b
Ste?. 221.
V Unbljanl, v torek dne 28. septembra 1909.
is? Velja po
U oelo leto naprej . K 26-— pt pol leta > . » 13-— n četrt » » . » 6*80 it an meieo » . » 2-20 M Nemčijo oeloletno » 29'— li ostalo Inozemstvo » 35-—
V npravništvu: s
Sa oelo leto naprej . K 22-40 is pol leta » . » U-20 is četrt » » . » 3*60 en meseo » . » 1-90 „ pollljanje na dom 20 v, na pešec. — Posamezne štev. 10 v.
SLOVEH
Leto XXXVII.
"Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm):
sa enkrat......po 15 v
■a dvakrat.....» 13 ■
aa trikrat.....» 10 •
sa več ko trikrat . . » B »
T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratneu objavljanju primeren popust.
vsuk dan, izvzemšl nedelje tn pr aznike, ob 5. url popoldne.
mr Uredništvo Je v Kopitarjevih nUoah štev. 6/m. Bokoplsi se no vračajo; nefraskirana pisma sa bo me sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. aa
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitar/evih ulicah štev. 6. 1 bs Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. ' Upravnlškega telefona štev. 188. ==
Današnja številka obsega 4 strani.
Brez discipline.
Žalosten jc pogled na liberalne vrste. Sami stari maroderji ali pa mladi samo-srajčniki. Nič discipline ni v tej vojski. Generala imajo, pa ga ne ubogajo. Dr. Tavčar bi rad pametno delal, pa kriče za njim Žerjavi, da oni boljše znajo. Ribnikar, 'dobri fant s častito brado in očmi kakor (novorojen otrok, 'zabavlja prvakom, da še toliko politike ne razumejo, kakor stari črevelj. Za vsemi pa stoji Ivan Hribar, ki drugim privošči, če se jim slabše godi kakor njemu.
Dr. Tavčar se je tega naveličal. Saj res ni prijetno nositi odgovornost za vse, imladi drobiž pa nič ne dela, ampak po oštariali obira tiste, ki morajo pred fronto 'stati. Razkol v liberalni stranki je očivi-den; ne da se z nobeno rečjo več zamašiti. Samo to ni lepo, da ga niti zdaj ne znajo zakriti, ko se liberalcem tako pasje slabo godi. Ugled in pomen liberalne stranke, ki ie enak ničli, bo zdaj šc pod ničlo padel v neskončno ničnost, ko vsi vidijo, kako je stranka razdrta. Tako jc vse pri kraju, da je moral dr. Tavčar sani stopiti proti neizkušeni mladi piščadi, da ne napravi preveč škode, Tako je dr. Tavčar treščil mednjo v »Narodu« 27. t. m.:
Kje je disciplina? Vsaka stranka mora poznati vsaj toliko discipline, cla svojim poslancem prepušča, izbrali <si pri-
fmerno taktiko v odločilnih trenutkih. Pri klerikalcih ne bodete nikdar čuli, da bi jih [njihovi ljudje med zasedanjem deželnega zbora vehementno napadali, ter jim očitno metali polena pred kolena. Vse drugače je pri nas! Vsak — in tisti, ki o poslovniku deželnega z'bora niti pojma nimajo, ki bi da sede sami v deželnem zboru niti nujnega predloga sestaviti ne umeli, kriče najbolj! — hočejo imeti svojo ■taktiko, kateri je glavna modrost razsa-janje, pretep in druge take reči, ki dandanes nasproti večini 27 klerikalnih glav ne bj imele trajnega uspeha in to tudi takrat ne, če bi hrupna obstrukcija še mogoča bila. Pod častjo naših deželnih poslancev bi 'bilo, če bi se pustili na ta način terorizirati. Kadar bo končano 'zasedanje, takrat naj se poslanci na račun pokličejo, in gotovo je, da se za svoja mesta ne bodo trgali. Nasprotno, prav radi jih bodo prepustili mlajšim, kateri so prepričani, da so toliko inteligentnejši od starejših.
Dr. I. T.
Izborno! Dr. Tavčar, ki je pač veliko izkusil in pozna ljudi, tako malo ceni Zer-javovo in Ribnikarjevo modrost, da javno piše, da nista vstanu niti enega nujnega predloga spisati in da o poslovanju deželnega zbora še poitna nimata! Kadar bosta šla ta dva mladeniča zopet kam na deželo razsajat, naj se jima pove, kako misli o njih dr. Tavčar, in kako silno malo ju ceni.
Ampak pustimo to. Za nas zadostuje dejstvo, da so tisti 1,'beralci, ki so še ne-dolgo tega na vse pretege kričali, da je S. L. S. needina in ki so to spravljali celo v nemške liste, tako razdrti in medseboj sprti, da se že javno spoprijemajo.
Mladi! Koliko ropota so liberalci napravili. ko so se oficieluo začeli »pomla-jevati«! Mi smo se že takrat smejali in rekli, da ne bo nič, kar nam pa liberalci niso verjeli. Mi smo pa liberalne pontlaje-| vavcc boljše poznali, kakor oni sami.
-Mladi« so zaupniki »Svobodne Misli« in delajo po njenih iritencijah in načrtih. Ženejo stare v »kulturni boj« in jih poganjajo zoper nas v času, ko je naše ljudstvo tako železno organizirano, da si mora razbiti glavo vsak, kdor se vanj zaleti.
»Mladi« so aranžirali romanja po deželi, ki so se, komaj pričeta, že skazila. Delali so se namreč pobožne, zavijali oči Proti nebesom in na vsak način in za vsako ceno hoteli biti katoličani. Ta nezrela liiiiavščina jih jc takoj pokopala. Sicer pa so take bedarije po shodih klatili, da jc 'inoral dr. Tavčar sam na kmete, da saj nekaj popravi slabi vtis, ki so ga napravili.
bili za novo komedijo, ki se jim je pa radikalno izjalovila, kakor je znano. Osmešili so se v sami beli Ljubljani.
»Mladi« so sestavili znano pobalinsko interpelacijo za deželni zbor, zavoljo katere so »stari« toliko trpeli v zgodovinski tajni seji.
»Mladi« so začeli po različnih cunjT-cah zopet sirovi boj in to po 20. septembru, po onem članku v »Narodu«, v katerem 'je dr. Tavčar pisal, da naj preneha živinski ton in da »nasprotnika ne gre do nagega sleči«. Mladiči so se pa zopet začeli v gnojnici valjati in so celo barcelonske požigalce in morilce v posebnem ■članku pohvalili.
Nam je to prav, kakor so nam prav vse liberalne neumnosti. Bog jim daj čas in veselje, da jih čini več napravijo. Ampak dr. Tavčarju mora biti hudo, da mu tako črez glavo skačejo. In mož je vstal in pribil: Nič discipline ni v nas!
In da vojska brez discipline ne more zmagati, je kot beli dan jasno.
Popolna zmaga?
G o r i c a , 27. sept.
Pravzaprav je čudna reč to, pisati o izidu volitev, če ne veš, kakšen ie izid. Precej pozno je že nocoj in vendar ni še prav nič jasno, ali je zmagala S. L. S. ali bodo ožje volitve. Gre se za par glasov. Zdi se pa in je precej verjetno, da ožje volitve ne bodo potrebne. Vendar ie boljše, da bomo pripravljeni tudi na to — če tudi precej sitno — eventualnost. Jasen bo položaj brez vsega dvoma jutri, ko se zbere v Št. Petru glavna volivna komisija.
Udeležba je b ila prilično toiika, ko zadnjič. Popolnoma natančne podatke imamo iz tolminskega okrajnega glavarstva. Tu so naši dobili 2865 glasov, liberalci 1759, socialisti 108 glasov. To razmerje je pač lepo, kaže pa, da so se volivci na Tolminskem manj udeleževali volitev, nego se je pričakovalo. O goriškem glavarstvu tudi lahko rečemo, da sc -je mnogo izboljšalo od zadnjič. Omenimo nekaj občin! Lepo je napredoval naš Št. Fer-jan, Grgar, Lokovec in Solkan. Sploh lahko rečemo, da je povsodi tam, kjer društvena organizacija dobro uspeva, zmagala tudi politična zavest krščansko mislečega ljudstva. Prav značilna sta dva slučaja. Znano je, da je prejšnji deželni poslane S. L. S. Anton Klančič v Podgori izjavil, da ie izstopil iz S. L. S. ter pristopil k agrarni stranki. Ta sicer ne posebno možati korak g. Klančiča so liberalci in agrarci hoteli izrabiti ter agitirati ž njim proti S. L. S., misleč, da bo Klančičevo ime in vpliv uničilo podgorski »klerikali-; zem«. Pa kaj se je zgodilo? Ko jc zadnjič Klančič v Podgori agitiral za S. L. S., je ta dobila ondi 150 glasov. Sedaj, ko ie Klančič svoj vpliv porabil proti svojim prejšnjim pristašem, ie število glasov S. L. S. zrastlo na 198. Liberalni giasovi so se zvišali le za 9 glasov. Škoda, da je ta »vplivni« mož, ki je vse, kar je v političnem življenju, postal po milosti dr. Gregorčiča, bil toliko časa ovira za razvoj naše organizacije v Podgori. — Drugi slučaj! Liberalni kandidat dr. Franko je ostal s svojimi tovariši v svojem domačem kraju iu bivališču Solkanu za 65 glasov v manjšini za našimi kandidati. Tako cenijo in zaupajo Solkanci voditelju agrar-cev — svojemu domačinu. Mimogrede 'bodi omenjeno, da pravi, pošteni agrarci dr. Frankota ne priznavajo več za svojega načelnika. Tako se maščuje politična neznačajnost!
In Kras? Ta sc je vrlo dobro držal! Posebno komenski okraj se je popolnoma otresel liberalnih »trtjonov«. Sežanski I okraj ie ves še po večini za liberalce, toda tudi tu so ljudski kandidatje dobili tako znatne manjšine, da ne bo dolgo, ko tudi med Brkini zapoje mrtvaški zvon liberalcem.
Liberalci so nad izidom vsi prepade-ui. Samozavestno so govorili, da ni nobenega dvoma, da zmagajo takoj pri prvi volitvi. Sedaj pa morda res niti v ožje vo-i litve ne pridejo, ampak brez njih propa-
dejo. — Kolikor je bilo nocoj možno dognati, bi kandidatje S. L. S. imeli okrog 40 glasov absolutne večine. Vendar gotovo še ni. Eventualne ožje volitve sc vrše v torek. 5. o k t o b r a. Upajmo, da jih ne bo treba.
Furlanski krščanski socialci so pričakovali več, nego so do'bili. Račun so jim skazili Slovenci s svojimi števili m i kandidati. Tu jc ožja volitev gotova. Slovenci naj bi šli volit Faiduttija, dr. Bugatta in Pi.ccininija. — Ožja volitev v furlanskem okraju je torej uspeh Slovencev. Priznati moramo, da smo pričakovali več slovenskih glasov nego le 646, vkljub temu, da je najmanj 500 Slovencev v mestu bilo izpuščenih iz volivnega imenika. Vendar so Slovenci za laškimi liberalci v mestu dobili največ glasov. Laški liberalci v mestu so dobili 2064. Slovenci 646, krščanski socialci 391. socialisti 170 glasov.
Sklepam! Jutri telefonično poročam o uradnem izidu volitev. Naj 'bo karkoli, to le je gotovo: Med liberalci Je pobitost, med katoliškimi možmi pogum!
Map izdajstvo.
Prav odkrito rečemo, da vkljub mnogoterim izkušnjam naše sloveciske liberalce vendar nismo imeli za tako zelo propadle kakor so v resnici. Ves svet ve. kako je sedanja vlada Slovanom sovražna in kako je Nemcem pod njeno zaščito zrastel greben, da zahtevajo lex Ax-manu. ponemčenje vseli centralnih uradov in hočejo celo slovenščino na Štajerskem kljub temu da je zakonft deželen jezik, iz zbornice iu vsega javnega življenja sploh izgnati. Da ie Bilinski glavna opora te vlade, to jc tudi notorično, saj bi Nemci brez koalicije z Bilinskijevimi Poljaki nič ne pomenili. Ne da se utajiti, da jc Bilinski glavni in prvi krivec v zadevi bosanske agrarne banke. Ta banka ima namen onemogočiti, da bi se slovanski bosanski kmet kdaj osamosvojil, marveč ga hoče potisniti v žrelo nemško-mažarskemu kapitalu. Zato se ie nedavno v znani nemški političnosocialni reviji »Tag« oglasil ■nemški zgodovinar in narodni ekonom, dr. Wirth, in novo banko pozdravljal, čeprav je mažarska. Mož namreč izvaja, da bodo Slovani v Bosni vsled tega ostali večni sužnji, kar da je popolnoma prav. Nemci morajo to porabiti in širiti v Bosni svojo hegemonijo! Take dalekosežne posledice 60 rodili grehi Bilinskega, in včerajšnji »Narod« si spričo tega upa zapisati, da je Bilinski »z dejanji osvedočil, da je Slovencem pravičen in naklonjen«! Kakšno označbo zasluži tako pisanje? Ker je Bilinski liberalce z odpisom 900.000 K tako imenitno potegnil, cla bo ljubljanska občina morala 'zdaj obrtno šolo sama zgraditi, dočim jo jc prej država mislila zidati, ga hvalijo!
Kranjskim liberalcem do pičice enaki pa so štajerski. Ali ni res gnusno, da »Narodni Dnevnik« napada slovenske poslance v štajerskem deželnem zboru, ker slovensko govore in stavljajo slovenske interpelacije? Človek se pršema za glavo in se poprašuje, kje jemljejo štajerski liberalci pogum, da javno zagovarjajo dr. Kukovca, ki ostentativno le nemško in-terpelira in govori? In ker so nemškona-cionaini zagrizenci v štajerskem deželnem zboru slovenskim kmetom, volivcem dr. iSenkovičevim. odrekli podporo le zato. ker jo je njih poslanec zahteval v slovenskem jeziku, graja »Narodni Dnevnik« v današnji številki — dr. Bcnkoviča, češ, da je »nerodno postopal«, ker je »razdra-žil Nemce« in litijska zaradi tega volivce na poslanca, ki -je svojo narodno dolžnost storil! Fej, štajerski liberalci — Ef.alt jc nasproti vam pravi pritlikavec!
Zato je hinavsko, če »Narodni Dnevnik« v i.sti številki uvodoma grozi nemškim poslancem, da bode deželni zbor štajerski poprej razbit kakor bodo mogli Nemci svojo nakano (onemogočiti slovenščino v deželni zbornici) uresničiti«. Saj jc ravno ta list slovenske poslance napadal — celo v uvodnem članku — ker so bili tako »nelojalni■ in »nerodni«, da so začeli slovenski govoriti, česar Ploj nikoli ni storil!
Ali bo razbil štajerski deželni zbor tisti dr. Kuka\vitz, ki nalašč nemške predloge stavlja in se je s tem šc v »Narodnem Dnevniku« 25. t. m. na glas pobahal? Razbili bodo štajerski deželni zbor naši poslanci, če bo treba — liberalci pa sc bodo poskrili, kakor se vselej, ko sc gre za res!
Za slovenščino na srednjih šolah.
Zakaj se naj zgodovina, zemljepis in matematika poučuje tudi v višjih razredih srednjih šol v slovenščini?
Z odlokom z dne 25. oktobra 1907, št. 2575, je visoko c. kr. naučilo ministrstvo določilo, cla se imajo razven nemščine v višjih razredih gimnazij še tudi nadalje poučevati z nemškim učnim jezikom: zgodovina, zemljepisje in matematika. Zato •so se v začetku leta 1908 slovenski srednješolski strokovni učitelji teli predmetov •v svojih odsekih o tem posvetovali ter se soglasno izjavili na sledeči način:
Zgodovina, zemljepis in matematika ,sc morajo tudi v višjih razredih naših gimnazij poučevati v slovenskem jeziku, in .sicer iz naslednjih, po dolgoletni izkušnji na tem polju pridobljenih razlogov:
1.	Zgodovina in zemljepis sta učna predmeta, ki sc poučujeta zaradi predmeta samega; nista pa sredstvo za izpopolnjevanje v znanju nemškega jezika.
2.	Z g o d o v i n a nima samo namena, cla podaja dijaku neko kopico zgodovinskih dogodkov, ampak mora predvsem .vzgajati značaj, vplivati blagodejno na sr--cc in dvigati etično pojmovanje učencev, kar se pa da doseči le v materinem jeziku gojenca.
3.	V nižjih razredih gimnazije se poučuje ista snov v slovenskem jeziku. V •višjih razredih pa naj se razumevanje zgodovine poglobi, česar sc nikakor ne more doseči z nemščino; zakaj praktična izkušnja kaže. da ubija hitri prehod iz slovenščine v nemščino 'gojenčev duh, mesto da bi ga razvijal. Gojenec šc ne obvlada jezika za samostojno izražanje lastnih misli, kar ga sili, da se uči predmete brezmiselno na pamet. To mu jemlje toliko časa, da mora ali zanemarjati druge predmete in tudi telesno vzgojo, ali pa da postane, ker je z delom preobložen, nezmožen za nadaljevanje svojih študij. To lUČenje na pamet ovira tudi laično miš-Jjenje iu ne krepi vsebinskega pojmovanja nemških izrazov. Nemška beseda in večkrat tudi cela stavkova misel ie dijaku prazen fantom brez vsebine in brez duha.
4.	Ker dijak slovensko misli, šele iz slovenščine prevaja v nemščino, trpi pri tem znanje slovenskega in nemškega -jezika. Dijak se nc izraža s temeljito gotovostjo ne slovenski ne nemški, da, pogosto ise opazuje, da jc naravna posledica te dvo-jezicnosti samo jecljajoč govor. Zaradi •tega ne govori dijak, ko zapusti po osmih letih srednjo šolo, pravilno nc slovenski ne nemški.
■ 5. Dvojezičnost v šoli vpliva tudi neugodno na razvoj značaja, ubija enotnost tnaziranja, izkratka napravi iz človeka dvoživko, kar gotovo ni v korist ne naroda, ne države.
6.	Da bi se učili dijaki nemščino s pomočjo zgodovine, bi bilo Ic tedaj mogoče, ako se vpel-je konverzačna metoda. To pa -izključuje že visoko število učencev. Važnejši zgodovinski dogodki se lahko z nemškim učnim jezikom obravnavajo pri pouku nemščine, za katero potreba itak spremeniti načrt in čitanke.
7.	Da bi se vpeljal, oziroma pridržal jezikovni dualizem v šoli, jc iz pedagogič-nega stališča obsojati: sklicujemo se na merodajna mnenja vseh znanstvenikov in naiodličnciših pedagogov, ki vedno pn-vdarjajo. da naj sc diiaku daje srednješolska izobrazba izključno le v materinščini.
8.	Vsi drugi narodi na'še države imajo popolne šole v lasnvr.i jeziku. Fdino Slovenci — narod, ki šteje 1,300.000 duš — ima še in naj crfn obdrži nestvor utrakvi-
stičnih šol. Člen 19. osnovnega državnega zakona pa jamči vsem narodom avstrijske države, toraj tudi Slovencem, da si postavijo na podlagi materinščine temelj ■vzgoji in izobrazbi.
Isti razlogi veljajo tudi za matematiko. Zlasti še povdarjajo profesorji matematike tole: Matematičnemu pouku pripada važna naloga, navajati učence k samostojnemu in logičnemu mišljenju, olajševati pravo umevanje naravnih zakonov in pospeševati pravilno in jasno izraževanje misli. 'Kako naj doseže dijak ta smoter, če se •mora vedno boriti z jezikovnim izrazom? .Matematika je že sama na sebi dovolj težavna, kaj šele v tujem učnem -jeziku! •Matematika se tudi vporablja pri naravoslovnih vedah. Ce je za te namenjen slovenski jezik, je isti tembolj potreben za matematiko.
Končno še bodi omenjeno, da ima matematika takorekoč svoj posebni jezik v svojih obrazcih in formulah, ki se bistveno ■razločujejo od navadne konverzacijske ■govorice, tako, da se pri matematičnem ipouku kaj malo pridobi za jezikovno spretnost v nemščini. Torej bi od nemškega ■učnega jezika v matematiki dijaki imeli le škodo na strokovnem znanju in preciznem ■logičnem mišljenju, brez primernega dobička za znanje nemščine. Spretnost v -nemščini mora dijakom dati razširjen in -reformiran pouk nemščine!
Z ozirom na omenjene razloge bo visoko c. kr. naučno ministrstvo ugodilo — •tako se zatrdno upa — pedagogično-didak--tični zahtevi po slovenskem učnem jeziku -tudi v omenjenih predmetih na višjih razredih naših srednjih šol.
Za zgodovinski in za matematični odsek: dr. Žmavc.
Pripomba. Nov učni načrt za pouk •nemščine na popolnoma slovenskih gimna->ztlah, izdelan po gosp. prof. A. Stritofu in •odobren v odseku germanistov ter namenjen našim slovenskim gimnazijcem omogočiti popolno priučenje nemščine, ie ^»Društvo slovenskih profesorjev« predlo--žilo že meseca februarja leta J 909. visokemu c. kr. na učnemu ministrstvu v od--obrenje. — Prošnjo, da se vpelje slovenščina kot učni -jezik za vse -predmete tudi ■v višjih gimnazijskih razredih, pa je poslal ■istega meseca na isto ministrstvo visoki deželni odbor kranjski. — Pričakovati je •torej, da vendar enkrat dobimo slovensko srednjo šolo, kajti brez slovenske srednje šole ostane slovensko vseučilišče vedno utopila!	Dr. 2.
Deželni zbor kraitiski.
X. SEJA KRANJSKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Ljubljana, 28. sept. 1909.
Dnevni red.
<Na dnevnem redu današnje seje so sledeče točke:
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga organizacijski statut za slovensko trgovsko šolo v Ljubljani. — Ustno poročilo upravnega odseka: o prošnji okrajno-cestnega odbora kamniškega za vsprejem okrajne ceste Kamnik-Črna-štajerska meja med deželne ceste; o prošnji občine Suhor za zgradbo vodovoda; o prošnji občine Krašnja za popravo ceste iz Črnega grabna v Moravsko dolino; o prošnji občine Krašnja za izboljšanje travnikov ob potoku Radomlja; o prošnji občine Iška Loka za podporo za zgradbo novega mostu na občinski cesti, vodeči od Iške Loke po barju do okrajne ceste Ig-Ljubljana; o poročilu deželnega odbora glede izvrševanja v § 13. nove vinske postave od 12. aprila 1907, drž. zak. št. 210, določene pravice zastran nameščanja državnih kletarskih nadzornikov; o prošnji občine Lužarje za uvrstitev občinske ceste Knej-Karlovce med okrajne ceste; o prošnji občine Stari Trg pri Črnomlju za zgradbo projektovanih cest čez Zagozdac do Predgrada na Dol ter iz Starega Trga čez Kot do prevoza čez Kolpo v Lučici; o prošnji občine Vinica za uvrstitev ceste .Vinica - Preloka med okrajne ceste; o prošnji občine Struge za spremembo nameravane cestne zgradbe Mala Gora-Po-lom; o prošnji občine Fara radi otvoritve prometa čez most preko Kolpe na deželni cesti Kočevje-Brod; o prošnji občine Kan-drše za uvrstitev občinske ceste od Pil-pahove grajščine do Vidrge med okrajne ceste; o prošn-ji občine in okrajnega cestnega odbora Trebnje za uvrstitev občinske ceste Nemška vas-Lukovek-Ornuška vas-Trebe!no med okra;ne ceste; o prošnji občine Postojna za podporo za zgradbo mostu čez Pivko pri Postojnski jami in za preložitev ceste; o poročilu deželnega odbora v zadevi odprave premij za po-končavanje zveri; o prošnji občine Buto-raj za razdelitev vzdrževanja občinske ceste čez Svibenj med občini Bu'toraj in Loka; o poročilu deželnega odbora glede izboljšanja Narinskih pašnikov; o poročilu deželnega odbora z načrtom službene praginatike za deželne uslužbencc. — Ustno poročilo finančnega odseka: o nujnem predlogu gospoda poslanca dr. Lam-
' peta in tovarišev glede ustanovitve in organizacije gospodinjskih tečajevna kmetih; o nujnem predlogu gospoda poslanca dr. Zajca glede ustanovitve petih ustanov za medicinske slušatelje; o poročilu deželnega odbora glede zvišanja letnega prispevka za kmetijsko-kemiško preskušali-šče v Ljubljani; o poročilu deželnega odbora glede dovolitve pobiranja vodovodne dokladc v Malih Vižmarjih, občina St. Vid; o poročilu deželnega odbora glede deželne podpore za zgradbo ceste Bohinjska Bistrica-Ravne; o poročilu deželnega odbora glede zgradbe vodovoda Cerkni-ca-Rakek.	,,
Novak začne.
Seja seje pričela ob 10. uri 37 minut dopoldne. Čita in odobri sc zapisnik zadnje seje. Poslanec Novak se priglasi k besedi in se pritožuje, češ, da je poslanec Demšar zadnjič položil roko na njegovo telo. Dež. glavar: Nisem videl nič takega, kar je omenjal poslanec Novak. Dr. Tavčar ugovarja zaradi ustn.1i poročil. Deželni glavar odstavlja zato z dnevnega reda vsa ustna poročila.
Pet ustanov za medicinske slušatelje.
Dr. Krek poroča o nujnem predlogu' poslanca dr. Zajca glede na ustanovitev petih ustanov za medicinske slušatelje. Ustanove se dovolijo.
Lenarčičev nujni predlog.
Lenarčič utemeljuje svoj nujni predlog z ozirom na deželni železniški svet. Na galeriji se čuje, da utemeljuje zato danes svoj nujni predlog, ker se boji, da ne bo imel več prilike, da ga utemeljuje. Bojazen Lenarčičeva je precej upravičena, ker je verifikacijski odsek sklenil, da razveljavi njegovo izvolitev, čemur najbrže zbornica ne bo ugovarjala.
'Lenarčičev nujni predlog je obveljal in sc odkazal upravnemu odseku.
Železnica Polzela-Kamnik.
Dekan posl. Lavrenčič utemeljuje svoj sledeči samostalni predlog:
Deželni zbor skleni:
1.	Železniška zveza Kamnika -s progo Celje-Zel'tweg je za gospodarsko povzdigo kamniškega okraja, zlasti procvit kamniškega mesta, kakor tudi za izpopolnitev železniškega omrežja v deželi, potrebna.
2.	Deželnemu odboru se naroča: Stopi nemudoma v dogovor z deželnim odborom štajerske vojvodiiie, in če je le mogoče, vzajemno ž njim obrne na osrednjo vlado z zahtevo, naj se že. prihodnjemu •zasedanju državnega zbora predloži načrt •one zvezne proge na državne stroške.
Govor poslanca Lavrenčiča priobčimo jutri.
Bolnišnica v Bohinju.
Poslanci Piber in tovariši so danes na gospoda c. kr. deželnega predsednika v zadevi bolničnega poslopja, katero je zgradila c. kr. železniška uprava na Bohinjski Bistrici, kasneje pa prodala ondot-nemu zdravstveno-okrožnemu zastopu, vložili interpelacijo.
Sejo zaključi gosp. glavar oh 12. uri 15 minut. Naznani, da skliče prihodnjo sejo pismenim potom.
XXX Verifikacijski odsek je sklenil poročati deželnemu zboru, da.še izvolitvi liberalnih poslancev Višnikarja in Lenarčiča, ki sta upravičeno protestiranj, razveljavita.
XXX Liberalni poslanec se klar!a dež. predsedniku.
Liberalci vedno grozno vpijejo in zabavljajo čez kranjskega deželnega predsednika barona Sčlnvarza. Kaj vse so mu že očitali, grozili, da prekinejo vsako občevanje ž nKm. Nikdar nismo veliko dali na te grožnje. Danes smo videli, da smo prav sodili. Pred začetkom seje nese liberalni dež. poslanec Gangl deželnemu glavarju nek spis. Ko gre mimo sedeža kranjskega dež. predsednika barona Sčlnvarza, se mu globoko pokloni. Seveda jc vljudni baron prijazno odzdravil.
Siemški Suror.
Nemci proti slovanskim uradnikom pri nižjeavstrijskem namestništvu in pri drž. uradih na Nižjem Avstrijskem.
Ne samo, da so nemški nacijonalci sklenili z vso odločnostjo urgirati lex Ax-man, da hočejo onemogočiti rabo slovenščine v štajerskem deželnem zboru ter da niti ne pomislijo, da v tem trenotku mora izginiti vsaka dvojezičnost iz kranjskega deželnega zbora in kranjskih deželnih uradov, je v današnji seji nižjeavstrijske-ga deželnega zbora nemški nacijonalec Fr. P i 11 n e r vložil interpelacijo na ces. namestnika nižjeavstrijskega, v kateri sc pritožuje, da jc pri ces. namestništvu na Nižjem Avstrijskem nastavljenih »preveč čeških in poljskih uradnikov«.
Ako se pomisli, da nima ces. namest-ivštvo na Nižjem Avstrijskem reševati samo nižjeavstrijskih zadev, ampak da dobiva ogromno vlog tudi iz slovanskih krajev države, ako se pogleda na veliko slovansko manjšino na Dunaju, tedaj ie ta
interpelacija zopet nova provokacija slovanskega prebivalstva v Avstriji, ki bo našla odmev' po deželnih zborih, kjer imajo Slovani večino. Značilno je, da se interpclant zaganja celo v slovanske policijske uradnike na Nižjem Avstrijskem, celo v policijske stražnike, ki so Slovani. Če meni, da za Slovane teh ni treba, je to seve le na čast Slovanom, vendar kaže ta skrajnost, kako nemški furor niti pri taki instituciji kot je policija noče poznati stvarnosti. Odločujoči avstrijski faktorj morajo skrbeti, da se postavi jez nemškemu turorju, sicer napravi ta furor v avstrijskih razmerah pravi kaos. In da je to njegov namen in končni njegov cilj. bi morali uvideti avstrijski državniki. Sedaj je že skrajni čas za to!
S. M. S. Z.
V včerajšnji seji S. K. S. Z. se je-skle-nilo: Predavanja se prično prihodnji torek, t. j. 5. oktobra. Vrše se redno v dvorani S. K. S. Z. Izredna predavanja pa se bodo vršila v veliki dvorani »Unionovi« po potrebi in proti primerni vstopnini. Prvo predavanje bo imel dr. Krek.
Poučni kurzi so se določili za stenografijo, knjigovodstvo, carinstvo, iaščino in socialno vprašanje. Za Iaščino se je kurz že pričel, za druge predmete pa se objavi pričetek v »Slovencu«.
Nasvetovalo se je, naj.bi priredil dramatični odsek S. K. S. Z. poučni tečaj, ki bi trajal en teden, za fante iz dežele. Prirejajo se po deželi pogosto predstave, med igralci jc precej talentov, treba jih nekoliko izobraziti in seznaniti jih s stvarmi, ki spadajo k odru. Ob eneim pa bi bilo dobro, da bi prišli semintja z dežele pogledat kako dobro igro kako sc uprizori v gledišču.
Sklene se, da se osnuje znova pevski zbor S. K. S. Z. in se začno v ta namen nabirati pevci in pevke. Socialni kurz se bo vršil prihodnje leto ob Veliki noči.
Pristopajte k S. K. S. Z.! Naj ne bo nobenega našega somišljenika v Ljubljani, ki ne bi bil član S. K. S. Z. Članarina znaša na leto le 1 K 20 v, ustanovniki pa plačajo 20 K.
Dnevne novice.
-f Državna podpora za kranjske vodovodne naprave. C. kr. poljedelsko ministrstvo je ravnokar dovolilo -lOodstotni državni prispevek za deset Sapnic v brd-skem okraju (občina Stara vas). Kaj bo zdaj »Narod« počel? Kar počiti bo moral od -jeze in zavisti, da Bilinski ne pleše popolnoma tako. -kakor mu je dr. Tavčar ukazal v deželnem zboru!
+ Občni zbor »Kmečke zveze za ljubljansko okolico« bo v nedeljo, dne 3. oktobra 1.1., ob 10. uri dopoldne v dvorani S. K. S. Z. v hotelu »Union«. Poročali bodo poslanci dr. Šusteršič, Povše in Dimnik. Na dnevnem redu je potem odborovo poročilo in volitev načelnika in drugih odbornikov. Možje-kmctje, pridite v obilnem številu!
+ Liberalci škodljivci kranjske dežele. V današnji seji kranjskega deželnega zbora so pokazali liberalci, koliko da jim je za varčnost. Tisti dr. Tavčar, ki vedno propoveduje dostojnost in priporoča varčnost, jc danes povzročil kranjski deželi ogromne, popolnoma nepotrebne stroške. Na dnevnem redu današnje seje kranjskega deželnega zbora so bila velevažna ustmena poročila gospodarskega značaja. Od nekdaj že je bila navada, da se je poročalo ustmeno in da so se tako prihranili ogromni stroški kranjski deželi. Tu se dvigne dr. Tavčar in pravi, da hoče imeti vsa poročila natisnjena v rokah. Po zastarelem poslovniku je imel prav. Deželni glavar dvorni svetnik pl. Suklje je zato odstavil z dnevnega reda vsa ustmena poročila. Nam je popolnoma prav kar je napravil dr. Tavčar. Skrbeli bomo, da izve zadnji volivec in davkoplačevalec, kako skrbč liberalci za nove, ogromne stroške kranjski deželi samo zato, ker so liberalni poslanci preleni, da bi poslušali pozorno ustna poročila, kar je njihova dolžnost. Pečat zapravljanja deželnega denarja in pečat lenobe ostane kranjskim liberalnim poslancem pritisnjen. Le tako naprej!
+ Dr. Novak je v današnji seji deželnega zbora vzdignil roko >in se je bridko pritožil pri deželnem glavarju, da ie bil tepen v zadnji seji ter je zatožil poslanca Demšarja nekorektnega dejanja, baje nekega približanja, ki ni bilo na dnevnem redu. Deželni glavar je očetovsko poučil dr. Novaka, da kar je bilo v tajni seji, ne spada v javno sejo. Če je dr. Novak tajno kakšno stvar izvedel, čul ali občutij. naj jo tudi tajno ohrani. Dr. Novak je pa le hotel dalje govoriti in je dalje tožil Demšarja glavarju. Glavar je vzel dr. Novaku besedo, a mladenič ie le dalje silil in proti opetovani prepovedi deželnega glavarja začenjal govoriti, kakor otrok v šoli, ki se šc ni naučil, da je molk zlato — posebno v gotovih slučajih. S tem ie zagrešil dr. Novak težko prekršitev opravil-
nika, ker si je lastil besedo, ko mu je de želni glavar že besedo vzdl. Za to je za služil dr. Novak kazen, ki ga to pot ni za dela, a gotovo je, da bi v slučaju pono vitve dr. Novak moral zapustiti zbornici iu tovariša Demšarja, ki je tako sočutri' in prijazno opazoval bolečine dr. Nova kove.
+ Poslanec Demšar in poslanec dr
Novak. Po današnjem klavrnem nastop liberalnega poslanca dr. Novaka, ki Ši sedi v deželnem zboru, dasi mu je veČin; tiste trgovske zbornice, ki ga je izvolila izrekla nezaupnico, smo se obrnili na po. slanca Demšarja in dobili sledeče poj as, nilb: Zaradi nastopa s poslancem dr. No vakom v četrtkovi zbornični seji se in bom prav nič opravičeval. Za svojo dolž, nost si štejem, da pokažem vsakemu po, slancu nasprotnih strank, ki se bo v surov obliki silil med moje tovariše, da niseit zadovoljen s takim zaletavanjem! — Takt pojasnilo vrlega, odločnega našega po slanca Demšarja. Njegovemu pojasnili pristavljamo, da se je zaletaval poslane* dr. Novak v četrtkovi tajni seji v vele. zasluženega načelnika naše stranke posl dr. Susteršiča. Popolnoma prav je ime poslanec Demšar, da jc poučil poslane, dr. Novaka, naj ne sili v načelnika na« stranke, ker je io zelo, zelo »nedostojno* Le skromni, gospodje liberalni gostači v kranjskem deželnem zboru!
+ Zakaj dela poslanec Gangl kompli, mente baronu Schwarzu ? Ne obsojajte ga, »radikalnega« in »dičnega« zastopnika idrijskih radikalnih liberalnih Sčlnvarco, žrcev in še radikalnejših republičanskili idrijskih socialnih demokratov. Saj je »ne. odvisni« Gangl zdaj, ko je podržavljena idrijska realka, c. kr. mož, in kot tak mor« seveda delati poklone kranjskemu dežel, nemu predsedniku.
+ Tudi ti, o Turk ! Kako je bil vča sili deželni poslanec Turk hud na kranjskega deželnega predsednika barona Sčlnvarza! Zdaj ni več. Pobira stopinje za Ganglom. Ob 12. uri 6 minut popoldne se je v deželni zbornici gospodu baronu globoko poklonil, ko je le-ta ravnokar go. voril s poslancem Višnikarjem. Sploh so danes liberalci s Scinvarzem grozno pri. .iazni. Niti eden ga nI nahrulil.
+ Nova gospodinjska šola na Kranj skem se bo vsled sklepa deželnega odbora otvorila 15. oktobra t. 1. v Vodicah za kamniški okraj, po vzgledu gospodinjske šole na Vrhniki. Vodstvo šole- se bo, koi na Vrhniki, izročilo šolskim sestram.
+ Bivši poljedelski minister gro Buquoy umrl. V Št. Petru pri Gorici umrl bivši avstrijski poljedelski ministe grof FerdinandBuquoy, star 53 Id Truplo jutri prepeljejo na. Dunaj.
+ Predavanje je bilo v nedeljo 26. t m. na Uncu. Zbralo se je lepo število mož in fantov. Predaval je dr. Rožič naši društveni organizaciji. Oglasilo se je takoj okrog .30 članov za novo izobraževalno društvo.
—	Deželno norišnico na Goriškem
otvorijo, kakor hitro bode imenovano uradniško osobje, predvsem ravnatelj Precejšnje število dobro kvalificiranih prosilcev obeh narodnosti se je oglasilo Deželni odbor je sestavil organizacijski statut za upravo službe v tem zavodu Statut temelji na. proučavanju računskega ravnatelja Kavčiča, ki se je v ta nanicn mudil v raznih norišnicah v tu- in inozemstvu.
—	V »Ljudskem Domu« v Kranju bo
predaval 2. oktobra, ob pol 8. zvečer dr. Globočnik o »Veljavi človeškega živ ljenja«.
—	Društvo tesačev se je ustanovilo preteklo nedeljo v Loškem potoku. Delav sko strokovno društvo bo to. Kako zelo potrebno jc kaj tacega zlasti pri nas, je pričala velika udeležba in pa navdušenje delavcev, ko se jim je razložil pomen in namen te nove ustanovitve. Društva namen jc: 1. Delavcu nuditi iu preskrbeti ptavno varnost pri pogodbah s trgovci, pri pogajanjih itd. 2. Delati reklamo za domače delavce, preskrbeti jim dela 3. Bolniško zavarovanje. Komur je znano, kaj morajo naši ljudje »Hrvatarji« pretrpeti v daljnih šumah hrvatskih, slavon vskih ogrskih itd., kolikokrat so od raznih Židov še za tiste krajcarje ogoljufani i" kako nesramni so židje glede pogodb, mo ra uvideti, da bo zlasti prva točka za naše ljudi silnega pomena. Nič manj važni ste ostali dve točki. Društvo začne poslovati, ko se postavno dovoli. Prosimo pa že sedaj vse slovenske trgovce, ki rabijo tesa' čev (za trame, prage itd.), naj se obrnejo na nas, ker zlasti letos se oglaša jnalo trgovcev in agentov. Naslov: K. Skuli, Loški potok. p. Travnik, Kranjsko. — Pod pirajmo v prvi vrsti naše slovenske de* lavce !
—	Slovensko gledališče v Trstu pri
čnc s predstavami v nedeljo, 3. oktobra. Tržaško slovensko »Dramatično društvo objavlja obširen, zanimiv program. Reži serka je gospa Danilova.
—	Prvi vodljivi zrakoplov v Avstriji jc za grnški »jesenski sejem« konstruiral Franc Rcnner s svojima sinovoma Anato lom in Aleksandrom ter jc tc dni v Gradcu
srečno poletel v zrak. Zrakoplovu je ime »Estaric !.«
Iredentovske demonstracije v Trstu. Iz Trsta poročajo: Sinoči o polnoči so prišli v Trst iz Benetk s parnikom ■»Graf Wurmbrand« italijanski učenjaki, ki so jih že toliko časa težko pričakovali tržaški neodrešenci. Na pomolu S. Carlo se je bilo nabralo par sto navadnih, neizogibnih liberalcev in mazinjancev, ki so dajali z različnimi patrijotskimi vzkl.ki duška svojim po odrešenju hrepenečim željam. Pomol je 'bil hitro sprazn-jen po polic.ji. Demonstranti so bili med razsajanjem potisnjeni na Borzni trg, kjer s6 se uprli policiji z običnitni iredentiškimi vzkliki. Bilo je aretiranih 20 oseb, med temi dve »dami«.
—	Slovensko učiteljišče v Gorici. Ka-Icor so govori, se prične pouk na tem zavodu prihodnji •četrtek.
—	Lahi hočejo nemirov na vsak način. » Edinost« poroča, da se pripravljajo ■zahrbtni napadi1 na slovenske meščane in •osobito dijake. Policiji priporočamo, naj pazi. na znane laške lokale, kjer se o tem često na tihem razpravlja! Slovenci pa: pozor!
—	Pri ič. oo. irančiškanih v Novem •mestu so te spremembe: Gvardvjan p. Got-•bard Podgoršek, vikarij p. Otokar Aleš, novo došli učitelj p. Krizostom Wester. — 'Deška šola v samostanskem poslop u se radi presuševanja začne teden pozneje.
—	Novomeška gimnazija ima 277 učencev, med temi je pet privatistinj, tri v I. a, ena v II. a in ena v III. razredu. Po razredih: I. a 47, I. b 42, II. a 26, II. b 30, III. 35, IV. 30, V. 23, VI. 17, VII. 13, VIII. '14. Toliko učencev še ni imela novomeška gimnazija od svojega začetka (1. 1746.) nikdar.
—	V dijaško kuhinjo v Novem mestu Je sprejetih 61 gimnazijcev in S iz ljudske šole.
—	Šolstvo v Novem mestu. Na c. kr.
■gimnaziji je dozdaj sprejetih 277 dijakov. •Učne sobe so pa tako majhne. Poživljamo poslance S. L. S., da tudi v deželnem zboru povzdignejo svoj glas, da se novo gimnazijsko poslopje čim prej začne graditi. Ako bi bile take razmere na kaki nemški gimnaziji, bi se jim takoj ustreglo. Enaka pravica za vse! — Deška ljudska šola šteje: I. 39, II. 50. III. (a in b) 65. IV (a in b) 61, vkup 215 učencev. V 3. in 4. razredu se že vrši reden pouk, v 1. iu 2. razredu se prične prihodnji' teden. — Na dekliški ljudski šoli v Novem mestu je učenk v vseh razredih 185. V posameznih razredih: v I. 40, v II. 31, v III. 41, V IV. 26, v V. 21. v VI. 26.
—	Ustanove za onemogle železničarje. Dohodke naslednjih ustanov za onemogle in podpore potrebne železničarje, bode po določbah ustanovnih pisem razdeliti: 1. Avstrijski železnški podporni zaklad. 2. Matija vitez Schonererjeva ustanova. 3. Moritz baron Konigswarter-jeva ustanova. 4. Ustanova za avstrijske železniške pohabljence. 5. Ferdinand Lind-nerjeva ustanova. 6. Friderik Avgust Birkova ustanova. 7. Josip Dorrekova ustanova. 8. Fran Riesnerjeva ustanova. Prošnje je polagati najkasneje do 27. t. m. pri načelniku južnega kolodvora. Tajništvo pa daje nadaljna pojasnila.
—	Zborovanje avstrijskih prodajalcev tobaka. Preteklo nede.jo so v Gradcu zborovali zastopn.ki posameznih deželnih zvez prodajalcev tobaka. Predsedoval je predsednik državne zveze prodajalcev tobaka gosp. Matzku, ki je tudi prvi referiral o »splošnem položaju prodajalcev in njih zahtevah«. Opozarjal je na sklepe prejšnih zborovauj. ki pa jih ni vpoštevala vlada. Zato je zveza poslala peticijo na poslansko Zbornico in na finančno ministrstvo, v kateri se utemeljuje zahteva po zvišanju dohodkov. — Gosp. pl. Makovski je protestiral proti ustanavljanju novih prodajaln •tobaka, s čimur se konsuma tobaka pač ne zviša, ampak se oškoduje obstoječe prodajalne. Opozarja tudi, da bi bilo prav, ako 'bi se svalčicam zboljšal tobak, potem naj bi lahko vlada tudi podražila svalčice. V slučaju monopoliziranja vžigalic naj bi se vžigalice prodajale samo v prodajalnah tobaka. Končno se je sprejela resolucija: 1. Tekom petih let naj se nikjer ne ustanovi nova prodajalna tobaka: 2. Po smrti lastnika prodajalne., smejo voditi isto člani družine; 3. v prodajalnah na kolodvorih naj imajo tudi nedeljski počitek; 4. zvišanje provizije pri prodaji poštnih vrednosti od 1 na 3 vinarje; 5. Povspešuje se naj namene jubilejnega podpornega fonda prodajalcev tobaka; 6. Zapiranje prodajaln se naj uredi po krajevnih razmerah. Shod obsoja, da peticija zaradi zvišanja provizije pri tobaku še vedno ni rešena. — Nato se je zborovan'e zaključilo.
Zlomil si je roko v Mengšu včeraj 9-leten deček Avgust Orel, ki .ie obiral orelie. Padel je iz drevesa. 6 metrov globoko na 'tla.
—	Ubila se je včeraj zvečer v Mengšu Marija Mencinger. Padla je v hiši po stopnjicah navzdol.
—	Umrl je na Krškem posestnik in vpokojeni obč. 'tajnik Franc Rostohar, star 63 let.
RUSKI ČASTNIKI PONEVERILI MILI- » JONE.
P e t e r b u r g, 28. septembra. Pri trdnjavskih delih na polotoku Kvantung j so se vršila poneverjenja, ki presegajo dosedaj vsa podobna dejanja. Ves ruski vojni inženirski zbor se bo moral zagovarjati, na čelu general Basilowski. Preiskovalna komisija, kateri načeluje grof Bobrin«ki, ima^ dela za več mesecev, da zbere vso otežujočo snov. Poneverjenja se cenijo na več milijonov rubljev.
Položnice smo priložili včerajšnji številki »Slovenca« v svrho nadaljnje obnovitve naročnine. Prejeli so jih vsi1 oni p. n. naročniki, ki jim je, oziroma jim bo koncem tega meseca potekla naročnina. Sicer ima pa itak vsak p. n. naročnik označeno na naslovnem listu, kako stoji z njegovim plačilom. Kdor bi pomotoma položnice ne bil prejel, naj jo izvoli reklamirati. '
Štajerske novice.
+ Katoliško politično društvo za sodnijski okraj Sv. Lenart v Slov. goricah
popolnoma odobrava odločen nastop poslancev S. K. Z. v deželnem zboru v Gradcu. Poziva jih, da vztrajajo v tem hudem boju za pravicc slovenskega jezika, za težnje slovenskega ljudstva. Kl.če jim: niti koraka nazaj! Slovensko ljudstvo, njih volivci, jih podpirajo s svojim neomajnim zaupanjem. Obenem ogorčeno obsoja ne-čuveno postopanje liberalnega poslanca Kukovca.
š »Slovenische Sprachkurze« priredijo mariborski Nemci, ki s tem javno in pred vsem svetom spoznajo veliko važnost našega jezika. Rodo.jubi! Slovenci! Če se celo zagrizeni Nemci uče našega jezika. tedaj smo lahko uverjeni, da naš jezik ni brez pomena. Zato pa svojo barvo povsod tudi javno pokažimo! Slovan na dan!
š Maribor. Pred porotnim sodiščem je bil obsojen Franc Domanjko iz Sv. Miklavža pri Ormožu radi požiga na štiri leta težke ječe. — Radi enakega prestopka je bil obsojen Franc Ciproš iz Kraljovc na 15 let zapora, poostrenega z vsakoletnim postom in trdim ležiščem na dan požara. Pri tem moramo opomniti, da je v nemških listih vedno brati v teh poročilih: »wiii-disehe«, »slovenische«, kot bi samo Slovenci imeli take madeže na sebi. ne zagovarjamo teh grešnikov, toda zakaj bi naš narod kazali svetu kot narod pobljal-cev in požigalcev, ko sami niso nič boljši, če ne s!ab'ši? Naj le malo pogledajo po rajhu in drugem »deutsches Gebietu«!
š Juršinci. Kraj Slomi se od moškanj-skega poštnega urada prideli jursinski pošti ter bo zvezan z njo trikrat na teden!
š Iz pošte. Absolvirani gimnazijec Ljudevit Zupančič v Cel;u je imenovan poštnim praktikantom v Ljubnem na Zg. Štajerskem.
lj Mutasti dostavljavci! Gospodje, katerim smrdi naša slovenščina, so zelo iznajdljivi. Pretečeni 'teden je prinesel naš list kratko notico o nemški predrznosti, ki je tolika, da pošilja po Ljub.ja.ni nemškega sluga, ki ne razume ali noče razumeti slovenščine in v slovenski pisarni kljub pozivu ni hotel govoriti slovensko. Danes je prišel zopet dotični sluga v isti zadevi, pomolil v podpis odlok, v katerem je bilo p.sano to, kar bi imel pretečeni teden ustno opraviti, ter zopet odšel, ne da b' izustil eno samo besedico, nc da bi pozdravil. ko je prišel in odzdravil, ko je •odšel. Toraj če ne gre nemško, pa raje nič! Tako je menda pouč.l gospoda slugo njegov šef. ki menda tudi ne ve, da je na slovenski zemlji.
Ij Slovensko deželno gledališče. V s o b o t o dnti 2. oktobra 1.1. se otvori gledališka sezona z dramsko predstavo (za mepar), v n e d e 1 j o p o p o I d n e ob 3. je prva ljudska dramska predstava, v nedeljo zvečer pa je prva operna predstava (za par). Kakor doslej, se vrše tudi vbodoče popoldanske predstave ob nedeljah izven a b o n n e m' e u 't a. Vse operne in operetne premijerske predstave se vrše izven abonnemema. Prva dramska noviteta bode Michaelisova drama mR c v o 1 u c i j s k a s v a t b a«; prva ljudska predstava bo uprizoritev Nestroyeve burke »Utopljenca«, prva operetna noviteta Fallova »D o I a r s k a pri u. -cesa«, prva operna noviteta pa d' Alber-iova »N i ž i n a«. Ker jc opera »Nižina« v pevskem in zlasti orkestralnem oziru izredno težka, se uprizori kot prva opera v novi opremi in s pomnoženim zborom opera »L o h e n g r i n«.
lj Poročil se je danes lesni trgovec gosp. Ernest H i e n g z gdč. Marijanico Pcrdan. Naj'skrenejše čestitke!
lj »Društvo slovenskih katehetov« ima prihodnji četrtek dnč 30. septembra ob petih popoldne prvi sestanek v tej sezoni, Razgovor: Dekret S. congrcgatio-
nis cotloilii« i dne 20. dec.' 1905," o pogostnem in vsakdanjem sv. obhajilu z ozirom na šolsko mladino. Poroča katehet Čadež. — Določitev spovednih dni za ljubljansko dijaštvo. — Slučajnosti. Lokal: Mala dvorana »Katol. Tiskarne«. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Delniška družba pivovarne »Union«. Deželno predsedstvo je v soglasju s trgovinskim ministrstvom dovolilo podružnici c. kr. zas. avstr. kreditnemu zavodu za trgovino in obrt ter tvrdki I. Kosler & Comp., da osnujeta akcijsko družbo »Delniška družba pivovarne Union« s sedežem v Ljubljani.
lj Osebna vest. Ekscelenca general fml. Anton Marsch je dospel v nedeljo zvečer v Ljubljano in se nastanil v hotelu »Union«. Včeraj zjutraj je nadzoroval deželno brambo ter popoldne odpotoval iz Ljubljane.
lj »Delavsko« zvezo »Vzajemnost« so osnovali socialni demokratje v Ljubljani. V tem društvu bodo imeli telovadni odsek, pevski zbor, dramatični odsek in plesne vaje.
lj Hudi duhovi. Kakor v soboto, tako je nektar tudi v nedeljo razburjal duhove po raznih delili mesta. Začetek je bil že popoldne v Hradeckega. vasi. Ko so na Anžičevem dvorišču italijanski delavci ba-Jinali, pridejo mimo delavci Ivan Gugelj, Jožef Vrabec in Ivan Kopač. Brez najmanjšega povoda so tii ltal.jane razburili, naposled pa je Vrabec vrgel med nje debel kamen. Nato so si skočili v lase in naprej metali kameirc, pri čemur je eden zadel pri cesti ležečega delavca Kosta-njevca ter ga na roki ranil. Ker se je bombardiranje nadaljevalo, je prišla policija fin vse tri napadalce aretovala. Med njimi je bil najrabijatnejši Kopač. Zoperstavljal se je policiji, slekel in tja vrgel suknjič ter si raztrgal srajco. — Ponoči sta prišla dva zidarja k neki baraki in sta začela tam prenočujoče delavce zmerjati in tako razgrajati, da je poklicani stražnik napravil mir s tem, da je oba odvedel v zapor. --Pred »Slonom« sta si skočila v lase dva potnika. Prvotno so delovale 'zaušnice, ko sta pa začela vihteti palice, je nastopil stražnik in napravil konec »predstave«. — Tudi na Dunajski cesti je bilo precej nemira in je policija tri razgrajače proti jutru zasačila v nekem hlevu. Vsi trije so že dobri znanci kazenskega zakonika. — Ko .so se jim do jutra ohladili možgani, je vsak dobil za svoje »delo« primerno plačilo.
lj Nepreviden voznik. Včeraj popoldne je po Bleiweisovi cesti nek voznik tako naglo vozil, da ga je moral opozoriti stražnik, kar pa ni nič izdalo, temveč .ie še hujše zapodil konja. Med dirom m'u jc padel na tla klobuk, katerega je šel pobrat, konja pa sta tako dirjala dalje, da jc bila velika nevarnost za iz šole. gredoče otroke. Neprevidnež sc bode moral zagovarjati pred sodiščem.
Ij Ukraden je bil potniku gosp. Emilu Pirnatu na Marije Terezije cesti štev. 14 izvesek s slovenskim emailovim napisom, vreden 94 kron.
NESREČA ZRAKOPLOVA »REPUB-LIOUE«.
Pariz. 28. septembra. V mrtvašnici bolnice v Moulieusu, kjer leže nesrečne žrtve ponesrečenega zrakoplova »Repub-I;que«, so se v nedeljo dogodili pretresljivi prizori, ko so prišli sorodniki žrtev. Starši poročnika Chaure-ja so obupno vili roke ob mrtvem sinu. Občinstvo je jokalo. Pogreb žrtev bo v Vcrsaillesu.
ŽUPAN USTRELIL NA JAVNI CESTI
OBČINSKEGA SVETOVALCA.
Iz Ne\v Yorka pišejo: Neka brzojavka iz Caracasa javlja, da je prejšnji župan Garcies ustrelil na cesti člana občinskega sveta Chaumierja, ker ga je ta obdoiže-val. da jc poneveril javne denarje.
LfudsM shod na Rakeka,
V nedeljo, dne 26. septembra, je priredila S. L. S. javen ljudski shod na Rakeku na vrtu g. Josipa Steržaja. Shod je trajal nad dve in pol ure.
Sklicatelj g. kaplan Podbevšek otvori shod. Za predsednika se soglasno izvoli župan g. Iv. Fatur.
Deželni poslanec g. Kobi poroča o deželnem zboru in o delovanju poslancev S. L. S. Izroča zborovavcem pozdrav gospoda poslanca Žitnika, ki zaradi bolezni ni mogel priti. Govori o posojilu, dovoljenem deželi za podpore pri gospodarstvu: za ceste, izboljšanje pašnikov, za vodovode itd. Zadeva velikega vodovoda Cerk-nica-Rakek je žc na dnevnem redu deželnega zbora, in je popolnoma gotovo, da se bo spomladi žc pričelo z delom. Tedaj skrbite, da boste tudi zaslužek pri vodovodu dobili domačini! Dalje govori o deželni zavarovalnici, o deželni banki in o izpremembi lovskega zakona.
Državni poslanec g. Gostinčar poroča o državnem zboru. Napredek naše države ie zelo odvisen od narodnostnih prepirov, ki sc čedalje boij poojstrujejo. Poslanci S.
L. S. so ves čas odločno nastopali za pravice slovenskega ljudstva. Ustanovili so »Slovenski klub«, vstopili v »Narodno zvezo« in pozneje v »Slovansko Jednoto«. Govori o vojaškem zakonu in njega polaj-šavah, o podporah, ki jih dobijo revne družine za čas, ko so njih člani klicani k vojaškim vajam, o dopustu vojakov za žetve. Dalje o melioracijskem fondu, iz katerega mora država prispevati za gospodarske potrebe, zlasti tudi za vodovode; o ureditvi davkov, o svojem predlogu za izsuševanje cerkniškega jezera, o nemško-zagrizenem ministrstvu, katerega delovanje je skrajno škodljivo avstrijskim Slovanom: šole, bosanska'banka itd. Takemu postopanju so sc slovanski poslanci uprli in začeli obstrukcijo, ki jc trmasto vlado žc. nekoliko omehčala in ji dela velike preglavice.
Obema govornikoma so zborovaci-pazno sledili in njih poročila odobravali.
Poslanec g. Drobnič jc brzojavno opravičil svojo odsotnost.
Na predlog g. kaplana Pavlina sta se soglasno sprejeli sledeči resoluciji:
1.	Ljudski shod na Rakeku dne 26. septembra 1909 izraža poslancem S. L. S. zaradi njih odločnega nastopa v državnem in deželnem zboru — tu posebno zaradi predloga za vzakonitev samosloven-skega značaja Kranjske — popolno zaupanje, ter jih pozivlje, naj v državnem zboru ne odnehajo od obstrukcije, dokler vlada nc pokaže, da hoče biti pravična tudi Slovencem.
2.	Zahvaljujemo se poslancem S. L. S., da so spravili zadevo prepotrebnega vodovoda Cerknica - Rakek v dober tir, ter jili prosimo, naj odločno delujejo na to. da se vodovod čimpreje i/,gotovi.
Na to so še govorili: Gostinčar. Podbevšek, phil. Jos. Puntar in dr. Rožič, na kar je predsednik shod zaključil z živio-klici na poslance S. L. S.
Hale vžigalice!
Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da zažiga tobak in smod-ke le z vžigalicami »Za obmejne Slovence« !
Telefonska in brzojavna poročila.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V SPLOŠNI SKUPINI NA GORIŠKEM.
Štrekelj propadel! — Kandidatje S. L. S. skoro gotovo zmagpli!
Gorica, 28. septembra. Uradni podatki iz tolminskega okrajnega glavarstva so naslednji: naši kandidatje 2865 glasov, liberalni 1759 glasov, socialni demokratje 108 glasov. — Uradni podatki iz sežanskega okrajnega glavarstva: Kandidatje S. L. S. so dobili: Manfreda 1551, Fon 1539. Jerič 1623; liberalni: dr. Franko 2337, Križnic 2375, Štrekelj 2326. Štrekelj je dobil na Krasu najmanj glasov! Iz goriškega okrajnega glavarstva še ni uradnih podatkov, pač pa imamo privatne podatke. ki izkazujejo v goriški okolici za kandidate S. L. S. 6253 glasov, za liberalce 5373 glasov. Ker so socialni demokratje v celi deželi dobili 1110 glasov, so, ako so privatni podatki popolnoma zanesljivi iu ako bodo uradno potrjeni, vendarle zmagali vsi kandidatje S. L. S., vsekakor je pa že zmagal kandidat S. L. S. Jerič in Štrekelj propadel. Uradna komisija se jc sestala danes ob 8. uri zjutraj, a svojega dela pred polnočjo ne bo dokončala. Ako bo ožja volitev, sc bo ista vršila še-le prihodnji torek in ne v nedeljo. Slovenci v Gorici bodo volili laške krščanske so-cialce.
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta, 28. septembra. Ob velikem zanimanju sc je sešel danes ogrski državni zbor. Predsednik Justh je naznanil, da je poslanec Nagy vložil interpelacijo radi imenovanja predsednika kraljeve kurije. a da interpelacije ne da prečPtati. (Gibanje med poslanci.) Weckerle jc naznanil, da je vladarju podal svojo demisijo iu da bo sedaj kralj vodjo večine. Košuta, sprejel v avdijenci. Poslanec JloIIo je slavil Košutovo izjavo, da stopi v opozicijo, ako ne doseže zahtev neodvisne stranke, posebno je slavil Košutovo izjavo ob odkritju 53-tega spomenika Košutovemu očetu v Pezelu, kjer je Košut dejal: Mi moramo napraviti domovino neodvisno in moramo temu cilju vse žrtvovati. Med govorom jc bila prirejena Weckerlu demonstracija., češ, da je on zakrivil, da ni dosežena ogrska samostojna banka. Hoilo jc klical: »Če bomo vstrajali, bomo vse dosegli«.
Budimpešta, 2S. septembra. Situacija jc obupna. Ni upanja, da bi se kriza mirnim potom rešila. Apponyi je dejal, da gotovi krogi pritiskajo na vladarja, naj se ne uda. Avdijenca Košntova pri vladarju bo razbistrila položaj.
svoj predlog za podporo po toči oškodovanim v ormoškem okraju. Izpregovoril jc le en slovenski stavek, ostalo je govoril nemški. Za njim je govoril ptujski nern-čurski župan Ornig, ki je čutil potrebo razkrivati svoje slovensko srce v tej nesreči ter pravil, kako skrbe Ptujčani za slovenske kmete iu kako jili imajo radi. Poslanci »Kmečke zveze« so mu klicali, da imajo nemčurski Ptujčani lc tedaj srce za slovenskega kmeta, kadar hočejo od njega kaj stržiti in ž njim napraviti kupčijo. Poslanec »Kmečke zveze« Vrečko je utemeljeval svoj predlog o uimah popolnima v slovenskem jeziku, nakar ie postala zbornica nemirna. Ko je Vrečko končal. predlagal je dr. Korošec, naj se kon-stHtira razmerje glasov. Nekaj poslancev nemške stranke sc je odstranilo, drugi so obsedeli, tako da smo komaj prodrii z večino 5 glasov. Kaj drugega zanimivega v današnji seji štajerskega deželnega zbora ni bilo. V politični odsek je zbornica od Slovencev izvolila dr. Korošca in dr. Jan-koviča.
položaj v Češkem deželnem zboru.
Praga, 28. septembra. Včeraj sta bila poklicana k deželnemu maršalu princu Lobkovicu načelnik mladočehov in član gosposke zbornice dr. Skarda in član gosposke zbornice dr. Eppiuger. Posvetovanje je trajalo nad dve uri. a edinost sc ni dosegla. Popoldne se ie princ Lobkovic podal k namestniku grofu Coudenhove, ki vodi spravno akcijo, poročat o uspehih konference. Ker se doslej ni moglo doseči sporazumljenje, sc tretje konference načelnikov šc ne bo sklicalo; to se bo zgodilo šele tedaj, ko bo dana gotovost, da sta se oba narodna tabora zedinila glede dnevnega reda. »Češke Slovo« zahteva, da češki poslanci a irmine odbijejo vse nemške zahteve in ne popuste Nemcem v •nobeni točki.
Praga, 28. septembra. Poučen; krogi označujejo krizo za poostreno; položaj je skoro brezupen. Ker vlada do srede zahteva razjasnitve položaja, se bodo zadnji kompromisni poizkusi vršili danes, a nade so minimalne. Ako nc pride do sperazum-Ijenia, deželni zbor ne bo imel nobene seje več, marveč bo odgoden ali zaključen.
svobodomiselstvo proti kato-
licanstvu na češkem,
Praga, 28. septembra. Vsled sklepa na zadnjem katoliškem shodu v Kraljevem gradcu so na današnji god sv. Vaclava vse katoliške organizacije poslale cesarju in prestolonasledniku protestne brzojavke .proti protiverski propagandi, s prošnjo, da se veri nudi potrebno varstvo. Češka sekcija »Svobodne misli« in druge liberalne organizacije so vsled tega tudi brzoja-vile cesarju in prestolonasledniku, češ. da so pritožbe katoličanov neopravičene in da protestirajo proti temu, da bi se krono vleklo v strankarski boj.
vožnje »parsevala iii.«
Frankobrod, 28. septembra. Zrakoplov »Parseval III.« jc včeraj zjutraj od-
krojaču, Miklošičeva cesta 10,
860	30-1
JVCeblirana
mesečna
je SCOTT-ova emulzija najzanesljivejše sredstvo, da se izognemo resnim boleznim. Kdor prvič poskusi Šcott-ovo emulzijo, se začudi, kako naglo more obnoviti izgubljene moči. Dober sloves, ki ga povsod vživa
f^V Scoti-ova emulzija
k temelji poglavitno na čistoti in ^ izbornosti vseh njenih snovi.
Celo na najbolj občutljiv žc-Iodec iii še tako oslabel organizem najugodneje vpliva 2615
se v Složni ulici 26 po ceni odda. Yeč se izve istotam.	2703 i—i
Z™"™ Kdor sc hoče za vedno znebiti bolezni na pljučih ali v grlu, bodisi še tako trdovratna, ali astme, če je še tako zastarana in do-El&ili zdevno neozdravljiva, naj se obrne na R. Wolffskn-ja v Berolinu, N., WeiBen-(H||jg§ burgerslraBe 70. Tisoči zahvalnic je za-dostno jamstvo za veliko zdravilno moč |$i§i| enega zdrav.,cilja. Brošura zastonj.
2400 10—1
VaLBertoncclj, čevljarski moj-2708 ster v Mojstrani išče 2-1
Dobro izvežban, zanesljiv, 18 let star
trgovski sotrudnik
dobro ohranjen, se radi pomanjkanja prostora ceno proda. Naslov pove upravništvo ^Slovenca«.	2676 3-1
želi stopiti v službo takoj v kako špecerijsko, mešano ali inanufakturno trgovino. G. p. n. prejemniki naj blagovolijo nasloviti na ..Marljivost" 72, Kamnik, Poste restante.
2701 3-1
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
Višina n. morjem 306 2 m, sred. zrafini tlak 736 0 mm.
kosm. ZOb O
Službe išče oženjen
Stanje barometra
v mm
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
Izdelovatelj
11 "7 J brezvetr.
ki je dosedaj služboval v večjih župnijah, ter jc zmožen voditi večje pevske zbore. Nastopi lahko takoj, ker je sedaj vsled vojaščine brez službe. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo ..Slovenca".
7. ijutf. 35 5 11 0 I sl. jug dež
2. pop 35-2 12 8 | sl. szah.
Srednja včerajšnja temp. 12 5", norni. 13'3°.
Ljubljana, Spital.-Stritar. ul 7
PMff.I.,_M • .. ve	ki žele zastopati
fPlf!IiIPI"nllPlfpH banko in sc
H	y%i»alil»iJW zakonito dovoljc-
c;j^aregjra srečk, dobe z visoko provzijo stalen in pošten zaslužek. Z malo kapitala se more zas užiti rrtesečno 200 do 500 k on. Ponudbe
M?" M Fortuna' Mirni liiss M j.
RaRor tudi za deRlice in otroRe, najnovejše modo, v največji iz Sir i priporoča po zelo ugodniR cenaR
modni salon dffiagdič
JSjuGljana, nasproti glavne pošte, £ju6ljana.
Odda se več mesečnih sob cd 24 kron naprej.
za krojaško obrt sprejme Fran. Šoukaf krojač, Ljubljana Pred škofijo štev. 12.
2678 3-1
V odvetniško pisarno v Celju
se v kratkem sprejme
koncipijent (prednost ima substitut), solicitator, steno-graf in eventualno strojepisec. Naslov v upravništvo,
(dobra za tek) en polpokriti in en tovorni voz, z vso pripravo za oba konja in
zadnji sistem (9), skoro nov, proda
). Grobclnik, Ljubljana.
Podružnice
Podružnice
Stritarjeve ulice 2
Spljet, Cclovec
Spljet, Celovec
DelnISka glavnica K 3,000.000.
Izdajatelj: Dr. Ignacij 21l..K
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Ivan Štel«.
POLITIČNA GENERALNA STAVKA V TRIDENTU.
Trident, dne 28. septembra. Včeraj zjutraj je izbruhnila politična generalna stavka, ki je zaradi tega zanimiva, ker se je udeležujejo' tudi delodajalci. Ta stavka naj bi bila v prvi vrsti demonstracija proti izgonu odgovornega urednika lista »U Popolo«, profesorja Mussolini, ki jc bil oproščen obtožbe zaradi razširjanja kon-fiskovanih člankov, a kljub temu izgnan iz Avstrije ter so ga že odpravili na mejo. Stavke se udeležujejo zlasti črkostavci, delavci plinarne in elektrarne. Izdajatelji časopisov so se pridružili štraiku in noben list ni izšel. Ker so iz zaporov izpustili še pet aretovancev, osumljenih veleizdaje, zahtevajo voditelji štraika kategorično, da se izgon Mussolina prepove. Demonstracijski obhod stavkajočih se je vršil v popolnem miru. Vlada jc storila vse potrebno za slučaj kakih neredov. Plinarna in elektrarna sta zastraženi.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Gradec, 28. septembra. Začetkom današnje seje deželnega zbora štajerskega se jc videlo, da nekaj visi v zbornici. Neinci bi bili radi že danes prišli s predlogom, da je v štajerskem deželnem zboru dovoljeno le nemški razpravljati v zbornici, a sc tega niso upali, ker jim je za danes nckai strank odtegnilo svoje podpise. Dr. Kukovec je utemeljeval danes
I plul v Mannheim, kamor je dospel ob 1. uri popoldne. Ob povratku jc plul nad Worm-som in Frankenthalom.
ZRAKOPLOVEC LATHAM V BERO-LINU.
Berolin, 28. septembra. Francoski aviatik Latham se je dvignil ob 3. uri 26 • minut v zrak na Tcmpclhofskem polju. Ob 3. uri 50 minut jc priletel nad Johannes-tlial, kjer se jc srečno spustil na tla. Za ta zlet je rabil samo 24 minut.
PRI VOŽNJI S ČOLNI UTONILA.
Fssen, 28. septembra. Več mladih ljudi se je v nedeljo vozilo po reki Ruhr s čolni. Pri menjavanju prostorov se jc nek čoln preobrnil in trije mladeniči so padli v vodo. Kljub hitri pomoči so rešili samo enega, ostala dva pa potegnili iz vode žc mrtva.
GROZEN SAMOUMOR ŽENE.
Praga, 28. septembra. V Kraljevih Vinoliradih je izvršila 28-letna delavčeva žena Ana Dupin grozen samoumor. Polila jc celo stanovanje, pohištvo in še sebe s petrolejem ter zažgala stanovanje. Nato se je pa še sama obesila na oknu. Stanovanje jc bilo naenkrat v plamenu. Ko so prihiteli ognjegasci, so skušali rešiti obešeno Dupin, a ogenj je prežgal vrv in napol zgorelo truplo ie padlo na cesto pred zbrano množico. Truplo so odpeljali v mrtvašnico, ogenj pa so pogasili.
Predaja
najnovejše Alitakfi Jesenske ln narejene UU«Klils zimske, za gospode, dame. dečke In deklice po naj-
konfekcijska trgovina R. LUKIC, Pred Milo 19.
TitžiE ojbjrsii:.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 28. septembra.
Pšenica za oktober......1413
Pšenica za april 1910.....1413
Rž za oktober 1. 1909............071
Rž za april 1. 1910......7 49
Oves za oktober.......7 04
Koruza za maj 1. 1910.....7 06
Efektiv:---
Štajersko
se priporoča 20 sreažotije vsakovrstnih oblak itd. Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši.
SpreJemalDlcc za Ljubljano pri I, Hagdlču,
Ugodna prilika!!
en do dva vagona izvrstno ohranjenih, zelo močnih
sodov od finega špirita
skoraj novih, enkrat rabljenih, od 300 do 400 litrov in od 600 do 700 litrov, za vino zelo priporočljivih
odda takoj po jako nizkih cenah tvrdka ]
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 2.
2707 5-1