ osem sedežev, so lahko otroci, manjši od 150 cm in visoki vsaj 135 cm, privezani z vgrajenimi varnostnimi pasovi za odrasle. Prevoz otrok, manjših od 135 cm in starejših kot tri leta, je z avtobusom dovoljen le na sedežu, ki ni prvi sedež. Med vožnjo morajo uporabljati razpoložljive vgrajene varnostne pasove. Motorno vozilo, s katerim se v cestnem prometu vozi skupina otrok, mora biti označeno s predpisanim znakom, ki mora biti nameščen na levi polovici sprednje in zadnje strani vozila tako, da je dobro viden in da ga je mogoče zlahka odstraniti z vozila. Namesto znaka je na prednji strani vozila lahko tudi elektronsko upravljani svetleči znak z enakim simbolom, najmanj velikosti iz prejšnjega odstavka, ki ima lahko dodan napis "otroci" ali "prevoz otrok". Ta določba se začne uporabljati najkasneje do 11. 4. 2010. Znak sme biti nameščen na vozilu oziroma svetleči znak je lahko prižgan samo takrat, ko se v njem vozi skupina otrok. Skupino otrok sme prevažati z osebnim avtomobilom voznik, ki ima najmanj tri leta vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila kategorije B. Z avtobusom sme prevažati skupino otrok voznik, ki najmanj eno leto poklicno vozi avtobus ustrezne kategorije (D1 ali D). Voznik, ki poklicno vozi motorna vozila kategorije D manj kot eno leto, sme prevažati skupino otrok z avtobusom, če je pred tem najmanj dve leti poklicno vozil motorna vozila kategorije C. Voznik, ki poklicno vozi avtobus kategorije D1 manj kot eno leto, sme prevažati skupino otrok z avtobusom, ki nima več kot 16 sedežev, če je pred tem najmanj dve leti poklicno vozil motorna vozila kategorije B. Poklicne vozniške izkušnje dokazuje voznik s potrdilom, ki ga mora imeti med vožnjo pri sebi in ga na zahtevo policista tudi izročiti na vpogled. Obrazec potrdila o vozniških izkušnjah, ki ga izda pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri katerem je voznik zaposlen oziroma pri katerem je voznik pridobil predpisane vozniške izkušnje, je sestavni del Pravilnika o pedagoških spremljevalcih pri prevozu skupin otrok (Ur. l. RS št. 42/2009) in je objavljen skupaj z njim. Voznik mora biti ves čas v takšnem psihofizičnem stanju, da lahko varno upravlja vozilo. Če naročnik prevoza ali njegov predstavnik sumi, da voznik ni zmožen varne vožnje (alkohol ali druge psihoak-tivne snovi, utrujenost, poškodbe, ki onemogočajo varno vožnjo ipd.), sme policiji predlagati, da se pred začetkom ali pred nadaljevanjem vožnje preveri voznikovo psihofizično stanje. Voznikovo psihofizično stanje se v skladu z ZVCP-1 preveri po postopku, ki ga v skladu s pooblastili izvede policist. Če se izkaže, da je voznik v takšnem psihofizičnem stanju, da ni zmožen varne vožnje, je prevoznik dolžan zagotoviti drugega voznika. Voznik ne sme v delovnem dnevu, v katerem prevaža skupino otrok, opravljati drugega dela, ki bi lahko vplivalo na njegovo zmožnost varnega upravljanja vozila (npr. vodenje ali sodelovanje pri vodenju izleta, izvedba ali sodelovanje pri športni vadbi ali treningu). Seveda mora biti vozilo, s katerim se vozi skupina otrok, tehnično brezhibno in urejeno, kar mora biti skrb prevoznika in voznika, otroci pa morajo med vožnjo sedeti vsak na svojem sedežu, za kar skrbijo t. i. pedagoški spremljevalci (učitelji, vzgojitelji, trenerji ipd.), ki jih spremljajo. Podrobneje so pogoji in naloge pedagoških spremljevalcev predpisani v prej omenjenem Pravilniku o pedagoških spremljevalcih pri prevozu skupin otrok. Vir; Gradivo MNZ-Policija Policisti prejeli priznanja in odlikovanja Ob dnevu policije in dnevu državnosti je bila v športnem parku Policijske akademije v Tacnu pri Ljubljani proslava, katere so se udeležili tudi aktivni in upokojeni delavci policijskih enot z območja Občinske uprave Ljubljana in člani Policijsko veteranskega društva SEVER Ljubljana. V uvodnih besedah je številne navzoče nagovoril direktor PU Ljubljana g. Stanislav Vrečar, kateremu je sledil govor generalnega direktorja Policije g. Janka Gorška. Poleg bogatega kulturnega programa, v katerem je nastopila tudi glasbena skupina SEVER, so bila na prireditvi podeljena priznanja in odlikovanja številnim zaslužnim, med katerimi so bili tudi zaposleni iz PP Domžale. Priznanje za 30 let dela v Policiji je prejel Božidar Fekonja, tudi prejemnik zlatega ščita, ki že dvanajsto leto opravlja dela in naloge komandirja v Domžalah, za 10 let dela pa policistka Jožica Boštaj. Med prejemniki priznanj sta tudi dva Moravčana, Rajko Gabrovec, pomočnik komandirja, je prejel priznanje za dvajset let dela v Policiji, za 10 let dela v Policiji pa je prejel priznanje Franc Bizilj, ki opravlja dela in naloge vodje policijskega okoliša Domžale mesto. Priznanje za delo in dosežene rezultate, bronasti ščit, pa je prejel tudi Branko Černoša, vodja policijskega okoliša Moravče in Lukovica. Vsem čestitamo! Tone Habjanič Velika požarna ogroženost države in naše občine! Od srede, 15. 8. 2012 je do preklica zaradi suše razglašena velika požarna ogroženost za celotno območje republike Slovenije. V skladu s tem, je prepovedano kakršno koli sežiganje in kurjenje, ter puščanje in odlaganje gorečih predmetov in drugih snovi, ki bi lahko povzročile požar. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje ter policija bodo v času požarne ogroženosti izvajali poostren nadzor. K upoštevanju opozoril pozivajo tudi člani gasilskih društev, ki delujejo znotraj Gasilske zveze Moravče. Zadnje čase skoraj vsak dan poslušamo o novih požarih v naravi. S požarom na Črnem Kalu pred dnevi se je borilo kar 500 gasilcev. V največjem društvu v gasilski zvezi, PGD Moravče, je operativnih gasilcev »komaj« 38, za lažjo predstavo o tem, koliko ljudi zahteva tovrsten večji požar. Tudi v GZ Moravče so se z požari v naravnem okolju letos že srečevali, upajo pa, da bodo opozorila pripomogla k temu, da kakšen cigaretni ogorek ali pa pikniki v naravi ne bodo povzročili dodatnih nevarnosti. Požari v naravnem okolju namreč ne ogrožajo le narave in živali, temveč se v suši, ki je prisotna zadnje mesece, zelo hitro širijo in o ogroženosti naselij in človeških življenj ponavadi odloča le nekaj minut ali celo sekund. Ob pomanjkanju vode so požari še posebej pomembni tudi z vidika oskrbe z vodo; med samim požarom in kot posledica velike porabe med tem. Zato pozivamo k upoštevanju opozoril in previdnem ravnanju. Na pomoč! Ajda Lalič MLADI OHRANJAJO KULTURNO DEDIŠČINO 34. KMEČKI PRAZNIK DRUŠTVA PODEŽELSKE MLADINE Društvo podeželske mladine Moravče je v nedeljo, 29. julija organiziralo že 34. kmečki praznik. Prireditev se je pričela ob 14. uri s tekmovanjem v ročni košnji, ki ga organizirajo skupaj z Društvom koscev in kosic Slovenije, ki deluje na nacionalni ravni. V Moravčah se je odvijala tekma za veliki pokal osrednje Slovenije, ki je četrta izmed petih tekem v okviru tekmovanja v za pokal koscev in kosic Slovenije. Našo občino so zastopali štirje tekmovalci, Zmagovalka med ženskami Marija Vesič Matej Pibernik, Primož in Blaž Jemec, vsi člani DPM in Franci Logaj iz društva krajanov Limbarska gora. Tekmo je otvoril župan Martin Rebolj. Zmagovalec tekme je bil Milan Župan Martin Rebolj zna še kaj drugega. movanja, vsakega tekmovalca je predstavil in mimogrede povedal precej zanimivosti o naši občini. Po zaključenem tekmovanju je sledila veselica z ansamblom Moravški trio in skupino Gamsi. Organiziran je bil tudi bogat srečelov. V okviru praznika je bila v kulturnem domu razstava Društva podeželskih žena Moravče z naslovom »Pecivo nekoč in danes«, pred kulturnim domom pa razstava Turističnega društva Moravče z naslovom »Kmečki in furmanski vozovi na Moravškem«. Sodelovali so tudi Rokodelci Moravške doline. Društvo podeželske mladine se zahvaljuje sponzorjem, donatorjem in vsem, ki ste pomagali pri organizaciji Limbarski as Franci Logaj Markelc, izmed moravških tekmovalcev pa je bil najboljši Matej Pibernik, ki je zasedel odlično četrto mesto. Med seniorji je bil najboljši Jože Koren. Sodelovale so tudi 4 ženske. Zmagala je Marija Vesič. Najstarejši tekmovalec je bil star 73 let, najmlajši Nejc Markelc, pa je star 12 let. Komentator prireditve je bil tudi letos Peter Pergar, ki je skrbel za dobro vzdušje. Med tekmo je razložil pravila tek- Zmagovalec kraljeve kategorije Milan Markelc daje še zadnje nasvete svojemu sinu Nejcu, najmlajsemu tekmovalcu na pokalu. kmečkega praznika. Vabijo vas, da se naslednje leto udeležite 35. kmečkega praznika, ko si boste lahko ogledali povorko, ki jo organizirajo vsakih pet let. Irena Ravnikar, foto:Katja Cerar Zeliščarji v domu DU V domu Društva upokojencev Moravče je zeliščarska sekcija pripravila zanimivo razstavo zdravilnih zelišč. Odprli so jo 21. julija ob 9. uri s kratkim kulturnim programom, v katerem je sodeloval Mešani pevski zbor društva in harmonikar Konrad Vrbančič. Obiskovalce sta pozdravila predsednica društva in župan. Več o delu sekcije je povedala vodja skupine zeliščarjev, Vlasta Vresk. Poudarila je, da zelišča lahko uporabljamo največkrat kot preventivo. Z njimi pa si tudi lajšamo manjše prehlade in zdravstvene nevšečnosti, tako da ni potrebno takoj poseči po sintetičnih zdravilih. Moravški zeliščarji večino zdravilnih zelišč vzgojijo sami na svojih vrtovih, nekaj pa jih naberejo po neškroplje-nih, zaraslih in nekošenih obronkih v naši še dokaj neokrnjeni naravi. Letošnja razstava je bila sedma po vrsti. Zanjo se vsa leta kar težko odlo- Odprtje zeliščarske razstave čijo, saj je priprav in dela veliko. V zadnjem času se jim je pridružilo nekaj novih članic, tako da je delo vseeno hitreje steklo. Prvič so si letos pripeli Zeliščarji v domu med zelišči, ki so jih razvrstili razpoznavno značko, kvačkane kamilice, kar je tudi sodilo med njihova pripravljalna dela. Obveščanje o sami razstavi je bilo letos bolje urejeno, zato najbrž tudi večji obisk. Razstava je bila odprta v soboto in nedeljo ves dan. Še vedno pa zeliščarjem ni jasno, zakaj razstavo obišče skoraj več obiskovalcev iz drugih krajev. Razstavo so obiskovalci izredno pohvalili. Letos so bila zelišča razvrščena po skupinah in boleznih, ki jim pomagajo. Zeliščarji so bili po koncu razstave vidno utrujeni, vendar zadovoljni, da jim je zopet uspelo. Načrtujejo tudi kuhanje zeliščnih mil in razstavo tudi v naslednjem letu. Računajo na še večji obisk, kar jim vlije vedno nove energije. VR _ _ w Kaj vse smo letos počele v DPZ Bile smo zelo dejavne in mislim, da tudi uspešne, čeprav bi nam bila Svetovalna služba lahko v pomoč. • organizirale smo najrazličnejše tečaje (kuharski tečaj 2x, plavalni tečaj v termah Snovik, izpit za traktor); rekreacija: bovling v fit-fit v Domžalah, pohod okoli Gradi-škega jezera, sodelovale smo pri predstavitvi Občine Moravče v Arboretumu Volčji potok • sestanki za nemoteno delovanje društva • izvedena je bila strokovna ekskurzija (ogled turistične kmetije na Selu pri Bledu), ki je zgledno tehnološko organizirana. Molžo opravijo z roboti, mleko predelajo v jogurt, sir in skuto, proizvajajo lesne sekance, potrebe po električni energiji pa jim zagotavlja sonce. z gondolo smo obiskale 1790 m visoke sv. Višarje. Na mestu, ki je povezano z legendo pastirjev in kipa Marije so postavili kapelo, ki je postala cilj romarjev. Poslikal jo je naš akademski slikar Tone Kralj. 25. junija smo se, skupaj z nekaj članicami sorodnega društva iz Blagovice, povzpele na Sv. Miklav- ža, ki mu je v naših krajih posvečeno preko 100 cerkva. Odžejale in posladkale smo se Pri Mežnar in se odpravile proti cerkvi k sv. maši, ki se je je udeležila tudi ga. Milka Novak. Po golažu na isti kmetiji, smo se poveselile ob klepetu, petju in zvokih harmonike. sodelovale smo na sedmih državnih ženskih kmečkih igrah v Loški dolini in na 34. kmečkem prazniku v Moravčah z Razstavo kruha in peciva nekoč in danes. Fani Cajhen 29. junija je množica Selanov preplavila Selce v Italiji Mi smo Selani ! Mi smo Selani doma in preko meje, saj Selo Sela Sele, povsod enako šteje. V dokaj toplem jutru smo se podali na pot proti Ronkam.V Selcah v ronški občini se je v soboto odvijalo tradicionalno 16. srečanje vasi Selo-Sela-Sele, ki se ga je udeležilo približno 940 ljudi iz 27 različnih vasi in krajev, ki imajo v svojem imenu takšno ali drugačno obliko slovenske besede »Selo« . Pričelo se je bil s predstavitvijo »vasi» na prireditvenem prostoru slovenskega zamejskega društva » OLMO » . Spregovorili so številni gostje, med drugimi tudi ministrica za Slovence v zamejstvu po svetu, Ljudmila Novak, ki je prisotne lepo pozdravila. Poudarila je, da je Slovenija dežela vseh, ki jo imamo radi, da smo ponosni na zamejske Slovence in čestitala organizatorjem za izvedbo prireditve, župana mest Ronke in Doberdob, ravnateljica dvojezične šole, vsi pa s poudarkom na mladih in podpori ohranjanju slovenskega jezika in kulture v zamejstvu. Ob klepetu in pozdravih naših starih prijateljev so se odvijale še » igre » streljanje s fračo«. Predstavniki »vasi« so se zbrali na posvet o pobudah , finančnih tokovih prireditev in prirediteljih naslednjega srečanja, ki bo leta 2013 v vasi Ajdovec pri Žužemberku. Uradni del zaključka prireditve je bila obdaritev gostitelja srečanja. Njihov zaščitni znak je GALL - petelin in tudi darila so bila več ali manj na to temo. Podeljena so bila priznanja prvim organizatorjem in predstavnikom vasi za dolgoletno sodelovanje .France Lebar je dobil priznanje za udeležbo na vseh šestnajstih srečanjih - kot vodja in tudi kot udeleženec prvega sestanka za organizacijo prireditve, ki je bila v Moravčah in izvedeno v Selu / Prekmurje leta 1997. Kraj Selce smo si ogledali z zapra-vljivčki, z avtobusi pa Doberdob, ki je bil med prvo svetovno vojno prizorišče krvavih bojev. Kostnica v Sredipolju, italijansko Re-dipuglia, je najbolj znan in veličasten italijanski spominski kompleks, posvečen več kot 100.000 italijanskim vojakom 3. armade, ki so v prvi svetovni vojni padli na kraškem bojišču soške fronte. Sledil je ogled Vrha sv. Mihaela, vojnega muzeja na prostem - top, izdelek slovenskega matematika in fizika Jurija Vege (ali Veha), ki je služil med drugimi častnikarji - topničarji v avstrijski cesarski vojski. Ob glasbi , plesu, pijači , ribolovu je čas kljub vročini kar prehitro minil in vrniti smo se morali domov - na koncu je vedno najlepše ! Slikopleskarstvu Matej Pirc s.p. se zahvaljujemo za podarjene majice. Fani Cajhen Po Kaštelu Sodražica, Polšnik in domači Moravški kmečki praznik Po dvodnevnem gostovanju pri naših sosedih Hrvatih, natančneje v Kaštelu Lukšic, ki je od Splita oddaljen približno 15 kilometrov, 29. in 30. junija, je Društvo rokodelcev Moravške doline pot nadaljevalo v Sodražico. 1. juilja sta se naši najbolj »trdoživi« članici Branka in Zdenka odpravili predstavljat naše delo na Psogla-vske dneve. Na stojnici sta predstavili pisano paleto naših izdelkov in obenem tudi prikazovali izdelovanje rokodelskih izdelkov. V nedeljo se je v Sodražici odvijal tržni dan z ansam- blom Franca Miheli-ča. Rokodelke pa so poskrbele zato, da je naša knjiga Rokodelci in umetniki prišla v roke tudi ministru Francu Bogoviču, ki je nagovoril zbrane. Poprosile so ga tudi za pomoč pri urejanju zakonodajnega področja, ki bi olajšal delovanje mnogim društvom. Tekom meseca sva se nato 21. julija članici društva udeležili 1 2. Kmečkega praznika v Polšniku.Tema kmečkega praznika, ki se je odvijal se je glasila takole: »Čez dan smo lan trli in česali, zvečer pa za vole barantali«. Rokodelki sva predstavljali vezenje nageljnov in izdelavo prstana iz perlic. Tudi tokrat je bila stojnica dobro obiskana in polna pogledov napolnjenih z zanimanjem. Pozibavali smo se v ritmih ansambla Nemir. Že tako živo dogajanje so popestrili domačini z uprizoritvijo pranja lanu, ki so jo uprizorile perice in barantanja za vole. Članice tamkajšnjega društva so napekle polno domačih dobrot pod katerimi so se šibile mize. Kasneje so bile dobrote namenjene srečelovu, ki je potekal na prireditvi. Spet smo se naučili nekaj novega. V domačih Moravčah se je 29. julija odvijal Kmečki praznik, kjer smo v sodelovanju z Društvom podeželske mladine pripravili promocijsko stojnico društva. V živo je bilo prikazano kleklanje ene od naših članic, predstavljenih je bilo tudi mnogo novo nastalih izdelkov, ki so nastajali v malo manj obremenjenih poletnih dneh. Eva BABNIK »NOSTALGIJA« 2012 Revija tradicionalnih noš in obrtništva ter eko etno sejem Kaštel Ob prenekaterem sodelovanju človek sreča ljudi, ki mu omogočijo, da se razvija naprej. Da prestopi meje, tiste psihične in tudi tiste fizične, ki ločujejo naša ozemlja. Tako je bilo namenjeno tudi našemu društvu, da smo stopili še korak dlje. Spletli smo mrežo novih poznanstev in se na povabilo predsednice Turističnega društva Notranjska Magdalene Mekina odzvali povabilu na »Nostalgijo«. V njihovem turističnem društvu še niso vzpostavili dovolj močnega rokodelskega oddelka, si pa za to vztrajno prizadevajo, in so na priporočilo in zagotovilo, da znamo igrati na prave karte, povabili prav nas. Sprva je vsa organizacija tekla preko aparatov, zato smo stopili v sodelovanje z ljudmi, ki smo jih na dan odhoda tudi sami prvič imeli priložnost spoznati. Zbirna točka je bila v Cerknici, kjer je v objemu Martina Krpana, močnega in silnega človeka, nastala skupinska slika naše delegacije, ki se je odločila, da svoje delo predstavi tudi v sosednji Hrvaški. Skupina ljudi si prizadeva za boljšo prepoznavnost svojega kraja, klasičnih zgodovinskih oblačil, po katerih so prepoznavni in nasploh za boljši jutri posameznika in tudi naše države. Spletle so se nove vezi, ki so prinesle tudi vizijo in načrte za prihodnost, skupina, ki je odpotovala skupaj pa je zelo hitro pričela dihati in delovati kot eno. Po vožnji, ki je trajala celo noč smo v jutranjih urah pravočasno prispeli na cilj, med krošnje dreves, ki so več kot petdesetim razstavljalcem ponujale hladno in prijetno senco skozi katero so nas nato čez dan božali topli sončni žarki, ki so se izgubljali v modrini morja in lesketajočega Splita nedaleč stran. Že pred uradno prireditvijo smo bili zadovoljni, da je bil čas na naši strani in smo oboji uspeli odlično urediti stojnici, ki sta po dveh dneh sodelovanja na prireditvi in ocenjevanju stojnic tudi prejeli prvo nagrado za najbogatejše okrašeni stojnici. S svojimi rokodelskimi izdelki smo presenetili obiskovalce, ker je po kraju hitro završalo kaj se odvija na promenadi ob obali. Naše pridne in vztrajne rokodelke so prikazovale kvačkanje, izdelavo rož iz ličkanja, tudi izdelava nakita ni manjkala. Če pa je katerega od obiskovalcev zanimalo več, smo jim postopke z veseljem pokazali v naši knjigi. Člani Turističnega društva Notranjska in Folklorne skupine Rak, Rakek so pripravili prav čudovite poslastice za lačne želodce in željne oči. Prvi so na festivalu "Nostalgija" predstavili in razrezali veliko število potic s kar desetimi različnimi nadevi, med katerimi je bil najbolj priljubljen pehtranov. Da razstavljalci in obiskovalci nismo/ niso bili lačni je poskrbel glavni kuhar Marjan s pomočniki, saj nam je prvi dan ponudil prvovrstni bloški golaž, drugi dan pa je vztrajal pri kuhanju pristne domače jote. Domače likerje sta razstavila Helena in Janko Kotnik, ki jih pridelujeta na turistični kmetiji. Člani folklorne skupine so predstavili noše in slovensko glasbo. Predstavitev slednjih je potekala na promenadi pred dvorcem Vitturi. Da smo se počutili domače in lepo sprejete je poskrbel lastnik apartmaj-ske hiše "Apartmaji Markom" Marko Tešija, kjer smo bili nastanjeni nedaleč stran od obale. Blizu je bil razstavni in prireditveni prostor. Pomagal nam je pri prevažanju delovne opreme in opreme za stojnice ter hrane. Sprejel nas je odprtih rok in poudaril, da spoštuje Slovence. Na nas gleda kot na prijatelje in nas ceni še toliko bolj ker smo prvi sosedje Hrvaške države. Ker se s turizmom ukvarja praktično že celo življenje je pripravljen za goste storiti vse. Tudi nas ni razočaral, saj nam je za zajtrk poleg ostalega ponudil sočne, sveže nabrane fige, ki so šle vsem v slast. Ja priznam, počutili smo se sproščeno dalmatinsko. Sprejeto. Po pogovorih z obiskovalci sodim, da smo tudi njim odlično predstavili utrip Slovenije, tistim, ki živijo tam in imajo slovenske korenine pa polepšali dan s spomini na tudi njihovo domovino. Eva BABNIK Moravski kmečki in furmanski vozovi Turistično društvo Moravče je ob letošnjem KMEČKEM PRAZNIKU pred Kulturnim domom v Moravčah za vas pripravilo razstavo MORAVSKI KMEČKI IN FURMANSKI VOZOVI. Želeli smo prikazati bogastvo tehnične kulturne dediščine s področja prevozov na področju občine Moravče. Moravška dolina je bila zelo znana po prevozništvu - furmanstvu. Prvi znani moravški furmani so vozili les in kmečke pridelke v Trst še preden je stekla železnica Dunaj - Trst. Časopis Slovenec je nato leta 1880 prvi poročal o tem, da moravški kremenčev pesek vozijo v steklarne in železarne. Leta 1935 so dnevno naložili 25 do 30 »parizarjev«, na vsakega od 2000 do 3600 kg peska. V petdesetih letih je ta dejavnost popolnoma zamrla, ker so vprego nadomestili tovornjaki. Zato je bil glavni namen razstave pokazati, kar je še ostalo iz tistih časov. Poleg vsem znanega lojtrnika s pripadajočim orodjem za spravilo sena, nam je uspelo poiskati in postaviti na ogled še druge kmečke in furmanske vozove oz. sani, in sicer: vprežne sani z lajto za gnojnico, gumi voz z dero, kajžarski voz, sejemski voz ali ropotač, cestno trugo za pesek na parizarju in pripadajočo leseno dvigalko, gnojni koš na »takratkem« vozu, in konjske sani za prevoz oseb. Razstavne predmete so prispevali: Janez Novak, Imenje, Jože Kunavar - Sp. Tuštanj, Elka Cerar - Soteska, Peter Svetlin - Sp.Tuštanj, Miro Nemec - Sp. Javoršica, Andrej Pergar - Drtija, Srečo Vidergar - Dvorje, Mitja Kveder - Vrhpolje, Franc Gorjup - Moravče, Janez Pergar - Dole pri Krašcah. Vsem se najlepše zahvaljujemo, da so svoje vozove in druge predmete prijazno odstopili za razstavo, poskrbeli za prevoz in pomagali pri postavitvi. Hvala tudi vsem članicam in članom društva, ki so priskočili na pomoč. Ob razstavi ste si lahko ogledali tudi prikaz dejavnosti, ki sta bili najtesneje povezani s furmanstvom, to je kolarstvo g. Janeza Pergarja in kovaštvo g. Franca Gorjupa. Menimo, da je bila odločitev o razstavi pravilna, saj smo uspeli zbrati večino primerkov vozov, ki so bili prisotni na moravškem pred »prihodom« traktorjev in tovornjakov. Številni obiskovalci in njihova pozitivna mnenja to tudi potrjujejo. TD Moravče, D. Jančar Eleganca besed V Knjižnici Daneta Zajca v Moravčah je bila že nekaj let prisotna želja, da bi tudi pri nas imeli bralni krožek za odrasle, z namenom širiti bralno kulturo, izobraževati in omogočiti ljubiteljem kakovostne literature, da se medsebojno družijo in izmenjujejo mnenja. Letos nam je uspelo in januarja 2012 se je prvič sestala skupina odraslih bralcev. Ker v naši knjižnici nimamo primernega prostora, smo si za srečanja izbrali Detelovo sobo, ki nam jo je prijazno ponudil lastnik Okrepčevalnice Detelca. Bili smo malo negotovi, kaj bomo na srečanjih slišali, o čem se bomo pogovarjali, nam bodo srečanja všeč, nam bodo izbrane knjige všeč in ali se bomo dobro razumeli. Vsi dvomi so se razblinili že na prvem srečanju, kjer smo se spoznali in se ujeli v prvi pogovor o knjigah. V skupini je petnajst odraslih bralcev. Srečanje imamo enkrat na mesec. Izberemo si knjigo, ki jo do naslednjega srečanja preberemo. Potem skupaj raziskujemo dodatno gradivo, povezano z izbrano knjigo, si izmenjujemo izkušnje in informacije ter pridobivamo nova znanja. Vsak bralni krožek ima svoje ime. Dolgo smo ga iskali in preskušali različne ideje. Naš bralni krožek smo poimenovali Eleganca besed, po knjigi, ki nam je bila nekako najbolj zanimiva, vznemirljiva, posebna. Katera? Naslov knjige je Eleganca ježa avtorice Muriel Barbery. Brali smo tudi: Šavrinke avtorja Marjana Tomšiča, Menih, ki je prodal svojega Ferrarija pisatelja Robina Ship Sharme in Tuleči mlinar finskega pisca Arta Paasilinna. V juniju smo imeli zadnje srečanje v tej sezoni. Prebrali smo pesmi Katarine Kalabe z naslovom Midva sva najin dom. To srečanje je bilo nekaj posebnega. Dobili smo se s knjigo v travi na Hribcah. Dobimo se spet jeseni ob knjigi tri skodelice čaja Gre- ga Mortensona, upamo, da že v novi Krajevni knjižnici Daneta Zajca. Katarina Peterc bibliotekarka Ines Buttigieg ne more pozabiti Slovenije in Moravč Članica malteške delegacije na srečanjih evropskih podeželskih občin je pripeljala v Slovenijo prijatelje iz štirih držav. Bralci se boste spomnili, da je bila preteklo leto moravška občina v sodelovanju z našimi prijaznimi družinami - gostiteljicami na vrsti za organizacijo srečanja evropskih podeželskih občin za pet držav. Poleg naravnih lepot naše občine so si takrat na kratko ogledali le Ljubljano. Pred pol leta pa se je ena od članic malteške delegacije oglasila po elektronski pošti in naznanila, da v avgustu pripelje v njej zelo ljubljeno deželo Slovenijo kolege učitelje in prijatelje iz štirih držav: Italije, Francije, Turčije in Malte, skupaj 11. Za osem dni so si najeli hišico v Ljubljani ter kombi za vožnjo po turističnih zanimivostih Slovenije: Ljubljanski grad, Postojnska jama, rudnik Mežica, Maribor, Ptuj, Škofja Loka, Bled, Bohinj, Piran. Najbolj podrobno so si ogledali Ljubljano. Bili so navdušeni nad vsem. Ines je bila že lani na srečanju navdušena tudi nad prijaznostjo naših ljudi. Predvsem je spoznala družine - gostitelje. Zato so tokrat preživeli zadnji dan njihovega bivanja v Sloveniji skupaj z družinami Pavleta Merele, Alojza Merele in Jože Žuna. Ogledali so si Moravče in okolico. Ker pa so bili obiskovalci iz učiteljskih vrst, jih je posebno zanimal naš šolski sistem. Za odgovore so poskrbeli vzgojiteljica Joža Žuna, mladi vseh treh družin, na koncu pa se jim je pridružil tudi naš župan. Miza na Javoršici je bila, kot je v Prijatelji za vedno; Zakonca Merela in Ines navadi za Slovence, obilno obložena. Prijateljem iz štirih držav so bile najbolj všeč dobrote z žara in domača kapljica. Če ne bi imeli povratnih letalskih kart, bi verjetno še ostali. Iz Javoršice jim je pogled segal v dolino tja do Ljubljane in oddaljenih slovenskih gora. Le s težkim srcem so se poslovili od gostiteljev z besedami »še pridemo«. Tudi tako je poslanstvo srečanj evropskih podeželskih občin. Sicer bi ti ljudje le na zemljevidu našli Slovenijo, če bi jo sploh iskali. Tako pa vedo za lepote in prijaznost tega koščka Evrope in kakor so obljubili, bodo povedali naprej. Rekli so, da ostanejo naši prijatelji za vedno. VR Komorni zbor Limbar sodeloval pri veličastni izvedbi carmine Burane Komorni zbor Limbar je letos zaključil svojo pevsko sezono z enim največjih projektov v svoji bogati karieri. Scenska kantata Carmina Burana skladatelja Carla Orffa je eno izmed najbolj poznanih del klasične glasbe. S svojo zahtevnostjo predstavlja velik izziv za glasbene izvajalce, za pevce pa je mejnik, na katerem preizkusijo svoje znanje, pevsko kondicijo ter kvaliteto. Komorni zbor Limbar se je odzval povabilu profesionalnih glasbenih kolegov in omenjeno delo izvedel ob boku Slovenskega komornega zbora iz Slovenske filharmonije, pevskega zbora Gorenje, otroškega pevskega zbora Glasbene šole Velenje, odlične tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt (SToP) ter ob priznanih solistih. Da je bilo delo kvalitetno izvedeno ter da so nastopajoči dali od sebe najboljše, je poskrbela prepričljiva dirigentka Martina Batič. Carmino Burano smo izvedli na Titovem trgu v Velenju. Presenetil nas je izreden obisk prireditve- nabito poln trg navdušenih poslušalcev iz cele Slovenije. Kako tudi ne, saj je prireditev potekala pod okriljem glasbenih prireditev, ki jih pripravlja Evropska prestolnica kulture Maribor 2012. Očitno je napoved uro in pol dolgega glasbeno- scenskega spektakla s 150 nastopajočimi opravila svoje- stoječe ovacije, dolgi aplavzi in dodatki so bili za nas, nastopajoče, bogato in najlepše plačilo. Pevci Komornega zbora Limbar smo pod vodstvom Tomaža Pirnata ponovno dosegli novo stopnico v našem glasbenem poustvarjanju. Pri projektu na mednarodni ravni smo zastopali tudi barve naše moravške občine. Naj ob tem poudarimo, da naše delo ovira predvsem pomanjkanje ustreznega prostora za vaje. Pri tem nas je letošnje leto podpiral predvsem naš prijazni župnik Kancijan Čižman, ki nam gostoljubno nudi prostor v župnišču ob vseh možnih terminih, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Omenjeni projekt je bil za nas priložnost, ob kateri smo videli, v kakšnih pogojih vadijo pevci drugih zborov. Upamo, da bo Občina Moravče v prihodnje našla več posluha za zagotavljanje prepotrebnega prostora za kvalitetne vaje. Le z rednim delom, dobro voljo in veliko truda bomo lahko podobne projekte pripravljali tudi v prihodnje. Komorni zbor Limbar vas vabi, da mu prisluhnete tudi v prihodnji sezoni. Za Komorni zbor Limbar: Joži Zaveršnik, foto: Tomaž Pirnat Poletje ujeto v strune Je že tako in je lepo, da se poslovimo pred poletjem in si zaželimo lepo, prijetno poletje. V KUD Vrhpolje smo to naredili tako, da smo združili moči in v grajskem atriju pripravili prijeten letni koncert z naslovom »Poletje ujeto v strune«. Najbolj smo se bali, da bi nam jo zagodlo vreme. A nam ni. Obiskovalci, ki so bili z nami, bi to potrdili. Res je bil lep, prijeten večer. Petek, 22.6.2012. Zadnji dan šole, konec šolskih obveznosti. naslednji dan pa čisto prave počitnice! Da ne bi KUD sameval, smo v goste povabili »En kvartet«. Štirje starejši gospodje, ki skupaj nastopajo dobro leto, a z dolgo kilometrino petja po drugih zborih, kvartetih in oktetih, so lepo dopolnili tamburaški orkester v drugem delu nastopa. Poletni, lahkotni ritmi. Ob glasbi ujeti v strune, izpod rok naših tambura-šev in glasov En kvarteta, je poletje res dobilo pravo dobrodošlico. Ob zaključku zagotovo z dalmatinskimi melodijami. V pozdrav težko pričakovanim počitnicam, zasluženemu dopustu in počitku. Dramska skupina je predstavila vso katalogno ponudbo poletnih počitnic ter tudi dober razlog, zakaj jih odpovedati. Prav tako je z dramsko telovadil En kvartet, ker je to menda najbolj priljubljen jutranji hobi teh gospodov. Ni manjkalo šal, dobre glasbe in presenečenj. Eno zadnjih dejanj je bila čestitka dolgoletnemu mentorju tambura-škega orkestra Milanu Kontarčku ob njegovem osebnem jubileju. V teh lepih poletnih dneh praznuje Abrahama in ker sploh ne izdaja svojih let je to še dodatno presenečenje. Konec koncerta tako nismo obeležili z glasbenim dodatkom, marveč z rimanim voščilom, baloni in šopkom bonbonov. Hvala tudi županu g. Milan Kontarček dolgoletni vodja Tamburaškega orkestra Vrhpolje in aktiven glasbenik V mesecu juliju te bo obiskal Abraham, zato najprej čestitke ob jubileju. Kdaj pa se je začelo tvoje ukvarjanje z glasbo? Z glasbo sem se začel ukvarjati v 16. letu. Takrat sem si kupil prvo kitaro, katero sem se naučil igrati sam. Si tudi dolgoletni član orkestra Mandolina, kjer igraš mandolino. Si se tudi ta inštrument priučil sam? Tudi mandolino sem se naučil igrati sam, član orkestra pa sem že uh... 33 let. Nekaj časa sem orkester tudi vodil. Koliko časa pa že vodiš tamburaški orkester Vrhpolje? Tamburaše vodim od leta 1998, se pravi 14 let. Prvi sestanek s člani in Slavkom Kokaljem sem imel (pokaže zvezek v katerem ima zapisane vse datume vaj) 11. septembra 98. Takrat je bilo na vaji osem članov, sedaj pa jih imamo kar 16, nekaj pa se jih uči v tamburaški šoli in se bodo kmalu pridružili orkestru. Kakšne so tvoje želje/načrti za tam-buraški orkester v prihodnosti? Moje želje ostajajo iste. Da se orkester veča s tamburaško šolo in da si postavljamo še večje in zahtevnejše cilje kar vodi k napredku orkestra. Skratka, da gremo naprej! Kaj pa priredbe skladb, ki jih pišeš za tamburaški orkester? Kdaj si napisal prvo? Uh, priredbe sem pisal že ko sem vodil orkester Mandolina, oz. poizkušal sem tudi prej, ko sem se učil glasbene teorije. Tudi na tem področju sem namreč samouk. Je pa res s pisanjem priredb veliko dela, ki pa ga z veseljem opravim. Seveda pa nisem profi (op. profesionalec)- rabim posnetek, ki ga nato poslušam znova in znova, da slišim vsak posamezen glas in to priredim za tamburaški orkester. Se poleg službe, vodenja orkestra in glasbe ukvarjaš še z kakšnimi drugimi aktivnostmi? Seveda. Rad planinarim in kolesarim, res pa glasba zapolnjuje večji del mojega prostega časa. Igral si tudi v narodnozabavnem ansamblu. Se boš spet podal v te vode? Vsekakor želja ostaja in sigurno se bom zopet podal v te vode. Sem bil najprej član tria Milana Resnika, nato pa dolgoletni član Belega cveta, trenutno pa sva si z narodnozabavno glasbo vzela nekaj pavze. Glasbenik je veliko odsoten od doma, kako je s tem (ne)zadovoljna žena Irma? Ah jaz pravim, da grem od doma na nastop, da gre lahko žena v miru spat (smeh). Malo heca, vendar kot glasbenika me je spoznala in me takšnega tudi sprejela. Si v ljubezni do glasbe vzgajal tudi svoja otroka Andraža in Lucijo? Da, oba sta obiskovala glasbeno šolo, vendar se sedaj z glasbo ne ukvarjata aktivno. Martinu Rebolju, da se je temu presenečenju pridružil s svojo čestitko in darilom. Lep zaključek večera in sezone, bi rekli. Veliko nastopov je za nami, tako tamburaškega orkestra kot dramske skupine, ki je zaključila s predstavami Ženska kmetija za katero je s strani JSKD-ja dobila zelo pozitivno oceno. Že počasi prihaja nova sezona z novimi izzivi in novimi nalogami. Veselimo se jih, kajti z njimi bomo poskušali razveseliti tudi vas. Natalija Brodar Fotografija: Ema Cerar Katera zvrst glasbe ti je najljubša? Uff, poslušam praktično vse zvrsti glasbe, je pa vse odvisno od dneva, razpoloženja. Če bi se moral odločiti bi rekel Country blue grass - dal bi vse svoje znanje tamburice, kitare, mandoline nazaj, če bi lahko igral be-njo tako kot ga igrajo v tem posnetku (poslušava skladbo Deputy Dalton izvajalca Country Gazette). Katere inštrumente pa igraš? Igram praktično vse strunske inštrumente: kitaro, bas, tamburico, mandolino, benjo. glavno je, da vem kako je inštrument uglašen. Drugače pa znam zaigrati za svojo dušo tudi na klavirsko harmoniko, orglice, klavir, pa še kaj bi se našlo. Zadnje čase si bil pogosto opažen na televiziji (oddaja Na zdravje, izbor za pesem poletja). Ali se navkljub dolgoletnemu nastopanju občutil kaj treme? So se ti kaj tresle hlače? Ah, ne. Je pa res, da je takšno sodelovanje popolnoma drugačno. To so namreč ljudje, ki se profesionalno ukvarjajo z glasbo. Tu ni nobenega kompliciranja. Prideš, zaigraš in greš. Je pa zanimivo kako ti takšna sodelovanja prinesejo še druge prilo- žnosti. Tako to soboto (op. 23. junija) nastopamo s klapo Mali grad kot gostje na koncertu Eroike na Studencu. Kažejo pa se tudi že nova sodelovanja in priložnosti. Kaj pa bo Milan počel nadaljnjih 50 let? Imam idejo o spremljevalni ekipi za klape, kakšnih 5 ljudi - to željo bi še rad uresničil. Drugače pa: ŠPILAMO NAPREJ! Neva Pačnik Obnovljena kapelica na Pavelbutari V nedeljo, 15. 7. 2012 sta se na prav poseben način združili sosednji župniji Peče in Kolovrat. Župniji, ki imata sedeža kar precej daleč narazen, se stikata nekje na poti med Tlačnico in Vrhom nad Mlinšami, tam pa se nahaja tudi kraj, ki mu domačini pravijo Pavelbutara. Tam stoji kapelica in skoraj vsak, ki gre kdaj tam mimo je že slišal zgodbo o njej. Kakih 200 let nazaj naj bi tu umrl Pavel Butara; fantek, pastirček, doma sicer iz Šentlaberta, ki je služil pri Pečarjevih z Vrha. Deček se je z ostalimi pastirji igral in domislili so se, da bi skopali grob in vsakega .Pave) Liutara. LlYn ilrt^l p.bblEU-J ■Phirn ,Pr,«»l ItitarV ™.i-ii ...... T PjiliFji rt1 h Tilim**^ 41 ikiül Ii i ihiL Km 11 nap ■ ri icirl; 7.11'. i^-m.l (ff HVlr^l ff. Hi'lr.J 11: 11, jt. lil L Bi.nl u »I v tl.1. fi.ii. ijnp, Lc ifUPfdutj A Linrj-1 it jiiMjbiL ni K'll'i I -i Hita L tU itojl UČI FTiue l^ndjL. p Im Iii hi n t^TL^ij m ]' Lh'.ir i Ij:l i^r.i :i h I- .T ijo >tlii|tU V. II- fik-j [i i daj I L, ^ |i. it- —•' f .1., K) i .lih i.-II ]hir1l4Li Molili Witt t'L i i >□ iLkl, EUi rtihf Jit Bii»ri (ilt. Jt j [L41Lf. t C fE r L-i ■ 1> r ltmfljrt A kjar ^L-i J p -jia., ■, il, I'i:,l|li 111,11 piA "I|'tt I3 rMIrj I.lili /vl^L bq, I1 i-l "Mihi ni puli HJ. , I" i.i! j- lukj; i. lih p Ulic, iitlrt Trffll in- --. h J y, fftUbvr. sto in obliko, dobila pa je novo fasado, streho in lepše urejeno okolico. Pod razpelom v kapelici stoji marmorna plošča s kratkim pojasnilom zakaj je kapelica tam. Kapelico sta blagoslovila oba duhovnika; Tone Humar iz Kolovrata in Franc Povirk iz Peč, blagoslovu pa je prisostvovalo lepo število vernikov iz obeh far. Pavelbutara tako ostaja meja, obenem pa tudi vez med župnijama in lep spomin na mladega pastirčka. Ajda Lalič Foto: V.L. Rokodelske spretnosti s skupinico ustvarjalnih otroških rok Društvo rokodelcev Moravške doline na obisku v domači osnovni šoli Ob koncu meseca junija, natančneje od 26. do 29. v mesecu, so se v Osnovni šoli Jurija Vege, pod mentorstvom Irene Malovrh, srečevali učenci od prvega do petega razreda. Kot animatorji so za njih poleg mentorice skrbeli učenci šestega razreda. Da pa dnevi preživeti v šolskih klopeh sploh niso bili podobni tistim pravim, ki so ponavadi namenjeni doseganju znanja po splošno priznanih standardih, sta tokrat poskrbeli tudi dve članici Društva rokodelcev Moravške doline. Torek v tem tednu je bil namenjen kar dvema pravima rokodelskima delavnicama, ki sta iz otrok izvabili ustvarjalnost in razmišljanje mimo ustaljenih tirnic. Najprej so se zgodaj zjutraj lotili priprave testa za izdelavo medenjakov. Pri tem jim je svetovala in jih usmerjala ter nazorno prikazala in pojasnila postopke naša spretna članica Marija Cerar. Ko sem prišla posnet aktivnosti, me je pozdravil prijetno dišeč vonj sveže pečenih piškotov. Takoj se mi je posvetilo, da moram pot nadaljevati proti gospodinjski učilnici v spodnjem delu. Tam me je pozdravila zvrhana skleda, Marija pa mi je prijazno pojasnila, da so jih nekaj sami zvaljali, nekaj pa za to, da jih je bilo za vse dovolj, naredili kar z avtomatom. Ujela sem jo pri pospravljanju, ko je že čistila pekače. Nato smo se kar hitro preselili v zgornjo učilnico, kjer smo z odlično predstavitvijo o koruzi in ličkanju, ki je nagovorila mlade navzoče, pričeli z izdelavo vrtnic. Tokrat je učence v »skrivnostni svet koruze« popeljala že zelo utečena članica Lojzka Zajc. Poslušali smo o različnih sortah koruze, o tem, da so uporabni vsi njeni deli. Ličkanje je lahko dolgo ali kratko, to je odvisno od vrste, smo izvedeli. Čaj iz koruznih laskov ima zdravilni učinek. Sledila je razlaga postopka, kako ličkanje pripravimo preden se lahko lotimo izdelave vrtnic. Učenci so budno spremljali Lojzkino razlago in sodelovali pri vseh njenih zastavljenih vprašanjih. Odločila se je za izdelavo majhnih vrtnic, drugače lahko iz ličkanja naredimo tudi tulipane, da jo je vsak učenec lahko odnesel domov. Venčni listi, čašni listi in pestič iz ličkanja, za steblo smo potrebovali žičko, sukanec, da smo pritrdili cvet in zelen samolepilni trak iz krep papirja. Otroke sem opazovala z navdušenjem in prostor je bil napolnjen s prijetno ustvarjalno igrivostjo. Tudi med iz- delovanjem niso bili zadržani in so z veseljem poklicali na pomoč ali vprašali za nasvet, zato da bodo dočakali čudovit, končni izdelek. Eva BABNIK Izkušnja dediščine iz roda v rod Aktivne počitnice 2012 Da bi podčrtali rek, da vemo, znamo in zmoremo več kot naši predniki, sta se Osnovna šola Jurija Vege Moravče in Kulturno izobraževano društvo Limbar tudi letos poleti povezali z društvi, obrtniki in posamezniki Moravč in širše okolice. K sodelovanju smo pritegnili Društvo rokodelcev Moravške doline, Čebelarsko društvo, mojstrico usnjarske obrti Marijo Kokalj, vzgojiteljico in vsestransko kulturno delavko Marijo Gotar, ljubiteljskega trobentača Jožeta Setničarja in Lesene rogiste, Sandija Močnika z Ranča Pr'Osolet ter Radoša Arsiča. K uspešnosti in prijaznosti počitnic so prispevale tudi kuharice šole in vrtca. Skupaj z animatorji smo v tednu po končanem pouku izpeljali aktivne počitnice za osnovnošolce na temo ljudskega izročila in obrti. Ne samo, da smo z animatorji prepletli generacije otrok z vrstniško solidarnostjo, svoj prosti čas so mladi tako podarili spoznavanju domačih obrti in mlajšim vrstnikom. Ob delu so mladi in otroci dobivali občutek za lepo, pristno, domače, ustvarjeno z rokami in lastno pametjo. Na podlagi lanskoletne izkušnje so se nam pridružili tudi otroci iz sosednje domžalske občine, pa tudi podružnična šola Vrhpolje nam je poslala svojega predstavnika. Z veseljem so se nam pridružili animatorji iz osmih in devetih razredov, še bolj pa smo veseli, da so nam pomagali tudi bivši učenci naše šole. Žal pa smo, kljub letos širši časovni zasnovi, morali zgostili dogajanje le v štiri dni. Tudi krajši čas skupnih počitnic je prispeval k razgibanosti dogajanja. V torek sta nas obiskali predstavnici rokodelskega društva. Gospa Marija Cerar nas je popeljala v umetnost peke sladkih medenjakov. Prijeten vonj medu in cimeta nas je pripravil na sladko opravilo, pokušanje medenjakov. Komaj smo jih uspeli prihraniti nekaj še za domače. Nadaljevali smo pod budnim očesom in strokovnim vod- stvom gospe Lojzke Zajc, ki nam je predstavila spretnost izdelave cvetov iz ličkanja. Pisana paleta naravnih barv ličkanja, ki je odvisna od načina sušenja ovojnih listov storžev koruze, nam je pričarala svojstven pogled na ta naravni material, ki ga dandanes komaj še poznamo. Z rezanjem, zvijanjem, prepogibanjem in vezanjem razvijamo fine gibe rok, hkrati pa poglabljamo tudi možganske gube. Več o tem si lahko preberete v prispevku Eve Babnik. V sredo smo v čebelarskem domu v Zalogu obiskali čebelarja Toneta Ravnikarja. Seznanil nas je čebelarstvom in čebelarskimi deli v soodvisnosti od čebel. Seveda smo poskusili tudi sladek med ter mu zaželeli obilno letino. Od tam pa smo se podali do Sedlarske in jermenarske delavnice Marije Kokalj. Značilni vonj usnja, voljnost in raznobarvna pisanost so nam dali priložnost za izdelavo prelepih mošnjičkov, ki so jih otroci pod budnim očesom mojstrice, ani-matorjev in mentorice žarečih oči in nasmejanih lic izdelali popolnoma sami. Odnesli so jih domov, le kaj se sedaj skriva v njih? V četrtek smo se spoznali z ljudskim plesom in igrami ob Mariji Gotar, vsestranski pedagoginji, ki se nam je posvetila s tankočutnostjo in veseljem. Prav tako je tudi igra brez računalnika s preprosto igračo - kamnom in leseno palico - minila kot bi mignil. Kje so vse tiste ure, ko nam delajo družbo namišljeni, groteskni, napadalni junaki? Nadaljevali smo pri gospodu Jožetu Setničarju in mladima rogistoma: Lukom Groboljškom in Matejem Ribičem. Da kar na drevesu zraste rog? To pa že ni res! Res pa je, če ga dobi v roke umetnik, glasbenik in še kaj. Po njihovih skupaj odigranih skladbah so otroci poskusili tudi sami. Pa ni tako preprosto ... so ugotavljali vsi po vrsti. V petek smo se na Ranč Pr'Osolet skupaj z gospodom Arsičem seznanili s kovaštvom, starodavno obrtjo, ki s pomočjo ognja in človeške moči oblikuje čevlje za konja. Tri rjavogrive lepotice pa so nam v maneži pokazale, kaj znajo, in na svojih hrbtih ponesle otroke naokoli. kam? V domišljijski svet. Po srečnem naključju se nam je pridružil tudi vodja Jamarske reševalne službe Aleš Stražar s slikovito predstavitvijo značilnosti jam in dela jamarskih reševalcev. Zahvaljujoč dobremu vremenu smo okušali počitnice resnično z vsemi petimi čuti, se poigravali tudi v telovadnici, varni pred opoldansko pripeko in ustvarjali različne izdelke iz papirja. Na veselje mentorice pa se preskusili tudi v kvačkanju. Ob vseh dvajsetih otrocih so se odlično izkazali animatorji, nekateri prvič, nekateri pa so že 'stari mački': Andreja, Joži, Karin, Lenart, Ana, Tadeja in Tina. Vsi skupaj pa vas vabimo že zdaj na razstavo, ki bo v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine 2012 v OŠ Moravče v tednu od 24. do 28. septembra 2012, kjer boste lahko izvedeli in videli več o naših poletnih dosežkih. Veselimo se srečanja z vami, ko bomo ob vas in med seboj lahko podoživeli veselo poletje, preden se od njega dokončno poslovimo. Mentorica Irena Malovrh Nogometna sezona 2012/2013 tik pred vrati Po odlični minuli sezoni naših mlajših selekcij in slabši naše članske ekipe, se naši nogometaši marljivo pripravljajo na nove spopade v MNZ ligi za prihajajočo sezono 12/13. Kljub temu, da je avgusta še mnogo družin na dopustih, je bila v tem mesecu prisotnost otrok na pripravljalnih treningih izjemna, predvsem v selekciji do osem let, ki jih bo tudi letos vodil trener Matej Ravnikar. Naši najmlajši so že v minuli sezoni prikazali zelo obetavno igro in bodo s takim pristopom letos marsikateremu nasprotniku prekrižali načrte. Ekipa U10 bo nastopila zelo pomlajena pod vodstvom Jureta Trčka, slednjega pa trenutno nadomešča trener selekcije U8. Tudi naši mlajši dečki U12 bodo sezono pričeli v čisto novi zasedbi pod taktirko Aleša Burje, saj je kar 11 igralcev prestopilo iz nižje selekcije. Prvo prvenstveno tekmo bodo odigrali 1. septembra na domačem igrišču proti ekipi iz Trebnjega. Letos imamo tudi ekipo starejših dečkov U14, ki jih bo vodil trener Franci Ravnikar. Ekipa je sestavljena iz izhodnih letnikov lanske U12, nekaj igralcev pa se jim je pridružilo po enoletnem premoru. Prva preizkušnja jih čaka 1. septembra na gostovanju pri Komendi. Člansko moštvo se z lanskoletnimi dosežki ne more prav pohvaliti. Kljub določenim sankcijam in prizadevanju se ekipi ni uspelo obdržati v 4. ligi in je pristala razred nižje. Ekipo je letos prevzel dolgoletni član našega kluba Robi Anželj. Njegova pričakovanja temeljijo predvsem na aktivnem pristopu do igralcev. Prvo tekmo bodo odigrali v Radomljah proti tamkajšnji 2. ekipi. Veteranska ekipa ni doživela posebnih sprememb. Pričakujemo spodbudne rezultate tudi v letošnji sezoni. B.B. Kraški gasilci so organizirali 6. nogometni turnir ob Rači Na igrišču Cegunca je bilo v juliju zopet živahno. Kraški gasilci so organizirali že skoraj tradicionalni nogometni turnir ob Rači. Udeležilo se ga je sedem ekip, nekaj iz domače doline, nekaj od drugod. Pokale in nagrade sta podelila župan Martin Rebolj in Rok Cerar za PGD Krašce. Prvo mesto je osvojila ekipa GMS Svetlin, drugo ekipa Tuštanja, tretje mesto pa je pripadalo ekipi Tutifruti iz Moravč. Kraški gasilci se zahvaljujejo vsem donatorjem, ekipam za sodelovanje, še posebej pa Društvu krajanov Tuštanj za posojeno igrišče. Zahvaljujejo se tudi gledalcem, ki so športno vspodbujali prav vse ekipe. Vsi so vabljeni tudi naslednje leto pa tudi, če jih bo še več. VR in Rok Cerar N.Si Nova Slovenija Krttanska fluttslca stranka Poletje se preveša v drugo polovico in marsikdo ima dopustniške dni že za seboj, nekatere pa prijetna doživetja še čakajo. Upamo, da ste uspeli vsaj za nekaj dni uiti vsakdanjemu stresu in natrpanemu urniku. V sredini meseca julija je bila seja občinskega sveta, kjer smo obravnavali kar nekaj pomembnih točk. Če se navežemo na naš članek v prejšnji številki glasila, ki je govoril o kronologiji sage o prizidku vrtca, smo bili na seji neprijetno presenečeni nad odgovorom župana, da o dinamiki gradnje pač ne more dati nobene informacije in da naj počakamo na naslednjo, septembrsko sejo, kjer bodo podana pojasnila. Kot smo se nekateri upravičeno bali, je bil rok izvedbe v mesecu septembru še ena snedena obljuba našega župana, vsekakor ne prva in verjetno tudi ne zadnja. Bolj kot slabo izvrševanje, že tako letos nižjega proračuna, je očitno za župana pomembno le to, da se imenuje njegove ljudi na vse mogoče funkcije. Besedo njegove nismo dali v navednice, ker gre dejansko za ene in iste osebe, ki zasedajo preštevilne funkcije. Pa naj omenimo samo najbolj v nebo vpijoča primera: gospa Vojka Rebolj, poleg funkcije namestnika odgovornega urednika tega glasila opravlja še funkcijo predsednice programskega sveta Občine Moravče, občinski svet pa jo je potrdil še za predstavnico občine Moravče v svetu JSKD v Domžalah. In kdo je bil predlagatelj? Kar njen gospod mož, župan Martin Rebolj. Ravno tako je nepogrešljiv gospod Edo Veselko, poleg funkcije odgovornega urednika opravlja še funkcijo podpredsednika Nadzornega Odbora, kar je mimogrede zelo vprašljivo glede zakonitosti, po novem pa je bil potrjen v svet Knjižnice Domžale. Ni kaj, očitno je na moravškem res zelo malo izobraženih ljudi, ki bi bili sposobni opravljati zgoraj navedene funkcije, da mora vse to opravljati le peščica oseb, ki res z lokalno politiko nimajo nobene, ampak res nobene povezave. Ja, res malce tragikomično je tole pisanje, ampak žal popolnoma resnično. Želimo vam lep preostanek počitnic. OO NSi Moravče Vrnimo se sedemdeset let v preteklost. Idilična vasica Hrastnik na pobočju Limbarske gore, ki se vzpenja nad moravško dolino, živi mirno življenje. Nihče se ne zaveda, kaj se bo dogodilo v naslednjih nekaj urah. Iz več smeri se vasici približujejo močne nemške okupatorske sile. Izdaja, maščevanje in v vasi zavlada groza, kriki, ječanje, plameni ognja švigajo v zrak. Sveta slovenska zemlja se prepoji s krvjo domačinov in žrtve so velike, boleče. Trpljenje je neizmerno. Tako se rodi še en kraj, eno mesto spomina, spoštovanja na žrtve za rojstvo nove sicer multi-nacionalne domovine, kjer svoj majhen delež kasneje najde tudi slovenski narod. Minilo je veliko časa od takrat in mladim rodovom so ti dogodki zelo oddaljeni. To pa ne more biti opravičilo, da Občina Moravče, ki jo trenutno vodi g. Rebolj, skupaj z Zvezo borcev za vrednote NOB Moravče in podpredsednikom Lukšičeve stranke SD in poslancem mag. Dejanom Židanom, to sveto mesto izkoristi in ga zlorabi. Spomin na tragični dogodek uporabijo za politični shod SD. Židana kot govorca zanimajo v njegovem nastopu zgolj njegova napadalna stališča in kritiziranje družbe in sistema, ki ga je sam še pred nekaj meseci aktivno sooblikoval. Na mnogo dilem bi moral odgovoriti kar sam, a njegov politični spomin je kratek. Kmalu zadiši po suhih klobasah. Oglasi se zabavna glasba celo se zapleše in prireditev se spremeni v zabavo, v veselico. Ljudje, oh ljudje, se sprašujem, ali sploh veste, zakaj smo tukaj, ali vam ni res nič svetega v tej naši domovini, ki je postala res naša šele pred dvajsetimi leti. Misli mi bežijo k devetim žrtvam, ki so izgubile svoja življenja prav tukaj, kjer se sedaj navidezni zagovorniki tradicij partizanstva in pozitivnih izročil narodnega boja proti okupatorju, veselo zabavajo. Sprašujem se o morali in etiki teh ljudi. Predvsem me srbi, da »slavnostni« govornik Židan dejansko ne ve kam je prišel in kakšna bi morala biti njegova vloga. Moral bi imeti vsaj kanček pietete in spoštovanja do umrlih, do žrtev, ki so tu izgubila svoja življenja. Kaj mu je pravzaprav povedal župan Rebolj? Ali mu je dejal: »Pridi še na eno fešto SD in ne »sekiraj« se, saj bo vse plačala občina Moravče, imam odlične klobase, boš videl. Poleg tega bomo pa še malo zaigrali in zaplesali.«Sam se v mislih še enkrat vrnem sedemdeset let nazaj, se poklonim žrtvam in s tesnobo v srcu odidem v dolino. Dogodek me je tako pretresel, da danes ne morem pisati ne o vrtcu, ki se še vedno ne gradi, ne o domu za ostarele, za katerega še zdaj ne vemo, kje v občini bo dejansko stal. Ne sprašujem se o smislu , da ima občina dva podžupana za katera ne morem izvedeti kaj počneta na občini razen tega, da dobivata plače. Vsaj eden od njih bi se lahko naučil voditi seje Sveta občine. Vse kaže, da je tudi to pretežka naloga, a o tem danes ne želim razpravljati. Vse več ljudi me sprašuje, kaj se dejansko dogaja na občini. Težko razumejo nesmisle, požrte obljube, agresijo. Pravijo, da sta V. R. in E.V. lastninila naš občinski časopis in prejemata bajne honorarje. Prosijo me, da naj povprašam, naj kaj naredim. Obljubim jim, da bom kot občinski svetnik vprašal, dal pobudo, predlagal spremembe. Ker pa ima župan absolutno večino, se lahko zgolj borim. Absolutizem in slepota oblasti pa ostajata. Na vsak način me želijo občinski oblastniki omejiti, cenzurirati, utišati. Te zapisane vrstice zdaj ostajajo še edina medijska vez, ki jo lahko ohranjam z vami. A čas hitro teče in kmalu bo ponovna priložnost, da postavimo in obnovimo tisto, kar so sedanji oblastniki razbili. Zato ostajam optimist. Vitomir Cerar, OOSDS MORAVČE Razlogi ZA in PROTI gradnji nove podružnične šole na Vrhpoljah O volilni obljubi liste župana Martina Rebolja o gradnji nove podružnične šole na Vrhpoljah od volitev do danes nič novega. Zakaj stojimo na mestu oz. zakaj župan ne sprejme odločitve o izdelavi študije smiselnosti gradnje nove šole? Zakaj preprosto ne sprejme argumentirane odločitve ali šola bo ali ne? Novo šolsko leto je pred vrati, učenci pa bodo zopet obiskovali z vidika njihove varnosti neprimerne prostore za opravljanje učnih dejavnosti. V Moravčah čakamo na izgradnjo novega 4-oddelčnega vrtca, s katerim se bodo sprostile učilnice v OŠ Jurija Vege. Torej obstoji možnost prehoda učencev iz Vrhpolj v Moravče. Razlogi ZA gradnjo nove podružnične šole so: - vlada podpira gradnjo podružničnih šol, - Vrhpolje ne izgubi svoje šole, - šola še naprej ostane močno vpeta v lokalno okolje, - morebitni logistični stroški staršev teh učencev so predpostavljamo nižji, Razlogi PROTI gradnji nove podružnične šole so: - predpostavljamo, da ima OŠ Jurija Vege dovolj prostora za prehod učencev iz Vrhpolj (poleg pričakovanega 4 oddelčnega vrtca, se lahko zgradita še 2 dodatna oddelka, za potrebe vrtca oz. eventuelno pouk učencev 1. razreda), - glede na obljubljeno izgradnjo toplotnega omrežja v občini, naj bi bilo ogrevanje OŠ in vrtca cenejše, - OŠ ima primerno veliko in opremljeno telovadnico, - v neposredni okolici OŠ je Zdravstveni dom Moravče (pediater kot tudi zobozdravnik), - občina Moravče bo imela novo, moderno knjižnico, ki bi jo ti učenci lahko bistveno bolje koristili, - ni več logističnih stroškov s prevozom malice, - ni več stroškov vzdrževanja potresno ogrožene šole na Vrhpoljah, - znižajo se stroški zavarovanja objektov, - država in občina nimata denarja za financiranje novih šol, - nastanejo enkratni stroški rušenja objekta, - povečajo se stroški za prevoz učencev, ki ga financira občina. Zagotovo se najde še kakšen razlog, tako za kot tudi proti gradnji nove podružnične šole, pa vendar je na županu, da kot najodgovornejša oseba v občini, sprejme odločitev ZA ali PROTI in svojo odločitev tudi utemelji. Ni prav, da se učence in učitelje podružnične šole Vrhpolje neposredno izpostavlja tveganju, za katerega obstoj Občina že dolgo ve in čisto nič ne naredi. Pridobitev zemljišča, kjer naj bi stala nova šola ter izdelava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo šole z vsemi upravnimi postopki terjajo svoj čas, zavedati pa se je potrebno, da bomo že kmalu na polovici mandata tega občinskega sveta. Zatiskanje oči pred dejanskim stanjem nikomur ne koristi, potrebno se je čimprej odločiti. Menim, da so argumenti proti gradnji nove šole in za prehod učencev in učiteljev v Moravče, kakovostno gledano, bistveno bolj v prid učencem (boljša infrastruktura, večja izbira dodatnega izobraževanja) in učiteljem (lažje nadomeščanje zaradi bolniške, boljša izmenjava strokovnih mnenj,.), kot pa je trenutno stanje v podružnični šoli na Vrhpoljah. Štefan Brvar Neodvisna lista Skupaj zmoremo! Jubilanti v občini Moravče Gospa, Angela ROŽIČ iz Goričice pri Moravčah, ki je praznovala v tem mesecu častitljivih 99 let, je najstarejša občanka. Ob praznovanju jo je s čestitkami obiskal župan. Iskrenim čestitkam se pridružujemo tudi iz uredništva. VR Recepti iz Moravske doline Vse bralce vabimo k sodelovanju pri ustvarjanju rubrike »Receptiiz Moravške doline.« Recepte lahko pošljete na elektronski naslov moravski.recepti@ gmail.com, lahko pa jih v »papirnati obliki« oddate kateremu od članov uredniškega odbora. »Češpljevi knedlni« Za štiri osebe potrebujemo: 4 velike krompirje, 2 jajci, ostro moko, sol, margarino, slive, drobtine, sladkor in maslo. Najprej naredimo krompirjevo testo. 4 velike krompirje skuhamo v oblicah, ko so kuhani pa jih fino pretlačimo, dodamo dve jajci, približno 5 dag margarine in sol. Zmesi dodajamo toliko moke, da dobimo srednje mehko testo. Testo razvaljamo in razrežemo na manjše kose. Slive izkoščičimo, namesto koščic pa damo vanje polovice kock sladkorja. Slivo zavijemo v kos testa in oblikujemo cmok. Cmoke kuhamo v slanem kropu 20 minut. Ko jih poberemo iz vode, na ponvi segrejemo nekaj masla in na njem popražimo krušne drobtine. Kuhane cmoke polijemo s popraže-nimi drobtinami in posujemo s cimetom. Bog žegnaj! 'Pisma bralcev Pisem bralcev ne lektoriramo! (uredništvo) Zahvala donatorjem programa "Usposabljanje in letovanje rejni-ških družin v Pineti Novigrad" V Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale se zahvaljujemo KS Dob, Veit team-u, časopisni hiši Dnevnik, Tiskarskemu podjetju Pigment in studiu Hieroglif. Prijazno so nam priskočili na pomoč s svojimi materialnimi prispevki in omogočili, da smo lahko ustvarjalne delavnice, športne in družabne aktivnosti v programu enotedenskega letovanja družin, ki izvajajo rejniško dejavnost, izpeljali na za otroke in mladostnike privlačen način in jih ob dosežkih tudi nagradili z različnimi izdelki imenovanih darovalcev. Program smo izvedli v času od 20.6. do 26.6.2012 v gorenjskem letovišču Pinesta v Pineti Novigrad. Udeležilo se ga je 33 članov rejniških družin. Z njimi sva bile dve strokovni delavki in tri dni tudi prostovoljka soc. pedagoginja Metka Pestotnik. S tem načinom skupnega sobivanja se uspemo medsebojno vzajemno izkustveno učiti prav vsi vključeni - otroci in mladostniki v rejništvu, rejniški starši, njihovi lastni otroci in strokovni delavci. Bolje razumemo potrebe drug drugega in zmoremo otrokom primerneje pomagati v pridobivanju dobrih izkušenj, razvijanju socialno konstruktivnega vedenja, jim stati ob strani v procesu zorenja, brušenja za samostojnost in razvijanja sebe v odgovornega, zadovoljnega odraslega posameznika. Poudarek je na zdravem in aktivnem preživljanju počitnic brez alkohola in prepovedanih drog, z dejavnostmi na plaži, ustvarjalnimi delavnicami, športnimi aktivnostmi, družabnimi prireditvami, petjem in plesom. S podporo lepega vremena smo preživeli lep teden, v katerem nam ni bilo dolgčas. Rejniški starši in strokovni delavci smo veseli in ponosni na naše otroke in mladostnike, ki zmorejo v svetu zmedenih vrednot in pravil zavestno uživati in se zabavati. Strokovni delavci neposredno spoznavamo in doživljamo družinsko vzdušje in povezanost članov posameznih rejniških družin, vsestranski napredek otrok v socialno sprejemljivem vedenju, upoštevanju in pomoči drug drugemu, prilagajanju skupini, premagovanju strahov pred vodo, nastopanjem.in preko tega ugotavljamo, kako vredna je za otroka izkušnja življenja v rejniški družini, kadar matična družina ne zmore dobro poskrbeti za njegov zdrav razvoj. Hvala naši dolgoletni sodelavki rejnici Francki Rožič za izjemno pripravljenost pri zbiranju donatorskih sredstev, prav tako hvala rejnici Ivanki Klopčič. Hvala rejniku Janezu Pestotniku za množico fotografskega materiala, s katerim je beležil naše druženje. Marta Tomec, Društvo rejnic in rejnikov Spoštovani! Vsak mesec z zanimanjem in zavestjo prebiram Moravške novice, saj skoraj v celoti zadostijo moji želji, je pa res, da bi se dalo še kaj dodati in izboljšati. Ob prebiranju 6. številke novic sem na strani 6-7 z naslovom Državni praznik bil zelo presenečen. Vse fotografije si zaslužijo objavo, ne vem pa, kje se je izgubila slika postroja veteranov iz vojne za osamosvojitev. Govor župana g. Martina Rebolja je bil v zelo spravljivem tonu. Tudi na mojo pobudo je nekajkrat omenil veterane iz leta 1991 za osamosvojitev, katere del bremena je nosil tudi sam. Ne morem pa mimo dejstva, da od urednika ni zahteval, da se častni postroj veteranov objavi. Prosim župana ali urednika, da v naslednji številki odgovori vzrok neobjave. Izgovor, da ni prostora je premalo. Spoštovani župan, spoštovani urednik; Toliko spoštovanja pa si zaslužimo, saj so bile novice tudi na mojo pobudo v prvem sestavu občinskega sveta izdajane brez zamer do drugače mislečih. Gospe in gospodje v uredniškem odboru - če nas ne bi bilo leta leta 1991 in naših simpatizerjev za osamosvojitev, ki smo bili pripravljeni dati tudi tisto, kar je najbolj dragoceno, svoje življenje, sem trdno prepričan, da vas, odgovornega urednika in tudi župana ne bi bilo. Prosim pa, da mi v nasledni številki brez polemik odgovorite razliko med osvoboditvijo l. 1945 in osamosvojitvijo l. 1991. Zame je ta razlika nekaj svetlobnih let. Gospod župan. Vsa pohvala do vas, da so ostareli, ki praznujejo visok jubilej objavljeni v novicah. Nisem pa še nikoli zasledil, da bi kakšen veteran bil obiskan, posnet in objavljen, pa imamo iz zgodovine mnogo za dodat. Glede doma za ostarele pa predlagam županu in njegovim nasprotnikom star pregovor, da dva trda kamna nikdar lepe moke ne zmeljeta. Zato prosim vse, ki ne mislijo dobro v svojem srcu k streznitvi in naj ne delajo razlik, saj tako kot so zdaj razdeljeni, v zgodovini še niso bili. Veteran vojne za osamosvojitev Slovenije Maksimiljan Kosmač VABILO NA 4. NOGOMETNI TURNIR VETERANOV NAD 40 LET Čas: Sobota, 22. 9. 2012 Kraj: Rekreativni center Cegunca, Tuštanj Pravila: - igra se sistem 5 + 1, - igra traja 2 x 15 minut s 5 minutnim odmorom, - obvezna oprema so športni copati ali copati za umetno travo, - žrebanje ekip bo v petek 21.9.2012 ob 20:00 uri v prostorih društva krajanov Tuštanj, - žrebanja se mora udeležiti vsaj en predstavnik ekipe, - prijavnina je 25 EUR in se plača na dan žrebanja. Prijavite se lahko do četrtka 20.9.2012 pri g. Franci Cerar 041/530-030, kjer dobite tudi vse ostale informacije. Po končanem turnirju bomo lahko ob hrani in pijači še malo pokramljali. Prisrčno vabljeni! Društvo krajanov Sp. in Zg. Tuštanj Lastovka PRIHRANKI OD 219,50 EUR. Paketi Lastovka so popolna rešitev za vse, ki živite na obrobju naselij. Signal se prenaša brezžično, kar pomeni, da ni potrebna namestitev kablov po zemlji do vašega doma. Dovolj je, da imate neoviran pogled na Krvavec ali Krim, Trdinov vrh ali Grmače, in lahko gledate televizijo, brskate po internetu ter telefonirate - vse že za 29,50 EUR mesečno. Samo do 30. 9. 2012 www.telemach.si ■ 080 22 88 mix. Najlažje in najhitreje do televizije, interneta in telefonije, kar po zraku, z Lastovko Trojček Ob menjavi telekomunikacijskih storitev dostopa do televizijskih programov, hitrega interneta in telefonije ljudje največkrat pomislimo na kabelski priključek. Sodobna tehnologija pa danes omogoča, da se tovrstne storitve lahko prenašajo po zraku. Paketi omenjenih storitev so na voljo pod imenom Lastovka Trojček in združujejo 3 storitve - digitalno televizijo, internet in digitalno telefonijo. So idealna rešitev, če živite na obrobju naselij, kjer infrastruktura ne vključuje vseh sodobnih telekomunikacijskih storitev, saj je montaža opreme hitra in enostavna, brez polaganja dodatne kabelske napeljave. Če imate neoviran pogled na Krvavec, Krim, Trdinov vrh ali Grmače, lahko gledate televizijo, brskate po internetu in telefonirate - vse že za 29,50 EUR mesečno. V trenutni promocijski ponudbi dobite opremo v brezplačno uporabo, brez stroškov priključnine in 1 mesecem brezplačne naročnine. Paket storitev Lastovka Trojček vključuje: - Več kot 150 izbranih televizijskih programov (Sport Klub za športne navdušence, Mimimax za otroke, 24 Kitchen za kuharje sladokusce, ...) - Več kot 60 najboljših radijskih programov - Internetne hitrosti do 4 Mb/512 kb - Digitalno telefonijo s poceni klici v tujino Zakaj Lastovka Trojček? • Ker vam izbira paketa Lastovka Trojček prinaša prihranek, saj je cenovno veliko ugodnejša od posameznih storitev. • Ker prihranite pri plačevanju položnic: 1 ponudnik - 3 storitve - 1 položnica • Ker lahko obdržite svojo trenutno telefonsko številko. Postopek prenosa telefonske številke ter odpoved pogodb za telefonijo in internet pri starem ponudniku za vas brezplačno uredi Telemach • Ker so telefonski klici znotraj omrežij Telemach in Detel brezplačni 24 ur na dan. • Ker so telefonski klici v tujino cenejši. Pokličite Telemach brezplačno na številko 080 22 88 in paket Lastovka Trojček bo čez nekaj dni že pri vas doma ali na vašem vikendu, skratka kjerkoli. Odšel si tja, kjer solze ne bolijo, odšel si tja, kjer misel se konča, odšel si tja, kjer sanje oživijo, odšel si tja in tam si zdaj doma! ZAHVALA Komaj je dopolnil 70 let in že je moral zapustiti ta svet naš oče, mož in stric ANTON BORIŠEK iz Kranja, nazadnje je živel v Zgornjem Prekru Iskrena hvala vsem sorodnikom in sosedom, prijateljem in znancem, ki so nama bili v pomoč ob boleči izgubi očeta in moža. Hvala vsem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, Branki in Andreji za govor. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Kranju. Lepa hvala vsem, ki se ga boste spominjali in postali ob njegovem grobu. Sin Boris in žena Jelka Ljubila si delo, zemljo in dom. Zdaj v miru počivaj, naj bo v nebesih tvoj dom. ZAHVALA ob izgubi naše mame, stare mame in sestre FRANJE DERMOTA po domače Jozelnova Francka iz Gore pri Pečah 23 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Francu Povirku za lepo opravljen obred, vaškim pevcem, Brvar Bogomilu za besede slovesa, sodelavcem Rematoma in Heliosa ter vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo ... (J. Medvešek) V SPOMIN Z žalostjo v naših srcih se spominjamo 5. septembra, ko nas je pred letom dni zapustil ljubi mož, oče, ata, brat in stric JOŽEF ZAJC učitelj v pokoju iz Moravč Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in za trenutek postojite ob njegovem grobu. Vedno boš v naših srcih, zelo te pogrešamo. Vsi tvoji Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA 26. junija 2012 je bila maša (30. dan) za pokojnega ANTONA GRILJA ki se je v 68. letu starosti zaradi hude bolezni poslovil od tuzemskega bivanja. Nepozaben je spomin na njegovo zadnje slovo, h kateremu so pripomogli gasilci iz Moravške doline, gospod Peterka s poslovilnim govorom, pevci zbora Limbar, sovaščana Ciril in Metod in g. župnik Čižman z mašo zadušnico in izbranimi besedami, ki niso bile namenjene samo pokojnemu bratu, ampak predvsem prisotnim. Iskrena hvala za vse! Zahvaljujem se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Sestra Jožica z družino Smrt ne more nas ločiti, le za hip nas loči čas. Kar lepo je, nikdar ne mine, ker v srcu pusti lepe nam spomine. V SPOMIN 2. avgusta je minilo deset let, odkar odšel si tja, kjer ni solza in ne gorja. FILIP MIHELČIČ iz Moravč (25. 4. 1940 - 2. 8. 2002) Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite na njegovem grobu. Vsi tvoji Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste na pogrebni svečanosti v večni mir v tako velikem številu pospremili ANO BRATUN iz Zaloga pri Moravčah. Zahvaljujemo se vam za vse podarjene sveče, cvetje, svete maše in ostale darove. Hvaležni smo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli stali ob strani ter za vsa iskreno izrečena sožalja. Žalujoči: vsi njeni u\ šk Kogar imaš rad, nikoli ne umre. le daleč je... ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 70. letu sklenil naš dragi mož, oče, ata, pradedek, brat in stric VILJEM SALMIČ po domače Olavfov ata iz Dol pod Sv. Trojico 5 Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem, znancem, za izrečeno sožalje, podarjene sveče, svete maše, darove za cerkev in vso ostalo pomoč ter za besede sočutja ob teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se s svojo prisotnostjo poklonili, se poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku v tako zelo velikem številu. Zahvala gre gospodu župniku Ivanu Povšnarju za lepo opravljeno poslovilno sveto mašo in govor. Zahvaljujemo se dr. Dežmanu, osebju ZD Moravče, pogrebnemu zavodu Vrbančič ter gasilcem PGD Domžale mesto. Še posebna zahvala gre Grajskemu oktetu za lepo zapete žalostinke in baritonistu Kozjek Dominiku. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Minile zate so vse bolečine, a v naših srcih pustila si neizmerno lepe, drage nam spomine. ZAHVALA ob boleči izgubi, ko nas je v 83. letu za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica ROZALIJA KOVIČ po domače Podrebrska Rezka iz Sp. Tuštanja 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem drugim, ki ste se v mislih s svojo prisotnostjo poklonili, darovali cvetje, sveče ter vso ostalo pomoč ob težkih trenutkih ter jo tako v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Hvala dr. Dež-manu, patronažni sestri Martini in ostalemu osebju ZD Moravče, reševalni službi in urgenci ZD Domžale. Hvala osebju Doma starejših Domžale za skrb in nego. Zahvala gre tudi gospodu župniku , pogrebni službi Vrbančič, gasilcem PGD Domžale mesto, Grajskemu oktetu in trobentaču Kozjek Anžetu. Posebna zahvala Urbanija Pepci za lep poslovilni govor. Vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče SILVESTRE KRULC iz Krašc Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem podjetja Mli-nostroj d.d. in PP Litija, znancem in krajanom, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali prispevke, cvetje, sveče in maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. 11. julija je minilo dve leti odkar nas je za vedno zapusti FELIKS SREČKO KRULC Za vedno bosta ostala v naših srcih. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižigate sveče, prinašate cvetje in ste ju ohranili v lepem spominu. Vsi njuni Srce je omagalo, dih je zastal, a nate mama spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 89. letu nas je za vedno zapustila draga mami, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča IVANA CERAR roj. Lajevec, po domače Malenska mama iz Sela pri Moravčah Beseda HVALA je premalo, a vsi tisti, ki vedo, kako iskreno jo izrekamo, jo bodo razumeli. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše, kakršnokoli pomoč in izrečena sožalja. Posebej hvala patronažni ga. Martini Lazar, g.župniku Ivanu Povšnar za lepo opravljen obred, vnukinji Kristini Cerar za besede slovesa ter Grajskemu oktetu za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni! ZAHVALA V 82. letu se je končala življenjska pot naši dragi mami, stari mami, prababici, sestri, teti in tašči SLAVKI SUŠNIK po domače Gričarjevi, iz Dešna 25 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala Branki in Brankotu za govor. Gospodu župniku Čižmanu za pogrebni obred in pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti na moravško pokopališče. Veseli bomo, če boste postali ob njenem grobu in jo imeli v lepem spominu. Vsi njeni NOGOMETNI KLUB TERMIT MORAVČE VABI K VPISU NOVE ČLANE OD 6. LETA STAROSTI DALJE PRIJAVE IN INFORMACIJE 031 682 768 , 041 349 395. 070 701 404 IN VSAK TOREK MED 19. IN 20. URO V BRUNARICI OB NOGOMETNEM IGRIŠČU VABLJENI VSI LJUBITELJI NOGOMETA www.nktermit.si iNOTE in iPhone ali iPad ali L* ŽE OD 128€ NA MESEC BREZ POLOGA Igriv, izjemen, idealen! S sistemoma ESP in ABS, 6 zračnimi blazinami ter satelitsko navigacijo Nissan Connect poskrbi za varno in enostavno vožnjo po prav vsakem mestu. Z njim bo vaša prtljaga na varnem v prilagodljivem prtljažnem prostoru, na poti pa vam bo družbo delal tudi imeniten iPhone, iPad oz. drugi izdelek Apple, ki ga boste izbrali ob nakupu vozila. KRULC D.O.O. Cesta heroja Vasje 8 1251 Moravče Tel:01 7231 200 www.nissan-krulc.com e-manil: nissan@nissan-krulc.com Kombinirana poraba goriva: 5,9 — 6,8 1/100 km. Emisije C02: 13S)—159 g/km. TEČAJ PLETENJA KOŠAR Pletenje košev in košar je bila v preteklih časih splošno razširjena ljudska obrt, ki jo dandanes obvladajo le redki. Na veselje pletarjev se v zadnjem času ponovno kaže večje zanimanje za učenje tovrstnih ročnih spretnosti. Če si želite splesti svojo košaro ali se zgolj naučiti nekaj novega, bo glede na število prijav v zimskem času (2012/2013) organiziran tečaj pletenja košar. Za prijave pišite Iztoku Urbaniji na elektronsko pošto iztok.urbanija@gmail.com ali ga pokličite na telefonsko številko 041/ 37 66 40. Prijave so mogoče do 30. oktobra 2012. TEČAJI CPP: BREZPLAČNI TEČAJI v SEPTEMBRU: 10.09. in 24.09. ob 18 URI TEČAJ ZA IZPIT ZA TRAKTROR: 17.09. ob 16 uri TEČAJ ZA IZPIT ZA ČOLN: 21.09. ob 17 uri INF: 031 / 209 - SOI www.avtosola-loncar.si KRULc d.o.o. Cesta heroja Vasje 8 1251 Moravče Tel.: 01/7231/200 www.nissan-krulc.com e-mail servis@nissan-krulc.com e-mail zdravko@nissan-krulc.com nudimo vam cenitve in popravila avtomobilskih škod vseh blagovnih znamk (kasko zavarovanje). Zavarovalnica Triglav Zavarovalnica Maribor Zavarovalnica Generali Zavarovalnica Adriatic Slovenica Zavarovalnica Tilia Zavarovalnica ERGO 3 PET LET RENAULT CLIO S PAKETOM 3x5 ŽE ZA 114 EUR/mesec brez pologa* Renault ««čar-J/i. J RENAULT * Ponudba 3x5 velja ob nakupu novega osebnega vozila Renault z Renault financiranjem (razen Trafic in Master). Izračun je narejen na dan 24.05.2012 za Renault Clio Avantage 1.2 16V 3V, preko Renault financiranja. Vključuje storitve podaljšane garancije, asistence (Renault pomoči) in rednega vzdrževanja za obdobje 5 let ali 100 000 km, kjer velja prvi od obeh izpolnjenih pogojev. Maloprodajna cena z že upoštevanim popustom in DDV, znaša 9.090 €. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 11.440,84 € je narejen za dobo odplačila 96 mesecev in upošteva spremenljivo obrestno mero 6-mesečni Euribor (1,013%) +3,70 % in polog v višini 0 EUR. EOM = 6,41 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Skupni znesek, ki ga mora odplačati kreditojemalec znaša 11.440,84 €, od tega znašata zavarovalna premija 391,24 € in strošek odobritve kredita 120,00 €. Kreditojemalec vrne kredit v 96 mesečnih obrokih v višini 113,85 €. Več na www.renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 4,0-5,81 /100 km. EMISIJE CO2 106 -1 35 g/km AVTO SET d.o.o SETNIKAR Tel. : 01/56 27 111, GSM: 031/648 166 > Dragomelj 26, 1230 Domžale E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si DELOVNI CAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure Češnjice 16b 1251 Moravče Tel.: 01/72 31 032 GSM: 041/ 687 336 •Priprava vozil za tehnični pregled •Servisne storitve za vozila vseh znamk •Brezplačno nadomestno vozilo •Kleparska dela Spletna stran: http://vesel.suzuki.si/ Delovni čas: pon.- pet. od S. do 18. ure CEMENTNI IZDELKI 01 361 79 36 www.jarc.si kuhinje otroške sobe predsobe vgradne omare pisarniško pohištvo Avbelj Milan s.p. Stegne 1, 1251 Moravče Tel.: 01/723-14-76 GSM: 041/641-446 www.mizarstvo-avbelj.si Franšizne trgovine Mercator 5 Mercator Vsak torek za vaš nakup v vrednosti 50 EUR ali več v Mercator - SPININIH prodajalnah z živili lahko uveljavite TAKOJŠNI 10% popust na vrednost nakupa.