\KTUALNO Vi RAJANJE Izobraževanje delavcev je postalo naša vsakdanja potreba. Iz te potrebe nastajajo vsak dan nove oblike izobraževanja. Med najpomembnejšimi pridobitvami štejemo dva republiška zavoda, in sicer: Zavod za izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju ter Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu. Prvi je bil ustanovljen letos spomladi, drugi pa že pred več leti. Uspehi dosedanjega dela Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu se nazorno kažejo šele sedaj. Zavod je namreč izdelal posebne metode za praktično priučevanje delavcev (»-PIV« metode), s katerimi so delavce mnogo hitreje priučili na delovno mesto kot pa prej. Povprečno vzeto so s temi metodami izobraževa- nja prihranili l/s časa, kolikor ga je predpisovala analitična ocena delovnih mest (v nekaterih primerih pa znaša ta prihranek celo polovico predpisanega časa za priučitev). Zavod je v tem času vzgojil 92 inštruktorjev za »-PIV« metode, ki delajo v 50 podjetjih v Sloveniji. Njihova naloga je, da v podjetja uvajajo oblike Izobraževanja, ki so primerne potrebam in pogojem dela posameznih podjetij. V večjih podjetjih se že pripravljajo na ustanovitev posebnih centrov za izobraževanje. Največ uspehov na tem področju sta na Gorenjskem (in v merilu Slovenije) pokazali tovarni »-Planika« Kranj in BPT Tržič, kjer so že ustanovili izobraževalne centre. Ustanovitev izobraževalnih centrov pa pripravljajo še v nekaterih drugih podjetjih: ►►Iskri«, »Inteksu«, ►►Železarni«, ►►Plamen« Kropa, «Skofjeloškf predil- nici« i. dr. Razen tega pa je Okrajni ljudski odbor Kranj ustanovil zdaj še Okrajni Zavod za proučevanje organizacije varnosti dela. Vsekakor je ustanovitev okrajnega Zavoda za Gorenjsko pomembna pridobitev, ker bo gospodarskim organizacijam pri njihovem delu lahko nudil hitro in učinkovito pomoč. Tako širok sistem delavskega izobraževanja bo delovnim kolektivom nedvomno prinesel precejšnje družbenopolitične in ekonomske koristi, če ga bodo pristojni organi znali izkoristiti in prilagoditi svojim potrebam. Pri tem pa je važno, da na račun strokovne vzgoje ne bi popolnoma postavili ob stran družbenopolitično vzgojo delavcev — samoupravljavcev. AKTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO Nasvidenje v Škof ji Loki ^ETO XI., ŠT. 53 — CENA DIN 10. KRANJ, 11. JULIJA 1958 V soboto in nedeljo, to je po petnajstih letih ustanovitve Prešernove brigade, se bodo ob tej pomembni obletnici v Škofji Loki spet sešli preživeli borci. Svečane proslave ob 15. obletnici Prešernove brigade pa se bodo udeležili tudi številni prebivalci iz vseh krajev Gorenjske in drugod. Z zasedanja OLO Kranj USTANOVITEV OKRAJNEGA ZAVODA ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV TER PROUČEVANJE ORGANIZACIJE IN VARNOSTI DELA — SANACIJA KMETIJSKEGA POSESTVA V CERKLJAH — REORGANIZA JIJA GIMNAZIJ — KAKO JE Z DOPOLNILNIM PRORAČUNSKIM PRISPEVKOM? Na torkovem zasedanju OLC !*e je nagrmadila v dnevni red *°Pica vprašanj, kajti OLO potenj pred začetkom septembra ne bo več zasedal. Med najvaž-neJšimi točkami na tej seji, ki *arumajo tudi širšo gorenjsko Kivnost, so bile: sklepanje o predlogu odloka o družbenem Planu gospodarskega razvoja kr«njskega okraja od 1. 1957 do sklepanje o ustanovitvi za-v°da za izobraževanje kadrov ter Proučevanje organizacije in var-rioisti dela, ukrepi, s katerimi naj bi Postavili zanemarjeno in neurejeno kmetijsko posestvo v Cerkljah na trdne noge, skle*pa-Je o reorganizaciji šolstva ter poročilo o letošnjih občinskih družbenih planih in o vplivu zveznih omejitev na sredstva gospodarskih organizacij in ljudskih odborov. O predlogu okrajnega perspektivnega plana je bilo nebroj razprav tako na sejah svetov, občinskih ljudskih odborov kot tudi na junijskem dvodnevnem zasedanju OLO. Zato je bil perspektivni plan tokrat na seji okrajnega zbora sprejet — z dopolnitvami in spremembami, ki so rezultat prejšnjih razprav — skoraj brez razprave. Prav tako skoraj brez razprave je OLO sprejel sklep o ustanovitvi okrajnega zavoda za izobra- Nov biser Gorenjske Ju .^me'n° Jezerce pri Radovi ji ci preurejeno iz »Sobčovega barja« Privablja dan za dnem na tisoče turistov in izletnikov. zevanje kadrov ter proučevanje organizacije in varnosti dela, ki ga že nekaj t asa potrebujemo. Med naloge tega zavoda bo sodila predvsem vzjjoja nižjega in srednjega vodilnega kadra v podjetjih, izvedba sistema ocenjevanja ter razvrščanja del in delovnih mest. Pri zavodu naj bi bil tudi odsek za preučevanje prekvalifikacije invalidov, ker postaja ta problem sila aktualen. Ta okrajni zavod se ne bo razvil v čisto znanstveno ustanovo, marveč bo njegovo poglavitno delo operativno. Ukvarjal se bo tudi s proučevanjem dela v podjetjih ter s sestavljanjem ekonomskih in tehničnih analiz, s čemer se zdaj v našem okraju ne ukvarja sistematično noben organ. Svojo 'streho bo zavod dobil v poslopju srednje tehnične šole v Kranju. Kmetijsko posestvo v Cerkljah bi bilo spričo nekaterih svojih pogojev zgled naprednega kmetovanja, vendar pa je zaradi razdrobljenosti parcel, pomanjkanja zgradb, strojev in dobre živine, predvsem pa zaradi malomarnosti kamen spotike vsej okolici. Krivda zadene tako vodstvo posestva (bivši direktor Zalokar je v sodnem postopku) kot vsaj deloma — tako je bilo ugotovljeno v razpravi — tudi Občinski ljudski odbor Cerklje, CZZ in pristojno tajništvo,OLO. V zadnjih štirih letih je napravilo p29.740 din s tem, da jc občina Cerklje (zaradi delne so(xlgovor-nosti za rakovo pot posotva) dol/.na prispevati 849.900 din. Hkrati je OLO sklenil priporočiti upravnemu odboru Komunalne banke Kranj, naj posestvu odobri iz okrajnega investi"ij-skega sklada 2 milijona din kredita za obratna sredstva. Po predlogu svojega Sveta za šolstvo je OLC na tej seji ukinil dosedanje popolne gimnazije v Kranju, Skofji Loki in na Jesenicah, kajti novi Zakon o šolstvu pozna le splošno izobraževanje na osemletkah, ne pa nižjih gimnazij. V kranjskem okraju smo že v šolskem letu 1957/58 reorganizirali bivše gimnazije ter ukinili vpis v I. razred popolnih gimnazij. Obstojali so le še drugi, tretji, četrti in višji razredi na prej omenjenih popolnih gimnazijah, medtem ko so bivše nižje gimnazije pričele delati kot osemletke ter so se torej prilagodile duhu novega zakona o šolstvu. Odslej bodo v Kranju, Sko£ji Loki in na Jesenicah štiriletne gimnazije, ker dosedanji nižji razredi odpadejo. (Nadaljevanje na 2. strani) Današnjo številko »Glasa Gorenjske« posvečamo 15~letnici ustanovitve Prešernove brigade. Ob tej priliki pošiljamo borbene pozdrave vsem borcem Prešernove brigade ter vsem delovnim ljudem, ki se bodo udeležili nedeljskih slovesnosti v Loki. Uredništvo 13. julija bodo praznovali šoferji JESENIŠKI ŠOFERJI SE BODO UDELEŽILI PROSLAVE V LOKI Kakor vsako leto, bodo tudi letos poklicni šoferji in avtome-haniki lepo proslavili 13. julij. Na ta dan bo poteklo ravno 15 let, odkar so motorizirane partizanske enote prišle v Žužemberk. Ker je letos 13. julija velika partizanska manifestacija v Škofji Loki, bodo jeseniški šoferji proslavili svoj praznik dan prej, naslednji dan pa bodo večinoma šli v Škof jo Loko. V soboto bo na Jesenicah velik NAŠ RAZGOVOR sprevod okrašenih motornih vozil ter slavnostna seja Združenja šoferjev jn avtomehanikov. Posebna zanimivost pa bodo pionirji in pionirke, ki bodo v soboto popoldne urejali promet na jeseniških cestah. Pionirji so se na to dobro pripravili, imajo pa tudi lične uniforme. Kranjska podružnica šoferjev in avtomehanikov pa bo v nedeljo, 13. t. m. priredila slavnostno zborovanje. -k •DOUMELI SMO VELIČINO SU MESKE- O veličastni proslavi 15. obletnice velikih borb na Su-tjaški smo že brali v časopisih in tudi poslušali poročila po radiu. Kljub temu smo se obrnili do nekaterih udeležencev teh proslav s prošnjo, naj nam povedo nekaj najglobljih vtisov, ki so jih doživeli. ►►Ta proslava je bila tako veličastna, da se ne da kar tako povedati,« je dejal udeleženec Janez Drašler iz »Iskre«. »Zelo so me presunila srečanja preživelih borcev Pete ofenzive v teh krajih. Ko so se spoznali, so se objemali in obujali spomine, kazali v hribe in iskali kraje, kjer so se nekoč borili in gledali smrti v oči. Globok vtis so napravili tudi številni kresovi na večer pred praznovanjem. Na hribu, kjer je bil ranjen tovariš Tito, so s kresovi izpisali: Ziveo Tito! Na kraju, kjer pa je padel narodni heroj Savo Kovačevič, je bila s plameni kresov upodobljena peterokraka zvezda.« Milica Prezljeva, ki se je prav tako udeležila proslav na Sutjeski, je, kot pravi, Iskala sledove borb pred 15. leti na tem kraju in je bila zelo presenečena. »Se danes so* tam gozdovi okleščeni, drevje razsekano, nešteto je kotanj od številnih bomb in granat,« pravi ona. »Čeprav je priroda deloma že zacelila rane takratnih dni, je slika tedanjih grozot še danes jasna. Močno me je presunila tudi predaja štafete iz Črne gore. Partizan je povedal, da je štafeta odšla iz rojstne hiše padlega junaka Save Kovače-viča in da je njegova mati naročila štafeti, naj izroči pozdrave tovarišu Titu in vsem drugim so borcem njenega sina.« Jože Laharnar iz Kranja pa je v razgovoru najbolj poudarjal vtis ob govoru predsednika Tita. Ljudje, kot pravi, so bili tako navdušeni ob njegovih besedah, da so nehote vzklikali, metali v zrak čepice in se objemali. Zlasti je bilo to opaziti pri preživelih borcih Sutjeske, ki so po 15. letih spet imeli priliko videti svojega komandanta v svoji sredi, na kraju, kjer so bili pripravljeni umreti ali zmagati. »Zelo je navdušil navzoče,« pravi Laharnar, »tudi predsednik ZAR, Naser. Celotna proslava je bila mogočna manifestacija.« Tudi Lojze Bizjak - Luka, nam je v razgovoru veliko pripovedoval o Sutjeski. Čeprav je bilo potovanje 6 64 urami vožnje z avtobusom dokaj naporno, je veličina in navdušenje na proslavi z vsemi globokimi vtisi zameglilo vse prestane napore. On je že prej poznal Bosno. Toda po 10 letih, kot pravi, se je tam veliko spremenilo, napredovalo in izboljšalo. Spremenila se je Zenica s številnimi tovarnami in visokimi dimniki, Sarajevo z lepo urejenimi ulicami in novimi predmestji ter stanovanjskimi naselji. »Kakšna je bila organizacija proslave?« smo ga še vprašali. »Izvrstna! Za 70.000 ljudi je bilo lepo poskrbljeno. Ko smo prišli, smo našli že pripravljen svoj tabor s šotori, slamo, odejami, z vodo in sanitarnimi ureditvami. Celo klopi so nam pripravili,« je dejal in menil, da je bila celotna priprava te proslave res brezhibna.« Vida Skrabarjeva pa je dejala v razgovoru, da je predvsem zelo srečna, da je lahko videla in delno spoznala te kraje. »Zelo so me ganila razna pripovedovanja preživelih borcev. Ko so nam kazali kraje, kjer so se prebijali, ko so pripovedovali o lakoti, tifusu in drugih boleznih, o ranjencih, ki so umirali na ramah borcev, ko so nam pravili o grozodejstvih pobesnelega okupatorja, ki je nemočne ranjence in druge bolnike trpinčil in ubijal, smo šele spoznali veličino Sutjeske in Pete ofenzive,« je dejala Vida. K. M. /IIi!W!llI!Ei!lM Podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan si je v ponedeljek ogledal jugoslovanski paviljon na bruseljski svetovni razstavi. Pred paviljonom ga je sprejel generalni komisar jugoslovanske sekcije na razstavi, veleposlanik Mihailo Javorski. Mikojan se je dalj časa mudil v jugoslovanskem paviljonu. Na pobudo francoskega društva fizikov se je začela v ponedeljek v Parizu mednarodna konferenca za jedrsko fiziko, na kateri se je zbralo nad 500 jedrskih strokovnjakov in fizikov iz 27 dežel. Konferenci prisostvujejo tudi trije naši strokovnjaki. Na izredni skupščini delničarjev nekdanje sueške družbe so potrdili sporazum z ZAR, sklenjen aprila meseca v Rimu. Družba bo obdržala svoje imetje v Franciji in drugod, razen v ZAR, potrdila bo obveznosti, ki jili ima zunaj ZAR, ter bo dobila na račun odškodnine za svoje imetje v ZAR 28,3 milijona egiptovskih funtov. V ZDA. je prispela skupina švicarskih vojaških strokovnjakov. Pregledali bodo ameriške rakete, ki jih bo bržčas kupila švicarska vlada. v V Heluanu pri Kairu je začela te dni obratovati prva visoka peč tukajšnje jeklarne in železarne. Ko bodo dograjeni vsi obrati in naprave, bo jeklarna proizvajala po 200.000 ton jekla na leto. Na Cipru je bila v ponedeljek splošna stavka v znamenje žalovanja za Grkoma, ki sta bila ubita v soboto v spopadu z britanskimi policisti v Afgoru blizu Famaguste. V tem spopadu je bilo ranjenih 13 Grkov in 22 Britancev. V ponedeljek je bilo v Nikosiji (Ciper) 5 požarov v poslopjih ciprskih Grkov. Razen tega je prišlo tudi do eksplozije v Tovarni paštet; eksplozija je povzročila požar. V tovarni so odkrili še dve neeksplodirani bombi. Predsednika Naser in Tito sta se v torek dopoldne s svojima družinama odpeljala s »Podgorko« vzdolž istrske obale. Ustavila sta se v Rovinju, kjer so ju Roviničani prisrčno pozdravili. V sredo opoldne se je v »Neptunu« zaključila prva konferenca zunanjih ministrov Grčije. ZAR in Jugoslavije. Ministri so temeljito izmenjali svoja mnenja o vprašanjih mednarodnega položaja nasploh in posebej položaja na področju svojih dežel. Članica Zveznega izvršnega sveta Lidija Sentjurc je priredila v sredo popoldne v protokolu državnega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu svečan sprejem jugoslovanskim izseljencem, ki se te dni mude v Beogradu. V Haagu so ustanovili Evropski center za kmetijsko letastvo, ki bo koordiniral uporabo 200 letal, posebej opremljenih za pomoč pri kmetijskih delih. Letala bodo uporabljali za setev, gnojenje in škropljenje s kemikalijami za zaščito posevkov in nasadov. Za zdaj sodeluje v Centru 8 evropskih dežel. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je v sredo izjavil, da so Jemenci sestrelili britansko reakcijsko lovsko letalo. Letalo je strmoglavilo na jemensko ozemlje, medtem ko o usodi pilota ne vedo ničesar povedati. Britanska vlada je o incidentu takoj obvestila generalnega sekretarja OZN Hammarskvolda. Proizvodnja jekla v italijanskih železarnah je v juniju spet občutno nazadovala. To nazadovanje pripisujejo čedalje neugodnejši mednarodni konjunkturi. LJUDJE IN DOGODKI BRIONSKI RAZGOVORI Mali toda čudovito lepi Brionski otoki so se v teh dneh spet znašli sredi politične pozornosti. Srečanje dveh najdoslednejših borcev za mir in aktivno sožitje, predsednika Združene arabske republike Naserja in predsednika FLRJ Tita je pritegnilo oči vse javnosti. Oba državnika sta ob svojem četrtem srečanju spet izmenjala poglede na splošni mednarodni položaj in obenem proučila možnosti za nadaljnje poglabljanje stikov med ZAR in Jugoslavijo. Komaj pa se je njun sestanek končal, so se na istih otokih začeli trojni razgovori med zunanjimi ministri Grčije, ZAR in Jugoslavije. Grški zunanji minister Averoff je prispel na Brione kot gost državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča, medtem ko je zunanji minister ZAR spremljal predsednika Naserja. Trije zunanji ministri so tako dobili priložnost, da se vsedejo za mizo in se pogovarjajo o najbolj perečih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo vse tri dežele. Ce je bilo morda naključje, da so se sestali prav na Brionskih otokih, pa nikakor ni slu- čajno, da so prišle skupaj te tri dežele: Grčija, ZAR in Jugoslavija. Vse tri države že dolgo časa plodno in koristno sodelujejo med seboj. Čeprav so med njimi veliki razločki v družbeno-po-litični ureditvi, vendar to ni do-zdaj nobene med njimi oviralo, da se ne bi iskreno in dosledno posvetila najvažnejšemu cilju: ohranitvi miru v svetu. V ta namen skuša sleherna med njimi prijateljsko in na temelju enakopravnosti sodelovati z vsako drugo deželo, ki si želi takega sodelovanja. In ker so vse tri dežele po zemljepisni legi na danes zelo izpostavljenem področju, v vzhodnem Sredozemlju, je povsem naravno, da so takšne miroljubne težnje med njimi spletle goste vezi medsebojnega razumevanja, iskrenega sodelovanja in prisrčnega prijateljstva. V trenutku, ko se na mednarodnem obzorju spet zbirajo temni oblaki ponovne zaostritve in povečane napetosti, je vsak tak sestanek navdihnjen s plemenitimi prizadevanji po pospeševanju miru in iskrenejšem sodelovanju, pomemben prispevek k splošnim miroljubnim naporom v svetu. Danes vse tri države, "Grčija. ZAR in Jugoslavija, pomenijo trdno oporo miroljubnim silam, ki skušajo premostiti blokovske prepade in zgraditi trdne, enakopravne temelje za mednarodno sodelovanje. Zato so tudi razgovori na Brionih bili posvečeni iskanju »sredstev, ki bi lahko bolj prispevala k ohranitvi miru,« pravi zaključno sporočilo. 2e zgolj samo prijateljsko sodelovanje med tremi deželami na temelju načel miroljubnega sožitja ustvarja večje zaupanje in zbuja nade v boljšo prihodnost mednarodne skupnosti. Zato bo trojni sestanek zunanjih ministrov, kakor tudi srečanje predsednika Naserja s predsednikom Titom udaril nov močan pečat vsem miroljubnim prizadevanjem in bo okrepil vero v zmagovito prihodnost politike miroljubnega sožitja. Tako se lahko samo pridružimo želji,, ki so jo izrazili trije zunanji ministri ob koncu uradnega sporočila, da bi še večkrat prišlo do tako koristnih osebnih stikov. Martin Tomažič kratko, vendar zanimivo IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORKNJ-SKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - CDGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70—1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NARCCNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN V PREDDVORU BO VELIKA GASILSKA PRIREDITEV Gasilsko društvo v Preddvoru, ki je že vsa leta svojega obstoja dokaj marljivo, bo v nedeljo priredilo večjo gasilsko prireditev, ko bo izročilo električno sireno svojemu namenu. Električno sireno je društvo kupilo pred dnevi. V nedeljo bodo z njo izvedli prvi poskusni alarm. Po tej preizkušnji bo sledila velika gasilska verižna vaja, na kateri bodo sodelovala vsa okoliška gasilska društva. Vaja je namenjena društvom, da se bodo usposobila za hitro in uspe-sn«. gašenje pri morebitnih večjih požarih in drugih elemetarnih nesrečah. LETOS JE LIPA IZREDNO DOBRO OBRODILA Znano je. da je lani pomladi poleg orehov, sadja in kostanja v celoti pozebla tudi lipa. Na Gorenjskem je cvetela edinole na Pševem in .lavorniku pod Joštom. Po tej hudi pozebi bodo letos orehi, zlasti v nekaterih krajih, mnogo sUibše obrodili kakor bi sicer, medtem ko je lipa povsod izredno lepo cvetela. V okolici, kjer raste lipa, je že nekaj dni prijeten vonj po lipovem cvetju. Otroci kakor tudi odrasli ga nabirajo tudi v večjih količinah, ki ga prodajajo, največ pa je takih, ki ga nabirajo za svojo uporabo. V teh dneh cvete tudi pravi kostanj. Po cvetju sodeč bo tudi kostanj letos dobro obrodil. -an ASFALTIRANJE CESTE KAMNIK—STAHOVICA Prva faza asfaltiranja ceste Kamnik — Stahovica v dolžini 5 km je končana. Površino ceste so polili s smolo in posuli z drobnim peskom. Zal pa zaradi vsakodnevnih nalivov ta teden niso mogli izvesti drugega polivanja in posipanja. Na koncu obzidja tovarne »Kamnik« so že vskladiščeni sodi z asfaltno smolo za nadaljnje delo, ki mora biti ta mesec končano kolikor bo dopuščalo vreme. Z. VELIKA DELA V MENGŠU V veliko veselje Mengšanov BO končno le začeli pripravljati cesto skozi Mengeš za asfaltiranje. Cftsto v vsej dolžini uravnavajo, posipajo in valjajo ter postavljajo robnike, pri čemer morajo OBRAZI IN POJAVI ZGREŠEN I CILJI Spet visoka zmaga »Zvezdo« so krožile govorice, pa tudi v časopisu je pisalo. Ce bo šlo tako naprej, bo »Zvezda« kmalu najmočnejši nogometni klub v naši pokrajini. Vsi strokovnjaki napovedujejo tej enajstorici vse najlepše. Ljubitelj športa, zlasti nogometa, sem tudi jaz. Ze meti tednom sem bral lepak — Kvalifikacijska nogometna tekma med »Zvezdo« in »Storžičem«. Lepa nedelja je bila, zato sem sel [M>iM>ldne še z večjim veseljem na nogometno igrišče. Poiskal sem si prostor ithkI najvnetejšimi navijači, saj je včasih gledanje tekme med njimi še bolj privlačno. Toda tokrat sem bil razočaran. % Dva prenapeteža sta se že dlje časa pričkala in vzbujala pozornost. Iz njunega »razgovora« sem videl, da je »Zvezda« nogometni klub nekega delovnega kolektiva, čeprav nisem slišal, katerega. Prvi, ki je tako vneto razpravljal, je bil tudi član tega kolektiva, sicer no nogometaš, zato pa eden vodilnih uslužbencev; drugi pa je bil odbornik športnega društva iz istega kraja. Prerekala sta se, kdo ima boljšo enajstorico, ali športno društvo ali »Zvezda«. Ko je že vsak od njiju naštel vrsto rezultatov, ki naj bi pokazali mo# moštev, še nista prišla do zaključka. Potem pa .sta začela: — Lahko vam. Ce bi tudi nam, kot vam, dalo podjetje in delovni kolektiv vse, kar potrebujete, bi mi že pokazali, kdo je močnejši. Mi moramo za vse, kar potrebujemo, skoraj ves denar »nafehtati«. — Sem vam mar jaz tega kriv? Reve, če se ne znajdete. Tedaj se je v razgovor vmešal še tretji. Tudi ta 11 ■ bil član delovnega kolektiva, ki ga na nogometnih prireditvah zastopa »Zvezda«. Videti je bil precej nejevoljen, ker je tudi poslušal razgovor prejšnjih dveh. — Kaj se bosta pregovarjala. Res je, da naše podjetje za enajstorico, ki se sedajle podi za okroglim usnjem, da vse, kar potrebuje, toda zato člani delovnega kolektiva večkrat sploh ne v:xio.- Pa še tole. Precej sredstev gre v našem podjetju za telesno vzgojo, vendar člani delovnega kolektiva od tega nimajo nič! — Kaj pa zdaj ti brbljaš, — je posegel v pripovedovanje njegov tovariš iz podjetja. — Nič ne brbljam. Kar na igrišče poglejte. Kdo od enajstih je član našega delovnega kolektiva? Samo dva sta, pa še ta dva sta najprej vir ca a is,ral I nogomet za »Zvezdo« In se šele potem pri na« zaposlila. Vse ost a le pa so, kaj vem' odkod »nak.i-prali«. Dobro pa vem, da denar /..-mi ■ daje mi. kolektiv Napet razgovor je malce pojenjal. Vsi so srn-t ■ledili dogodkom na igrišču, saj prej skoraj vinleli niso več, da so na nogometni tekmi. In.....gooool«, je bilo slišati skoraj iz vseh grl. »Zvezda« zmaguje! Ze prej omenjeni vodilni uslužbenec, je skakal od veselja 4cot obseden. »Naprej fantje!« je kričal na ves glas. »Ce danes zmagate, pa smo v ligi« Potem je strokovnjaško dodal: »To bomo prav gotovo in za takrat moramo ojačati obrambo. Vsaj še dva branilca moramo nekje dohiti. No, to ne bo težko.« Čeprav je bila tekma večkrat zelo zanimiva, mi je v spominu kmalu zbledela. Tisto, kar sem mini gledanjem slišal, pa mi kar ne more z glave. Sprašujem se in sprašujem, le kako more delovni kolektiv dovoliti, da njihovo podjetje podpira telesno vzgojo nečlanov delovnega kolektiva in to s ired-stvi, ki so namenjena članom delovnega kolektiva. Tako bi.ne smelo biti. Športna društva so eno, telesna vzgoja v delovnih kolektivih jo pa drugo. 1'rva naj telesno vzgojo razvijajo kol sport, vendar množično, če hočejo imeti tudi vrhunske tekmovalce, v delovnih kolektivih pa naj bo telesna vzgoja za vse člane kolektiva, da bo vsak delavec v podjetju še bolj krepak, še bolj gibčen, in da bo slehernemu članu delovnega kolektiva telesna vzgoja tudi v i azvodnlo. FaBo voditi računa tudi o prometu, ki ne sme biti oviran. Mengšani komaj čakajo, da bodo rešeni blata in prahu. Z. Z zasedanja OLO Kranj OKRAJNI PERSPEKTIVNI DRUŽBENI PLAN SPREJET ' (Nadaljevanje s 1. str.) Na skupni seji obeh zborov je OLO poslušal in sprejel na znanje poročilo o letošnjih družbenih planih občin in vplivu zveznih ukrepov na investicijska sredstva proračunov in skladov občin. Poročilo ugotavlja, da so občinski ljudski odbori letos posvečali več pažnje sastavi družbenih planov. Na podlagi svojih programov za razvoj gospodarstva, o katerih so razpravljali volivci v pripravah na jesenskih volitvah v ljudske odbore, so občine skušale precej konkretizirati politiko gospodarskega razvoja: Ugodno so vplivale tudi razprave na OLO o perspektivnem razvoju turizma, trgovine, obrti in kmetijstva. Pri določanju ekonomskih instrumentov o delitvi dohodka, ki so v njihovi pristojnosti, pa občine niso polno zajele vsebino novih predpisov, po katerih imajo pravico predpisati udeležbo na sredstvih investicijskih skladov kmetijskih zadrug. Brez načelne rešitve so večidel teh sredstev ]'"' v> '■'"'1«' zadrugam /. določilom, da uporabijo ta srpstva po svojih gospodarskih programih, ki pa ne upoštevajo dovolj nove smeri kmetijske politik". Občine naj zato to vprašanje ponovno proučijo' in skušajo doseči, da bodo zadruge uporabljale investicijska sredstva tako, da bo to neposredno pospeševalo kmetijsko proizvodnjo in hkrati krepilo osnovna sredstva zadrug. Občine naj ponovno proučijo tudi vprašanje prepustitve gospodarskim organizacijam tistega dela proračun,1 k.....i prispevka na osebne dohodke, ki pripada obe i-nam. | Dokajšen problem se pojavlja zaradi dopolnilnega proračunskega prispevka od osebnega dohodka, ki ga je večina občin predpisala foapddarsklm organizacijam v višmi 10%. Spričo še nejasne funkcije tega prispevka v času, ko so ljuoVki odbori sprejemali družbene plane, se je smatralo t« pr'.spevk le kot dopolnilni proračunski vir občin. Upoštevana pa ni bila nlegova prava funkcija pri reguliranju tarifne politike podati i. V t'>m času pa je zvezni sekretariat za finance že izdal tolmačenj", d i s,e ta prispevek lahko uvMjavi lele od dneva objave zadevne":! Odloka. Spričo tega morajo občine zdaj računati z izpadom teh proračunskih sredstev, zlasti še, ker so predpisale ta pnsp »vek za vse ali za večino podjetij in tudi za nazaj od 1. januarja. Določanje dopolnilnega proračunskega prispevka bo treba tudi vskladiti z niegovo poglavitno funkcijo, odorto vprašanje, ki lahko povzroči preglavice, pa je, kako bodo občine nadomestile ta proračunski izpad. M. Z. V MAVČIČAH SO PRAZNOVALI TRETJI KRAJEVNI PRAZNIK Prebivalci bivše občine Mavčiče so v soboto in nedeljo praznovali svoj tretji krajevni praznik. Ob svojem prazniku se spominjajo padlega, dolgoletnega borca za svobodo narodnega heroja Vinka Zevnika, doma iz Pra.š pri Mavčičah. V okviru svojega krajevnega praznika, Dneva borca in proslave 15. obletnice bojev na Sutjeski so osnovne organizacije SZDL, Prostovoljno gasilsko društvo, Kmetijska zadruga Mavčiče in druge množične organizacije pripravile vrsto prireditev, med katerimi so bile tudi proslava 50-letnice Gasilskega društva Mavčiče, razvitje gasilskega prapora, otvoritev zadružnega doma in drugo, vendar se glavna in zaključna prireditev ni mogla izvesti, ker jo je preprečil nenadni nedeljski dež. V soboto zvečer je bila v novem zadružnem domu slavnostna seja krajevnega odbora in odborov organizacij ter društev. Po tej slavnostni seji so položili vence na pokopališču padlih borcev ter žrtev fašističnega terorja v Mavčičah in Prašah ter pri spominski plošči padlega narodnega heroja Vinka Zevnika. Ponoči pa je domače gasilsko društvo v sodelovanju s sosednjimi društvi izvedlo mokre nočne gasilske vaje. Praznovanje bodo nadaljevali v nedeljo. Najprej bodo sprejeli pokrovitelja in kuma gasilskega prapora Martina Koširja, gasilce sosednjih društev, zastopnike zadrug in političnih organizacij, nakar bo sledila povorka konjenikov, narodnih noš in drugih skozi vas do zadružnega doma, kjer bo razvitje prapora in otvoritev zadružnega doma. -an V KRANJSKI OBČINI TRI NOVE OSEMLETKE Na zadnji seji Sveta za šolstvo Občinskega ljudskega odbora ' Kranj so razen o ostalih tekočih zadevah šolstva razpravljali tudi o ustanovitvi osemletk v Šenčurju, na Primskovem in v Goricah. Sklenili so, da bodo zaradi pomanjkanja učilnic na teh šolah v novem šolskem letu pričeli delovati peti razredi, v nadaljnjih šolskih letih pa se bodo razredi stopnjevali do osmega razreda. V Šenčurju, 1 kjer ima osnovna šola le dva učna prostora, je bila do sedaj stir.raz-rednica, poučevalo pa se je vsled tega dvakrat dnevno. V novi šolski razred bodo preuredili lokal bivšega trgovskega podjetja Šenčur, ki bo glede velikosti, čistoče in svetlobe povsem ustrezal šolskim namenom za toliko časa, dokler ne bodo dobili drugih prostorov oziroma zgradili nove šole. Na Primskovem in V Goricah pa bodo pridobili po en razred s prezidanjem prostorov v sedanjih šolah. To je edina možna rešitev, da se bo otrokom v teh krajih omogočilo osemletno Šolanje in da jim ne bo treba hoditi v Kranj, kjer že tako primanjkuje šolskih prostorov. O VMfa leh ki epih sveta bo na eni izmed svojih sej razpravljal sklepal še OMinskj ljudski tfl- l>or. -an POPRAVEK V našem listu smo v tubrik« »Gorenjske bodice« dni* 21. J* 195» ostro napadli restavracijo prevozniškega podjetja »TrapS-turist« v Škofji Ix>ki. V tem sestavku je bilo omenjeno, da uživajo mačke v tem gostinskem obratu neomejeno prostost, da s sprehajajo po mizah, ovohava!0 pribor itd. Po pritožbi prizadetega podjetja pa smo ugotovil'' da je bila kritika te restavracij povsem neupravičena ter kriv i na. Pri redigiranju prispevka, smo ga prejeli od škofjeloška*' dopisnika, je namreč prišlo d neljube napake, ki je v tem. J' je bilo zamenjano ime i""'1 1''' Pomanjkljivost, ki je bilu očitan' restavraciji »TransturLsta«, s0 * namreč dogodila v nekem P vsem drugem gostinskem jetju. Zato prosimo kolektiv r stavnici je »TransturLsta« in l},a. ce, da nam to neljubo pO«*« oprostijo. Uredništvo - KRANJ, H. JULIJA 1958 Ob akciji Okrajne poklicne svetovalnice Ob koncu vsakega šolskega »*ta na stotine mladih ljudi s skrbjo upira pogled v bodočnost i --i uj * vprašanju, kam naj se usme- nadaljevanje Šolanja in na zahte- nlmanjn ^ršev ali o J*e«HM ^J",,,CaX v m^M vnratni treba ali ne. Marsikdo je vel na i, BnUeIj. tudi 'm. potem, ko jim i?, da bodo izhrali prav. poklic, ve v raznih srednjih strokovmh g£^^£^d£ potovanj,, ko, v podjetju aU je bilo manoji^olzv/mega ko- Tako ne gre l Razna službena in polsluzbena koristno, vendar pa je v naših potovanja ter ekskurzije so se sedanjih pogojih največkrat pri nas razpasle daleč čez potre- škodljiva, ker se za njo skrivajo be. Dnevnice pomenijo nekaterim dostikrat tudi razni negativni po- dodatni vir osebnih dohodkov, javi.) zato so seveda zainteresirani na Nekateri tečajniki so vztrajali tem, da čimveč potujejo, če je pri svojem predlogu, da potujejo V v katerem bodo gradili sebi sreč- šolah 110 in zadovoljno življenje ter Od približno 4000 vprašanj, ki dajali družbi delež, ki ga po so jih stavili učenci, je 400, to je uajali družbi delež, ki ga po so jih stavili učenci, je «uu, xo je v^u ^^^^ « -~,~- k » d >_ , svojih sposobnostih morajo dati. 10 % takih, ki vprašujejo o spre- v odnosu do vprašanja o izbiri nosti pn postavljanju zivljen - T ake "kskVzije š\ Vprašanja, ki se pojavljajo pri jemnem izpitu na raznih šolah, poklica. V takih primerih otrok skega cilja paje pn mladostni- *sreOšU£ * ;■>!.• . ^J _ i„.......____* _ a.__i_ „^ ^^^^ ro^nno caho 7Q.t/! ičr^o in i r>niai7l,a ohčn.tpk osebne ne- sieusajo ponetzoa opravičevali z sc najrazličnejšimi izgovori, najčešče toviti, da nekateri izmed njih še vedno vztrajajo pri mnenju, da žinsko ozračje povzroča v otroku bo tem mladim ljudem naklonila novi, kjer zato^ trpi delo. Ze kar miteja CK ZKJ in ko so vedeli veliko zbeganost in neurejenost bodočnost, v mladostni zanese- v modo so prišle tudi razne eks- tudi za navodila, da se v Bruselj TttZ- lahko potuje samo na svoje stroke. Še več: iz razgovorov s po- jzbiri poklica, so tako številna 7% takih, ki vprašujejo o traja- ne najde samega sebe, zato išče ku pojavlja občutek osebne ne- sieusajo ponekod opravičevati ^ z sameznimi tečajniki je moč ugo-i& težka, da jih neizkušeni in nju šolanja, 6,5 % ° zahtevani pomoči kdo ve pri kom zunaj moči, zaradi česar se obrača mla- nepoučeni petnajstletnik ne more predizobrazbi za določeno šolo, družine in pri tem meče hude dina v velikem številu na Po- J sklicevanjem na »potrebo po iz- Sam pravilno rešiti. Brez pomoči 6 % o glavnih učnih predmetih očitke na dom, ki mu ni poma- klicno svetovalnico. Takole: Pro- popolnjevanju strokovnega zna- jim nihče ne bi mogel ničesar oči-Se ta mladostnik navadno ne na raznih šolah, 5% o pogojih gal pri reševanju tako težkega sim Vas, da mi svetujete, kakšen nja in razširjanju splošnega ob- tati, če bi s koledarjem nabrani ^)de in ne zna izbrati prave za sprejem v to ali ono šolo. vprašanja. poklic bi bil zame. — Lepo pro- zorja*. ^ denar porabili za ekskurzijo v zivljenjske poti. Spričo te ugo- Učenci še vprašujejo o štipendi- Učenci navajajo tudi ovire, ki '^m' če bi mi hoteli povedati, Šele v zadnjem času, po pismu inozemstvo. Vendar pa so bili tovitve se .postavlja celotni druž- jah, o tujem jeziku na šolah, o se stavljajo v mladem živ- kakšni poklici so za dekleta. — Izvršnega komiteja C K ZKJ smo med njimi tudi taki, ki so takoj 5 in njenim ustanovam kot so internatih, o možnosti prestopa ljenju. Te ovire navadno mlade- Svetujte mi, za kaj naj se od- predvsem s pritiskom političnih uvideli,'da takšno ravnanje ni v organizacij, javnega mnenja ter z skladu s socialističnimi moralnimi bistvu — pa čeprav je stvar formalno morda v redu — za to, da duzina, Šola, razne organizacije na višje in visoke sole, itd. mu človeku zaustavijo mladostne locun, itd- itd- i poklicna svetovalnica, odgo- Druga skupina vprašanj je ti- upe in načrte, ker so previsoke Ves material, ki je bil zbran 2^tzZ JJnS vnZr tlZ ' P vorna naloga, da pomaga mla- sta, ki zadeva vključevanje v in se preko njih ne more. Naj- samo ob enem vprašanju, nam ^S^'^^,^l^xč^^^" demu človeku pri izbiri "poklica, poklic in delo na učnem mestu, večje ovire so: slabo materialno govori, kako nujno potrebna je gattvne pojave v družbenem živ Te naCI Z n"»f Hn,L vfiP ??, Z na orvem mestu vprašanje 28ta v družini, oddaljenost od pomoč otroku pri izbiri poklicne H* To je ze rodilo neka, uspe- hoče skupinica ljudi uživati ugod- naloge se naša družba vse Tu je na prvem mestu vprašanje stnnip bol zaveda in zato prireja razne o zahtevani izobrazbi Z pokhc „e^vSle^Se? n^H a? V" ■P°SCne So« V* naj nudij° P0™* mla" nato o ^"1^ učne dobe, ^^S^^^Jh^ nT T£ *l S bl+Ia.lzvedena dostniku pri izbiri prave poti v o zaslužku v poklicu 2 7 •/. o ^ u uf strokovnih sol in nji- v kranjskem okraju, t. j. po vsej Poklic , u ".UV ucu.u ' /o novin zahtevnosti, nepoznavanje Gorenjski, je ustvarila tesenkon- S t«m ™ ? UCmh predmetlh na va" lastnih sposobnosti, pomanjkanje takt z učencem ki zakliučuie Poklin? ZTnT 36 °^*a]na S"*^ ŠOli' ? delaVniC^u osebnih sposobnosti zaželjeni po- obvezno Sanja Predaja so ^"Jicna svetovalnica v Kranju Skupme vprašanj ,ki so jih po- k-pr PosipHica ^ H3 rrTia k,-^___T J , , . L Pomočjo prosvetnega oddelka-stavljali učenci, si slede takoleT te^ne tod S tam ^TSkTSJS. ^ H?t Zspl^^S1 hl j° °hlačili H kak"™ *' k°li v K^ Uvedla obširno vprašanja o duševnih in telesnih J "rifazS' s pr^o mSnostlo TL«t ^ ™ S Pn ^nomski srednji šoli v Kra- izgovore, še zlasti bi bilo moč ^eijo v vsem okraju. Poslala je sposobnostih za ta ali oni poklic, £. ^to^bere n^DačeTnoJlic InZ.tT * 22^5 PnCa" "T 1* maturantl JeS« po- pričakovati, da bodo to pravilno ^cetku drugega polletja vsem vprašanja o poklicih, o možnosti ZkltTi Senci ^anJem> »h ^reml^ ^ nebnega tecaja pri Ekonomski razumeli in upoštevali ljudje, ki U<*ncem na osemletnih šolah zaposlitve, o življenju učencev v Zo il odS io^okbe tak! ^^.^or^0' * vjJJDmi srednji soli v Kranju so šli na so člani Zveze komunistov in ki Diro m odločitvijo v pokhc tako, strmečimi očmi, polodprtih ust ekskurzijo v Grčijo, letošnji ma- jim je skupnost omogočUa, da iz- hov, vendar še zasledimo posa- nost na račun sredstev skupnosti, mezne tovrstne primere. ' v tem konkretnem primeru na ra- Med take lahko uvrstimo tudi čun delovnih kolektivov, ki so 10-dnevno ekskurzijo po Jugo- tečajnikom prispevali sredstva, slaviji, ki so jo pred dnevi pri- Te resnice ni moč zakriti, pa naj bi jo obli Še zlasti bi r začetku drugega polletja vsem vprašanja o poklicih, o možnosti Nekateri učenci odlagajo z iz- redno pozornostjo, sencem na osemletnih šolah zaposlitve, o življenju učencev v biro in odločitvijo v poklic tako, strmečimi očmi, Poniji un — -.....r. ^rašanjP kai bi radi vedeli pri poklicu, o poklicnem svetovanju. da se odločijo za študij na višji in žarečih, zardelih lic, kot bi turanti pa. so prvotno hoteli na popolmjo svojo izobrazbo v po- mednarodno razstavo znanosti in sebnem tečaju Ekonomske srednje umetnosti v Bruselj. Takšne ne- šole, ne da bi bili v tem času (dve izbiri poklica' To vprašanje je Zanimive so ugotovitve o po- gimnaziji in s tem podaljšajo od- prisluhnili močno zanimivi Zgod- bilo postavljeno vsem učencem klicnih interesih učencev. Ti in- ločitev za nekaj let. bi iz svojega življenja. Po vsa- 8-.razreda osemletne šole in 4. teresi se izražajo v obliki vpra- Precej je izjav, ki govore ,da kem predavanju pa so se vsi- skromne ekskurzije postajajo v leti) prikrajšam pri svojih rednih razreda nižje gimnazije ter učen- sanj, oziroma v izjavah o name- ucenCe pri izbiri poklica vodijo pala številna vprašanja učencev, tem tečaju po malem ze torej^tra- Py^^^y^^^^?^Liln ravani vključitvi v uk ah' v strokovno šolo. Poklicni interesi in želje si v skupinah slede takole: 1. srednje strokovne šole in napačni nagibi, kot so: visok za- na katera jim odslej nihče ni dicija. Do sredstev (nekaj več kot ceno, žal to razumevanje pokazali služek v poklicu, lahki predmeti odgovarjal niti doma, niti v šoli. milijon dinarjev — kot izjavljajo k nekateri med njimi. Šele, ko so v šoli možnost' čim hitrejšega Vsa ta akcija poklicne orien- posamezni člani njihovega odbora tudi politični organi nasprotovali zaslužka itd. Nekaj izjav: Povej- tacije učencev, ki jo je izvedla — natančne številke pa avtor te- potovanju v inozemstvo, so se tele mi, kateri poklic je najbolj Poklicna svetovalnica v Kranju, ga sestavka ne ve) so prišli tako, čajniki odločili za 10-dnevno po- C6m 7., 6. in celo 5. razreda, ki ^meravajo vstopiti v poklic. Vprašanje je bilo poslano 28 °snovnim šolam in 3 gimnazijam. a to vprašanje je odgovorilo 1350 učencev. Iz urejenega siste- vi^ia gimnazija 51% vseh učen- donosen. - Učil bi se rad za je po svoji obliki in vsebini edin- da so izdali poseben koledar, za tovanje po Bosni m Dalmaciji trir, j . ,. v vin.|u J ....... . _ i____i___•___t->_: i__L * ,„ Kot,,*! * \/r*U to' ^imfo fc>» io l tiri tri fin- '»a odgovorov m tudi vprašanj. ki strugarja, ker strugarji dobro za- stvena te vrste pri nas.. Pri tem katerega so denar prispevala ne*- Vsak tečajnik, ki je šel na to po- 2 vajeniški sistem učenja 23 % služijo. — Za poklic šivilje sem delu je hotela mladini olajšati katera naproŠena podjetja. Tečaj- tovanje, je prejel po izjavah ne- vidno, da so pri šolski mladini (Kl vseh učencev; se odločila zato, da bi lahko de- pot do cilja — do poklica in ji s mki so se torej ravnali po geslu: katerih tečajnikov 30.000 din po "ajbolj pereča in najbolj števil- 3 šo\e s praktičnim poukom in lala obleke in ker se veliko za- tem pomagati odpreti vrata v Znajdi se!* (takšne vrste »samo- izjavah drugih pa celo 45.000 din, so jih postavili učenci, je raz- 1X3 vprašanja, ki se nanašajo na tečaji 20% od vseh učencev; - 4. brez vsake usmerjenosti 3,5% služi. — Rad bi šel v tovarno, lepo, srečno bodočnost. iniciativo* smatrajo nekateri za kar je seveda za takšno potovanje zelo čedna vsota. Na račun v RESNICI PRIPRAVLJAJO TURISTIČNI TEDEN Turistično društvo Besnica pripravlja za proslavo 5. obletnice fvojega obstoja turistični teden od vseh učencev; 5. služba 2,5% od vseh učencev. Poleg mnogih vprašanj in poklicnih želja, ki so jih izrazih mladih ljudi, ki mu je okvir izbira poklica. -r~~*- V.:, učenci, so tam številne pripon*- ^ bo trajal od 13. do 20. julija izratajo bogat, razburkan Društvo, ki je bilo vsa leta be, ^ izra, J 8 ^ f^Jega obstoja zelo marljivo in » Je s svojim dosedanjim delom ^ogo storilo, da je ta kraj po-|W za turista privlačen, hoče s tem turističnim tednom še povesti turistično dejavnost in privlačnost tega kraja. Društvo pri-Pravlja vr ln turistič v bližnje Vse dneve "A 20. Praznovanji Priredite "Sum« veli '^v turi Polletna konferenca sindikalne organizacije v Železarni il Popolnoma napačni in krivični senicah polletna konferenca^sin so očitki, da mladina okoli 14. leta malo razmišlja o bodočem poklicu. Mnogi učenci izjavljajo, da teh sredstev sta s tečajniki potovala tudi dva profesorja. Razen tega so tečajniki z izkupičkom pri koledarju kupili vsem svojim predavateljem ob koncu tečaja tudi darila (po lastnih navedbah so kupili nalivna peresa, vredna po kakih 6000 di- poročUu predsednika, da so v tov. V teh domovih je zaposlenih narjev). Taka praksa poklanjanja prvih petih mesecih povečali 41 oseb za čiščenje in urejeva- daril učiteljem in profesorjem pa število zaposlenih za 2,5 %. Med- nje stanovanj, v kuhinjah pa 27 „/ priporočljiva ter jo odklanja dikalne organizacije jeseniške tem kb so na novo sprejeli v ljudi. Tako pride na 14 stanoval- j„ obsoja tudi večina prosvetnih železarne. tem času 404 novih delavcev, je cev ena čistilka in na 13 a bo- delavcev ker kvari njihov mo- Na podlagi poročil, ki so jih zapustilo delo 329 delavcev, nentov ena uslužbenka. Tako ralno - 'politični lik, razen tega V torek popoldne je bila v dvorani Delavskega doma na Je- -an med očetom in materjo, o neza- Med drugim je r »Lenka, Lenka, ne bod'no taka! Al'm'na boš nč pušelj-ca dava?« V j.usni, tihi noči, ni slišati Lenkinega odgovora . . . »Posluš Lenka. C6 boš ncoj Solčava, boš zmeraj sama ostava.- NEDELJSKA KMEČKA „ OFCET* V BORIM JU BOD' MOJA, BOD' MOJA ... imel France še precej opraviti s fanti iz njene vasi. Prvi obračun z njimi bo — spoVed in krst. Krst opravi prvi fant med fanti: »Jaz to krstim v imenu bohinjskih fantov, naših zauber dekli-čev, pa dobre vinske kapice. Odslej boš tildi ti deležen fantovskih pravic. I^ahko greš v gostilno, piješ, plešeš, hodiš pod okno svojega deklica in vasuješ z nami. Le Tedaj pa st- okence odpre m Francetu odleže. Po kratkem kramljanju Lenka s sve- 6o pii/.-, fiancetu cigaro in "bema je pri srcu nepopisno toplo. Preden lx> Lenka postala lahko Francetova žena, bo Pozneje je seveda France dobil tisto, ki jo je bil zasnubil. Se zadnji nasveti, naročila, obljube, prošnje in solze. Kontno odpelje France neve- da ne bi bila nikdar v življenju lačna. Lenko je Francetova mama sprejela s kuhovnico v roki in jo dala »mladi«, kar pomeni, da bo postala dobra gospodinja. Tako se seveda v Bohinju ne ženijo več. Stari ženidbeni običaji so že skoraj pozabljeni. Ker pa je »kmečka of-cet »tudi zanimiv star običaj, jo Bohinjci vsako leto glej, da boš prod vsemf znal varovat' fantovske tajnosti.« In kmalu za tem »ofcet«. Lenka in France se bo:;ta vzela. *Glej ga hudimana! Na dan ženitve je France prišel na dom po Lehko in dolgo se je moral pogajati, da so se hišna vrata odprla. Toda fantje so mu jo zagodli. Na vratih so je pokazala stara in strgana »nevesta«. sto z velikim sprevodom na svoj dom. Toda med potjo še zadnja ovira do sreče — »šrangarji«. Pogajanja in odkupnina za nevesto je določena. Ko so si že segli v roke, »šrangarji« dajo nevesti hleb kruha, ki ga imenujejo peto kolo, z namenom, enkrat ponazore. Letos je bilo to preteklo soboto in nedeljo. Ogledalo pa si jo je precejšnje število domačih m tujih turistov. Le-teh je vsako leto več in to nam zagotavlja, da bo imela »kmečka ofcet« v Bohinju lahko v prihodnjo še večji uspeh. 5917 KRANJ, 11. JULIJA 1958 Prenovljena mlečna restavracija v Kranju ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA centra. Ponudbe na oglasni oddelek. 1174 Zdravstveni dom Kranj, Polj- Prodam kravo s teličkom — ska pot 8, telefon 218, naročila liganja vas 10, Križe. 1175 Julijske prireditve na Bledu Julijski program letošnjih ga ansambla SVOBODE z Jese- blejskih prireditev je izredno nic. Le-ta bo nastopil s spore- bogat in pester, saj v tem me- dom jugoslovanskih plesov & secu občina praznuje tudi občin- pesmi. za prevoz bolnikov, telefon 04. Čevljarski šivalni stroj »Cilin- »PARTIZAN«, Kranj: 11. julija MALI OGLAS! Privatnikom ne objavljamo der« ugodno proda Sušnik, Zasavska c. 38 (Orehek), Kranj. 1176 Poceni prodam posnemalnik. Naslov v oglasnem oddelku. 1177 Prodam psa ovčarja, star eno malih oglasov pred vplačilom, leto, dober čuvaj, Olševek 22, Cena malih oglasov je: preklic Preddvor. 1178 20, izgubljeno 10 dinarjev, ostalo Avto-moto društvo Šenčur or- 12 din od besede, naročniki ima- ganizira tečaj za šoferje - ama- jo 20 odstotkov popusta. terje. Prijave sprejema trgovina Sprejmem čevljarskega vajen- Kz Šenčur do 24. julija 1958. ca. — Slavko Kvas, Ljubljanska ilT9 cesta 14, Kranj. 1163 Dne 2- JuliJa sem »zgubila od Gašteja do Sr. Bitnja modro jo- Samostojne ključavničarje in samostojnega električarja išče tekstilna tovarna »Inteks« Kranj. Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku. —- Prijave sprejema personalni oddelek do 15. julija 1958. 1164 pico. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne v trgovino Sr. Bitnje. 1052 Prodam otroški športni voziček. Naslov v oglasnem oddel- ENOSOBNO STANOVANJE V CELJU na lepem prostoru, zamenjam za enako . ali pa vsaj za lepo sobo v Kranju ali v Ljubljani. Poizve se v upravi lista. ku. 1180 NAKLO: 12. julija ob 20. uri ital Kupim 2 m3 rabljenih desk — Pelko Rudolf, Primskovo, Kokr-ški log 14. 1055 Pod ugodnimi pogoji zgradimo stanovanje v nedograjeni hiši proti obračunu z najemnino. Včeraj dopoldne je bila v Kranju otvoritev prenovljene mlečne ob 17. uri amer. film »USOD- restavracije. Kljub temu, da je NA NEZNANKA«, ob 19. in 21. sedaj restavracijski prostor sko- pTazsiikm Praznovanje se bo " Med ostalimi pomembnejšimi UcVvKTtFNl C^V^L^CKI« raj dvakrat večji kot je bil, edina ^ 17. julija a večernim prStvami teg" meseca *0 koncertom na blejskem gradu, omenimo gostovanje ansambla Izvajal ga bo letoviški orkester »Lado« iz Zagreba 8. julija, na iz Zagreba. V petek 18. julija bo stop baletne skupine in''solist^ v kazinski dvorani s poskočnimi ljubljanske Opere 16. Jub^eII1 in zabavnimi melodijami nas to- Kazini. Mimo tega pa bo v pil kvintet ibratov Avsenikov. času na sporedu še več druz Naslednji dan, v soboto, pa se nih in športnih prireditev bo pričelo mednarodno veslaško revij. Naj omenimo samo n tekmovanje Nemčija, Avstrija, tere družabne prireditve: >* Jugoslavija na regatni progi s čanje zaljubljenih« je bilo ciljem v Zaki. Tekmovanje se vrsti 2. julija, »Večer tisoče bo nadaljevalo tudi v nedeljo ugank« 9. julija, »Večer e*e", e 20. julija. Ta dan zvečer bo ce« (Soiree de Ellegance) bo ognjemet nad jezerom: blejska 23. julija v Toplicah. »Ples W noč. Takoj za tem še isti večer rodov« 25. v Kazini, »Večno ^ bo v Kazini športni ples za iz- me gozdovi« 27. julija na st£ j volitev najboljšega plesnega pa- Poleg omenjenega veslaš* ^ ra. — Praznovanje se bo nada- tekmovanja bo v tem meseCU^ ljevalo tudi v ponedeljek 21. ju- vrsta drugih športnih tekmov lija z vokalnim koncertom do- večjega in manjšega obsega, mačih pesmi: izvajalec Slovenski slaško prvenstvo Slovenije 13\-' vokalni oktet iz Ljubljane, in se lija, in Jugoslavije za člane, c bo zaključilo v torek 22. julija niče 23. in 24. julija ter drug • z nastopom vokalnega in plesne- J ob 20.30. uri ital. film »FILU-MENA MARTURANO«. 12. in 13. julija ob 20.30. uri ital. film »DEKLETA Z 04«. »TRIGLAV«, Primskovo: 12. julija ob 20. uri premiera amer. barvnega filma »STEKLENI ČEVELJČKI«, 13. julija ob 17.30. uri ital. film »DEKLETA Z 04«. »SVOBODA«, Stražišče: 12. julija ob 20. uri amer. barvni film »VELIKA NOC CASANOVE«. 13. julija ob 10. uri premiera amer. barvnega filma »STEKLENI ČEVELJČKI«, ob 16. uri amer. barvni film »VELI-' KA NOČ CASANOVE«, ob 18. in 20. uri amer. film »USODNA NEZNANKA«. ' Poltovorni avto »Stevr« v brezhibnem stanju zamenjam za manjši osebni avto, prilika ugodna — Lavtižar, Kranjska gora 140. • 1165 Sprejmem mizarskega vajenca — Hafnar Franc, Tekstilna ul. 17, Kranj (Primskovo). 1166 Kupim orehove deske ali plohe, vsako količino. Hafnar Franc, Tekstilna ul. 17, Kranj (Primskovo). 1167 Stenograf išče v Kranju popoldansko honorarno zaposlitev. — Naslov v oglasnem oddelku. 1168 Prodam ročni voz, primeren za obrtnika-mizarja in 30 kg železo-betonskega železa Ha 14 mm ali zamenjam za enako železo 6 do 10 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 1169 Preklicujem blok štev. 36883. izdan v Komisijski trgovini dne 10. 3. 1958 — Zupan Ivanka. 1170 Kupim decimalno tehtnico za 200 kg. Naslov v oglasnem oddelku. 1171 Prodam spalnico iz trdega lesa, kuhinjsko opremo, električni štedilnik — Pavlovič, Škofjeloška 3 (Labore), Kranj. 1172 Prodam hišo z vrtom, gospodarskim poslopjem, z njivami, gozdovi in vsemi premičninami v Lescah pri Bledu. Prednost imajo ameriški Slovenci, ki se želijo preseliti nazaj v domovino. — Ivana Gubane, Lesce 23 pri Bledu. 1173 Mlad strojni tehnik išče opremljeno samsko sobo v bližini Cstala pojasnila: »Planika« Kranj. 1181 Obveščamo vse cenjene stranke, da smo preselili svojo delavnico — Moški salon uslug iz Partizanske ceste 4 v Tavčarjevo ulico št. 45 Kranj ter se še nadalje priporočamo! Gorenjska oblačilnica, Kranj 1151 Sprejmem čevljarskega vajenca iz okolice Kristane Andrej, Voklo 82, Šenčur. Izgubil sem 7. julija sveženj ključev. Najditelja naprošam, naj jih vrne proti nagradi pri blagajni »Merkur«, Kranj. film »FILUMENA MARTURANO«. 13. julija ob 16. uri amer. barvni film »STEKLENI ČEVELJČKI«, ob 18. uri premiera amer. barvnega filma PONY EXPRESS«, ob 20. uri „ amer. barvni film »VELIKA «ebo mogla sprejeti vseh gostov. mlečna restavracija v Kranju še Največja pridobitev prenovljene restavracije pa je nova, sodobno urejena kuhinja. Doslej je bilo v mlečni restavraciji vedno najbolj občutiti pomanjkanje primerne kuhinje, in končno, skoraj po dveh letih je upravi Zadružne mlekarne - Kranj uspelo rešiti tudi to vprašanje. Vsekakor pa moramo pri tej pomembni RADIO«, Jesenice: 11. julija ob pridobitvi v Kranju omeniti obio t«, on t—u-----; *si— r NOČ CASANCVE«. ►KRVAVC«, Cerklje: 12. in 13. julija amer. fantastični film »GOG«. Predstave v soboto ob 20.30. uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. ►SORA«, Škofja Loka: 11. do 13. julija amer. barvni film . »INDIJANSKI BOREC«. 18. in 20. uri franc. barvni film »SVET TIŠINE«. 12. julija ob 18. in 20. uri amer. barvni cin. film »RIHARD LEVJESRČNI«. 13. julija ob 18. in 20. uri amer. Uprava »Lekarne« Kranj razpisuje mesto blagajni-čarke. Prošnje dostavite na gornji naslov do 14. julija 1958. ob 18. in 20 »MENY«. 12. in 13. julija ob 18. in 20. uri franc. barvni film »SVET TIŠINE«. 13. julija ob 10. uri dop. matineja mladin, filma, ob 16. Uri predvajamo samo v primeru slabega vremena. ŽIROVNICA: 12. in 13. julija mehiški film »MENY«, predstave v soboto ob 20.30, v nedeljo ob 17. in 20. uri. nju. Ponudbe poslati na upravo DOVJE: 13. lista pod »dobra moč«. činski odbor Rdečega križa, ki mu gre največje priznanje za ta uspeh. Cdbor RK je pomagal pri obnovi mlečne restavracije z denarnimi sredstvi predvsem zato, barvni cinem. film »RIHARD ker je mrienja, da* se je z usta-LEVJESRČNI«, ob 10. uri do- navijanjem mlečnih restavracij poldan matineja mladinskega' najiaže boriti proti alkoholizmu, filma, ob 16. uri popoldan pred- v novih pmstorih mlečne re-vajamo samo v primeru sla- ^avracjje v Kranju pr*edvideva-bega vremena. ^ ... jo, da bo moč postreči 50 odstot- PLAVZ«, Jesenice: 11. julija kov gostom več kot preje, uri mehiški film FaBo Sprejmem vajenca za elektro- inštalaeijo. Koželj Jože, Elektro-inštalacije, Likozarjeva 10, Kranj (Klanec). Trgovsko pomočnico špecerijske stroke sprejme takoj ali po dogovoru trgovina z živili v Kra- NESREČE IN SPET VINO! ►STORŽIC«. Kranj: 11. in 12. julija ob 18. i§ 20.15. uri amer. film »USODNA NEZNANKA«. 13. julija ob 10. uri amer. barv. film »VELIKA NOČ CASANOVE«, ob 15. uri ital. film »FILUMENA MARTURANO«, KARAMBOL NA JEPERCI Angleški državljan Thomas Da- Ko je F. Z. iz Lancovega v vid Erich je, kot se domneva, od sredo (pretekla sreda je bila utrujenosti za trenutek, dva, iz- sploh nesrečen dan!) vozil seno, gubil oblast nad svojim osebnim se je vpreženi vol zbal mimo- avtomobilom. Kar na lepem je vozečega poltovornjaka in se namreč 9. t. m. popoldne v go- splašilt Žival je skočila, pri tem zdiču pri Jeperci zavozil s ceste, pa je padel z voza imenovani F. ob 20. uri ter 13. julija ob 16 Z velik<) brzino je treščil v ob- Z. in se težje poškodoval, da so 18. in 20. uri amer. barvni ci- cestni kamen in ga izruval ter se ga morali prepeljati v bolnišnico nomaseope film »PRIŠEL JE z vozil°m ustavil pred smreko že na Jesenice. Komisija je ugoto- j uli j a ob 20. uri amer. kriminalni film »PO NEDOLŽNEM CBSOJEN«. RADOVLJICA: 11. in 12. julija Kot vsako leto, je bila tudi 1^ tos v Bolnišnici duševnih °°}eih ni v Begunjah razstava roč°* del duševnih bolnikov, ki zdravijo z delovno terapijo. _ stava, ki je bila odprta od 28- iu vilne domače in tuje turiste' nija do 6. julija, je privabila ^ vilne domače in tuje turist ' Razstavljena ročna dela so bJ zelo lično izdelana in nekate tudi zelo zanimiva. IZ LARANIJA«. LJUBNO: 12. in 13. julija amer. barvni film »UJETNIK DVOR v gozdu. On. kakor tudi njegova vila, da je bil F. Z. vinjen, žena, ki je bila v vozilu, sta bila hudo poškodovana, le 7-letni sin PAZITE PRFK CESTE! CA ZENDE« nredstnvp v cr> Je ostal brez praske. Vse Iri so nK,. v. ^ ; Postave _ v so- propeljaU y ljubljansko ^^g. Ob vedno večjem prometu, zla- RAZPISNA KOMISIJA OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ RAZPISUJE NA PODLAGI 37. ČLENA ZJU NATEČAJ za popolnitev prostih delovnih mest: 1. del. mesto — odprema pošte — telefon — strojepis. — POGOJ: nepopolna srednja šola ali administrativna šola, znanje strojepisja. 1. del. mesto — strojepiske. — POGOJ: nepopolna ali popolna srednja šola, administrativna šola. 1. del. mesto na podružnici Kranj — odprema pošle. — POGOJ: nepopolna srednja šola ali 2-letna administrativna šola. Kandidati morajo obvezno izpolnjevati pogoje po 31. čl. Zakona o javnih uslužbencih. Ponudbe je poslati v roku 15 dni od dneva objave razpisa. Temeljna in položajna plača po predpisih zakona o javnih uslužbencih. Prošnje je kolkovati z din 30.—. boto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri. . TRZNI PREGLED šport MLADINSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO GORENJSKE V soboto se je začelo v SkofJ nico, razbito vozilo, ki ga niti eti na glavnih cestah, je prehod LokJ VI. mladinsko prven* lastnik verjetno ne'bo več spo- vedno nevarnejši tudi za pešce, r,orenJske za posameznike. >J3 V KRANJU znal, pa so prepeljali v Kranj KAJ MU JE BILO? Zona 68-letnega Ivana Avse- prvenstvu sodeluje 11 mladih s zlasti ako se pravočasno ne pre- hlstoV) ki ^ se v doslej odi^ pričajo, če je cesta res prosta. To nih partijah krepko »popriJel; se je v ponedeljek, 7. t. m. pri- To najbolj potrjuje neuspeh dr petilo tudi ženici F. R. iz Hude «<>kiltegornika Jeseničana Sm« ' ki je po sedmem kolu na za V ponedeljek so bile na kranj- mka z Brcga pn kovnici je v skem živilskem trgu naslednje «ri*liK 9- m- z->lllra-< »Prevala pn Trz,ču *lavm cestl P"** nj -Kiifsn^™ ti ljudi in tudi organe državne var- avtobusno postajo v Kranju. Med po kategorizaciji, kot edini fižol 70, krhlji 50—70, ša- lotfca .'50-35, oves 25-30, gozdne f° kaJ vedo» kj0 bl bl1 njcn prehodom preko ceste je prišla moz, ki je tisto jutro ob 4. uri ■ . . , , . odšel neznano kam. Iskali so ga **** tovomJak. kl 1° Je podrl in povsod in ga končno našli utop- P,>sk,,doval, da so jo morali pre- ljenega v Savi. Kaj ga je pri- peljati v bolnišnico. K. M. em mestu .čeprav bi moral b'11 jagode 140, vrtne jagode 80, bo rovnice 40—50 din liter; jedilne buče 60, ribezelj 70, čebula 45* do 50, hruške 50—90, stari krompir vsal Ta' - 1 vedlo do nesrečnega dejanja, še 12—13, novi krompir 45—55, ku- ni znano mare 80, paradižnik 50, sladko zelje 60, solata 30—40, grah v stročju 80, pesa 40—50, češnje 45 dO (>0, cvetača 120, fižol v stročju 75—100, gobe 200—250, breskve 100, surovo maslo 400 -500, sir 90 din kg; zajci 400 din kom., kokoši 350—500 din kom., piščan- VINO, MOTOR, BOLNICA! To žalostno pravilo se je s Češnje je padla V nedeljo popoldan je šla (>0- gokategornik na turnirju med prvimi, če že ne prvi ko pa proti pričakovanju z:in^, ljivo vodi Drole iz Kranja, m^0 tem ko tudi Radovljica« liiz]^ kaže, da bo imel na šahovske področju še lepo možnost ra stanje * letna posostnica Frančiška Senk Hlbeli. _nailednJe: .Dr?}e J^tfi z Predoselj obirat češnjo na sredo zvečer uveljavilo pri mo- svojem vrtu> v viSini kakih 10 voja. Po VII. kolu je tabeli naslednje: Dr Bizjak 5, Bertoncelj (Kranj) toristu F. A. iz Srednje vasi pri Šenčurju. Okoli pol desetih zvečer je na nekem ovinku med RAZPIS Ker je še vedno zanimanje za pripravljalni tečaj za sprejem v dopisno ekonomsko srednjo šolo, smo podaljšali rok za vpis do 20. t. m. Novi prvi letnik dopisne ESŠ za bivše borce in aktiviste NOV ter za otroke padlih borcev in aktivistov se bo pričel februarja 1959. ' Dosedanje skušnje so pokazale, da ima veliko kandidatov nezadostno osnovno izobrazbo. Nekateri imajo sicer formalne pogoje za vpis, nimajo pa potrebnega znanja. Zato organizira šola DRUGI PRIPRAVLJALNI TEČAJ IZ SLOVENŠČINE, MATEMATIKE, ZEMLJEPISA IN KEMIJE Po končanem tečaju bo za vse kandidate izpit iz vseh štirih predmetov. Prijave bodo sprejemali samo okrajni odbori Zveze borcev do 20. julija 1958. Obrazce za prijave lahko dobite na okrajnih in občinskih odborih ZB. ci 230—350 din kom., jajca 15—18 Cirčami in Planino tako nesrečno dinarjev kom., redkvice 10 din padel, da si je zlomil ključnico Šopek. Ostale cene so bile iste in pretresel možgane. Ugotovili kot prejšnji teden. BO, da je bil vinjen, kar je naj- brž tudi vzrok nesreče. V ŠKOFJI LOKI V sredo BO bile na škof jelo- vedno 100 din kg. Ostale cene: škem živilskem trgu naslednje buče 30 din kg> rdeča pesa 50 cene: novi krompir 40, pesa 50, čebula 60, salata v glavicah 50, rumena koleraba 20, kolerabice 60, kumare 80 in stročji fižol 70 din kg; jajca 18 din kom., ftpina-ča 20 din merica, korenček in metrov se ji je nenadoma odlomila veja. Izgubila je ravnotežje in padla na vejo nekoliko nižje, vendar se ni mogla ujeli. Padla je na tla. Utrpela je težke notranje poškodbe. Nudili so fi takoj zdravniško pomoč, nato pa jo odpeljali v ljubljaii.sk« bolnišnico. Njeno .stanje j«! zelo kritično. TEDEN NESREČ V KAMNIKU Pevc (Skofja Loka) 4 (+). j£ lovšek 3.5 (-1 ), Zezlina (°. Kranj 3 (+), Stankovič (SWJ| Loka) 3(+), Prestrl (Rad.) *' Ravnik in Vister 1,5 (+) . B Smid 1,5 (v.si Jesenice). MladWg; ki imajo pri številu točk v ok pajih križec, so igrali Paf manj kot ostali. »MLADOST« NI USPEl/A1 . V sol h »to in v nedeljo, J- ,„ t «<>di tU' julija je kranjska Mladost peterSilj in korenček io din sve ženj, češnje 35 din liter, borovnice 50 din liter, surovo maslo PeterMlj IO din šopek, smetana 120 din četrtinski zavitek, slrček 18 din zajemalka, sirček 12 din 10 din kolobar planinakega sira kom fižol 70 din liter, češnje ;}0 din, jajca 17 in 18 din kos. 35 din liter, borovnice 50 din li- N;1 M.J(.m Jr bil d<>M(m zivine 1(, ter. dinarjev kg, grah 80 din kg, zelje 50 din kg, solata 40 do 50 din kilogram, paradižnik 80 din kg, kojenka Pavla Bizjak v Kamniku nirju v malem rokomet! padla 7. lestve, ko se je vzpe- no slovensko ligo v Pretekli teden je CO-letna upu- ],,Vala na kvalifikacijskem (I njala na lipo. Prepeljali so jo v Poleg nje so se turnirja "d.V^ ljubljansko bolnišnico. — Tudi žili: Rudar iz Trbovelj, M;irl dva kolesarja BO morali prepe- m |.',,žinar iz Kaven. p ljati v bolnišnice Eden se je s V BOboto je Mladost prema« stranske ulice od .strani zaletel Pužinarja z 18:11 (11:3), FfU^jJJto rihajajoči avtomobil, drugi pa Maribor s .T7:7 (17:3). V I1( j^i v pr: pot bolj slab, saj je bilo na pro- j,, padel, ko se je izognil p scu, pa je Mladost v odloČit«! podlegla boljšim Mariborčan Jg dij vsega komaj 19 glav goveje ki je napačno prečkal cesto V KAMNIKU /jvine in 10 OVaC. Pac pa je bilo V Stranjah pri Kamniku so po- ki ;<» zmagali s 25:14 ll0'VLvflft' V torek je bil v Kamniku se- okrog 150 mladih prašičkov SB kopali 27-letnega rudarja v rud- tako poleg trboveljskega ^0 manji dan, zato je bil živilski rejo. Cena je bila v primeri s niku »Kaolin« Franca Balantiča, ja uvrstili v enotno si ^ „jji trg dobro založen. Domači pri- Bpomladenektaii sejmi precej kl Je zaradi bolezni V glavi obu- ligo. Za moštvo Mla<£*!7fl & i' delovald M le pripeljali na trg nižja, saj so prodajali par 8 tod- pal nad življenjem. Bil je mar- najuspešnejši: Miha 1 ° "g0l<>v' novi krompir, ki je bil po 35 din nov starih pujskov po 7000 din, ljiv delavt*-. Rudarji so ga spre- sam dosegel skupno # kilogram. Tudi st.rocji fižol je U mlaji« pa tudi ceneje. Kupcev mili na zadnji poti v rudarskih Slađoj" in Seljak. ^ fc. iz domačega vira, cena pa je še je bilo mnogo od raznih strani, uniformah. / 5466 KRANJ, 11. JULIJA lirtS Gtaa Gorenjske 5 Verujemo v kulturno poslanstvo z razgovora svojega gledališča z umetniškim vodjo Čufarjevega gledališča na Jesenicah Amatersko gledališče — sinteza ^kanj, stremljenj, študija, napo- in Puget — Srečni dnevi.« ^ov, uspehov in neuspehov.. . »Kako .je spremljalo občinstvo Ni bilo torej naključje, da vaše delo?« ^e*n imel na jeziku šest ali se- »Usoda vseh malih gledališč, dem vprašanj in še kopico ob- zlasti amaterskih, je povezana s robnih misli, ko sem ondan po- stalnim bojem za občinstvo. Wsal na vrata uprave Cufarje- Kljub tej ugotovitvi pa se je Vega gledališča na Jesenicah. V letos obisk v primerjavi z lansko načrtu sem namreč imel intervju sezono dvignil. Seveda pa gre ta ■ umetniškim vodjo Bojanom uspeh na rovaš večjega napora Cebuljem, ki ga po pravici ime- igralcev in celotnega gledališkega nuJejo »dušo teatra«. Brez pre- kolektiva, čigar delo je sprem- lina, Mdller — Lov na čarovnice izjemami ubrala pravo pot. Malce mislim predvsem organiziranje smo spodrsnili le z dramo M. zaključnih predstav in abonma- Gorkega — Mati, ki je kljub je v. Tudi Občinski komite LMS kvalitetni uprizoritvi padla s šte- bi nam lahko s pridom nudil po- vilom predstav (štiri) in z obis- moč v obliki propagande med kom daleč pod povprečje. Pro- mladino, ki še vedno ni posebno gramskih načel tudi v prihodnji močno zastopana med obisko- sezoni ne bomo spreminjali. Po valci mladinskih predstav. »ravanja — tudi on je sinteza balone vsega, kar gledališče potrebuje. Je tenkočuten režiser, rutiniran igralec, pa dramaturg, ki zna prijeti za pero in napisati, ^e je treba, tudi mladinsko igro Ijalo še eno dejstvo. Kulturne potrebe je namreč moč zadovoljiti na najrazličnejše načine (radijske slušne igre, film, televizija, koncerti, literatura itd.). Iz-. hod iz te zagate je torej siste-dorniseln inscenator. . . Dovolj! matičen boj za publiko, vzgoja ^adostuje naj pregovor: »Kakr- stalnega gledališkega občinstva, ^n gospodar, taka hiša!« Ni pritegovanje mladine v vrste ^°rej zgolj naključje, da je Cu- igralcev in gledalcev, prilagajanje programske politike novi strukturi občinstva ter dvig umetniške kvalitete. Tu pa — kot kaže — nas prizadevanja niso pustila na cedilu, kar se odraža v naslednjih številkah. Zabeležili izkušnjah, ki jih imamo, bo bodoči programski načrt, o katerem pa zdaj še ne bi rad govoril, v celoti ustrezal programskim načelom: brezpogojno vztrajanje na umetniških principih, ljudskost v najboljšem pomenu besede in pestrost v žanru, formi in problemih. In še nekaj: program naj zadosti okusom vseh ljudi, ne Še in še — težav res ne bi zmanjkalo, če bi jih hotel naštevati. Semkaj sodi še delo v treh izmenah v Železarni. Le-to močno krni intenziteto odrskega dela. Vendar pa takšne primere rešujemo sproti od primera do primera.« »Dovolite mi bežen vpogled v carjevo gledališče na Jesenicah Najboljše amatersko gledališče v Sloveniji. Našel sem ga v pisarni. Videti le bilo, da ne sedi križem rok. "•Vraga, kaj niste še zaključili sezone?« mi je ušlo. *n že naju je živahno kram- je bilo 48 gostovanj v občini in »Janje zaneslo v vrtinec gledali- na območju bivšega radovljiškega okraja, vštevši Kranj. Največ predstav so imele uprizoritve Mirandolina, Lov na čarovnice ih obe mladinski deli. Ce že govorimo o občinstvu. glede na starost, izobrazbo in začetek prihodnje sezone.« socialni položaj.« »Kakšne težave so še spremljale vaše delo — teh kljub optimizmu v glasu ne morete utajiti — in kako ste jih premagovali?« »Kot prvo premiero bomo uprizorili dramatizacijo Tavčarjevega romana Visoška kronika. Ta uprizoritev bo zavzela v zgodovini našega gledališča pomembno mesto: to bo namreč stota pre- ►Težav, ki so menda, kar pom- miera, ki je zaživela na deskah rum, pogojene z našim gledališčem in ki so na splošno nepogrešljiv del kulturno - prosvetne smo 99 predstav, ki jih je obis- dejavnosti amaterjev, ne mislim tukajšnjega ditvi.« odra po osvobo- kalo blizu 22.000 ljudi. Od tega ^ih problemov. "Sezona je končana in ni končana,« je povzel tov. Cabulj. »Če Stvorimo o končani sezoni, se to zanaša na domačo hišo. Tu smo Zal m ogroženo nemoteno delo doma. nja subvencija znaša 4,300.000 di- Morda smo daleč od tega, ali pa narjev. Ker pa smo vajeni tudi ne — a resnično družbeno skromnosti, bomo skušali z opti- - kulturno vlogo bo naše gleda- mizmom in požrtvovalnostjo za- ^ Prosvetnega dru- pristnost likov, problematika lišče v celoti izpolnilo šele ta- polniti finančno vrzel. — Ne do ^ ~ — -. . . _ krat, ko bomo zadostili kultur- odveč pripomba (za tiste, ki nim potrebam v domači hiši in imajo o kulturi svoje mnenje!): na gostovanjih.« s kulturo je že tako — »Kaj menite o repertoarni po- ostane draga; kdor jo imeti, bo moral zanjo tudi žrtvovati! Mimo ostalega bi želeli več sodelovanja z družbenimi organi- šču na prostem na Gradišču! note Tavčarjevega dela. Mnogi bralci in ljubitelji slo- Kakor se pogosto zgodi, tako venske literarne preteklosti po- je tudi s' pričujočo dramatizacijo, terpretirati in poudariti te vred- htevno vlogo je originalno in zacijami, pa tudi podpore. Tu znajo Tavčarjevo novelo »Cvetje da odrski tekst občutno zaostaja t— IS je je izvor partizanske pesmi, ki je dolga leta neenakega boja s sovražnikom bodrila naše hrabre borce in jim vlivala neomajno vero v zmago? Prisluhnimo torej tenkočutnim in iskrenim impresijam, čustvom in občutjem, ki jih je naš znani komponist in dirigent Rado Simonili napisal med NOR v Gravmi leta 1944. — Crtica je povzeta iz cikloslirancga glasila ,,1'aboriščna čitanka'', ki jo fe izdala partizanska tiskarna v (iravini. travnik je razcveten . . .« In glej! Kot da drevesa pojo, trave pojo. mah in vse . . . Vse je pelo, vse, kar je dihalo, vse, kar je hrepenelo, in vsi, ki jih je v srcu bolelo ... Utrnila se je zvezda. Tih vzdih ... To vzdih je sprožil novo pesem hrepenenja, srce je govorilo, duša je pela. Rodile so se nove pesmi o deklicah, ki čakajo nanje, o i irbah in junaštvih, govorile V Rodila se je v naših svobodnih gozdovih, v naših svobodnih planinah, rodila seje v borbah slovenskega na-r°da proti tujcu. Zato je ta Pesem svobodna kot naši gozdovi, preprosta kot spev na-■m pastirjev, čista in lopa, kot ko naše kmečke hišice s soncem obeljene, s tihimi °konci, s slapovi rdečih na-Kcljnov in rožmarina. V njih ic življenje, v njih je moč! Ob ognju so se prvič zbrali Partizani. Okoli njih tema in m'r ... V srcu vera — v srcu tudi dvom. Rado Simoniti: Maša partizanska pesem • -Kako in kam? Nih ni spregovoril, vedel pa je vsak: »Vsi isto mislimo.« Proč od ognja, na hrbtu leže, z rokami pod glavo je gledal v krošnje dreves. S prav tihim glasom, kot bi se bal, da gozda ne zbudi, je zapel: »Gozdič je že zelen, so v tistem jeziku in s tistimi pesmimi, ki jih je naša zemlja rodila. Glej, tihi gozd je zaživel; kot nevidne žice je sprejemal pesem tisočerih src in tisočerih življenj, ki se enako bore. Svoje varovance je naučil novih pesmi, pesmi ruskih step in gozdov, pesmi milijonov, ki so nam bratje. Nji- hove svobodne pesmi so za-zvenele v naših dušah. Njihovo trpljenje je postalo naše trpljenje, njihovo veselje — naše veselje, jokali smo z njimi, vriskali z njimi. Hej! Kdo bo to pesem ustavil, kdo nam bo našo pesem vzel? — Nihče! Zapirali so nas — naša pesem je govorila o soncu! Iz domovine so nas gnali — naša pesem je pela O naših svobodnih gozdovih! Streljali so nas — naša pesem, ki je zrasla iz krvi, je vzcvetela v rožo svobode. Hoj! Kdo bo nam to pesem vzel? Kdo? Ce slavcu iztakneš oči — pel bo naprej — pesmi mu nisi vzel! Co školjko zarežeš v živo — rodila bo biser, ki bo kot sonce zažarel tudi v najglobljih teminah ječ, ker sonce sveti naprej! V pomladnem jutru je v kmečki hiši umiral . . . Izsušene ustnice so nemo prosile vode. Odhajal je v neznano, počasi, kot da ne more pu- stiti sonca in mladega življenja .. . Zunaj so odmevali koraki naših borcev, pripravljenih na vse. »Hej, brigade, pojdite, prek zemlje pohitite tja do zadnjih slovenskih bregov . . .« Peli so . . . Ranjenec je odprl oči, izsušene ustnice so zatrepetale, še v vsmrtnom boju so se nasmejale. Videl ie novo zarjo, videl je sonce svobode, ki vstaja, videl je: »Skozi grom in viharje stopajo v nove zarje, v novi dan, ki pred njimi zori! Hej, takrat s plamenečim bodo nageljnom rdečim spet privriskali v naše vasi!« . In vedel je, zakaj je dal svoje mlado življenje! Kdor je ujel ta blesk oči, kdor je videl ta nasmeh, ta ve, zakaj umirajo s pesmijo na ustnicah, ta ve, kaj je naša pesem. Hej! Kdo nam bo to pesem vzel? Kdo? — Nihče! J razgibano interpretiral ter ji na-lil življenjske moči. Bolehno Meto je prefinjeno, tiho in nežno zaigrala Helenca Merčunova. Anica Javševčeva je oblikovala deklo Lizo dovolj sproščeno, vendar je zašla že na mejo banali-zacije svojega lika. Ostali igralci so bili v posameznih nastopih in v celoti bolj ali manj ustrezni, prožni in domiselni. Nekateri so s svojimi drobnimi spodrsljaji preveč opozarjali, da so začetniki, kar bi moral režiser z intenzivnimi vajami odpraviti. Na nekaj pa nas predstava »Cvetja v jeseni« še posebej opozarja: govorica igralcev je bila hudo neizdelana in neenotna. Igralci niso uspeli najti razmerja med dialektom, pogovornim jezikom in knjižno izreko. Nekaterim igralcem je beseda prav okorno tekla iz ust, kar bi bilo moč odstraniti z večkratnimi govornimi vajami. In še nekaj: besedilo ne bi smelo biti ovira pri igranju! ABC igranja je gladko in sproščeno obvladanje besedila. Kakor sem omenil, je »Cvetje v jeseni« mozaik smiselno razporejenih prizorov. Pavze. ki so ločile te prizore, je izpolnjevala kultivirana in ubrana pesem pevskega seksteta Prosvetnega društva »A. T. Linhart« z izbranim programom ljudskih motivov. Kot celota je odrska interpretacija Tavčarjevega »Cvetja v jeseni« uspela s svojo bolj ali manj pristno ljudskostjo, živahno razgibanostjo in preprostostjo. France Vurnik : , '.Ali ■ ■/: .... ; ,,'»■-: iku Premncgokrat, zlasti ob tihih lepih večerih razmišljam o svoji preteklosti, o težkih dnevih,,, ki so jih ljudje preživljali med nnrodno-osvobodilno borbo. Bil sem tedaj še majhen in vendar sem tudi jaz okusil gorje, ki ga je okupator trosil med našimi ljudmi. Mojega očeta so kmalu zaprli. Nekai časa je preživel v škofjeloških zaporih, potem so ga odpeljali v Begunje in dalje v Nemčijo. Tudi mater so kot politično delavko zaprli in odpeljali z mnogimi drugimi vred v neko koncentracijsko taborišče. Ostal sem sam — sirota. Ko so prišli po mamo, me jo pred gestapovci skrila me pošiljali od hiše do hiše, taval sem iz kraja v kraj. Zelo težko mi je bilo, težko in hudo. Končno se je le našla dobra žena, ki me je vzela na .svoj dom. V tem kraju se je naselilo mnogo Nemcev in slišal sem.le to govorico, ki j^ nisem razumel in je tudi nisem hotel razumeti. Živel sem sam zase in bil nekak izobčenec. Vendar so prišli boljši časi. Zasijala je svoboda in interniranci so se počasi vračali domov. Kljub ruševinam in po-žganim domovom so domačini še bolj ljubili domačo zemljo, kajti šele v ta borišču je marsikdo spoznal, kaj S ft pomeni beseda svoboda. ........^;.;%:'..:i^'lltii dobrosrčna soseda. Lepo je skrbela zame, dobro sem se počutil in polagoma pozabljal na starše. Toda to ni trajalo dolgo. Tudi soseda je bila zavedna Slovenka in je pomagala partizanom ter delala ža našo osvoboditev. In nekega dne so Nemci odpeljali "tudi. njo. Ze drugič sem osral sam. Nihče se ni zmenil zame. Dolao so Jeseni 1545. leta so se vrnili tud? v.ioji starši, ki jih nisem spoznal. Razumljivo, toliko let jih nisem videl, zelo so se izpremenili in tudi v mojem srcu je ljubljena slika obledela. Saj sem bil še tako mlad in tako majhen. Kmalu pa smo se sporazumeli, kmalu se vzljubili vn sedaj živimo pod svobodno streho srečni in zadovoljni. Mi ie veste... ... ŠM je pred nekaj dnevi minilo 140 let, kar je vodnik in raziskovalec podzemnega sveta. Luka Ceč odkril po vsem svetu znano Postojnsko jamo. Ta jama je ena največjih in najlepših jam na svetu, dolga je 19 kilometrov, za Ogled pa je odprtih 5 kilometrov rovov. To naše čudo afoišče lotr.o nad dvesto tisoč ljudi in število obiskovalcev iz leta v leto narašča. V spominski knjigi, ki jo hrani uprava Postojnske jame najdete podpise mnogih znamenitih oseb iz vseh delov sveta. Lani je obi-kalo znamenito jamo nad 63.(570 tujcev, po vojni pa nad 35.000 šolskih otrok. Otroci poprosite starše, da vas popeljejo v Postojno; ... da je na našem Krasu še več takih-jam, kekor je Postojnska jama. Najbolj znana, je še Škocjanska jama, ki se razprostira pod vasjo Matuvan pri Divači. To jamo sestavlja vrsta podzemnih jam — ogromnih dvoran skozi katere divja Notranjska reka. Po svoji divjosti in naravnih lepotah postaja Škocjanska jama pravi tekmec Postojnski jami; ... da so pred nedavnim odkrili nov biser v podzemskem svetu na Krasu in sicer jamo Smoganica nad Drobočnikom v Mostu n:> Soči. Narava je tu s svojim večnim snovanjem ustvarila v tej neznani jami čudovite kapnike, grozde, naravne stolice, stopnice in druge tvorbe v najrazličnejših barvah, ki bi razveselile vsakega ljubitelja podzemeljskega sveta. V tej jami so odkrili tudi ostanke pred zgodovinskega medveda; ... da je znana tudi Županova jama pri Grosupljem na Dolenjskem, ki so jo odkrili nekaj let pred drugo svetovno vojno; ... da pa ne smemo pozabiti tudi na nafto bUinjO okolico. ^ .Tamarjem in ljubiteljem podzemnega sveta je znana jama blizu Križ pri Tržiču. Pravijo pa še, da pridni raziskovalci podzemnega sveta preiskujejo nbtranjpst našega očaka Triglava in; ... da .. . rJZ ii S IVI IC 1-8 Razlika Janko pripoveduje doma: -Mama, danes sem stopil Brankovemu očetu na nogo!« »No, pa si se lepo oprostil?« Sem. Dejal je, da sem priden in mi dal dva kovača za bonbone. In jaz sem mu stopil še na drugo OogO, toda za to mi je dal zaušnico!« To se podeduje Zdravnik: »Prosim vas, nikar toliko ne pijte! Ali ne veste, da se to podeduje. Mislite vendar na svoje otroke!« Bolnik: »No, vem, da se to podeduje; amp ik poglejte, jaz imam osem otrok. Koliko pa pride na vsakega otroka?« V cirkusu Med predstavo pokliče krotiteljica ■vojega največjega leva k sebi. Poslušno pride in ji vzame košček sladkorja iz ust. »To znam jaz tudi!«, se oglasi'mladenič iz prve vrste. »To bi pa skoraj dvomila«, meni krotiteljica. »Res«, odvrne mladenič, »pruv tako kakor lev«. Tipični nazori Mali Jožek pride iz sobe, kjer zabija oč .> žeblje v steno in joka. »Zakaj jokaš?« PALIMDROMNI REBUS Rešitev se bere nazaj. HVMTVIOM V = O MOJO! MVH Aj.ns;ia QćZ(i (Vari Jane- Janez je dobil pisano vetrnico. Mama mu jo je kupila v mestu in zdaj je ves dan tekal po dvorišču z njo v roki. Šele pozno zvečer ga je mama pripravila do tega. da je prišel domov. »Mama, pilot bom.« je ves čas čebljal. Mama se mtf je smehljala. Zdaj. ko je zlezel v posteljo in ga je mama skrbno pokrila, se sklonila nadenj in ga poljubila, ji je spet šepnil: »M<*ma, jaz bom res pilot!« Žebelj pripoveduje Z očetom sva zabijala deske. V za-bojčku so ležali raznovrstni žeblji. Zazdelo se mi je, da je eden'izmed žebljičkov vstal in mi začel pripovedovati o svoji preteklosti, pripovedoval je: »Nekje v bosens$i zemlji sem se valjal kot velika kepa železne rude. Nekega dne sme zaslišal močne udarce, ki so prihajali vedno bliže. Kmalu sem zagledal veliko bitje. V tovarni sem pozneje zvedel, da je to človek. Prijel me je z nekakšno palico, ki. je imela na koncu kos zakrivljene pločevine. Vrgel me je v nekakšen zaboj, ki so mu pravili vfegonček. Ko so me peljali v njem po .nekakem hodniku, me je • neusmiljeno premetavalo. Z nekakšnim dvigalom so me dvignili na dan in , natovorili na vlak. Pr'peljal*. 'so'naš na Jesenice. Kmalu so nas stresli v veliko peč. Vedno bolj toplo mi je postajalo, ko pa sem se pogrezal globlje, me je vedno bolj peklo. Pričel sem jokati, moje solze so tekle na dno plavža. Ko som prijokal iz peči, so mi nadeli novo ime — grodelj. Kmalu so nas naložili zopet na vagonček in odpeljali v Martinarno in vrgli zopet v nekoč peč. Iz peči sem prišel kot mehko jeklo. Potem pa so mo predelali v žico in pozneje razsekali v žeblje. V posebnih zavitkih so nas pozneje z avtomobilom prepeljali v neko trgovino. Kupil me je tvoj oče in sedaj sem tu. Povej mi prosim, kaj boš ti napravil'z menoj?« * Jenko Irena, 4. razr., Bled »Seveda boš!« mu je mama odvrnila. »Zdaj pa kar lepo za^pi. Lahko noč!« »Oh, mama, še vetrnico bi rad,« jo je zaprosil in mama mu jo je dala. Ugasnila je luč in tiho od^la. Janezek pa je držal vetrnico v rokah, nekaj časa vrtel z njo po zraku, nekaj časa jo je bezal s prsti,-,nekaj časa pa je pihal vanjo, Mesec, ki ia prijetno svetil y sobo, se mu je smehljal. • Janezek pa ni izpustil vetrnice. Krčevito jo je držal in zatisnil oči. Samo malo jih je zatisnil, samo malo ... tedaj pa ... Mesec je posvetil naravnost na njegovo glavo in rahel vetrič je zanihal okenske zavese. Janezkova vetrnica se je polagoma sama zavrtela. Janezek je krčevito držal za ročaj, vetrnica pa se je vrtela hitreje in hitreje'. In glej čudo: dvignila je Janezka. Kakor rahla meglica je v sami spalni srajčki odplaval s^ozi okiio. Vetrnica pa ga je dvigala vse više in više in mesec mu je kazal »Kam hočeš, da te povedem?« ga je vprašal. \V; »Na oblake hočem!« je Jr.nezek dejal in glej, v tistem trenutku je žo predrl z glavp oblake. Zvezdice so mu prijaz-> no mahi tale in ga pozdravljale: »Pozdravljen, Janezek — pilot!* On'pa jim je pok'mal in se jim nasmehni!^ Oblaki pod njim so bili kakor čreda kodra vi h ovčic in Janezek se jih ni-mogel nagledati. Vetrnica v njegovih rokah pa so je vrtela in ga r.esla naprej. »Janezek, alj ti je dovolj?« ga je tedaj vprašal* tik d. vide!.« je zaprosil Janezek. »Naj bo!« in mesec je pokazal pot proti morju. Joj, kako čudovito je bilo šele morje. Oblito je bilo 2 mebkimi luninimi žarki, ki so se zlivali z valovi v srebrno melodijo morja. In po teh srebrnih biserih so vozile razsvetljene ladje in veliki parniki so puhali visoko v zrak črni dim. Janezek pa je držal v rekah vetrnico, ki se je vrtela in vrtela in nesla Janezka daleč daleč čez morje. »Oh. zakaj ni še mamice z menoj? 4 je vzdihoval. -Kako krasno, kako čudovito je vso to. Mamica pa šo nikdar ni videla morja.« Mesec pa ga je spet vprašal: »Ali imaš /daj dovolj?«' »Ne še, dragi boter Mesec. Se gore bi rad videl.« ■ Naj bo!« je dejal spet M^sec in od-vedel Janezka proti vzhodu. Janezku so nenadoma zaprle pot vis Vetrnica se je vedno bolj vrt zek pa«se je dvigal in letel vedno više in više. »Oh, mamica.« je vzdihoval, »ka visoko letim! Zakaj nisi šla z menoj Poglej, tam je še sneg! Glej tiste sk/d1 glej strmine, joj, lepo, prelepo! Toda tedaj se je pred njim nenad* ma pojavil orel — kralj višav. V delaš tu, zemeljski »črv, v mojih viša vab; in mojem kraljestvu? Kdo te je priv del semkaj?« je kričal. / Mesec se je skril za oblake, Jam pa je hotel ubežati, a ni mogel ilV mogel. Rad bi zajokal, a še ust "ni gel odpreti. Strah ga je bilo. Noge so bile trde, trudne, hitel, je, težko dihal, a vetrnica se ni hotela hitreje vrteti.^ j »Kaj bo zdaj?« jo pomislil. Tedaj ga je orel napadel. -Stran odtod!« je kričal. Janezek bi božal, a ni mogel. Tedaj so. je orol jezno zaletel-" v njegovo lepo, pisano vetrnico in jo Z enim samim udarcem krivega kljuna fgfj razčesnil. Vetrnica &a je nehala vrteti in Janezek je pričel padati, padati, pa** dati, vse globlje in hitreje.. Le še \| i »Mamica, ljuba moja mamica!« jo uteg- ■ \ffl nil zakričati, potem, pa je padel na tla*v'2g| Poleg njega je stala mamica,.njegovagj| dobra mamica, oh sam pa je ležal ob 9 post—ji na tleh i<" premilo jokal. V rokah je dr>.al -'«tr~nico» Bila jo so cela« Sam ni vedel, knj bi glodal: rrim'.ćO* ki ga jo pobirali, pisano vetrnico; al* mesec, ki mu je tako zagodel« i »Cče se je s kladivom udaril po palcu!« »No, zaradi tega se ni treba jokati, rajši bi se smejal!« »Saj sem se, pa sem jo dobil.« Samozavest Vdovec s šestimi otroki je pred poroko. Otroci so lepo oblečeni. Sreča jih soseda in za šalo vpraša, kam gredo. »Na svatbo Koprivnikove«, odgovori najstarejši. »Koga bo pa vzela?«, vpraša soseda. »No, nas!«, ponosno odgovori najstarejši. Ni bojazni »Soba mi je zelo všeč. Vidim pa, da imate otroke. Ali me ne bodo motili pri delu?« »Kar brez skrbi bodite! Kadar vpijejo, vodno odprem — radio!« se naučim r ■■ v i |1 Xd2-f-; 10. SblXd2, c7—c5 in črni Jt IffPGll CGn/ ll!nli\niii i RUSKA PARTIJA 1. e2—1>4, c7—e5; 2. Sgl—f3, Sg8 f6 so karakteristično poteze za rusko otvoritev, ki je bila poznana te v XVI. stoletju. Torej vsekakor spada v otvoritve starejšega sistema, zato jo v zadnjih časih v**e manj srečujemo v partijah šahovskih mojstrov. Otvoritev ima zato naslov »r-uska«, ker so jo nekdaj najraje igrali Ku i in jo tudi teoretično obdelali. Mod te sodita predvsem Petrov in .loniš. Ideja otvoritve j* v tem, da črni v drugi l potezi ne varuje svojega. kmeta na e5, temveč takoj inapade belega km-ta na e-1. Beli pa ima. v svoji tretji potezi možnost dveh nadaljevanj in sicer 3. Sf9XeS — glavna varianta in 3. d2—d4 — Steinitzova varianta. a) Glavna varianta 1.-e2—e4, e7—c5; 2. Sgl—f3, Sg8 —f6; 3. Sf3X'c5, d7—d6! (ne 3..., Sf6Xc4, ker beli s tem dobi kmeta. 4. Ddl—e2!, d7—d5; 5. d2—d3. Dd8—o7; 6. d3Xe4, De7X«5: 7. e4X Xd5); 4. Se5—f3, Sf6Xc4; 5. d2—d4, d(> d5; H. Lfl-d3, SbK eC!; 7. 0 0, Lf8—e7!; 8. c2—c4, Se4—ffl! itd. z enako igro. b) Steinitzova varianta 1. e2—e4, e7—e5; 2. Sgl—f.% 6g8 —f6; 3. d2—d4, e5Yd4! (črni tu lahko igra tudi 3..., Sf6Xc4; 4. Lfl—d3, d7—d5; 5. Sf3Xo5, LRl—dO; 6. 0-0, 0—0; 7. c2—c4, Sb8—c6; 8. c4Xdd, Sc8Xd4 z dobro igro, ker beli nima pravega nadaljevanja s katerim bi se lahko o roža! črnega); 4. c4—e5, Sf6—e4; 5. DdlXd4, d7 -d5!; 6. c5V Xdtf e. p. (ne (5. Sbl—c3 zaradi Lf8 —c5!), Se4X<16; 7. Lcl—g5, Sb8—c6! in črni je izenačil. SREDNJI GAMBIT Ideja tega gambita je, da beli s takojšnjo odprto igro v središču pride do hitrega razvoja svojih figur. Začetne petezo sr sinjega gambita so: 1. e2—e4, e7—e5; 2. d2-d4, (ti d4i na kar ima beli dovolj izbire za nadaljevanje. Ogledali si bomo le dve nadaljevanji in to glavno varianto ter sprejeti nordijski gambit. a) t.lavna varianta 1. e2—e4, e7—e5; 2. d2—d4, e5X d4; 3. DdlXd4, SbB—cG: 4. Dd4-e3, Sg8—f6; 5. Sbl—c3, Lf8—b4; 6. Lcl —d2, 0—0; 7. 0-0—0, Tlil-oH; g, Lfl—c4, d7—d(i (ni priporočljivo jemati krnela z I,b4Xc3); 9. f:' B, Sc6—e5; 10. Lc4—b3, Lc8-o6 z enako igro. b) Sprejeti nordijski gambH 1. e2—e4. o7—e5, d2—d4, eSXd4; 3v c2- c3, d4Xc3; 4. Lf4—c4, c3Xb2; 5. LclXb2, d7—d5; G. Lc4Xd5. SS3 —fB; 7. Lc4Xf7+, Ko8Xf7; 8. DdlX Xd8, LfH hl I ; <). lkltl d:t, Lbl FILID01UF.VA OBRAMBA Otvoritev, imenovana Filidorjeva obramba je bila v šahovski literaturi zabeležena v XV. stoletju. Fi-lidor je psevdonim znanega fran-c ikega šahovskega mojstra 1721 do 1795), zato nekateri otvoritev nujejo tudi »francoska igra skakača«). Začetne poteze otvori t v • ; 1. e2—e4, e7—e5; 2. Sgl—r;j. <17—d6. Drugi poteza črnega je dobra zato, ker z njo varuje s-'di'iii'g.i kmeta e5 In odpre pot lovcu na c:8. fcM pa tudi slabo stran, ker zapre P°* lovcu na f8 in ga bo moral po edino na polje e7. Prav zaradi tega je ta otvoritev obrambna in dteii-zlvna, zato se Filidorjeva obramba le še poredko pojavlja na šahovskih turnirjih. a) Filtdorjev sistem 1. e2—c4, c7—e5; 2. Sgl—f3. d7— d6; 3. d2—d4. f7—f5; 4. e4Xf5. e5— e4; 5. Sf3—g5. Lc8Xf5; 6. Sbl— Sg8—f6; 7. f2—f3, dO—<15; 8. f3Xc4 in I eli stoji bolje. b) Niemzovičeva varianta 1. e2—e4, e7—o5; 2. Sgl—f3. d7— dii; 3. d2—d4, Sg8-ffi; 4. Sbl—c3. Sb8-d7; 5. Lfl—c4, Lf8-e7; 6. 0—0' 0—0; 7. Ddl—e2, c7—c6; 8. a2— a4»» h7—h6; 9. Lc4-b3, Dd8<7. Crni Je obdržal položaj v središču, vendar pa ima beli svobodnejšo igro. I aB« Glas Gorenjske 7 Pfaznik v Šenčurju bo I bivalci bivše občine Šenčur 13. do 20. julija že Šestič praznovali svoj krajevni Praznik. Vsako leto se ob tem Praznika spominiajo prvih strojev, izstreljenih proti okupatorju. • '** H- aprib. 1941 ste domačina ^M) Pipan i:i njegov sosed Be-i«har streljala na nemško letalo, y je preletelo avstrijsko majo ^ krc šilo nizko nad Savo. Streljala sta iz šenč urskih gozdov, *3**r sta zbirala in preizkušala 0r<"za odpor proti okupatorju. Ko. še • jima je letalo približalo, ste. nanj streljala, le-to pa » j'-ma je ^govorilo s strojničnim Ognjem. ,i6. julij po. - so Šenčurjani izdali za svoj praznik zaradi tega, Ker sb takrat Nemci vdrli v Son-fur z namenom, da bi polovili davne voditelje upora, toda le-ti so.se pravočasno umaknili v gobove. Se istega dne so imeli, v ,' »enčursk h gozdovih pravo partizan/ o zborovanje. Zbrali ?o -vsi- .člani partijske celic-, $KO: -1 Osvobodilno fronto iz. Šenčur-a, Srednjo vas:. Olšcvkn, v°gelj, Vokiega in Visokega. Kmalu nato so ustanovili Sen-Čursko ■ ■■. ki se jo priključila Rakržkem/; bataljonu. Prebivalci in mjao.Vične organi-Racije bodo . v počastitev, tega Praznika praznovale vas teden. V ^fieljo, 13. julija bo v Šenčurju športni dan.. Sledil bo nogometni |v turnir, oc'bojka. namizni 'tenis in Loka se pripravlja in vabi na proslavo 15. obletnice ustanovitve Prešernove brigade Ko smo ondan prišli v Škofjo Loko, je skoraj ne bi več spoznali.. Mala hiša na križišču pri avtobusni postaji je izginila, na mestu zadnjih sledov ruševin so grmadi rahla zemlja s kopicami rož. Lepo urejen park z belimi stezicami, pisano floro i:a klopmi je nastal tudi pred železniško postajo, pred vhodom v Dorn Zveze borcev, nad znamenitim .starim gradom in drugod. Prehod v zgodovinsko mestece so malone onemogočilo visoko lestve, po katerih so so z akrobatsko spretnostjo Vrteli pleskarji s čopiči. Ob cestah, stezah in sprehajališčih so urejevali nasade in čistili. Skupina pionirjev, ki smo jih našli blizu tovarne .»Motor« prj urejevanju stezic, so bili veselo razpoloženi. S krampi in lopatami so. čistili cesto,' da bi bil dohod do Medvedje doline čim lepši. »V nedeljo pridite, ko bomo lepo uredili, ne že zdaj,«; so nam dejali mali Ločani s prizvokom gostoljubja. Prav tako prijazno vabijo danes vsi Ločani in J°d^ v Šenčurju predavanje o •J**&ah na Sutjeski. 18. julija' pa **° v istom domu slavno ^mija. na kateri bodo sodel«}-množične organizacije in Bjftfcajšnja Svoboda, ki bo upri-Tfc,. dve enodejanki, Korajža % in .Zrlve. 19. julija zvočen na. stagnah v Clševku predaje julg^lovanskega filma. ...Julija za zaključek praznoya-*V)a pa bodo dopoldan množično ?*8anizacijo položile vence pri ,*Pomen.k.i padlih borcev in t cev v Šenčurju. Nato bo sledila *|avnostna soja krajevnega od-5°ra. p« slavnostni seji pa bo v ylševku veliko partizansko sre-'*anje. Popoldan pa bo na istem 2&stu sledil kulturni program, r ga bo izvedla Svoboda iz Scn- z0; Vei bo Vai 20. pe Loke za veliko nenensico p pionirji z veseljem pomagali A Naneslo je tako, da sum °ndan. potom ko som prečeči vso kamniško okolico in °e tri vasi povrhu, prihlačal še v Kamnik. Pri priči som Bpomnil tistega pregovora, ki pravi: »Ce na Kranjskem le kje dežuje, potem dežuje Prav gotovo v Kamniku.« Po te-m pregovoru se prav gotovo ravna tudi tisti svetnik, ki spušča na Kamnik dež. Tisto popoldne je namreč lilo kot iz škafa, da o toči, ki je Kot obsedena bobnalA. po kamniških strehah, ne govo-rirn. Potem ko so je nevihta male polegla, sem se odpravil proi kolodvoru. Tu pa mi j° zip. pot pravo jezero. 5ev da — .voda nima kam °oteči in mora čakati blagih Pilotnih sapic, da Jo posušijo. *frh, njogn dni sem bil sila Pogumen potapljač, globine tQKa jezera si pa vseeno ni-s°rn upal izmeriti. Tuhtal pa St,m, tuhtal, kako neki pridejo Kamničani do železniškega "kladlšča. No, moja radoved-n<*t |e bila kaj kmalu poto-1;« •' e ,. i'rav takrat m- je "•• • Porlii mirno kolesar in zapeljal naravnost v jezero. Koj S:'rfi ugotovil globino vode: ■8gala je malone do osi sprednjega kolesa. Pa tudi to *° mi povedali, da se Kam-ničani zavoljo teh poplav Pred železniško postajo in na ^leznd.škem nakladališču pre-v°č ne razburjajo. Sploh ui ne morejo misliti, da bi Pa bilo lahko tildi drugnče. A Kranj ima več zanimivosti; menda mi ne bo nihče zameril, c> bom mednje polnil tudi visečo brv, kl po najkraj.ši peti povezuje sredi-mesta s nujami, s tega "tosta je namreč čudovit po-v kanjon Kokre. In ie nckaj j..., kar daje tej brvi še Posebno mikavnost. Zadnje opažam, da prirejajo komarji in mopedi»ti po tej brvi vratolomne dirko. Požvižgajo se na prometno zname-nJe. ki pravi, da je na brvi tudi promet s kolesi prepovedan. Kar poslušajte, kaj se mi [ je prejšnji teden pripetilo. Ko sem prišel n€ kako do sredino brvi. se jo za menoj pripodil pobesneli mopedist in me je, ker je brv le preozka, da bi se lahko gladko srečala takšno vozilo in človek, z vso silo odrinil, da sem priletel v ograjo kakor žoga. Tako som se zapletel med tisto »remcico«, da so mi morali priskočiti dru;;i ljudje na pomoč, sicer bi ostal prilepljen na tamkajšnji ograji kot opozorilo, da je vožnja tod zares prepovedana. Nič ne bi škodovalo, če bi se od časa do časa postavil pred most prometni miličnik, ki bi stopil tem breobzirnežem na prste! /\ Na mog r.a-Te? in očistil križ?fr>. kjer se i " c~> po' proti kopališču. ner.°'robnega okraska, in to preje, ket bi to storila rja ali zob časa. »ALI BI MU ZAUPAL?« Ta*- - . se verjetno marsikdo vpraša, ko mo-a preko mostu v Kamni gori"i (na sliki). Prvi občutki ko zarledaš most, so res neprijetni. Ko pa si ga ogledaš ')d blizu šele vidiš, da je most trden in da gre le za malomarnost, ker ni nikogar, ki bi popravil varnostno ograjo. Ker ima Krcpa in njena okolica vedno večji turistični »pomen, podobnih slik v tem predelu Gorenjske ne bi smelo bili več. FaBo lija 1943). spominjali se bodo prvih borb na Zirovskem vrhu, napada na kolono Italijanov pri Kočevju, napada na Turjak, pogovorili se bodo o napadu no razno belogardistične postojanke, o borbah na Jelovici, v Baski grapi, v Dolomitih do borb na Trnovski planoti in končnih ju-rišev na ulicah Gorice same. Udeleženci bodo začeli prihajati v Loko že v soboto zvečer, ko bo vsa Skofja Loka oživela ob strelih, kresovih in odjekih združenih pevskih zborov. Ob tabornih ognjih, na plesiščih in v prijetni družbi so bodo na predvečer nadaljevala srečanja borcev, delavcev, kolektivov, organizacij — ljudi z naše Gorenjske. Koliko obiskovalcev bo prišlo? To je težko reči. Gostišč, zabavišč z vsem ostalim pa je pripravljenih za 40 — 50 tisoč obiskovalcev. K. M. Vas Sangrad, ki leži pod vznožjem Krvavca pri Cerkljah jo pred dnevi dobila svojo gostilno. Le-ta je v privatni hiši, ki stoji tik ob novo zgrajeni cesti Cerklje—Sangrad, ki pelje do žičnice in na Senturško goro. Lokal je izredno lopo in okusno urejen, postrežba pa je zelo vzorna. Ne mislimo delati propagando za ustanavljanje novih gostiln, ker jih je ponekod, zlasti zakotnih in nehigienskih že tako preveč, toda gostišče v tem kraju je bilo potrebno. Potrebe po njem niso •občutili samo domačini in prebivalci obgorskih vasi, temveč tudi Vsi tisti številni turisti, ki so prihajali na Krvavec in na sosednje hribe in ki bodo sedaj lahko dobili "V njej okrepčilo. Spričo otvoritve žičnice na Krvavec, ki bo predvidoma začela redno obratovati v začetku avgusta letos, bo gostišče tu še posebno dobrodošlo. -an Na Straži pri Bledu bo 27. julija gozdna revija 27. julija bo na S'raži pri Bledu, na kakih 150 m visoki vzpetini nad jezerom, zanimiva gozdna revija: VECNC SUME GOZDOVI. Idejni osnutek in scenarij za to prireditev je pripravil umetniški in organizacijski vodja letošnjih blejskih prireditev režiser in kniiževmk Emil Fre-lih s sodelovanjem humorista Ježka iz Ljubljane. Izvajalci na reviji bodo: balet ljubljansko Opere, Radio Ljubljana, člani dramskega gledališča iz Ljubliane, zabavni orkester iz Maribora in drugi. Celotna revija bo prirejena na posebnem prostoru v gozdu na Straži in. bo posvečena gozdu in gozdnim prebivalcem: gozdarjem, drvarjem, lesarjem, in različnim gozdnim živalim, ki bodo v prireditvi nastopale. Revija bo zabavnega značaja, kombinirana z vezano in nevezano besedo, z gkisbo: vokalno in instrumentalno, baletom ter raznimi humorističnimi nastopi. Ze imena nastopajočih jamčijo, da bo prireditev kvalitetna, umetniško in tudi nadvse zabavna ter zanimiva. Za vsakogar, ki bo ta dan obiskal Stražo, enega najlepših raz-gledišč po blejski okolici, bo gozdna revija, združena z majhnim izletom, res lepo doživetje. Tjakaj se bo lahko povzpel vsakdo, saj bo ves dan obratovala žičnica. jb Iz spominov na akcije Prešernove brigade Živahne priprave na veliko zborovanje ob 15. obletnici ustanovitve Prešernove brigade so razgibale tudi loški muzej. Začeli smo odbirati gradivo, ki bo. koristilo uredniškemu odboru pri izdaji Zbornika Prešernove brigade. Zal, da so naše zbirke preskromne, da bi lahko osvetlile slavno zgodovino in junaške boje te brigade, ki je zadajala smrtne udarce sovražniku na Gorenjskem, Primorskem in krajši čas tudi na Dolenjskem. Prepričani pa smo, da bo s sodelovanjem vseh muzejev, organizacij ZB in preživelih borcev, ta naloga brez bojazni častno izpolnjena. Med muzejskim gradivom je lepo število fotografij komandnega kadra in borcev te brigade, nadalje nekaj izvodov brigadne literature, dokumentov, itd. Posebno pa smo ponosni na pištolo češkega izvora, ki jo je intendant Prešernove brigade tov. Aleksandrov iz Sv. Duha zaplenil belogardistom ob napadu na sovražnikovo postojanko Turjak septembra 1943. Po- Zanimivosti NOV GLOBINSKI REKORD V TIHEM OCEANU S posebnimi napravami so sovjetski znanstveniki-raziskovalci ujeli nekatere morske živali v globini 10.800 metrov. Obenem so fotografirali morsko dno pri 9960 metrih globine, kar je tudi svetovni rekord. RAKETE PROTI GOZDNIM POŽAROM V Združenih državah Amerike so sestavili ^iov tip rakete za mirnodobske namene. Uporabljali jih bodo proti gozdnim požarom, ki v mnogih deželah povzročajo vsako leto velikansko škodo. Rakete vsebujejo po 30 litrov močnega kemičnega sredstva za gašenje. Vsaka raketa ga razprši podse v obliki dežja in zajame 400 kvadratnih metrov prostora. SREDSTVO ZA »KONSERVIRANJE« LISTIN Dokumente, važne načrte, spričevala, risbe in druge dragocene papirje Je mogoče zavarovati pred orumenjfevanjem zaradi sta-stl. Poskusno Jih zdaj »konservl-rajo« s tekočo umetno smolo, ki so ji dali ime pitaplan, s katero jih obrizgajo kot z zaščitno snovjo, ki se ne da odstraniti. membna je tudi zbirka spominov na brigado, ki jih je zbrala na terenu topografska ekipa našega muzeja na svojem pohodu leta 1957. Objavljamo nekaj izvlečkov iz zbirke spominov, čeprav še niso dokončno preverjeni in zato prosimo bralce, da nam oprostijo, če bodo naleteli na morebitne netočnosti. Hvaležni bomo vsakemu, ki nam bo poslal kako pripombo in s tem pripomogel k točnejši in popolnejši zgodovini bojev našega ljudstva v minuli vojni. Tov. Basa j Lojze iz Selc je povedal: »Brigada je doživela prvi ognjeni krst 14. julija 1943 ob 13.30 uri, ko je Bla-žev bataljon napadel Nemce, ki so ta dan streljali v Dolenji vasi 19 talcev. Bitka je trajala polne tri ure. Zaradi odločnega boja partizanov, so jo morali Nemci jadrno odkuriti proti Škofji Loki. Na bojišču pa je obležalo preko 40 Nemcev.« Tov. Govekar Vinko, Stara vas 83 pri Zireh: »Dne 1. avgusta 1943 je iz poljanskih hribov krenila partizanska vojska v smeri nemško-italijanske meje, da bi pomagala na italijanski strani razoroževati italijansko vojsko,* ki ji je pretila kapitulacija. Na Hotavljah so partizani postavili močne zasede za varen prehod ceste in Sore. Vse dopoldne so se partizani pomikali iz Ho-tavelj na Zirovski vrh. Zgodaj zjutraj 2. avgusta so brneli skozi Ziri proti Račevi številni kamioni do zob oboroženega nemškega vojaštva. Enako se je dogajalo tudi na cesti proti Lučnam. Pripravljali so ofenzivo na partizanske enote na Zirovskem vrhu, kjer se je zadrževala tudi Prešernova brigada. Hoteli so jih obkoliti. Nemci so že ob 7. uri stisnili obroč okrog Zirovskega vrha. Od Lučenj do Gorenje vasi, do Zirov in do Podlesca proti Lavovcu, so bile postavljene nemške straže in mitraljezke zasede. Lov na partizane se je pričel od Podlesca proti Lavovcu. z namenom presekati partizanom prehod preko meje. Nemško poveljstvo tega napada je bilo deloma v Gorenji vasi, deloma pa v Lučinah in v Zireh v Sokolskem domu. Popoldne so Nemci pripeljali v Ziri ujetega partizana in partizanko. V bojih so imeli Nemci precej ranjenih. Dne 3. avgusta se je borba nadaljevala še z večjo ogorčenostjo, obroč pa se je vedno bolj krčil. Partizani na Zirovskem vrhu so se razdelili na več manjših skupin in iskali šibke točke za proboj. Vodstvo ene skupine si je izbralo za vodiča zanesljiva domačina Kavčiča - Poldeta in Vllinarja Leonarda. Cdločili so se za proboj na Dobračevi med Surkovo in Martinovo hišo, kot so jim svetovali terenci. Dva borca te skupine sta se okoli 3. ure ponoči priplazila v bližino nemške zasede, vrgla nekaj bomb, nato pa je sledil juriš. Skupina okoli 100 borcev se je pognala čez cesto in preko Sore ter tako prišla na varno v Grob-lovce. Proti jutru so Nemci ujeli spet nekaj partizanov na Zirovskem vrhu. Eden je bil hujše ranjen in so ga Nemci na Dobračevi ustrelili. Proti večeru 4. avgusta pa se je hajka končala. Ze takoj drugi dan pa je bil Zirovski vrh spet poln partizanov, ki so bili med hajko posamič ali v manjših skupinah poskriti. Padlo je okoli 40 naših tovarišev, približno 90 pa je bilo ujetih. Tudi Nemci so imeli velike izgube. Števila ni moč ugotoviti, ker so ranjene in mrtve odvažali v zaprtih avtomobilih v vseh smereh. Partizani, ki so se zbrali ponovno na Zirovskem vrhu, so krenili preko Lav-rovca na italijansko stran.« Tov. Jurca Aleksander, p. d. Pivkov iz Kladja št. 5: »Ze pred žirovsko hajko leta 1943 smo si za domače potrebe zgradili v gospodarskem poslopju v senu bunker. Vanj so se v času ofenzive zatekli trije partizani in ena partizanka. Nemci so približno dve uri imeli radijsko postajo tik pod bunkerjem in so jih partizani lahko opazo-vlai skozi špranje v lesenih stenah. V tej ofenzivi je bil v gozdu pod hišo ujet ranjen partizan, ki so ga Nemci ustrelili že čez nekaj ur pred našo hišo. Doma je bil menda z Bleda. Nižje pod hišo sta padla dva partizana, ki smo jih našli šele nekaj dni po ofenzivi. Eden od njiju je bil verjetno ranjen in je izkrvavel na vojaški odeji, na kateri smo ga našli ležečega v krvi. Enote Prešernove brigade s komandantom Karlom so taborile v Klad j u približno mesec dni pozimi 1943/44. Stab je bil v naši hiši. Tudi borci komore in zaščitne edinice so bili pri nas, medtem ko je bilo ostalo moštvo nastanjeno po sosednjih kmetijah. Kuhinja za zaščito in komoro je bila bila v leseni baraki pri hlevu. Konje so namestili v našem hlevu. Tudi enkrat pozneje se je brigada nekaj dni zadrževala v Kladju in okolici. Ob napadu na Gorenjo vas so se enote te brigade pomikale skozi Kladje.« Oblak Valentin, p. d. Javorč iz Zirovskega vrha nad. Zalo št. 24: "Med avgustovsko ofenzivo leta 1943 je neki partizan preživel hajko pod snopi žita, ki so bili zloženi v enojnem kozolcu nad našo domačijo. Na Selakovem pod Javorčem pa se je neki borec skril na drevo, ali Nemci so ga opazili in z brzostrelko sestrelili. Doma je bil iz okolice Brezij.« Oblak Martin, p. d. Jeran iz Zirovskega vrha nad Zalo št. 7: »Med žirovsko ofenzivo leta 1943 so Nemci peljali mimo naše hiše dva ujeta partizana, zvezana z vrvjo. Odvedli so ju v smeri Gorenja vas.« Peternelj Katarina, p. d. Pešarjeva iz Prijazna Medvedova dolinica pri Škofji Loki kjer bo v nedeljo srečanje borcev Prešernove brigade in vseh delavnih ljudi Gorenjske Vinharjev št. 5: »Po likvidaciji sovražnikove postojanke na Turjaku, kjer so sodelovali tudi gorenjski partizani, je večja skupina partizanov, verjetno iz Prešernove brigade, taborila približno teden dni v gozdu last p. d. Anžonovca iz Srednje vatsi, na parceli imenovani »Jejdovo brdo«. Prenočevali so pod šotori, ki so si jih večji del napravili kar iz smrekovih vej. Tam so si tudi kuhali. Partizanke so ob večerih prihajale v vas prati perilo. Taborišče je bilo od nas oddaljeno ca. 15 min.« Dolenc Jože, p. d. Nacon iz Vinhar- jev št. 8: »Po padcu Turjaka jeseni 1943 se je skupina osmih partizanov — verjetno štab — nahajala pri nas dva večera. Cez dan pa so ti tovariši odhajali v taborišče na Rastohe, k svojim borcem. Po hajki na Zirovski vrh avgusta 1943 so se tod okoli zadrževali partizani, ki so se prebili iz obroča. Neke noči so prišli štirje in so, nato zadrževali v bližnjem gozdu. Hrano jim je nosila v gozd moja žena. Takoj drugi večer jih je prišlo še sedem.« Košir Franc iz Andreja nad Zmin-cem št. o: »Konec februarja ali v začetku marca 1944 so borci Prešernove, Vojkove in Gradnikove brioado pobirali živino v Gostečah, Dragi, Hosti itd. Za vodiče so jim bili obveščevalci Komande mesta Skofja Loka. Stab XXXI. divizije s tov. Pemcem se je zadrževal pri p. d. Janšču na Cžboltu. Enote divizije so bile na položajih sv. Petra hribu, sv. Andreju in na Osovniku. Na Osovniku je prišlo do spopada in so nadli trije partizani. Nekako čez teden dni so so te enote premaknile preko Javorja na Primorsko.■■ Tov. Gartner Ferdo - Mitja iz Suho št. 66: »Ob ustanovitvi brigade dno 12. julija 1943 sem bil dodeljen za kurirja štabu I. bataljona. Z brigado sertt preživljal prve večje borbe z Nemci, ki so brigado napadli z večjimi silami že takoj po ustanovitvi. Z brigado sem se znašel tudi v znani »zirovski hajki*1 avgusta 1943. Prebijal sem se v znanem, junaškem proboju, ki sta ga vodila komandanta bataljonov tov. Krtina in Blaž. Po ofenzivi sem šel z briga0"0 na Dolenjsko, kjer smo dočakali italijansko kapitulacijo. Sodeloval sem pri napadih in razoroževanju italijanske garnizije v Kočevju, pozneje pa tudi pri likvidaciji Turjaka, kjer si je brigada pridobila naslov »udarna«. Brigada se je vrnila na Gorenjsko m°~ števno ojačana in opremljena z novim orožjem. S svojo visoko moralo in borbeno sposobnostjo je že prve dni P° prihodu na Gorenjsko prešla v «f^' živo in likvidirala v kratkem č»Su vrsto sovražnikovih postojank. Dr>-1 za drugo so padale postoianke v b&* skovci. Javorju, Davči in Kamni goric1-Brigada pa je vodila tudi težke boje ob napadu na Železnike, Poljane in CC" vrh nad Idrijo. Izvedena pa je bda tudi znana mobilizacija onstran S^v" spomladi 1944. Brigado Je vodil izkušeni borec — komandant Svarun.« S priobčcnLmi izvlečki smo prikaz**' le drobec naporov in junaštev slavne Prešernove brigade, ki je vlivala stn v kosti sovražniku, kjer se je pojavil*1-Iz dneva v dan so po naših hribih od' mevali bojni klici »na juriš« in prelit3 kri padlih borcev je klicala po maše** In Prešernovci so znali maše*" vanju. vati svojo padle VOtOVari&e, kajti soko so cenili kri. ki je bila prelita 23 svobodo zatiranega ljudstva. Pečar Stane 25 I FRANK OWEN: EDDIE CHAPMAN PRIPOVEDUJE VII. ROJSTVO POSLANSTVA V Parizu je imela biti konferenca in odšel sem tja skupaj s Thomasom in von Grunenom. Napovedan je bil tudi prihod nekaterih načelnikov nemške obveščevalne službe. Tedaj je bii glavni sedež te službe na bulvaru Raspail, toda konferenca je bila v Rue de Loynes 8, nedaleč od Rue de Bac. Mi smo prispeli prvi in odšli v dobro urejeno stanovanje, von Grunen mi je povedal, da je to nekoč pripadalo nekemu Židu. Sedeli smo v sobi, v kateri je bila pisarna. Pijačo je prinesel moški osemindvajsetih let. Predstavili so ga kot Alberta Schola, ki da je bil dolgo časa v Južni Ameriki zastopnik nemških tvrdk. Dobro je govoril angleški. Kasneje sva postala prijatelja. Poglavarji »Skritega bodala« so jeli prihajati, najprej neki gospod Brandy. Zabavalo me je njegovo ime, toda bil je prijazen.in podaril mi je dve steklenki pijače istega imena. Sporočil mi je, da me bodo poslali v Anglijo z nalogo, da bi tam sabotiral. Mimo tega so prinesli s seboj seznam drugih reči, ki so jih zanimale. Podrobnosti da bom zvedel nekoliko kasneje, je .še pristavil. Nato jo vstopil vesel in debelušen možakar. Potil se je, zakaj dan je bil soparen. Bil je videti kakor izrezan iz kake ilustracije; pripovedoval je šaljive zgodbice in nas spravljal v smeh. Konjak in šampanjec sta obilno tekla. Kdaj pa kdaj je debeluhar med dvema šalama zastavil tudi kako ostro vprašanje. Bil je očitno prevejan in vprašal me je, ali sem slišal med ljudmi na Jersevu govoriti o nemškem vohunjenju pred okupacijo, s čimer mi Je dal slutiti, da je bil on tam. S svojim okroglim, mesenim obrazom, s svojo zalogo šal trgovskega potnika, zlravim razumom in zdravo odločnostjo je bil, mislim, dober agent. Angleški je govoril dovršeno. Predstavili so mi ga kot polkovnika Gautiera. Na tem sestanku so razpravljali, kako bi me spravili v Anglijo. Vprašali so me, ali imam kaj proti skoku s padalom. Odvrnil som jim, da mi je to kar všeč. Nato so von Grunonu rekli, naj me izvežbajo v padalskih skokih. Vprašali so ga tudi, kako vobče napredujem v šoli; izvrstno me je ocenil. Gospod Brandv je ukazal, da se moram naučiti uporabljati nevidno črnilo. Večkrat so napili na moje zdravje. Zatem smo odšli na sijajno večerjo v Cafe de la Concorde. Po večerji smo se še malo sprehodili po nočnih lokalih. Vsi so bili nabito polni Nemcev; osvajalci so uživali nad svojim plenom. S Francozi Nemci niso posebno prezirljivo ravnali, pač pa so tako delale njihove rojakinje. Na vse grlo so peli bojne pesmi. Opazil sem, da so se tudi mn*. |a ženske pridružilo temu zborovskemu petju in mnoge Francozinje so me ogovorile po nemško. Čudno, kako hitro lo se naučile jezika svojih novih gospodarjev. Ko sva se s von Grunenom vrnila v Nantes, so me začeli šolati v padalskih skokih. Začel sem z lestvami na vrtu; prislonil sem jih na drevo in malone teden dni skočil po dvajsetkrat dnevno. Nato sem začel vsak dan skakati za en klin više, tako dolgo, dokler nisem skočil s šestnajstega klina, ne da bi se poškodoval. Vojno letalstvo je poslalo učitelja, ki naj bi me izuril v pristajanju s padalom. Ta mož, VVolfgang Blommer. je bil dober učitelj; učil me je, kako moram pristati na zemlji in se zakotaliti, ne da bi se poškodoval. Tedaj sem bil v zelo dobri formi. Vsak dan sem se ur*' v radijski službi, sabotiranju in skokih. Včasih sem se težko obvladal, zlasti še po končani jedi. Celotna Dienststelle se je namreč tedaj zbrala okro9 radijskega sprejemnika, da bi poslušala poročila, če j bila na vrsti »Sondremeldung« je nastalo veliko razbu1" jenje, brž so zaigrali mornarsko bojno pesem — v* FAHREN GEGEN ENGELAND — obrazi okrog radijski* sprejemnika so žareli od navdušenja. Napovedovalec r sporočil velikanske* izgube zavezniškega ladjevja. *0 glavi so mi ob takih trenutkih rojile strahotne misl* mojem očetu in bratu, v duhu sem ju videl, kako 5 utapljata medtem ko na morski gladini plava olje s P° I pl i i.joče se ladje ali pa sem ju videl, kako nemoČn3 drsita s samotnega splava na Atlantskem oceanu po n° številnih dneh žeje, gladovanja in strahotne sartl0^ Sporočila te vrste in novice o bombardiranju Londona 880 silno veselile vsakogar, razen Starega von Grunena. so tedaj pozdravljali po hitlerjevsko, se smejali in kri »Sieg Heil!« Ko so menili, da sem že dovolj napredoval, so me s'ali v spremstvu VVolfganga Bloomerja v Pariz, da napravil svoj prvi pravi skok s padalom. Nastanilo Be v elegantnih apartmajih hotela »Majestic« in se pot odpeljala v Le Bourget, kjer so me predstavili P0,kovn1L. von nieckerju. Ta mi je predstavil posadko letala: • petana In dva poročnika, ki so imeli leteti z mel]T1u Polkovnik se je boril na ruski fronti, zatem pa »° zaupali izvidniško eskadrilo v akcijah proti Angliji-petan je nosil Železni križec. Ko sva prispela na letališče, so mi dali letalsko on ■ in padalo, Razburjenja pri skoku s padalom ni bilo p» Letalo, s katerim smo leteli, je bil Junkersov bornbn