posamezna Številka «tane 1 din.
Naročnina listu : Celo leto 80 din- pol leta 16 dl m, četrt leta 20 dln„ mesečno 7 din. tmnt Jugoslavije: Celo leto 160 din. Insellati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; •rt večkratnem Insertranju primeren popust Upravni&tvo spréjema naročnino, Inserate
in reklamac.ile
Masa Straw
Mariboru
Pollnlna plačana v gotovini
„Naia Straža“ izhaja v pondeljek, sredo Ir petek. Urednlitvo In upravnliivo je v Mariboru, Koroška cesta šL 5 Z uredništvom os more govoriti vsaki dan samo od 11. de
ffleodoisen političen list za slovensko ljudstvo Ne^e reklamacije tjj^pošinine ^prositi
Telefon interdrfw^|k^3.
14. številka.
MARIBOR, dre 20 marca 1925.
Letnik I,
Po sklepu verifikacijskega odbora.
V pondeljek popoldne se- je vladna večina v verifikacijskem odboru izrekla za boj proti hrvatskemu in slovenskemu narodu. Vladna večina je sicer bojno razpoložena proti vsem strankam, 'ki so združene v bloku narodnega sporazuma in ljudske demokracije, a na zadnji seji verifikacijskega odbora je še posebno podčrtala velesrbsko smer tega boja, ko je razveljavila vse hrvatske mandate, odgodila verifikacijo polovice slovenskih mandatov ter razveljavila mandate v južnosrbskem bregalniškem okrožju» kjer je zmagal Davidovičev demokrat dr. Šumemkovič, ki je pcsebno vnet za bratski sporazum ter predstavlja zelo močno osebnost v srbskem delu opozicije.
Izrazito radikalski in sam-ostojno-demokratski listi pripovedujejo, da bo vlada sedaj »lahko delala«, ko je razveljavila, odnosno odložila vsega skupaj 74 op ozici jonalnih mandatov — 6-1 hrvatskih, 2 srbska demokratska in 11 do venskih iz mariborskega okrožja. Glavna radikalska in samostojno-de-m-ckratska glasila imajo še druga »opravičila« za ta korak. Tako se n. pr. naglasa, da se je moralo ostati pri izvajanju obznane, ker bi se drugače reklo, da obznana ni bila upravičena in resna ter da vlada vsled svoje slabosti popušča in odstopa od začete poti. To utemeljevanje dokazuje, da vladni večini ni za stvarnost in za zakonitost, ampak samo za taktiko in za strankarske interese.
Drugi vladni listi pa ne morejo prikriti vznemirjenosti nad tem korakom vladne večine in tako je po zadnji seji verifikacijskega odbora pisala beograjska »Politika«, ki dela drugače razne usluge režimu, takole: »Bil je odločilen dan. Z ozirom na poslovnik je verifikacijski odbor moral dokončati svoje delo- in na dnevnem redu so ostala najtežja vprašanja, vprašanja mandatov HRSS in demokratskih mandatov v bregalniškem okrožju. Ves dan so se vršile konference. Pričakovalo se je, da bo seja verifikacijskega odseka trajala globcko v noč, vendar je končala precej zgodaj. Usoda mandatov HRSS je odločena. Po končni odločitvi v verifikacijskem odboru je skupščina ostala pusta. Poslanci so- se hitro- razšli z -mesta, na katerem se je odigTal mučen dogodek. Pri vseh je bilo opaziti mučno razpoloženje, Id je bilo vzrok, da je bilo mogoče dohiti sinoči samo malenkostne informacije o daljnjem razvoju položaja — Pred vsem je postalo sinoči aktualno vprašanje, ali pomeni sinočni eksodus opozicije iz seje verifikacijskega odbora popcdno abstinenco tudi glede narodne skupščine. O tem opozicija ni hotela govoriti. V političnih krogih ‘se misli, da je treba sinočni eksodus smatrati za napoved, da bo cpozioija složno zapustila narodno skupščino, ako- vlada ne spremeni svojih sklepov. Radičevci so bili skrajno ogorčeni in so izjavili, da je to njihov poslednji prihod v Beograd, ako se njih mandati končno razveljavijo. Zajedničarji naglašajo, da hoče vlada voditelje HZ ločiti od HRSS, ker so eno in isto. — Naglasiti je treba, da se v političnih krogih misli, da radikali «a sinočni seji verifikacijskega odbora niso izrekli poslednje besede. Vsi politični krogi mislijo, da so za našo celokupno bodočnost usodni Sklepi in dnevi, Id jih doživljamo pred sestankom skupščine.«
-»Novosti«, ki se sicer ne štejejo med prave opozicijo-na-Ine liste, a se odločno zavzemajo za sporazum in za pošteno politiko po volji ljudstva, pa pravijo: »Sinoči je dokončal verifikacijski odbor mučno in grdo- delo, ki predstavlja največjo narodno sramoto in meče črno liso na obraz države. V verifikacijskem odboru je večina, ne zavedajoča se svojih pravic in dolžnosti» zahrbtno- napadla svobodo ljudske volje. Siromašni agenti fatalne ambicije so se pripravili, da preženejo iz narodne skupščine öl zastopnikov hrvats-kega naroda, 11 Slovencev i-n 2 zastopnika muče n iške vardarske Srbije. Zato, ker se jim oblast izmika iz grabežljivih rok in iz rok starca, so zadali državi najtežji udarec. Kar se je delalo v verifikacijskem odboru, bo stalo v najhujšem spominu našemu ljudstvu» kajti nikdar se nihče ni bolj neresno in lahkomišljeno igral z bodočnostjo te države. Nikdar se niso na bolj drzen način upali daviti vseh svetinj in pravic civiliziranega človeštva. Dasiravno je sinoči padla težka odločitev, za katero trdi vlada, da je definitivna, vendar politični krogi ne verujejo, da bi- se ta odločitev v plenumu narodne skupščine sprejela. Splošno prevladuje prepričanje, da hoče vlada prestrašiti opozicijonalne stranke. Strnjena opozicija kot blok narodnega sporazuma predstavlja zelo resno nevarnost za režim. Zato je Pašič sklenil razbiti njegovo solidarnost» ne izbirajoč pri tem sredstev, da bi opozicijo prisilil do kompromisa z radikali. Pašič računa tudi na Radiča, kateremu preti z velerzdajniškim proce-scm m kateremu je razgnal stranko. Hoče, da se Radičevci Izneverijo paktu opozicije in da sklenejo nov Markov protokol. — V soboto se bode sestal najbrž plenum narodne skupščine, ki bo- takoj pretresal poročila verifikacijskega odbora. Ko pridejo ponovno /na dnevni red mandati, da se razveljavijo, se bo ponovil včerajšnji položaj» Ako se Pašiču že prej ne bo- posrečilo položaja spremeniti v svojo korist, bo poskušal man-
Pred sestankom skupščine.
Radikali naglašajo — seveda popolnoma neobvezno —, da ni 'potrebno in gotovo, da bi ostalo pri sklepu večine v verifikacijskem odboru. Ima namreč »još vre-\ mena« in nekateri gredo celo tako daleč, da priporočajo, j naj se skupščina še ne sestane v soboto, ampak nekaj I dni pozneje, da bo še več časa in da si Hrvati ter vsi I opozicijonalci stvar še bolj »premislijo«. Radikali p-ra-I vijo, da bi se sklep verifikacijskega odbora v skup-! ščini lahko še spremenil in popravil pod pogojem gotovih izjav, katere bi seveda oni narekovali Hrvatom.
To je navadno izsiljevanje. Radikali bi hoteli j hrvatsko stranko idejno onemogočiti pred narodom ter j obenem tudi razbiti opozicijonalni blok. Potem bi pa j zopet storili, kar bi sami hoteli in kar bi jim šlo v račun j iz strankarskega in taktičnega, a nikdar in nikakor ne j iz moralnega in pravnega vidika.
Pri sestanku skupščine za jutri bo pa menda le osta j io in radikali so se v splošnem že pomirili in sporaz- -j umeii s tem, da jim abstinenca opozicije močno skraj-I ša obstoj na oblasti.
j Na -položaj gledajo takole: če se opozicija abstinira j od. dela v skupščini, ko bi bili mandati razveljav-! ljeni in odgodeni tudi v plenumu skupščine, ostane dvoje: ali se s Pribičevičem nadaljuje delo v parlamen-
tu ter sklenejo nekateri zakoni, ali se pa po preteku par tednov tudi Pribičeviča nažene v opozicijo ter sestavi samostojna radikalna tada. V obeh slučajih bi se pa seveda kmalu začel pripravi jati teren za nove volitve.
Jasno je, da radikali rajši sami- vodijo volitve, kot pa z zavezniki samostojnimi demokrati, ki so jim samo v nepriliko in škodo. Če bi opozicija ostala, kakor je izšla iz volitev, bi radikali ne mogli izhajati brez samostojnih demokratov, če se pa opozicija zmanjša na tretjino, pa lahko odslovijo svoje zaveznike, kadar hočejo. Silno ironična je usoda samostojne demokratske skupine! Strupeno in zagrizeno sovraštvo do opozicije, zlasti pa do predstavnikov Slovencev in Hrvatov bi rado vriska k) ob nasilju in uničevanju mandatov hrvatskih, slovenskih in sploh vseh opozicijonalnih, pa ne \ more in ne sme v strahu pred izgonom iz vladnega raja--------.
Ta bridkost in nesreča za Pribičevičevo skupino pa ne bo izostala. Kakor vse kaže, jo bodo radikali tako dolgo obdržali na vladi, da ji naprtijo največji del odgovornosti za vse v največji naglici sprejete zakone, potem jo pa brezobzirno zavržejo ter pustijo, da jo pri novih volitvah zmeljeta mlinska kamna: radikalski in ■ opozicijonalni.
Slika verifikacije.
Dopisnik zagrebškega »Jutarnjega lista« je prav dobro opisal verifikacijski odbor, ki je odločal o veljavi glasov, ki jih je dalo ljudstvo pri zadnjih volitvah.
Prej so verifikacijski odbori na kratko potrjevaLi, kar je bil pravi volilni izid, sedaj je pa to drugače. Takoj se vidi, da ima večina odbora posebne namene in na . vodila. Odbor, ima 21 članov, drugi poslanci sicer lahko poslušajo, a ne smejo govoriti. To je bilo doslej, sedaj so se pa vmešavali v verifikacijo tudi drugi.
Zbor enajsterice
Večino tvori deset radikalov in en samostojni demokrat. Ta večina se obnaša razposajeno, bahavo in silovito, ko jo pa opozicija tolče z argumenti, se pa cinično smeje. Debate z neumestnimi medklici se zato po navadi slišijo od blizu in od daleč kot prepir v ka-] ki kavarni in gostilni ali v najboljšem slučaju kot spor • za odbor kake podeželske čitalnice.
!	Predsednik odbora
bosanski' radikal dr. Milan Srskič, dijak avstrijske prav ne fakultete, okrogle glave, precej visok in debel, se trudi kazati objektivnost v razpravi. Mirno sedi, posluša posamezne govornike, često pa vzame liste in čita ter se zdrzne, ko je preveč hrupa, — in zakliče z močnim glasom: Prosim gospode, da pustijo govornika in ga mimo poslušajo. Stvar razprave je tako resna, da je
treba več resnosti-------. Nato se zbor enajsterice umiri,
pa seveda, samo za kratek čas.
Kričači.
Erfajstorici pomagajo neprestano kričači od zunaj. To je predvsem bosanski radikal Stjepo Kobasica, ki v odboru nima ničesar iskati, a dela vedno neslane medklice in krike, če govorijo opozicij onalci. Drugi je neki Brankovič, ki se tako neumno dere in zaletava, da se smejijo samo člani večine. Večkrat so že rekli drug
drugemu: Reci mu, 'bre, naj ne moti!------------ Brankovič,
Kobasica in drugi vpijejo seveda na,prej.
Značilni tipi večine.
Tu je najprej Bora Milovanovič iz Skoplja, Črni, po madizirani lasje na prečko, izpita bleda lica zagrizenih potez, črne, pristrižene brke ter neprestano šviganje sem in tja, kakor natakar kakega tretjevrstnega lokala. Referent večine je bivši profesor Jovan Radonjič. Po ble-do-žoltem licu, vzbočenih kosteh in srepem pogledu bi j izgledal kot kitajski doktor Tokeramo iz »Tajfuna«, ko
!pa zagrizeno razlaga, kaki komunisti so Hrvati, je pa prava slika 'beograjskega čifuta v kaki menjalnici. Beograjske »Novosti« pravijo, da Radonjič že vé, zakaj je tako vnet za režim. On je namreč — član monopolske
! date uničiti Verjetno je, da do tega ne bo prišlo.. Skup-I ščinska večina bo v najboljšem slučaju korigirala in uhi-i čila samo' mandate vodstva HRSS -in v Bregalrtial«
; Oba lista — bolj režimska »Politika« i-n bolj -opozicijo-i nalne »Novosti« — soglašata torej v nadi in prepričanju, i da pri sklepu verifikacijskega. odbora ne bi smelo ostati [ in da naj bi skupščina to kolikor le mogoče popravila, j Tudi- od drugiih sltrani se naglasa, da radikali ne izrečejo : zadnje in končne besede, dokler je sploh še malo časa. Zadnji čas bi bil v tem slučaju ob sestanku Skupščine da-neis ali juhi in lahko se zgodi, da tokrat radikali drugače
uprave v Beogradu, član uprave fondov v Beogradu, član upravnega sveta tovarne za vato, član upravnega sveta sladkorne tovarne v Čukarici, član uprave vicina Inih železnic, član uprave tovarne v Novem Vrbasu, član uprave podjetja Neimar v Beogradu, član uprave vodne zadruge v Pančevu, član upravnega sveta banke v Senti, član upravnega sveta kanala kralja Petra, član uprave tovarne za špirit v Vel. Bečkereku, član upravnega sveta vojvodinske svilame, član upravnega sveta društva za eksploatacijo šum in rud itd. itd.
Državni odvetnik večine.
To ulogo igra Milan Simonovič, beograjski advokat in znani posredovalec med advokati in ministri. Bil je že minister agrarne reforme ter je vse svoje prijatelje pretvoril v »vojne dobrovoljce«, da so dobili zastonj zemljišča. Zagrizeno dokazuje, kako prevratni in komunistični so Hrvati, ko pa pride na program HRSS, se pa zaleti ob besedi »mirotvornost«, kakor ob jedi, ki peče.
Malo humorja.
Moč opozicije ni samo v dobrih govornikih, ki z elanom in dokazili tolčejo enajstorico, ampak tudi v hitrih in duhovitih odgovorih. Debeli in zaspani vojvodinski radikal Grgin vedno nekaj godrnja» rad se pa tudi oglasi z latinskimi izreki, ki niso v nobeni zvezi z govori opozicijonalcev. Tako še je enkrat nenadoma zadrl: »Pa če niste boljševiki, zakaj ste pa šli namesto na drugo, internacijonalo v Amsterdam, na tretjo v Moskvo!« — ter dostavil: »O tempora, o moreš!« — Dr. Ni-kič (Hrvat) mu je odgovoril: »O asini, o boves!«---------
Vinski duhovi.
V nedeljo, ko je trajala seja pozno , v noč, se je v ministrski sobi, kakor je najprej poročalo režimsko »Vreme«, točilo tudi vino. Enajsterica je postala glas-neja, v kolikor je bilo to še. sploh mogoče, slišale so se tudi popevke in tako so tudi vinski duhovi sodelovali pri verifikaciji.
Zavednost poslancev.
Posamezni radikalski poslanci v razgovoru niso proti sporazumu. Vsak pravi: vem da imate prav, za vas bi bil, pa ne morem, strankina disciplina in pa da se mi tako ne zgodi, kakor Protiču, Petroviču itd. — Jaz bi, pa — ne smem, pravi vsak, ko pa pride od posvetovanja iz kluba, je pa cisto — drug človek. Hrvatski poslanec pa pravi srčno in odločno: Pošteno smo prišli in bi ostali, če se nas pa meče ven, potem -pa nikdar več!
i nastopijo. Če bi sè to tudi zgodilo ter bi se izpolnila go-; tova pričakovanja, da bodo vsi hrvatski mandati verTici-1 rani razven onih od zaprtih voditeljev, za katere bi bili pa ‘ pozvani v parlament zastopniki, ne zaslužijo Pašačevi, radikali nobene pohvale in priznanja, ker bi se vse to storilo 1 ne iz pravnega ih moralnega, ampak edino iz strankarskega vidika, če pa ostane pri sklepu večine v verifikacijskem odboru» je pa gotovo, da mora ostati zveza bratskega sporazuma in ljudske demokracije trdna in usoda Slovencev in Hrvatov še bolj vezana na skupno borbo in sicer na borbo brez ozira na strankarsko pripadnost.
»NASA STRAŽA«,

Straa 2,
po svetu.
Odgodtitev konference Male antante. Konferenca Ma le antante se je za gotovo nameravala sklicali koncem tega meseca v Bukarešti. Sedaj je pa nenadoma preložena na mesec maj in se širijo radi te odgoditve razne j •.osti. Rumunski zunanji minister Duca je sedaj izjavil, da se konferenca ne odlaga radi notranjih razmer v j Jugoslaviji, kakor se je od gotovih strani naglašalo, am- , pak samo radi tega, ker je Grčija prosila za pristop k ! Mali antanti in ker je potrebno, da se poprej končajo : pogajanja med Jugoslavijo in Grčijo, ki so sedaj v te- > ku. Dogovor med Grčijo in Jugoslavijo bo podpisan , aprila v Beogradu in potem se še le lahko skliče kon- l ferenca Male antante.
Združenje evropskih držav. Francoskemu vladnemu ; predsedniku je predlagal češki zunanji minister dr. Beneš združenje evropskih držav na dve skupini — na zapadno in j na vzhodno. 0(be skupini bi stali pod varstvom Lige maro- j dov ter bi bili organizirani kakor neka vrsta združenih dr- j ž&v v Evropi. Zapadno skupino 'bi tvorile pred vsem Ang- j lija, Francija, Belgija in Nemčija, vzhodno pa Češka, Polj- j eka, Avstrija, Rumunija dtd. Italija bt se lahko priključila | zapadni ali pa vzhodni skupini.
Državno-predsedniške kandidature v Nemčiji. V Nemčiji nastopa že sedem d-ržavno-predsedniških kandidatov. Kot skupni kandidat desničarjev se imenuje dr. Jarres, če tudi skrajni nacijonalisti in monarhisti še niso pustili načrtov svoje posebne kandidature. Kandidat Jarres je izdal že svoj proglas, ki je izzval veliko ogorčenje v republikanskih krogih, ker je podpisan tudi od zastopnikov organizacij in posameznikov, ki so sodelovali pri političnih umorih in monarhistčnh prevrat nh poskusih. Tako so na Jarresovem proglasu podpisani tudi člani organizacije »Wikinghund« in med njimi kot prvi bivši kapitan von Killinger, ki je bil obtožen in tudi zaprt radi sokrivde umora Erzbergerja. Tudi ljudje, ki se smatrajo za soudeležence morilske zarote proti Rathenau-u, so podpisani na proglasu kandidata Jarresa.
Francoski premjer in angleški zunanji minister. O sestanku Hemota s Chamberlainom, ki se je vračal e Ženeve v London, je bilo izdano sledeče uradno poročilo: j>Na srvojem povratku iz Ženeve je Chamberlain po dogovoru znova obiskal ministrskega predsednika Herriota, V dolgotrajnem razgovoru sta si povedala svoje misli o raznih problemih zunanje ipalitike, zlasti o problemu varnosti, hoteč soglasno najti za obe državi sprejemljive rešitve. Uspeh pogovora je bil, da sta glavne točke obstoječih problemov natanko označila. Pogajanja se bodo nadaljevala diplomatičnim potom v duhu prijateljstva in sodelovanja z zavezniki.« Zastopnikom časopisja je Chamberlain naknadno še povedal, da sta se s Herriotlcm raizgovarjala v prvi vrsti o vprašanjih varnosti in o sprejemu Nemčije v Društvo narodov, ker je obnova Evrope nemogoča brez sodelovanja Nemčije v Društvu narodov., O ženevskem sporazumu ni bilo govora, ker je pokopan. Nasproti tej izjavi je ugotovil Herriot, da ženevski sporazum ni pokopan. ampak samo odložen do septembra. Pogodba o varnosti, da katere bo gotovo prišlo, mora biti registrirana pri Društvu narodov in bo temeljila na istih principih, kakor ženevski sporazum. Poljska nima vzroka za vznemirjanje, ker je Francija lojalna zaveznica. Glede pristopa Nem j čaje k Društvu narodov pa sta s Chamberlainom istega meneja.
Brantingov naslednik. Umrlega Brantinga bo nadomestil kot predsednik švedske socialistične stranke Thorsson, ki je tudi eden od ustanoviteljev stranke, — Thorsson, ki je star že blizu 60 let, je bil v svoji mladosti čevljar ter ima velike zasluge v delavsk-em strokovnem gibanju. V prvem kabinetu Brantinga je bil finančni minister.
. Stavka kovinarjev v Italiji. V severni Italiji je izbruhnil štrajk kovinskih delavcev. Prvotno so stavkali delavci vseh organizacij solidarno, pred par dnevi pa je vodstvo faši-stovske strokovne organizacije sklenilo z delodajalci sporazum in poslalo svoje člane na delo. Temu pozivu se je odzvalo le nekaj tisoč delavcev, dočim so nato še delavci ostalih kovinskih obratov stopili v stavko, katero vodi sedaj soeijalistična strokovna organizacija. Nad 60 tisoč delavcev stavka; do nemirov ni prišlo nikjer, ker se delavci držijo marno. V Trstu so pričeli stavkati tudi delavci v ladjedelnicah.
Katastrofalen požar v Tokiju. Komaj leto dni po strašnem potresu je zadel japonsko glavno mesto Tokijo zopet enako strahovit udarec. Nastal je strahovit požar, proti kateremu se je borilo prebivalstvo z vsemi močmi, da ga je zadušilo. Velik požar je objel cele dele mesta, ki je zgrajeno vsled nevarnost potresa večinoma iz lesa in papirja, ki nudi ognju izborno hrano. Upepeljenih je na tisoče poslopij in škoda bo naravnost ogromna, Človeških žrtev je obilo.
f—.»I II» «Itti«—MOHTHIH
Dnevne novice.
Srbija in začetek svetovne vojne, Radikalski prvak Ljuba Jovanovič, ki je bil leta 1914 prosvetni minister v srbski Pašičevi vladi, je napisal pod naslovom »Krv Slavenstva« nekaj svojih spominov. O času tik pred vojno piše: »Ne spominjam se več, ali je bilo koncem maja ali začetkom junija, ko je nam (članom vlade), g. Pašič povedal, da se »neki« pripravljajo iti v Sarajevo in tam umoriti Franca Ferdinanda, ki da bo 28. junija (na Vidov dan) prišel tja in bo slovesno sprejet.« Dalje pripoveduje Ljuba Jovanovič, da je pozneje zvedel, da pripravljajo atentat neki prtrijotični dijaki iz Bosne. Takratni minister za notranje zadeve Stojan Protič je
sicer ukazal obmejnim oblastem ob Drini, naj mladim ljudem, ki so se »za to«’ (da umore Franca Ferdinan- j da) napotili v Sarajevo, prehod na avstrijsko ozemlje ] onemogočijo. Toda te oblasti so bile same v organiza- j ciji in niso izvršile Protičevega ukaza, ampak so mu j javile, da je povelje prišlo prepozno, ker so mladi ljud- 1 je že prešli na ono stran. Zato se je poskus srbske via- 'i de, da prepreči atentat, ponesrečil. Ljuba Jovanovič opisuje nato svoje občutke, ko je prejel 28. junija popoldne telefonano poročilo o umoru, in pravi:	»če-
prav sem vedel, kaj se tam pripravlja, se mi je vendar zdelo, kakor da me je nekaj udarilo, in ko so mi prvo poročilo potrdili tudi z druge strani, se me je lotila težka skrb.« — To in drugo se popolnoma krije s tem, kar je pisal srbski zgodovinar Stanojevič o sarajevskem umoru in o .revolucij onarni organizaciji »Ujedinjenje ali smrt« v Beogradu, ter dokazuje, da so nekateri člani srbske vlade morali vedeti za atentatske priprave. Zapiski Ljube Jovanoviča so dvignili sedaj kar na enkrat mnogo prahu v mednarodnem svetu. Angleška pisatelji ca Miss Durham je že na nekaterih predavanjih označila Pašiča kot vojnega krivca in celo Seton Watson je objavil v londonsKi »Times« razpravo z naslovom »Senzacijonalna snov«. V tej razpravi se očita, zakaj srbska vlada ni uradno obvestila avstrijske, ko je vedela, kaj se pripravlja v Sarajevu. Da je tedanji srbski poslanik na Dunaju nekaj svaril pred potovanjem v Sarajevo ni bilo dovolj. — Beograjska vlada namerava sedaj izdati posebno knjigo o dogodkih pred in ob začetku svetovne vojne v dokaz, da Srbija ni bila kriva vojne, temveč, da je bila njena žrtev. Iz Beograda se pa tudi sliši, da misli en del radikalov in to pred vsemi Velizar Jankovič in Laza Markovič začeti gonjo proti Ljubi Jovanoviču, češ, da je on s svojimi zapiski spravil v slabo luč Srbijo in njene državnike.
Občine, pozor! Te dni so dobile vse občine vabilo dr. Spiller-Muysa, agrarnega komisarja v Ljubljani, da pristopijo. k Zvezi slovenskih srenj in sosesk. Opozarjamo občine samo na to, da je dr. Spdller-Muys, ki to Zvezo slov. srenj in sosesk pripravlja, samostojnež, ki bi rad naše občine potegnil v liberalni krog.
Kdo je vršil nad volilci v mariborskem volilnem okrožju teror? G. poslanec dr. Hobnjec je v verifikacijskem odboru navedel o volilnem terorju žerjavovcev ta-le vzgled: E: G., učitelj v Murski Soboti, je kot predsednik volilne komisije na volišču Št, Jurij II v Prekmurju v začetku volitve volilcem, ki so čakali pred voliščem, pri- \ govarjal, naj volijo dr. Pivkovo listo, če hočejo, da se bodo j znižali davki ter da se bo v šolah učilo tudi madžarski in j nemški. Volitev je začel šele ob 8. uri, v volilni lolkal je s spuščal samo po enega valica, vsakega je dolgo in brez j potrebe podučeval o volitvi, vsled česar nad 340 volilcev j ni moglo vršiti svoje volilne pravice. Slično je ravnal i učitelj C. H., predsednik voline komisije na volišču Krog ! v Prekmurju. Puščal je samo po enega volilca v volilni j lokal ter šel za pojedimimi volici k Skrinjicam,, da bi mo- j gel videti, v katero skrinjico glasuje. Na šolskem poslopju j v Krogu, kjer so se vršile volitve, je dal nalepiti agitacijske j letake za naoijonalni blok. Ko so na dan volitve dne 8. j februarja volici, sklicujoč se na čl. 196 zakona za volitve ; narodnih poslancev, zahtevali, naj se ti plakati odstra- j nijo, jim je zagrozi: »Ako jih. kdo odtrga, ga dam takoj ; Zapreti!«
Letošnje birme se bodo vršile v naši škofiji po sle- ; dečem redu: v dekaniji Velika Nedelja: v soboto, 9. ma- I ja 1925 pri Veliki Nedelji, nedeljo, 10. maja v Ormožu, j pondeljek, 11. maja v Središču, torek, 12. maja pri Sv. j Bolfenku na Kogu, sredo, 13. maja pri Sv. Miklavžu, j četrtek, 14. maja pri Svetinjah, soboto 16. maja pri Sv, j Tomažu in v nedeljo 17. maja pri Sv. Lenartu blizu Ve- j like Nedelje. V dekaniji Zavrče: v nedeljo 14. junija v Zavrču, pondeljek, 15. junija pri Sv. Barbari v Halo- j zali, torek, 16. junija v Leskovcu v Halozah, sredo, 17. ! junija pri Sv. Vidu in četrtek, 18. junija pri Sv. Trojici j v Halozah. V dekaniji Maribor desni breg: v nedeljo, j 21. junija pri Sv. Lovrencu na Pohorju, pondeljek, 22. j junija pri Sv. Mariji v Puščavi, torek, 23. junija v Rušah in sredo, 24. junija v Limbušu. V dekaniji Maren-berg: v soboto, 4. julija na Muti, nedeljo 5. julija v Ma-renbergu, pondeljek, 6. julija na Remšniku, torek, 7. julija v Breznem in sredo 8. julija na Kapli. V dekaniji Staritrg: v nedeljo, 19. julija pri Sv. Martinu, pondeljek, 20. julija pri Sv. Vidu nad Valdekom, torek, 21. julija v Doliču, sredo, 22. julija pri Št. liju pod Turjakom, četrtek, 23. julija pri Sv. Miklavžu, soboto, 25. julija v Podgorju, nedeljo, 26. julija v Slovenj gradcu, pondeljek, 27. julija v Staremtrgu, torek, 28. julija pri Sv. Roku na Selah, sredo, 29. julija pri Sv. Danielu v Razboru, četrtek, 30. julija v Pamečah, soboto, 1. avgusta na Kronski gori in nedeljo, 2. avgusta pri Sv. Janezu blizu Dravograda. — V mariborski stolnici se zavoljo romanja v Rim, vrši birma namesto na binkoštno nedeljo že na praznik Vnebohoda Gospodovega, dne 21. maja 1925.
Razmnoževanje direktno rodečih grozdnih vrst. Z
ozirom na nevarnost, ki preti slovesu in cenam naših znamenitih vin s prodajo ali mešanjem z vinom od direktno rodečih trt, je izdalo veliko županstvo sledečo odredbo: Vsa županstva in žandarmerijske stanice imajo nalog, da ljudstvo opozorijo ter primerno podučijo, da je razmnoževanje in prodaja takozvanih neposredno rodečih, tudi samorodečih grozdnih vrst ali direktnih produktorjev, kakor šmarnica ali noah, el vira, othelo, dèiavare, horbemont, olinton, jaues, izabela itd., strogo prepovedano. Državni ekonomi naj ob priliki raznih sejmov in na običajnih tržiščih redno pregledajo v nakup ponujeni trtni materijal in povzročijo, da se sadike šmarfiice in drugih samorodečih trt zaplenijo in uničijo, oz. da se postopa po čl. 52 pravilnika proti proda-
20.	marca 1925.
jakem. Obenem j« opozoriti vse vinogradnike in lastnike privatnih tnsnic, da se bo začel zakon v tekoče» letu točno izvajaü, ter je trgovanje s tako trto kaznjrro po par. 319 in 326 kazenskega zakona. Sploh je vsakogar svariti pred saditvijo šmarnice. Posestnike nasadov šmarnice ali drugih neposredno rodečih amerikank je podučiti in opozoriti, da dobe v slučaju izkrčenja teh nasadov za obnove potrebno število cepljenk evropskih žlahtnih vinskih trt iz drž. trtnih nasadov brezplačno na razpolago. Orožništvo ima nalog, pri svojih službenih potovanjih opozoriti vse gostilničarje in trgovce, kÉ se pečajo s prodajo vina na drobno, da morajo na podlagi par. 54 lit. 2 obrtnega reda v obrtnih prostorih, kjer bi se hotela prodajati ali točiti šmarnica na vidnem mestu izobesiti tablo, na kateri je označeno, da se tam toči šmarnica ali kaka druga vrsta direktnih produktorjev in po kaki ceni. Proti neposlušnim se bede postopalo z vso strogostjo zakona. Omenjeni pridelek se ne sme prodajati pod splošnim imenom »vino« ali pod kako drugo označbo s katero bi se hotelo prikrivati, d* izvira pijača od neposredno rodečih grozdnih vrst. — Glede mešanic navadnega vina s šmarnico ali kako drago neposredno rodečo vrsto velja isto in se smejo take mešanice prodajati le pod imenom šmarnica, odnosno pijača od dotične, neposredno rodeče vrste. Ta odlok je s strani občinskih predstojništev običajnim potom prebivalstvu javno razglasiti.
Goriška Mohorjeva dražba. (Vabilo na naročbo.) Od vseh Mohorjevih knjig so goriške od najmeradajhejših mest priznane kot najlepši Maherjev (književni dar. Pra* posebno Koledar je po svoji opremi in vsebini prekosi vse dosedanje slovenske Koledarje. Družba izda za prihodnje leto poleg Koledarja, ki ne 'bo zaostal za let c šnjun, vsaj še troje knjig. Druga 'knjiga bo zgodovinski roman: »Mučeniška kri.« Snov je vzeta iz dobe krščanstva. Roma» je enakovreden s svetovnoznanim romanom »Quo vadiš.« Spisal ga je francoski pisatelj Bertrand, Tretja knjiga bo vsebovala pripovedno snov, zajeto iz domačega kmečkega življenja v poljudni obliki. Če Irta (knjiga: »Socialna čitanka« bo obravnavala temeljne probleme socialnega življenja s sodelovanjem priznanih veščalcov. Vse to prejmejo Člani za neverjetno nizko ceno: 5 lir, to je 15 din. (všteta poštnina in carina). Naroča se do konca marca pri poverjeniku Ljudevit Zorzut, Maribor, Wildenrainerjeva ulica 6 II.
Žigosanje vstopnic. Dosedaj je žigosanje vstopnic za zabave, koncerte itd. vršil vedno oddelek fin. kontrole in se je veselična taksa plačala na pošti potom čeka ali pa pri davčnem uradu. Od sedaj naprej pa bodo to delo izvrševali davčni uradi za okoliš onih občin, ki spadajo k oddelku fin. kontrole na sedežu davkarije. Vsi prireditelji (društva itd.) na sedežu davkarij naj se torej obračajo radi plačila veselične takse naravnost na pristojni davč. urad. Kontrolo pri prireditvah samih bodo tudi v naprej izvrševali organi fin. kontrole, radi česar mora biti pristojni oddelek vedno o prireditvi obveščen. Za območje fin. ravnateljstva v Mariboru stopi ta sprememba s 1. aprilom t. 1. v veljavo.
Velika dobrodelna tombola nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev. Dne 10. maja 1925 priredi podružnica Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev na Glavnem trgu veliko javno tombolo z mnogimi lepimi dobički Vsaka tablica stane samo 2.50 din. Prodajajo jih vsi pismonoše in tobakarne. Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike, vsak naj poskusi svoj osrečo, Čisti dobiček je namenjen bolnim in podpore potrebnim članom, njih vdovam in sirotam. Začetek točno ob 15. uri. — Odbor.
Zamenjava uradništva v Čmigori. Te dni je sklical na Cetinje črnogorski veliki župan Djakovič konferenco vseh srezkih načelnikov. Pri tej priliki se je sukal razgovor te vladne gospode krog uradništva v dobi zadnjih volitev. Črnogorsko uradništvo, ki pri zadnjih volitvah ni volilo im delalo za radikalijo, pričakuje vsak dan premestitev.
mili—.immilli..
Iz Celja.
IZ MESTNEGA MAGISTRATA CELJSKEGA.
Dne 13. t m. se je vršila redna občinska seja, pri ka-teri so se reševale tekoče zadeve.
Pokojnine.
Z ozirom na novo službeno pragmatiko je bilo treba ; urediti tudi pokojnine mestnih upokojencev izza časa pred ! novo službeno pragmatiko. Sklenilo se je črtati svoječasnf' ; 25% ni povišek, zato pa so se zvišale draginjske doklade v I inozemstvu živečih upokojencev za 50%, v tuzemstvu ži-\ večih pa za 100%. Temeljna pokojnina ostane v prejšnji ; višini. Celokupni povišek pokojnin bo obremenil mestno ! občino z zneskom po prilično 48.000 din. Vdovi Tereziji Farčnik po bivšem dolgoletnem mestnem grobarju se zviša podpora od 100 do 150 din, mesečno, ker je res nesposobna za delo. Mestnega vrtnarja se nastavi definitivno. Pobiralcu cestarine Bučarju se zviša nagrada na 1800 din. od 1 .1. 1925, pri čemur pa nagrada za nadurno delo odpade. Uradnikom stanovanjskega urada se zviša nagrada od 1. 2. od 200 na 300 din. Vdovi Jurija Lupše, ki se je ponesrečil v mestnem gozdu, se ne more dovoliti podpora, ker se ni ponesreči v mestni službi.
Občinski svetnik Janič predlaga, da se v bodoče vse personalne zadeve, ki predvidevno obremenjujejo mestno občino za več let naprej, odkažejo iz personalnega odseka tudi finančnemu, da zamore tudi finančni odsek zavzeti svoje stališče glede potrebnega kritja. Umesten predlog pa je bil z večino glasov odbit.
Referent pravnega odseka jè predlagal rešitev rasnih navadnih domovinskih zadev.
Na njegov predlog se je pritožba Franca Nerata, stav-I benika iz Gaberja, radi predpisa tlakarinske kazni odbila^, 1 ker so poizvedbe dognale, da pritožba ni utemeljena.
Občnvska avtonomija.
V nasprotju s tozadevnim sklepom o priliki proračun- ; •iäfee debate je odbor soglasno sklenil resolucijo glede vr-«n-Jtve cbčinslke avtonomije v svojeóasnem obsegu, izvzem-5i poticaje. Pri proračunski debati so bas gospodje iz samostojnih demokratskih vrst glasovali preti takemu predlogu, ■očividno le radi tega, ker je bil ta predlog stavljen iz vrst Slov. ljudske stranke.
Proračun za leto 1925.
Finančna delegacija je vrnila proračun, ker želi nekatere spremembe. Radi lažjega zaračunavanja davčne obliasti m davčnega urada želi, da se razne doklade na obrtni davek poenostavijo, da se zaihiteva pri vseh vrstah 320%. Sklenjena hišna najmarina se bo odobrila. Tlakarina se foo odobrila z iapremembo, da morajo biti davka proste po-läiljke do 50 kg in z malimi spremembami pri sporovoznih pošiljkah; oprostitev davka pri doviačnicah pa naj odpade. Ker se za proračun zelo mudi, je občinski svet tej želji finančne delegacije ustregel.
Kaldermma.	j
Ker nam še dosedaj carinska uprava ni plačala kal- ; dermine, se sklene podvzeti skupne korake z ostalimi avtonomnimi mesti, kjer se pobira carina, da se že vendar j enkrat izplača v zakonu nam p ri stoječi prispevek iz carinskih dohodkov.
Stara vojaška bolnica.
Stara vojaška bolnica se po izjavi vojaške oblasti ne bo mogla za občino pridobili ker baje namerava vojaška ! oblast na istem mestu staviti hišo za vojni okrug.	I
Obresti zastalih mestnih doklad
?
se sklene tudi v bodoče pobirati le z 6%; stroški izvršbe potom naše občine z alastne in prenešene eksekucije pa se določijo po vzorcu, kakor Jih pobira Ljubljana.	j
j
Cvetličnjak v mestnem vrtu	j
je popolnoma v nevzdržnem stanju m ga bo treba podreti; ; za vrtnarja pa bo treba dobiti stanovanje drugje. Tozadev- | no se naj županstvo sporazume s predsedništvo-m okrož- ; nega sodišča v Celju, da bi se v pritličju z malimi preured- j band dobilo	primerno stanovanje za vrtnarja,	j
Za konjušnico	j
se proda vojaška upravi mestnega sveta ISO m2 po 11 D. j Stavba bo nvorala odgovarjati stavbenim in zdravstvenim predpisom.
Popravila.
Tlak v veži mestnega magistrata se mera najnujnejše popraviti * malimi stroški Okna in vrata mestnega gledališča se naj prepleskajo v okvirju proračuna.
Tržno nadzorstvo
poroča, da so okoličani preteklo leto donašali vedno dovolj živil na trg. Svinjski sejmi so se vršili vsako sredo in soboto ter je bilo celo leto pripeljanih na sejm 2165 svinj. Slabo so se obnesli živinski sejmi, ki so se vršili trikrat na leto, a je bik) na nje prignanih komaj 316 glav goveje živihe. Te sejme bo treba na vsak način z vsemi možnimi sredstvi poživeti. Kramarskih sejmov se je udeležilo celo leto okoli 180 do 190 tujih kramarjev. Obnesli so se srednje dobro. Tržne in sejmske pristojbine so nesle mestu po odbitku stroškov okoli 90.000 din.
Konjušnico
za Narodnim domom je vojaška oblast postavila brez vsakega vprašanja mestne občine in sosednih interesentov. Mestni magistrat je napravil pritožbo na velikega župana, ki je interveniral pri divizijski oblasti. Konečno je vojaška oblast vendar sklicala komisijo na licu mesta. Zastopniki mestne občine in prizadeti sosedje so soglasno protestirali proti stavbi iz zdravstvenih in obče stavbenih ozirov, ker konjušnica nikakor ne spada skoro sredi mesta na tak prostor ter so zahtevali, da se mora ta baraka odstraniti Občinski svet je to postopanje soglasno odobril.
Mesnice.
Pritožba mestnega oskrbnika zoper postavitev paviljona na mestu mestnega oskrbništva se zavrne. Zaprošena preuredba gostilničarja Bregarja v svoji hiši v svrho ureditve mesnice se bo ev. dovolila po ponovnem posvetovanju stavb, odseka.
Prošnji Jelenca za dovoljenje postaviti skladišče za kože za gostilno pri »Zelenem travniku« v bližini mestne klavnice se iz zdravstvenih ozirov z ozirom na običajni smrad, ki se širi iz takega skladišča, ne more ugoditi.	*
Elektrika.
Tovarni »Pirotta« se javi, da mesto samo ne bo napeljalo elektrike v tovarno, lahko pa si to napelja direktno iz tovarne Westen.
Prošnji Čeplaka, da se dovoli za mestni kino električni tok po 4 D, kakor se računa za pogon vobče, se dovoli.
Vodovod:
Gasilnemu društvu v Škofji vasi se dovoli napraviti tri hidrante, koje sme rabiti le v natanko določenih slučajih, osobito v slučaju požara.
Pogrebnemu zavodu
se dovoli naročiti par krst, za vzorce, ako bi jih mogli naši mizarji po isti ceni in kvaliteti napraviti Načeloma se sklene, da se z naročevanjem krst od drugod ne sme oškodovati domačih obrtnikov. Občinski svetnik -Šviga pravi, da si upa izdelovati konkurenčne krste.
Razno.
Potrebščine gospodinjske šole, ki se je zaprla, se naj dobro hranijo do nadaljnega. Justična uprava se naj pozove, da čimprej dozida na prostoru bivšega okrožnega sodišča novo justično hišo. Stranišče v samostanski ulici se mora čimprej osnažiti in popraviti. Treba je napraviti načrt in proračun. Po par kratkih interpelacijah v manjših zadevah se je občinska seja zaključila.
•lìiWiM'ii'ii^uiiiMii wiiiMiBiyjii)i(i m mm »nüifcfwiniiiiijiwiii—'Éwnwwuf n ii inu
Iz Maribora.
Nova zastava. Na praznik Oznanenja Matere božje 'bode ob pol 10. uri mil. g. stolni dekan Ivan Tomažič blagoslovil v frančiškanski cerkvi zastavo Katoliške omladine. K lej velepomembni mladinski slavnosti so vljudno povabljena vsa katoliška društva v Mariboru in okolici. Popoldne ob 5. uri bo v Narodnem domu slavnostna .prireditev z igro »Na dan sodbe«. Vstopnice se že dobijo pri frančiškanskem vratarju!
Nova cerkev sv. Magdalene v Mariboru. Društvo za zidanje nove župnijske cerkve sv. Magdalene v Mariboru priredi razstavo ‘konkurenčnih načrtov v dneh od nedelje, dne 22., t. m., do vštevši nedelje, dne 29. t. m. v veliki kazinski dvorani v Mariboru. Razstavljeni bodo vsi došli načrti 34 po številu. Občinstvu je dostopna v delavnikih od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure, ob nedeljah in na praznik od 8. tdo 12. ure in od 14. do 17. ure. Vstop je prost, prostovoljni denarni prispevki se pa hvaležno sprejmejo.
Pobiranje milodarov za boisanske cerkve. Dva katoliška Bosanca pobirata te dni po Mariboru milodare za zgradbo katoliške župne cerkve v Boču v Bosni kjer ži^i 1800 ubogih ljudi brez vsake cerkve. Imata za pobiranje oblastno dovoljenje od notranjega ministrstva, kakor tudi cd naših oblasti;, velikega župana, srezkega poglavarja in policijskega komisarijata. Priporočil jih je za pobiranje v celi škofiji naš škofijski ordinarijat
Ljudska univerza. V pondeljek, dne 23. t. m.: Arhitektura, plastika in slikarstvo na Slovenskem. I. del z mnogimi skioptičnirni slikami, predava g. konzervator Stele iz Ljubljane. V četrtek, dne 26. marca: II. del. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina običajno nizka.
Ogenj v Sodni ulici. Včeraj popoldan so opazili v hiši št. 16 v Sodni ulici v neki sobi močen dim. Obveščena je bila takoj požarna bramba, ki je ugtovila, da so se vnela tla ter pričela tleti Ogenj je nastal najbrž vsled slabih dimnikov. Nevarnost je bila takoj odstranjena
Trgovina z dekleti. V raznih mestih se je pojavila trgo vina z dekleti. Tudi v Mariboru ni nič boljše, kajti tudi sem prihajajo taki ljudje, ki se radi bavijo s tako kupčijo. 451etni Vinko Staler iz Rizice, ki je sedaj posestnik javne hiše »Pri zeleni lampi« v Sarajevu, je zvedel, da se nahajajo v mariborski bolnišnici tri krasotice. Dogovoril se je z njimi pismeno, da jih sprejme v službo, s čemur so bile one zadovoljne. Vsled tega se je pripeljal dne 6. septembra i 1. v Maribor, prinesel s seboj tri ženske obleke, jih vtihotapil v bolnišnico in je izročil tem dekletom razven teh treh oblek tudi še 1200 din. za vožnjo do Sarajeva. Dekleta Pavla Dobaj, Ana Pangari in Ana Pelz so se preoblekle ter so izginile iz 'bolnišnice, kjer so se nahajale pod zdravniškim nadzorstvom. Peljale so se z že naročenim izvoščekom v Hoče, odkoder so se odpeljale v Sarajevo, kjer so stopile pri Štalerju v službo. Ko je pa drž. pravdništvo to izvedelo, je obtožilo Štalerja po § 512 kaz. zak., vsled česar je bil ta pri okrajnem sodišču v Mariboru obsojen na štiri tedne zapora, poostrenega z dvakratnim postom, z dvema trdima ležiščama in z dvema tamnici. Staler se je nato pritožil češ, da ga je opozorila na te tri dekleta neka Dunajčanka, da so se one same ponudile, ker niso imele druge službe in da okrajni sodnik v Mariboru ni pristojen za to zadevo. Okrožno sodišče v Mariboru je zavrnilo njegovo pritožbo kot neutemeljeno ter je potrdilo prvotno sodbo.
Gluhonemega slepca je prejela dne 1. novembra L 1. policija, ko je razcapan in bes brez sredstev taval po mariborskih ulicah. Obstoja sum, da ga je privedel v mesto kdo iz dežele, ki je bil po zakonu dolžan skrbeti zanj, pa ga je tukaj hotel prepustiti na milost in nemilost ljudi oz. naprtiti; mestni občini v breme. Njegova istovetnost se do danes ni mogla ugotoviti Kdor bi mogel dati o njem kaka pojasnila, naj to javi pri najbližnji orožniški postaji obč. uradu ali; politični oblasti, da sporoči podatke velikemu 'županu mariborske oblasti. Slepec je srednje velik, okrog 60 let star, zelo starikavega obraza in razmršenih las kostanjeve barve.
LISTEK.
Qrad Hrastovec.
Spisal dr. O. Ilaunig.
(Konec.)
To je parcela 208 katasterske občine Zamarkova v Črnem lesu tik za vasjo Lormanje. Vidi se krog in krog izkopan jarek. Kraj je označen v mapi z Tičnica in je tudi med prebivalci tamošnjega kraja ta označba obče znana. Bržkone so imeli tam pripravo za lov različnih ptic, posebno sokolov, s katerimi so lovili tedaj divjo perutnino. Tudi pri vasi Reberca na Koroškem, nad katero je stal nekdaj grad, je kraj, ki se imenuje Tičnica.
Značilno je, da je ta parcela še dandanes last grajščine, četudi so okoli in okoli drugi že lastniki.
Pripovedka o grajščakih na Hrastovcu.
Dejstvo, da so tedanji grajščaki in njih nameščen-« ci kruto ravnali s podložniki, ohranilo se se je v razliè-nih pripovedkah. Ob ‘takozvanom Kómarniku pri črnet» lesu, kjer je bilo nekdaj malo jezero, videti je dolg, nekaj metrov širok nasip. Ljudje vedo povedati, da so delali ta nasip podložniki. Grof je jezdil v diru po team nasipu gor in dol. če se je poznala v zemlji podkev, so morali -è* enkrat pok:Jail kiji y*> —JI.j da so bila tla trda kakor kamenita cesta.
V	Pučenci blizu cerkve Sv. Barbare so širni gos-dovi večinoma v strmi legi. če je bil grof slabe volje, je ukazal podložnikom grabljah tam listje, a od spodaj navzgor in če je južni veter zanašal listje nazaj, je stal grof za ljudmi in jih priganjal z bičem.
Nekoč je padel grof, ko je tekel za obstreljeno divjačino, v ribnik pod Hrastovcem. Mimoidoči podložnik je priskočil takoj na pomoč in potegnil grofa, ker drugače ni bilo mogoče, za njegove dolge lase iz vode. Grof je podložnika pogostil v zahvalo. Ko pa mu je kmetič priznal tekom pogovora, da je potegnil grofa v sili za lase iz vode, je začel ta divjati, češ, kako si upa potegniti svojega gospodarja za lase. Zagrabil je puško in ustrelil kmeta, truplo pa vrgel v ravno tisti ribnik, iz katerega ga je prej rešil ubogi kmetič.
V, svoji prevzetnosti je dal tisti grof nekega due poklicati vse žene svojih podložnikov, jih postaviti p» vrsti, jim zavezal obličje, drugače pa jih je pustil v taki opravi, da bi noben mož ne mogel spoznati svoje žene, komur bi se to pa le posrečilo, temu je bilo zagotovljeno, da je od sedaj naprej oproščen davkov. Ženam je bilo tudi strogo prepovedano, da ne smejo cel čas spregovoriti niti besedice, kar je bila baje za nje itak največja muka. Le en mož je bil tako srečen, da je spoznal svojo ženo in sicer po brazgotini od stare rane, katero je prizadejal svoji ženi z otiko od pljuga, kó ga je razjezil* na polju pri oranju, ker ni dobro vodila živine. Kmetič in njegova žena sta bila pa vesela, ker nista plačeval*
I več davkov.
Vsak popotnik, ki je kedaj bodil po okrajni cesti Maribor—Sv. Lenart, je zapazil na mestu, kjer se zagleda Hrastovec, ob cesti zidan križ. Na vrhu raste mali borovec, ki je, kakor vedo ljuaje povedati, davno črea j sto let star.
Iz napisa na križu so povzeti tri letnice: 1210, 1815-in 1887.
Križ je tedaj silno star. Leta 1887 ga je dal popraviti lastnik Ivan Breznik, posestnik v Zamarkovi š»
! napraviti napis:
j '	O Jezus Ti mili
Usliši me v sili Vem, da pomoči Pri Tebi dobim.
:
Razumevno je, da pripisuje ljudstvo okolnost, đ* -raste iz križa borovčič, nekemu posebnemu dogodku.
V	gradu Hrastovec je bila zala deklica* ki je imela za ženiina lepega kmetskega fanta. Vsled velike lepote pa je zalezoval deklico hrastovški grajščak. Ker vse sladke ob» ljube niso zapeljale stanovitne deklice, jo je dal grajščak skupno z njenim ženinom živo pokopati. Pred smrtjo je rekla deklica, da bo vzrastlo v znak, da je bila nedolžna in stanovitna, na tem mestu neko znamenje. In res, ko so pozneje pozidali sorodniki na grobu križ, je zrasel na vrhu borovec, ki se vidi še dandanes in kljubuje ob pičli ze-
I meljski hrani vsem vremenskim silam ter priča o značaj» j nosti slovenske deklice.
Dotičnega grofa pa je doletela tudi zaslužena kazen,
I Lotila se ga je strašna bolezen. Ni megel ničesar zavrih, v prsih ga je peklo, da je od same vročine molil jezik i» ust, a vsaka hladilna kapljica ga je spekla kakor žrjavica. Še dandanes se vidi pred glavnim vhodom moška glava, ki kaže jezik. Ljudje pravijo, da je to glava tistega grofa, V strašnih mukah je tulil tako divje, da se je na sosedni hrastovški grajščini v Ženjaku splašil bik v hlevu, odtrgal močne- verigo in zbežal proti Št. Petru.
Ko je nazadnje grof umrl, je postal na celem telesu črn. Ležeč na mrtvaškem odru, je nastal naenkrat velik šum, sveče ob odru so ugasnile, na stropu pa je nastala razpoklina, skozi katero je švigal ogenj, tako da so stražniki pobegnili samega strahu. Ko so se zjutraj vrnili, ni bilo na odru grofa več, na stropu je bilo videti ob razpok-lini vse črno; raznesla se je kmalu govorica, da je grofa vzel zlodej, ker je še dolgo časa po sobi smrdelo, kakor po žveplu. Postelj, v kateri je grof ležal, je razneslo in nobenemu človesu se ni posrečile-, jo zopet zložiti1.
Še dandanes govorijo ljudje, da straši v dotičnem delu grada. Okoli II. ure nastane šum in piskanje ter praskanje, tako da niti najhrabrejši fantje niso vzdržali v teh prostorih več, ki so se nalašč nastavili tam, da bi pokazali svojo korajžo.
Na visokem hribu stojim in gledam na Hrastovec. Od Sv. Lenarta odmeva večerni zvon, v vinogradih se vzbuja veseli čriček in naznanja vinogradniku obilno in sladko trgatev. Iz dimnikov belih hramov se dviga dim proti nebu in vabi gospodarja, ki obdeluje polje, k dobra zasluženi večerji, vmes pa ti veselo prepeva pastir na zelenem travniku.
Solnce se je nagnilo k zatonu, zadnji žarki odsevajo v čarobnem svitu iz številnih oken visokega gradu. Zdi se mi, kakor bi bil to odsev nekdanje slave tukajšnjih^ grajščekov. A minilo je vse, kakor je ugasnil zadnji žarele solnca, ki je ravnokar zatonilo m sinje vrhove zeleneg* Pohorja.
Ti slovenski red pa si prestal vse težave in bridkosti, na svoji zemlji si sedaj svoj gospodi
Tisk Tiskarne sr. Cirila v Mariboru:
.
OdgoVonii urednik: Januš boleč.
v ra.v
Zadružna gospodarska banka d. d..
Podružnica v Mariboru«
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo,
Jzvršnje vse kančne posle najknlantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Poelblv^tBl ircilslaire »reib držaiB« r»*r«»otkrije
] r.v	j ^ I r* j r.i i v IV
14 laJ 1*4 | k\l j W*.š | h. A |1*4	1 a a

bajerji hi hlapci, pridni in pr Sleci Ijvdje, se sprejmejo. — Presek dv< r, obiira Br.stern ca pri Waribtrii. 106 3
Iftéejo se vinižaiji *34 delavnimi turami, rošteri in D'idni
ila
ari-
___________________________________________________________>-3	‘0
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prrdaja Slovenska piemogobopna družba z o. z. v Ljubljani,Wolfova nlica št. 1- I.	107
Morska trava (Afrik) najboljše vrste nudi vsako množino najceneje »Fruktus«, Ljubljana, Tabor 2 in Krekov trg TO.	760 TO—1
: Najboljše klobuke :
domače rzdelavevseh vrst 2» moške in otroke dobite zaradi visoke valute z 20%nim popustom pri tvrdiki
!
Antom iuer, klobučar
Vetrinjska ulica 3
Maribor
Vetrinjska ulica 3.
Potrebujemo prvovrstne popolnoma čiste r.
lipave, jablanove, vrbove In sm e- g kove cep^nke.	g
Ponudbe na:
DRVINJE D 0 ZAGREB, ll'ca 3/11. S
Prevajanje in prepisovanje spisov oskrbuje »Posredovalec«, informativni in posredovalni bureau, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
Kolje cepano, žagano, okroglo, prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.	115 2—1
Prima Diirkopp šivalni stroji in kolesa po najnižjih cenah pri Alojzu Ussar, Maribor, Krekova ulica 14.	103
Pozor!	Pozor!
Tvrdka
L UHLER
delikatesna trgovina
Glavni trg H a r i b o r Glavni trg
priporoča svojim cenjenim odjemalcem svoje prvovrstno blago po najnižjih cenah:	111
kg Trajpistovskega sira polnomasten la .	. din. 35
kg Pol-ementalskega sira.........•	• din. 50
kg Švicarsko-ementalski sir..........din. 30
kg Italijanski parmesan (3 leta stari) la . . . din. 110 kg domače gnjati (šunke) Vel. noč . . . din. 42—44
% salame (Gavrilovič)................din. 130
par domačih klobas (prekajene) ...	- din. 6
Preprodajalci dobe znaten popust.
DOMAČA
ŽARNICA
VOVARM«
VOLTA ^
MARIBOR
Klobuke.dežnep^aš^e j
od 300—D naprej, perilo, čevlje, jg dežnike, nogavice i t d. priptroča najceneje
Jakob L«h,
Karibcr, Gfatni tr$ it 2.
CEMENT-
APNO la t TRAVERZE £
in vse vrste železnine ■ po najnižji ceni se dobi na drobno in de H belo pri tvrdki
. ' ■
Iran Korežijs £
trgovina z železnino J
: Maribor : £
Aleksandrova cesta 42 B Meljska cesta 1.
Yel'h zaloga
vs h vrst čevliev za strapaco, lov in pro------menado. --------
la gojzerci
(hribovski čevlji)
la zbiti sandali
(popravilo kakor čevlji) Varstv.	znamka
samo Maribor, Korošta c.19
Lastne delavnice, najboljše ročno dtlol
vrtna-
SmetijsftcL
cvettLcna-
àemena «
MWRIllSIWWPWSIP'ilWlilBW
Poizkusite enkrat s terpentinom „GÄZELA“ milom !
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in sina, gospoda
JOSIPA COPBTTI
izrekamo tem potom vsem našo glcbokočutečo, srčno zahvalo. Osobno pa se zahvaljujemo komandantu mesta Maribor, g. polkovniku-brigadirju Mikoliču, komandantu 45. pp., pukovniku Spaso viču, gg. oficirjem, podoficirjem in moštvu za udeležbo pri pogrebu, vojni muziki, prečast. g. stolnemu župniku Fran Moravecu za tolažilne besede ob odprtem grobu, slavnima pevskima društvoma »Jadran« in »Frohsinn« za v srce segajoči žalostinki, darovateljem krasnega cvetja ter vsem, ki so našega mnogo prezgodaj umrlega ljubljenca v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Maribor, dne 18. III. 1925.
Globoko žalujoči ostali.