Posamezna s&enriilcsb stane X X>i2i. ¦l^Bto IV«., šitev. 137* V Celfit, peie& due 1. decembra 1922» Poštoiia plate w 9 pttwißt. ---------------------------------v ^^^^^^^^L / /tai ' • ^^^Ä ^^^^B ^^^^m ^^^H^^^^^B fl^^^H ^^^^B fl^Hv l^^^Hi ^^^^L Jl^^m ^^^Hr^l^^^ft isaiie ietno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. • Oglasj za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, .?mrtnice in zahvaie 50 p. Posamezna Steviika stane 1 Din vsak torek, eetrtek in soboto. Urettm-vtvo Strossmajerjeva ul. St. 1,I. nadstr. TeUfon St. 53, Uprasrnidtvo Strossmajerjeva ul. St. f prttHčje. Teiewri St.65. L=> Račun kr. poštnega čekovnega urada Stev. 10.066. «=3 i___________________________________________________________________________________________________;________________________________________________________________________________________________________________________________ Celje, dne 1. decembra 1922 B?5jke in povesti iz dežele sreče in ljubezni brez niuke in trpljenja se lepo Čitajo, stariši jih radi kupujejo J svoii deci za Miklavža ali Božič, ker so prikladne za otroško dušo, ki se naj \ vzgaja v lepih Čustvih za dobro in lepo, četedi brije zunaj burja in vihar in mraz, ki nas starejše spremljaio skozi trdo življenje, ki naj bi bilo prihranjeno naSim malim vsaj v njihovih najmlajžih tetih. . Prav tak občutek imam, kadar vzamern v roko časopisje koncentrira- nega nezadovoijstva in novih projektov o ureditvi našeg,a državnega življenja v oni srneri, da bo zdravo, lepo in vsem dopadljivo. Je to kakor prerokovanje o obljubljeni deveti doželi, kjer se cedi raed in mleko, kjer ni trpljenja, ne so- vra§t.va, ne dela. Vse pride od Boga in iz nebes kot darilo srečnim zemljanom. To je pogJavje iz sveta bajk in lepih sanj, ki so vstvarjene za otroški svet, ki jih pa resnično življenie ne pozria. Stojimo ob četrti obietnici našega jugoslovanskega narodnega in držav- nega ujedinjenja. Za nami je kratka a velika doba. Trdo resnično življenje dela in vstvarjanja gre z železno do- slednostjo preko otroških sanj in zmot naSih mladih let. Prerokov, ki mislijo m žive nazaj in v svojih delih očito kažejo, da žele nazaj, ne manjka nikjer. Ponašaio se ž njimi naži bratje Hrvati, njih stolni grad kraljevi Zagreb se 2e vedno diči z rnafo častno vlogo, da ima v njem zatočišče in varen dom vise ono židovstvo in ves oni internacijo- nalni kapital, koji interesi niso istovetni z idejo in napredkom naše ujedinjene domovine. In krog te osi in na tej hrbtenici visi in se redi vse ono samo- hrvatstvo, ki se ga oklepajo častihlepni ejjoisti slabih značajev in temne na- rodne pretekiosti. Ideja državna in na- cijonalna je silnejša, ko sanie fantastov m sovražni naklepi sebičntžev, na ob- zorju že vstajajo prve konture onega življenja, kakor ga z nami vred more edino hoteti zdrav narod hrvatski, ki bo ob svojem času napravil temeljit konec dosedanji brezvestni igri, tedaj vstane tudi naS bratski Zagreb v oni sili in luči, kakor ga mi vsi Ijubimo — r:aw Zagreb jugoslovanski. Slovenci smo manjši, zatosomorda tüdi naše zablode vsaj v učinkovanju manjše in neznatnejše. V svoji majhnosti pa smo v teh štirih letih se poskušali ie v vseh mogočih eksperimentih, ki niso bili v korist ne naši ožji domo- vini, ne naši državi, ki nam daje vso zaščito naše ekstinence na zunaj in na znotraj. Vsa naša preteklost je poznala le n^egacijo in kntiko, naše lastno go- spodarstvo nl imelo širokega polia udejstvovanja, zato je naš prehod na deio, k» se zaveda polne odgovornosti tako težak, zato je onih vedno več, ki so mojstri kiitike in nevere. Strah pred demagogijo in rnaso onih, ki žive bajkarn in sanjam je tolik, da rnu niso vzdržali niti on«, ki so polni besed ro- I doljubja, ki so bili nekdaj naši voditelji, pa so izdali nas in idejo, samo da bi dvignili sebe. Boje se za Slovence in iSčejo Slovenijo, pa ne vidijo naše ve- i like Jugoslavije, ki nas vse kliče na delo za vseh nas skupni napredek. Mi vsi, ki smo nekdaj trpeli, ko smo gledali, kako se naš narod in naš jezik in naša prava tepiajo, pa smo bili preslab;, da bi zajezili nemSko pro- diranic na nažo zemljo, mi slavimo praznik našega narodnegn in državnega ! ujedinjenja z onim nctrsnjim zadožče- I njem in notranjo sreča, ki jo pozna le I tisti, ki je nekdaj neomajno verova! v naše osvobojenje in danes sredi burje in viharja trdega življenja ni pozabil, kako je büo z nami tedaj, ko nam ie gospodariK Dunaj in nemški gospod. | Pozabljo le slabi značaji in Ijudje, ki • so danes sicer giasni junaki nejuna- ških činov, kojih du§e pa so nekdaj bile mrzle in prazne. Narodno čustvo- vanje se ne da vsiliti, ne naučiti na ' stara leta, ono je plod notranjega do- ' živetja, vzgoje duše in značaja v lju- bezni za ono, kar imenujerno naŠo do- movino, našo rodno zemljo in naš ma- terni jezik. Obletnica našega narodnega in dr- Žavnega ujedinjenja je za nas praznik | j sreče in zadoščenja za vso brezkončno dobo našega robstva. Obhajamo ga v spominih nazaj, z zaupanjem in vero v bodočnost, z zavestjo da sino na bodočnosti naše narodne države dolžni delati vsi z vsemt našimi močmi in | požtenjem. Ivan Prekoršek. Spomin na naše narodno ujedinjenje. Štiri leta so minula, ko smo ne- strpno čakali na poročila iz Beograda, kjer se je mudila delegacija Narodnega Vijeca. Vsi se še spominjamo, kako smo pred Stirimi leti burno in negotovo živeli. Osvobodili smo se Slovenci nem- škega in Hrvati madžarskega jarma, ter začeli dihati zrak svobode. Ali kmalu bi nam z.agrenil nov sovražnik naše veselje, renasitna Itaiija je začela se- gati po na5i zemiji, hotela je ugra- biti naše grude koiikor mogoče veliko. Tedaj nam je pa poda! rešilno roko brat Srb. Dne 24. novembra 1918. je Na- rodno Viječe vsled vtisa razvijajočih se dogodkov na slovesni seji sklenilo, da v smislu že prej storjenih sklepov ler v soglasju s tedanjo srbsko vlado proglasi njedinjenje vseh jugoslovan" skih ozemelj, ki so bila preje pod habsburško dinastijo, v enotno jugo- slovansko državo, katerj naj vlada kralj Peter. Zbor osemindvajset članov, iz- voljen od predstavnikov do todaj še ne ujedinienega naroda, se je napotil v Beograd, kjer je 1. decembra pred- ; ložil sibski vladi vr. tedanjemu regentu Aleksandru adreso Narodnega Viječa, | v kateri se izraža žeija po narodnem ujedinjenju. Od 27. novembra do 1. decembra so trajale debate, med ka- terimi so se vrSila posvetovanja. Ko- nečno se je pesrečilo formuiiranje dveh temeljnih državnopravnih lisiin. Dele- gacijo je sprejel prestolonasfednik Ale- ksander, ki ga je p\\ vstopu v dvorano pozdraviüa z burnimi živio-klici. Bil je to veiik zgodovinski trenutek. Go- vornik Narodneg? Viieca dr. Pavelič je prečital adreso Narodnega Viieča, ki se je glasila: Vaše Kraljevsko Visočanstvo! Štejemo si v srečo, da moremo v imenu Narodnega Viječa Siovencev, Hrvatov in Srbov pozdraviti Vaše Viso- čanstvo v* prestolici osvobojene Srbije kot vrhovnega poveljnika zmagovite narodne vojske, ki je v skupni horbi z armadami močnih zaveznikov storila predpogoje za izvršitev velikega dela naiiega narodnega ujedinjenja. Slovenci, Hrvati in Srbi, ki so na ozemlju bivše avstroogrske monarhije izvršili prevrat in začasno sestavili nezavisno narodno državo, prožeti z idejo narodnega edin- stva in naslanjajoči se na veliko na- čeio demokracije, ki zahteva, da mora vsak narod sam odiočati o svoji usodi, so že v izjavi Narodnega Viječa od 19. oktobra objaviii, da žeie in se ho- čejo ujediniti s Srbijo in Črno goro v edinstveno narodno državo Sibov, Hrvatov in Siovencev, ki bi obsegala ves neprekinjen etnografski teritorij Južnih Slovanov. Da se ta misel pre- tvori v dejstvo, je skieniio Narodno Vijece na svoji seji dne 24. novembra, da proglašuje ujedinjenje države Sio- vencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo in Črno goro v eno edinstveno državo in ie izbralo svoje odposlanstvo, ki stopa pred Va5e Kraljevsko Visočanstvo, da Vam ta sklep Narodnega Vijeca uradno sporoČi v svečani obliki. Sklep Narodnega Viječa je, da \i- vrSuje vladarsko oblast na celokupnem ozemlju edinstvene države Srbov, Hr- vatov in Siovencev Nj. Veličanstvo kralj Peter, odnosno v Njegovi zameni kot Regent Vaše Kraljevsko Visočan- stvo, ter da bi se v spora/.umu z vSa- do Vašega Kraljevskega Višočanstva in s predstavniki vseh narodnih strank v Srbiji in Črni gori imela obrazovati edinstvena parlamentarna vlada napod- ročju Jugoslovanske države ob strani edinstvenega narodnega predstavništva. i Vaše Kraljevsko Visočanstvo ! ; Narodno Viječe Želi, da bi se z i ozirom na provizorično stanje to za- \ Časno narodno predstavništvo sestavilo v sporazumu z Narodnim Viječem in s predstavniki naroda Kraljevine Srbije ! ter da se določi odgovornost državne I vlade po modernih parlamentarnih na- čelih napram temu narodnemu pred- stavništvu, ki naj bi ostalo zbrano do Konstituante, da princip ustavnosti in i parlamentame odgovornosti vlade pride j do popolnega izraza. Iz istega razloga i bi ostaii v veljavi pod nadxorstvom državne vlade dosedanji avtonomni administrativni organi, ki bodo za svoie uradovanje odgovorni avtonomnim predstavništvom. V tej prehodni dobi bi se po na- šem mišljenju stvorili predpogoji za I končno organizacijo nase edinstvene države. Naša državna vlada bi v to svrho morala pripraviti Konstituanto, ki bi po predlogu Narodnega Viječa bila izvoljena natemeiju splošne, enake, tajne in proporcionalne volilne pravice, j a sestala bi se naj pozneje šest me- j secev po sklepu miru. Nakar je odgovori) prestolonasled- i nik Aleksander: i Gospodje poslanci! t Va^ prihod v »menu Narodnega Vijeca Srbov, Hrvatov in Siovencev, dostojnega predstavnika široke na5e misli, in Vašo sporočilo njegove zgodo- vinske cdločitve od 24. novembra, s katerim se proglaSuje ujedinjenje celega naroda in cele naše mile, zmučene toda slavne domovine, me je prtšinil s glo- bokim veseljem. Sprejemajoč to poročilo sem uver- Jules Lemaitre: Kralji. (Dalje.) Nevede sta začela Frida in princ Re- Jioa govoriti glasneje in mrmranje n]l- iKJvega pogovora se jc slišalo ori c1o1kbje kakor n.iene tovarjSi- ce. Ko je vzdignila glavo, se je ogibiua p-rincevi'h oči, katere so ogledovale slL\o bitke pri Kaguzi, ki Jc viscla na liasiiroi- «i steni. Ko se je vrstüa procesija, prin- cev, miuistrov, poslanikoy in komornf- kov, se jc zdeto, da ie stari kralj Kri- stkm zadremal na prestolu. Stari kralj se je zamisUL Ta obrect bneia. vesclja, pri¦ katerem se ic eutilo hc- kai nasprotiijočega, neko nezaupanje m •malodušnost, ga je domistil na drug vc- licaste-n in inivdušen, -na prazjiik njego- vega Jtronunja, ko je bila vsa Alfanija, narod, plemstvo, meščanstvo, onodusno /drtizeiio. Kako je bilo lepo! Kako ne- ])reniagJjiv<> zaupanje ga je navdujaloi S kako vexo, kiuko zavestio svojega posla- ništva in mayiljenja na njcgovem m!a- dem čelu, se je zavedal svoie kraljev- ,ske vloge! Vsü je žrtvoval, zatrl je svoja ;iy- ravna čutila, ki se niso ujemala z njego- vo SLivcreno dolžnostjo, nič sea nl mogio odvrri'Ui od nje. 0 nasladah skoro ni ve- del, ogibai se je žensk, nobeno ni hotel odlikovati. Svojo poroko, politično ni smatral za drugo, kalkor sankcijo zve^e s sosednjo državo. Trideset let ic živel z dobro ženo, .M se jc zaveciala dolžnosti sv-ojega jar ma. V začetkti je bila njegova goneičnost in zatajevanjc poplačano. Vojno z Av- strijo ie hrabro vojeval in povečal je lneje Alianije. LjU'dstvo ga je obožavaTo. Vsled-njegovega strogega gospodarstva in vestnega izvrševanja poslov je nje- govo kraliestvo procvitalo. Naravnj 2u- nieliski viri so bili prvič skrbno prciska- ni, razvijala se ie industrija do izvan- redne višine. Naenkrat pa se je obrnlio. V tern kraljestvu, ki je bilo tako zava- rovano pred revolucijo že po svoji zem- : ljepisni legi, kjer je bila ustanova abso- | lutne monarhije nedotakljiva. je hitri m- I dtistrijski napredek povzročil, da se >e j sta'vüp socijalno' vprašanje pred politic- no. Odvajeni revščini, so začeli delavci j prestoliee in drugih velikih mest sovru- ] žiti kralja in ga delali üdgovornega za- \ radi krivice, ki se godi njMiovemu stanu. ^ | lzbruhnile so velitae stavke, a zatrl jih j je brczobzirno kralj, mož, ki ni nič dvo- inil o svojem pravu in se ni tresel pred svoio dolžnostjo... { Po Petdesetletnem trudanolnem Jo- in, so ga prezirali oni, za katere je toliko dtlaj, eni so ga črtili, drug! prczlral!. S spoštovali so ga le še plernict in bogati» J ni, a še» ti> so dvomilt o iijem, da bi bil ; sposoben vsled njegove visoke starosU I ustavJjati se novim ideja-m. Skratka bU j je za prve tiran, za druge starec. { Vse to gu je napotilo, da se je odlo- ¦' čil poverrti- vlado svojemu starejSemu sinn. Merman je veljal za svob(xlomisel- ncga, nmožica ga je ljubila in pricako- vala od njega izpolnitev svojili zahtev. Ta sin, sicer pošten in kreposten, je ža- lostjl kralja Kristiairui s cudnim obnasa- njem in kiejami. Tih, zamišljen, ljubeč samoto, tuj vojaškim zadevam, sovraz- nik vsakega razkošja, rnelanholičen, ve- dno v knjigah ... Nobenih skupiiih rnlsM ni imel s svoio ženo, prevzetno princc- | zinjo Villielnnno, nadvojvodhijo po dunu, ¦ energi^no in resno, s katero se je krai] I popolnoma. vjemal v principih. Coi bi Ie imela kuj vpliva na svojega moža! Že dolgo jo je pustil Herman, zatopljcft v svoje suniarije, obupano h\ molčeeo. T e- j mil SHTu je stareek zapustM kraijestvo. i Morda ga bo potolažil njogov drugi !• sin? Navihauec je bil princ Oton, zgub- ! Ijen v pregrehah, do vratu v dolgovui, ! go&t in dolžniiJv vseh izraülitskih baro- j nov, poiovieo v Parizu, bil je princ bu- [ levarda in nocnih restavrapii. j Kar se tiče prmca Renoda, kraljeve- | ga vnuka. je bil sirotu od otročjih lep. \-zgajal se je čisto sam. Kaj naj prieakuje Stran 4. iNOVA D O B A « :üm, 137 )tn, da s tem činom izpolnjujem svojo vladarsko dolžnost, ker s tem samo Jipreminjam v dejanja ono, kar so naj- boljSi sinovi na§e krvi vseh treh ver, vseh treh imen, na obeh straneh Do nave, Save in Drine začeli pripravljati §e za vlade blaženega spomina mojega deda Kneza Aleksandra !. in Kneza Mjhajla, ono, kar odgovarja želiam in zahtevam mojega naroda, ter v, itnenu Njegovega Vellčanstva kralja Petra I. proglaSam ujedlnjenje Srblje z deže- latn nezavisne države Slovencev, Hr- vatov in Srbov v edlnstveno Kralje- stvo Srbov, Hrvatov In Slcvencev... V smislu želj in nasvetov, ki ste mi jih izvolili predložiti in katere jaz in moja vlada popolnoma sprejemamo, bo vlada takoj podvzela korake, da se Cimprej izvrši ono, glede Cesar ste iz- razili želje, tako glede prehodne in za- Casne dobe do sestanka in mesta dela velike ustaVotvorne skupSčine, kakor tudi za njeno izvolitev in sestavo. Zvest primeru in obljubi, katere imam od svojega vzvišenega roditelja, bom jaz kralj samo svobodnim državljanorh Srbov, Hrvatov in Slovencev ter bom vedno ostal veren velikim ustavnim, parlamentarnim in Sirokim demokrat- kim načelom, zasnovanim na splošni volilni pravici. Radi tega Vas bom pro- sil za sodelovanje pri obrazovanju vlade, ki bo predstavljala celo ujedinjeno do- movino in katera bo v zvezi najprej z vami, potem pa z narodnim predstav- niStvom, s katerim bo delala in kate- remu bo odgovarjalaL. Tako se je izvrSilo ujedinjenje formalno in državno pravno. Dne 20. decembra 1918 je nastopilo naše prvo ministrstvo, dne 29. decembra pa je vzela Narodna skupščma ujedinjenje na znanje v svoji zgodovinski zadnji seji. Dne 6. januarja 1919 je izdal pre- stolonaslednik Aleksander manifest uje- dinjenemu narodu. Dne 16. marca pa se je otvorilo prvo zasedanje Narod- nega predstavništva. S 1. decembrom smo tedaj do- segli pravico, da smo upoštevanl enako, kakor drugi evropski narodi. Kakor se vidi dozorevamo, dobilt smo Vidov- dansko usiavo, ki je podlaga vsega našega razvoja. Skušajmo doseCi vsak po svoji moči, da bomo dosegli v ce- loti ideal 1. decembra 1918., ideal močne ujedinjene drave Jugoslavije. P*®lifi&*ie vesfi« »Slov. Narod«. glasilo elitne ljufc- Kjatiske meščanske družbe, ki hoče uCiti Slovenoe politike čistih rok m dostojno- sti, že ne ve več katerih sredstev bl se še poslužil za zmago morale in čistih roK pri obč. volitvah v Ljubljani. V torkovi Jtevilki zopet itprizarja gonio proti rt»- šemu poslancu dr. Kukovcu. ki ga im*- TUije «šejk ul islama vseh pravovernih jedeesarjev«. List, ki je nekdaj vzgajal narod polhično s tem, da ie obiavljal vss resnKne in lažnjive anekdote o »farov- ških kuharicah in farjih*. si ie izbral se- daj druge ljudi, ostal si ie dosloden in zvest, to ie morala in potiti.ka cilindra in fraka ljubljanskega, je ista v bistvu ka- kor pred leii: to je tisti kra-njski libera- lizers ki smo ga mi na Stajerskem vea- no zavračali in Ka tudi danes ne mam- mo, sicer pa vse globoko naše spošto- vanje pred tako vzviSeno na§o prestolt- ©d tega norca, od tega postopača? že enkrat na leto se ni prikazal na dvoru, živel je v družbi umetnücov. pesnikov, novinarjev. • To je bila vsa kraljeva rodbina. Ali naj bi prištel še Hermanovega sina, m*- lega princa Vilhelma, otroka petih iet, nagaiivega in vedno bolanega, ki gotovo ne bo dolgo živel? Njegova mati je bua zdrava in mocna, njegov oče je line* fcisto mladost. Za katersga se bo pokortl ta nedolžni? Morda za kTvavo norost njegovega deda Kristiana XI. morda za erottäne neumtiosti kraliice Ortrudc? Ali bo da! zadoščenje za nadčlovešKo na- porno delo tako dolge vrste princev «- praviteljev m vojakov, ki so celo žlv- flenje neumorno dclali in pri de4u iimrll? Stoietni zakoni med sorodn,Hri iz politic- nih namenov, so pustHi v Ü*ah zadnjega Marburgovca slabotrto in pokvarjeno kri Ubogi kraijevi rod! Nfcirova kri Je npe&ala in njegov duh je oslabel... Kra- ljeva ialost ie postajala vedno večja, start tnož )e v duhn preletet almanai kraWeviii rcxlbiit (Dalje prihj co Ljubliano, kjer nastapajo v 1. \922. taki giasntki, vsa štajerska demokratsKa hlteligenca ie srečna, ko vidi tak duSev- ni razvoj Ljubljane, kojr pa vendar nc zeli tako brezpogojno služiti. ker je v kulturi še zaostala za Ljubljano, ki zaros ni provincijalno mesto več, pač pa sre- dišče in žariSče samonikle liuibljansko kulture, ki h-oce dajatr tudi nani na Se- vern življcnja! Iz seje mLnistrskega sveta 27. tm. Ministrski svet se i© pecal v prvi vrsti z albanskim vprašanjem, nato je pa pn- sei na vrsto stanovanjski in Invalids*! zakon. Minister dr. 2erjav je dobil po- oblastilo, da predloži novek). s katero he poobiašča, da z uredlK) prwJpise naivišje meje za najemnino stanovaniskih loka- lov v razmerju s predvojno najemnliio. Pokrajinske uprave se bodo Dozvale, mokratski klub. Br. 1133. Uoograd, 24. novembra 192i. Poštovani g. dr. Dmko Puc, Ljubljana. Vcieštovani, obzirom na Vaše pismo od 21. o. ni. moram. da Vam odinah izra- vhn, da nisam nikoga oviastio. da u mo- je ime ali sa mojim iincnom vrši agita- ciju za opštinske izbore u Ljubljani i moram, da osudno osudjujem ovu zlo- upotrebu. Ja, obzirom na preteču opas- nost pobede komunističko - klerikame koalicije i na važnost Ljubljana, kao predsedijik Demokratske stranke, pozi- vam sve prijatelje demokrate u Ljublja- ni. da očuvajo jedinstvo i čvrstu discl- rlmw naše partije, kako bi smo trm bili doslcdnji jednodušnoi odluci našega Olavnog Odbora i Poslaničkog kluba od 12. oktobra 1922. g. Primite, gospo- dine doktore, izraz moga naročitog po- Stovanja. Ljub. M. DavWovic. Ureditev delavnega časa. Minister za socijalno politiko je v sporazumu z minii,trom za trgovino po zaslišanju tr- govskih, ind-ustriiskih, obrtniških in ae- iavskih zbornic pripravil naredbo, ki u- rejuje delavni čas v obrti. Minister je razdelil male obrate v tri kategorije, za katere je bil na eni strani merodajen uapor pri delu, na drugi pa gospodarsKi interes dclavca in obrtnika. Prva kate- gorija (težki obrali) ima osemurni de- la vnik, druga deveturni in tretja (zlasti rokodelci s pretrganim in lažjim delom) deseturni delavnik. V prvih dveh kate- gorijah je dovoljeno podaljšanje1 delov- nega časa za cno ali dve ure !e na pod- lagi predloženega prsmeiieyra sporar- uma med delodajalcem in delavci, ka- terih mora za podaljsanie delovnega časa glasovati štiri petine dotičnega 0- brata in največ za tri mesece. Zborovanje samostolne kinetijske stranke. V mestnem «Jomu v Ljubljani se ie vršil 28. novem. iretii občni zbor SKS. Zborovanje, katereKa se je udele- žilo mnogoštevilno udelcžencev, je o- tvoril načelstveni predsednik Pipan. Po- zdravil je poljedelskega ministra Puclja, navKOče delegate in narodne poslanco. Poročal je nato tajnik Bukovec, prečitai je brzojavke, ki so jih noslale razne korporaeije m osebe. Poslanec Rajar je referiral o delovanju Darlamcntarnc?a Wuba SKS. Povdarjal je uspehe, katere je Wub dosegel s svoiim sodelovanjem v skupščini. O dek>vanju finančnega od- bora je poročal poslancc Miiteen, kl je . povdarjal, da Je klub encntktao zahte- val znižanje državnih izdatkov, kar sc je ftidi doseglo. Poslancc Drofenik je govorii o delovanju Zakonodajnega od- bora, v katerem üna SKS svojega za- stopnika. Poslanec Kušar ie govorii o lx>rbi glede oprostitvc voiaške službe letnikov 1898 in 18sW. Poslanec Mer- molja je izjavii v svojein jcovoru o sta- lišču SKS napram drujrinr strankam. Minister Pucclj je razpravlial 0 sploš- nem politiüiicm položaiu v državi. Pri volitvah v odbor SKS je bii izvoijen za naCelnika Ivan Pipan, posestnik iz ViZ- niarjcv, za poslovodece.ua inženjer Fran Zupanctö, za podnačelnike: Ivan Ažman, Ludovik Plavšak in inženier Albrt Ve- dmijak. Urednik Xeieznikar ie prebral soglasno spre]eto resoluciin. v kateri izjavlja občni zbor, c!a ponolnoma odo- brava dosedan.e pozrtvovalnn in samo kmetski misli posvečcno delo s\ojih poslancev, izrek.i ji?n dopoIiid zaupanje hi jim v smislu sledeče resolucije da:e za nadaljno delovanje oroste roke. Z ozirom na norranji položai \e. izdal ob- čni zbor fesolucijo, v kateri naslas"a, da je izhodisče vsega ijoiiticnega dela SKS v izvojevanju popolne Doliticne in gospodarske osaanosvoiitve jugoslo- vnnskega kmeta in p»dive!ske*ra obrt- nika. SKS jc za drzavo in sxer celotno. Sedanja ustava ne ustroza vsem zahte- vam SKS in bi bi!a prrpravljena tudi glasovati za revir.jo ustavc. SKS se zaveda, da je zmasa knietskega ijud- stva nemogoča, če Fe vsc kmetsko i.'i'd- stvo ne strne v močnem zemlioradniS- kem blo-kii, zato bo storila SKS vse, da bo ta blok cimprejc ustanovlien. Obcni zbor ie sklenil odposlati udanostno brzo- javko kraiju Aleksandru. Iz hrvatskega bloka. Hrvatski bios je imel v soboto burno scjo. SeLe ko je KadiL izjavi!, da za enkrat še ne mists iti v Beograd in ko je bil sestanek v Brodu odpovedan, so se duhovi pomr- rili. Za odbod v Beograd so bili hrvat- ski zajedničarji in nekateri poslanci se- ljacke stranke. Frankovci, ki so sami glasovali, da prenehajo biti člani stran- ke, so bili iz nje iz'kljuccni. Radi^ jim je očital, da so &a hoteli ^iueliati v na- rodno i^dajstvo. PovdaTiai je. da ne more iti za politiko, kakor sta rau sve- tovala polkovnik Slavko Kvaternik ill poslanec Hrvoj, da bi narareč stopil v unijo z Madžarsko. Politika, kakoršno vodijo danes Frankovci, se da voditi samo izven bloka. Blok je za suvereno hrvatsko repuibliko. Dokler ne dobi od merodajnih demol\jatskih in radikalskm politikov odločne rzjave. da strmoglavi- jo südanjo vlado in postaviio ob udelez"- bi bloka novo, ki bi izpeliala volitve, po katerih naj se ua temelju programa firvatskuga bloka rešijo sporna vprasa- nja, ne more priti v skupščmo. Njegovo stališče so odobrili. Za javnost so lor- mulirali sklepc^ da odobravaio doseda- njo politiko predsedništva 1IRSS. Sklep o izključitvi frankovcev se uotrdt. Tre- ba se je pogajati s Stoianom Protičem, s srbskimi predstavniki, ki obsojajo se- danji režiim, ie treba doseči sporazuni. Sestavi naj se vlada narodne koncen- tracije m sporazuma s Hrvati. Nova vlada naj razpiše volitve. Zunanja poli- tika mora biti politika miroJiubnosti Jn odločnosti v naših nacionalnih zadevah. Fuiančna politika se mora ravnati po narodnih polrebah. 'Predsedništvo naj ukrene potrebno za sporazum s Srbi. Madžarski špijoni v Beouradu. Beo- grajska policiia ie odkrila madžarsko špijonsko družbo v hiši Rade Pašiča, si- 11a ministrskega prodsednika. Rade Pa- šič je imel pri sebi kuharja, kuharico in sobarico, ki so biii aktivni člani probu- jajočih se Madžarov. Vršili so dolgo ča- sa špijonažo. Brli so vsi trije aretrrani. Pri pre- iskavr so našli mnoffo dokumentov, kl dokazujejo njihovo špijonsko delo. Po- licija is .prfeJÄno stncjalo dobro Iffranhn sce- nan*. OraenUi bi Ie, da bi obiskovalci prihajah k predstavam točno in nemo- tili s.svoio zamudo gledalcev in igral- cev..-Kurjava ie to pot naprcdovala, Mestno gledališče v.Celju. Za četr- tek 30. tm. napovedana predstava ljub- Üanskega narodnega glcdališ&i »Svat- ha Kreiinskega« odpade. UUDSKO VSEUCILIŠCE V CELJU. ¦ ;*V pondeljek, dne 4. decembra se vrst zope< red.no predavanie (saino za Clane ljudsk. yseuctliSCa). Predaval bo tuk. "bancni 'raynateli Uub. kreditnc banke g. Mirko Gruden. Govoril bo: ¦1. O bankah v splošhcm; 2. O razde- Htvi bancnih kupčij. 3. Kui>čiie z vred- nosriiimi papirji. 4. O kupčiti z devizami. 5. O borzL 6. O notraniem ustro jii bas- ke. Prosi'se za točen obisk. ker z'amud- niki zek> motijo. Cklbdrova seja tuk. ijudskcga vsc- uČiHšča se yrSi v .pondeljek takoj po prcdävanju V Tisamrci. Prost se polno- števflne udeležbe. Hinieu- Prašlo nedelia se jc poroCH g. dr. Andrija Novak, so;lni svetnik v Celiuz gospodično Marto Lužqvo tz znanc narodne mozirske rodbine. Novo- porpčcnc«jma Iskreno čestita,mo! ' Narodna ČHalnica v Celju priredi v torck'. 5. decctnbra ob 8. uri< zvečer Mijklavžev večer. Najprvo je prihpd sv. MMavža z vsem nebeškim sijajem.. Nato obdaritcv onih, kr so nru ostali med letom zvestr. One pa. ki niu niso bili •haktonjeni, bode izročil poglavariu peklenščekov. Po obdaritvi prosta za- bava. Darila se sprejema v torek od 1. do 3,. in od 6. do 7. tire popoldne v ve- Kki Žvorani Nar. doma. Podružnlca družbe sv. C. M. za Gaberie yabi na Miklavž.ev večer, kl ga prirexji v pondeljek 4. XII. v dvoTam kina" Gaberjp ob 6. xiri zvečer. Sporea: petje, deklamacije, otroška i^rica, C'z- vaiiaio malčki otroškejra vrtca), nastop Mrkiavža in obdarovanje. Plesna vaia Sokolskesa drqstya se vtšI.V; petek, 1. decembra ob 3. iiiri pop. v telovadnich Renegatstvo in nemčurstvo zopct deinonstrira po celjski Cillier Zeitung ter se skuša oprati in iz&ovarjati na neniško se glaseča rodbinska imena nc- katerih naših hi koroških narodniakov. Na tern polju, sospodje celiski nemSki trgovci m obrtniki, ki živite od slovcn- skega .kruha in vzdržu.jcte Vaše celjsko nemško glasi-lo sc ne boino prerekali. Ne gre za imena, ne s:re se za raznc »itsche ali cggc« in drugc take jezikov- ne nQStvore, ki jih ie rodilo na na5i zemlji renegatstyo in valpetstvo, za zgodovinsko resnico in za de.istvo gre, da site nam skozi stoletja pili našo rodno kri, da. ste vzgajali iz naSih rojentn Slovencev -odpadnike in sramotilce slo- vienskega imena m^ mhternesra jezika, da ste z •denarjem in silo vstvarili nc- ko credo ljudij, kole plačana nalosa jc bila, da so zastnipliali rase, siovensfco živlicnje. , To je. brio ono. kar z gn.m- soCTi in gnjevom imenujemo naše nem- čurstvo in renegatstvo. Po osvobojen?u naSega naroda tz te nemškodunajske lažikiifture, ki je med nami kradla otro- Ske'd.wSe, smo bill vsi trezni in mirni slownski mo/Je mnenja, da je prisel ^as, ko Inhko na to sramotno preteklost pczabimo. In pozabili smo krivico m nasilje, hdpnščail smo velikodnSno mu slec, ßa bodo ma.lo§teyilni pravi Nem- ci, ki'.so med riami znali to ceriiti-, za-. peljani in nekdaj odvisni rcnegati.pa (?a bodo iskali. prayo pot rmzai k narocTu. kojemu. so se pod pritis,kom razmer !z- neverj'll Dožtve.li pa nisrno tie jedno, • ne ciftiffo. Naša v.cllko.di]§ndst. .se ,nam vraČa ,s„ po-novnim izzivaniem. 'fertm mofk'sjediti naS. od,e:ovor, ki ne pozna poiovi^a.rstva.' S'..ceijskimi nem^khrii. .tr.. gov'cV'fefXq. Wafe.,o"d sloveiaskega c.»e- ' ¦narjä, ne bomo' polemizirrtii,^ Casq-'. pisjn, ne porno se prerekali zniihovlm ' neTn^tfn:;1'sfom;; ''kj ...'se^'ic " imenrtydl «DeiYtScJfe Wnc^it^'in Ie' 'dän^ 'rävno to, k^fie buVS::>tri gospodo %o jekclä]'" že y'' ay^tnjs'lfih ffnših ffovori}!,:^rayiba teda^-M^f: jfe^^ijfrnii'pöinnR. .ni "keciar narodni Slovenec in narodna gospodinja ne bo več poznala nemške trgovine v Cel>u, tedaj bo naše življenjc zdravo, in tedaj sele postane.k) pravi Nemci, Rt žrve z nami, zopet vredni, da jih pozna- 1130. Naj si Nemci iai renegati mirno r\- stanavJjajo javne in tajnc organizacijc proti nam, pomagajmo jim pri teui del» prav krepko in pošteno s tern, da jih ne poiznamo nikjer, ne tarn, kjer se beraCi za nji'h milodare, ne tarn, kjer se Jim vsipa nas denar, da uganiajo v preobi- lici prelahko zasluženega kapitala do- sleden boj proti vsemu, kar ie nasesa. Poznali smo nekdaj geslo »Svoji k svqh! jrm« — povniinip se nazaj in pustimo Nemce in renegate, da greiio k svo]im in med svoje. Tako bo prav nam in go- tovo tudi vsem celjskian nemškirn tr- govcem in otbrtnikQin, kr v svoji midu- ti ošabnosti v svojem nemSkeni lištiču to od nas dannadan očito in odkrito zahtcvajo. Narodni ponos unora poznati tudi'narodno doslcdnost. ako nr vse skimai prazna fraza. Na^ poziv velja celjski narodni iavnosti, da tiapvavi v tern pogledii red in mir. naši narodni liridobiüii krogi pa se naj tega tudi polno zitvedajo in store svojo dolxnost v vsakem oziru. Žensko društvo v Celju kupuje pri- vatne knjižnice oziroma kn]ig;e. Srecni celjski konzument! Zadnja oprostitev teh celjskih gospodov pekov je šla očhridno tern gospoiom v glavo. V Mariborn in v Ljubljani ie cena bele- mn kruhu 24 K, črnemu pa 20 K za kg: ¦v Celju pa izza 27. tm. belemu 2S K m crnemn kruhu 26 K za kg. Oi srečni Cas zdaj celjskim pekom pride. Pri določit- vi cene kruhu v Mariboru in Uubljanl se ic ugotovila kot najvišia dopustna cena: cena cnega kg belc (rt) moke, ki niti ne doscga K 24 p. k«:. Ista kalknJa- cija bi sevcda morala veliati tudi za Celje, ki leži menda — če tudi proti volji gotovih gospodov — še v Slove- niji. Kaj pravi k temu celjski aproviza- cijski odbor? Javnost prrčaku.ie od n#- ga točni, nujni, utemelieni in cnergiCni odgovor odnosno de^janje. Ce je pa re»- nicna vest, da so si pri zadnji petkovf seji segli gospodjc naravnost v lase In Ke po brezplodni debati razsli brer sklepov, ki jih ljudstvo pričakuje, potent seveda Čakamo zastoni na to. da Celje ne bo več najdražje mesto v državi. Prepoved prodajanja tobačnih tz- delkov v javnih lokalih. Monopolna «- prava je izdala strogo prepoveJ, vsled katere jc prepovedana gostilničarjem, kavarnarjem, hotelirjem itd. oz. njino- vemu osobju prodaja tobačnih izdelkov. Ce bi se to ponavljalo, bodo krivci kaz- novani do 30 dni zapora, oziroma se jim odvzame koncesiia. Porotniki za četrto porotno za sedan je ! v Celju so bili minuli pondeljek izžrcbani. Porotnor zasedanje pa — kakor smo že poročali — odpade. Par slučajev se od- stopi mariborski, nekaj pa Ijubljanski poroti. Seja celjskega občinskega odbora se vrši 4. decembra z običajnitni poro- čili posameznih odsekov. Slovensko zastavo smo zapazili te dni na stavbi Jadranske banke, zna- menje, da bo stavba kmalu pod streho. Trinadstropna palača bo nudila precc.i stanovanj, v katera se preselijo pred vsem uslužbenci banke in napravijo ta- ko prostor drugim. Popravek v štev. 136. Martinov vc- čer ženske podružnice CMD. Qospa Šancerjeva soproga lesneira trgovca v Celju, je podružnici poklonila 2 gosi (ne Pa gospa dr. Sernečeva) tcr še odbor enkrait tern potom prisrtn-) hvalo iz- reka. Odlikovanje. Z rcdom sv. Save V. razreda je odlfkovan g. Fran Marinček, ravnatelj tukajšnje trgovske Sole. Če^ stitamo! . I Ustanovni občni zbor Društva les- nih trgovcev v Celiu. Dne 27. tm. vršil se je v Celju ustanovni obeni zbpr dru- stva lesnih trgovcev, ki je prva društ-' vena organizacija te stroke v Slovcmjt.- 'Zbor je bj'l dobro o^iskan od uglednih trgovskih tvrdk iz Savinske.. SaleS'ke in Prayjn'jsk'e' dpline. Zbpr.ova.nje. je uw** . del obrtnozadnizni komisar Z^iožn^,,! ki jjp. tudi sicer yodil pripravljalna, clcfa za ustanovitey' (dhrusjt'ystt s,predayaniu^n.r, o Pomenu m ciljiji" UstinovIjijnegä ^rur , ;štva'i 'Poyod.ustanoyj.tyi. ie dalo "na. eni 1 stranj. pdkianjaipče. staiišče prjrtnih' ip,, blastl' gle'de uitahä^lianja. ^ strogo vniii.| zadrug zä.posa^e^ne'lcatcgonte..trgay*'¦ stva, na drugi stranr pa pomanikanje vsaikega smisla v obstoiečih trgovskih gremijih in zadrugah, v katerih so lesm trgovci včlanieni, za težnje te • stroke. Cjlj društva je predvsem združiti vsc poštene lesne trgovske tvrdke v močno organizacijo zoper one mnogo^tcvilne povojne trgovce, katerhn, manjkajo vsi pogoji za solidno trgovanje: materijefc- ha podiaga, izobrazba in poStenje, in ki so tekom par let zapraviti to, kar si je lesna trgovina v desetletiih s po«5ten;m delom prklobila, ugled in zaupanie v iavnosti. Društvo hoče biti svojim C;a- nom skupna posvetovalnrca v vsen strokovnin vprašanjih, ustanavljaw skladišča, nabavlja>lnice in druge gospo- •darske» papraye, posredovati pri ob!a- stvih in skrbeti za izobrazbo svojih članov v vseh aktualnih vprašanjih s prirejanjein shodov in podučnih prc^a- vanj in začeti čimprej z izdajanjem stro- kovnega časopisa. Vsi navzoči so takoj pristopili k-dništvu kot rcdni člani. Prvi odbor se je sledcčc sestavil: prcd:-\, .-nik. Vinko Kukovec, Lava, njegov namest- nik Fran Pajman Celje, tajnik Viktor Belrč Celje, blagajničar Ernest Marine; Celje, odborniki: Maks Cukaia Ojstri- ška vas, Klančnik Fran Rečica n.; P., Fran Podbrezni'k Oornjigrad, Ivan Šrc- botnjak ŠL FJeter y Sav. dol., Karol Teppey Celje, Josip Winter ZreČe, na- mestnika: Stefan Lokar in Ivan Pfeifer Gaberje. Rač.. revizorjem sta 'izvoljena Blaž Sce. — MeseČna članarina rcdnih članov, ka- teri P'lacajo pri vstopu enkrafno pfir stopno pristojbino Din 100.—, §e. Ie pr«. vo leto določila iia, .s)in ^5.—. Društvo J :e pristopilo kot cjau k Zvezi obrtnlh društev za Slovenijo. ObČhi zboT je nied soglasniin odobravaujem spread 3 rc- soluci'ie, y katerih zahteva odpravo prometni'h ovir, uzakonjenje usposoib- Ijcnostnega dokaza za nastw lesno- trgovskega obrta in najstrožje zasledo vanjc fušarjev v ten» obrtu. Tudi se je izbraila deputacija 4 članov (Avguštln, Jänner, Marine in Staroveški). ki je po- I sredovala pri trgovski in obrtniSKi zbornici v zadevi spremembe carinske tarire, da se omeji inozejnska konkn- •renca na domačem trgu. DruStvo booe tekom meseca decembra priredilo vet! sestankov agitatoričnega. in sploSno podučnega značaia v Savinski in ?a- leški dolini hi bode mesca ianuarja skt!- calo zopct večje zboroyan.le v Celje. Danes obsega društvo samo one kraje, kateri po svojih prometnih zvezah gra- vitirajo v Celje; pričakovati pa je po današnjem razpoloženju, da se bo mo- ral delokrog društva y kratkem razteg:- niti tudi na ostale kraje bivše Spodnje Stajerske in Prekmurja. Dijaška kuliinja v Celju ima v po- tek, dne 1. dec. ob 8. nri zvečer v go- stilniških prostorih Nar. doma svoj obč- ni zbor, nakar se šc enkrat opozarjajo vsi člani in prijatclii društva. Dijaska kuhinja v Celju je prejela od g. Fr. Mastnaka, notarskega names?- nika v Ljutomeru 400 K, namesto v.enca na grob svojemu prijatelju g. dr^ ho- manu, zdravniku v Radečah. Westenova tovarna za posodo na- merava znatno skreiti svoj obrat, ker je nastopila pri kupčiji velika stagnacija. Kino Gaberje. V petek 1., v soboto 2. in v nedeljo 3. decembra se predstavJja »Tajnost na Martovem dvoru«, senza- cijska pustolovna dnimii. V ^lavni vlogi Harry de Loon. Dnevna kronika. Prihodnja številka «Nove Dobe» iz-p ide v pondeljek 4. decembra. Odkritje spomenika vojvode Mlšl- ča. Dne 3. dec. bodo odkrili spomenHt vojvodu Mišicu, ki je umetniško dc^o kiparja Gjoke Jovanoviča. .Pri sloves- nem odkritju bo prvi govor.il^ patrijarn Dirrtitrij, dalje n.iinistrski predsednik nr>- .rodne skupščne dr. Lukinič in vqjni ins ' nistctr P^Šič, . . | flmeljska podružnica Žslec yabi k , mnqgobr.pjni udcj.ezbi občiipga zbora, jki\ se tip yrSji v.nedejjo, dn^,3...,il '}$2Z;fQp .-. 2.'Hiri popoldne , v gdsti.lni ;.gi. Franc; Pikl-ng|"v Žalcu po öb'Cajhein, dnevnGin ! redu..PVid|t^'YSi,! ~ Odbar. .; ,; ,.\ PetdesetleMca nadaornika A;ndrpJa r .Rapetä, . pna, ^i. noyeinbr^., ftraznuje , pctdeiyeil^ini^o -svp'je^a -roistvä .okraVni.i! §o]ski..rvadzQr;njikj' Andwi JT;nne:.,ki jc.-7rvafi'-; strokovnjak na šoJskem poliu. PriobČU je dolgo vrsto pesniških in Dripovednih prispevkov v »Zvončku^. »Vrtcu«, v »Damačenv ognjišču«. »NaSi. bodočno- sti«. S pcdagogiškitn» člankt v ¦ «Učiteli- skem TovarišiiJt in »Popotniku«. • Pod naslovom »Mladini<> je.rzdal sedem mla-i dinskih knjig v založbi društva za zgrad- bo učiteljskega konvikta. Težka telesna poškodba. Iv. Smaj- dek, pristojen na Dolenjsko, radi tatvi- ne neštetbkrat preilkaznovan, ie bil pr- votno osumljen, da je oropal dne 15. jun. v neki gostilni pri Brežicah na okn cesti v Dečnih selih Antona Radetiča in mu odvzel 1000 K, nato ga pa težko te-. lesno poškodoval. Podatki za rop to biii pri razpravi nezadostrii. Smajdek je bil radi tega kažhovan samo radi težke telesne poškodbe na 16 mesecey težke ječe. ' ¦ t '[ ; " _ ; y Smrtno ponesreiil. Poseshiifc hi tr- govec Josip Pugelj iz Strum: nri Kočevju je tako nesrečno padelpo stoonicah. da si ie prebil'lobanjo. PrepeiiaH so ga v i bolnišnico, kjer.je čez par ur uinrj. Grozen požar v AmorikL Qoniia- cijev kolegrj in znamenita knjižnica v Vinnipegi sta. zgoi'cia do tal. iPr? poža- ru je zgorelo več os.eb. IS pa jebilo te^ko opeklih., Dosedai so izvlekli iz razvaliai štiri.trtipla, štiri pa še pogre- šajo. . Stroj, ki pokaže petroiei v vsakl glopini je iznašel Pierre Kstines. prose-- sor na vseučilišču v Toulousi. Dvanajst le^t jc proucav.'il radioaktivnost kovin, nakar je sestavil stioj, s katerim je mo- goče odkriti vrelce nafte, če so se tako globoko. Najbolje deltije, če \e zemfja hladna, od 2. do 7. arc ziutra». Izumitelj iznajdbe niti neproda,-nrti ne razodene tajnosti, pač pa io }e voljan dati lui raz- polago francoski viadi. Največji preinogoviiik na svetii se tiahala v Mandžuriji. Pripada sedaj Ja-1 ponski, društvo je angleško. Na dan se izkoplje 12.000 ton. Vročina v AvstralUi. »Daily Mai!« poroča iz Sidneya, da je velika vročina, ki vlada v Avstraliji, povzročHa požare. Celi gozdi in prerije so v ogniu, ki o- groža tudi vcč mest. Državtia železnic« sprejema urad- iiiske pripravnike. V področjn ravna- teljstva državnih železnic v Zagrebti je popolniti več izpraznjenJh mest. Pro- silci, ki reflektirajo na ta mesta, moraio biti jugoslovanski državljani, ne smejo biti mlajši nego 18 let in ne starejši nego 35 let. Za uraidniška mesta se zahteva matura srednje sole, za poduradniška pa štiri razredi gimnazije ali njei po- dobne sole. Biti tnorajo zdravi in neo- ženjeni. Parni hotel lokomotive eksplodlral. Osebnemu vlaku ,ki je drdral s polno paro iz Velikega Bečkereka. je naenkrat eksplodiral kotel. Dva kurjača sta bsta smrtno nevarno ranjena. vlakovodja pa lahko. Nečaka hotel utopitl v vodnjaku. Vid Bosankovič iz Velikega Središta se je hotel polastiti posestva svojega dva- najstletnega nečaka Milana. Ko sta de- la la sama na polju je zgrabil Vid Milana in ga vrgei v vodnjak. da bi utonil. U- boga žrtev se je po velikem trudu re- i-Sila. iz vodnjaka, šla v Vršac in hazna- nila oblastem ljubeznivega strlca. Stars Vid je bil aretiran. | 2ftve zime v južnl Srblil. Tudr v južni Srbiji je zadnje dni nastopil obču- tcn mraz, ki je zahteval žc več človes- kih žrtev. Tako so našli na potu KoČa- ne-Kriva Palanka zmrznjenega seljaka (jerasima Gjorgjeviča iz Trnova, v sem Kovaču in v Cajnici pa so haSli dve ne- znani osebi, ki sta postal! žrtev hudega mraza. ! ; Avtomobilska nesreCä. Btizu Frama pri Mariboru se je prigodila profilo stv boto tcžka avtomobUska nesreča. iNTa- nekem cestnem ovitiktf je avtomobil ba- rona Rosmnnitha- zdrsnil s noledencTe ceste v. -iarek. V avtomobilu je sedefa : baroniea Silvija Rosmanith; ki je vsled sunka padla. iz avtemiobUa tef-'zadela' t glavo v .'.4revo- obcesti. Zftdnbib'je;na. •'glavi težko¦ -poRkodbo.- Prepeliali soft1-]© ¦' ,v mariborsko ¦bolnico. ¦• - ¦ ¦ ¦ ¦ • Sitirtna fiöSreöii fta GrlrrtavciK V so- botf) ponolGlnese1 üe^ödprlaviM več:ja' >:T ' ''zbn ijtrblianskiH' -ftiTistoV: v ffo*ia.- ' , niimi ie 'bil turf}' sin tnesJne&a : sv'ethi'ka: •Tur-ka^ «1-vskultant- Jos^'iFuhk. ?V"1ifc'st:eTjo.- ;" iSO se odpravili iz Coizove koče čez Ma-- ria'Y^attoh *n-4*dtrtd (" • ; line .med Velilvin^ >'' v>tra.» 4. »NOVA DOBAi Žtev. 137. nom Malega Orintavca. Avskultant Turk s»; jc Ioci4 od družbe in kljub svarilom, se s-pustH.naprej kakrh 100 metrov v do- lino tor se vzpenjal potcm naravuost ,po steni liavzgor. Dospel .ie na strmo snc- žisče, tu pa mu je naenkrat zdrsnilo ?n nesrečnež je drvel z vehkansko brzlno po strmem snežišcu in čez stenc pribli- žno 150 metrov nav/.dol. Njcgoy ceplu je ostal na niestu padca trdno zasajon | \' srceK. Pruzba ga je nato šla oprezno iskat. Nasli so ga mrtvega pri neki ska«, OiavK) je imel taka razbito. da so mu r/- stoplli možgani. Požara. V Središču ob Dravj Je po- ža-r U'pepelii hišo in gospodarsko poslop- ie posestnika I. Modriniaka. Le neum-or- nemu delu požarniih bramb se je zahva- liti.-da m zgorel ves Kornji del trga. — V Novem Sadu je pogorela v noči od so- bote na nedeljo konfekcüska tovarna »Rapid«. Ogenj je unicü vso tovarno z biagoin vred. Nesrece vsled niesle. Zad.iije dni je v južni Augliji zlasti nad Londonom tako gosta megla, da se je pripetilo že nešte- to zel'c&niskih in tramvajski'li nesreC. Vcs promet ie omejen, povsod nap.rav- Üajo -signahie naprave, vlaki smejo vo- ziti Ic 0 do 7 mijj na uto. Ubegli kaznienec punesrcčil. 2e vec"- krai predkaznovani Jožef Palfi je skv- sa] uiti l/ subotiske ječe. Spustil se je po vrvi iz drugega uadstropja na tla, « sredi pota sc mu je vrv odtrgala in pa- del je na tla tako nesrcuio, da si je zlo- tni-1 obe nogi in roki. Morgan pride «a örusciisko konlc- renco. »Chicago Tribune« wvlja. da se bo udeležii Pierpont Morgan bruscljsfce konfotence, ne samo kot tiiii opazovalec. 2ena župaii. V mestu Davton, Fla, je bila izvoljena pred kratkim za župana tega mesta žena dr. Josie M. Rogens. I>r. Rogens je izvrsevala službo šolske zdravrwoe 15 let. Mesto Dayton je zhn- sko' zavetišče bogatih Amcričanov. D'Annunziovi Hterantf proizvodi Neki Clovek je izra&inil, da ie italijim- ski pesnik in vodia fašrstov dosedaj na- pisal 21 milijouov 300 tisoč vrst v stihih in prozi all 1000 vrst na dan v teku 40^ let. Da se vse to napi^e fta v^apir, bi biio trcba 200.000 pol. Ce bi te spise ureatl po dolžini. bi dosegli dolžkio 4000 k.l- Joiuetrov, od Madrid« .proko Moskve oo Kazana. Satnoinor avljatika. Avijatik Izidoi Nowtoti Kurt, star 30 let. ki ie služil za časa svetovnc vojne v fraiiooski In an- jCioS.ki vojs-ki, se je usinrtii v New-Yorku s strupenim plinom, Zločin Wrtveca, V Iiavreu sc je do- godtl nenavadicn slucal. Nekai delavccv, zaposlenih pri neki zgradbi, je slišalo v bližml pok revolverja. Ko so prišll na mesto detonacije, so našii v iarku encga svoiSi tovarisev, ki se je ustrelil v glavo *er držal še vedno ki^evito rovolver. Ko so ga hoteli potegniti: iz jarka, re mrtvec ustrelil in zadel delavca, ki je bil takoj mrtev. Ko so mrliča viekli, se Je polrcsla njegova roka in zopet ie ustre- lil, a tokrat ni nobenega zadel. 34 let stavkaL V Burlhitomi Jowa Je umri zatano\ itev novlh dečiUi domov, ki se bodo postaviJi v večjui mestilj v Jugoslaviji. Cudjm dvojčka. Neka žcna v Mo- stanneu na Prancoskem je porodila dvojčka deklico in dečka, ki se je nahajat pod kožo svojc sestrü na desni strani telesa. Pariški kirurg Meudhi jc izvrSH na deklici posrečeuo oflperaciio. Dekllca j- živa, bratec pa je pri^el mrtev na svet. Brezžičtio vodljlvc teteče bombe. Amer&anci rn Francozi so iznasli stra- hovito orožje: brezžično vodliive lete^e bornl>e. Kakor poročaio iz Zedinje*iih dr- žav, so poskusili s tako bombo na 150 km dolgom poletu. Bombe so konstru- irane podobno zračnmi letalom. Et»o ta- ko bombo so poslali preko New-Yorka in so jo pustili pasti ntt ve4ikem neob- ljudenem polju, kjer ie s straSno silo eks- | plodirala. Se bolj uspešne so na tern po- lju iznajdbe Francozov. Morski roparji na »ngleški ladjl. Na krovu anglešk. parnika »Suian« se je nahajalo večje število evronskih in ki- tajskih potnikov. Ladja ie odšla iz Ma- sao in je bila namenjena v Hongkong. Med vožnjo se je pa j)olastilo 65 kitaj- skih potnikov ladjej navalili so se na Ca- stnike, ranili kapetana, prvega castniXa in nxulinzenjerja, krmarja in nekaj Evro- pejeev. Dva widijska paznika so unioriLi. Roparji so nato odiwli blagajnc Jn se po- le» sti-H vrednostnili papiijev. last potni- kov. Ko so Jadjo in potnike popoinoma oropalli, so odšli s ixjmocjo rešistnih Čo*- iiov na varno. . J Za vizum poinih listov italijanskih državljanov se zahteva odslej v smisln reci'procitete taksa 150 Din. Koliko poje človek v 70tih letih. Ne- i do jci izračunal, da pojc človek, ki je d ravrtanju z mo- štom), v Kostanievici (pom. okr. eko- ijonia Ambroz, a racijonelnem gnoienju) in v Starem trgu na Štajerskem, v žup- iikču (okr. ekonom Werniig, o peruttiv-' iKiistvu in praSicjereji). 2. Na praziiik , hvala Bogu, danes na iasnem. Zato pa skrbi modteisno zakoiiodavstvo. da se v pijatiem stanu storjena dekuiia, ki oško- dujejo ali ogrožak) pravne dobrnie (žlv- Ijenie, zdravje, spolna medotaltnjenost, cast, imovina, javni red, itd.). kaznujejo s kaznimi pri sodiščiii. Ker stojmio preö dejstvom, du pride skorai do novega kazenskega zakonika, ki nai velia za našo celokupno državo, nai našitn čita- teljem pokažemo, kako ie bäo in je še < tern iKigledu sedaj pri nas, in pa kako naj bo v lnxlo^e jx) predlogiti stalncga ?^konodajnega sveta mifiistrstva prav- de, ki je ravnokar izda! svoj načrt no- vega ka^jcnskega zakonika v tisku. Star I kazenski zakonik. ki je pri nas še v rabi, nckako sam skrbi za to da sc pijancu ne bi prcveč v krrvdo stelo to, kar jc v pijanosti napravH hudodelskc- Ka! Ce stori kdo hudodelstvo v takem sta*iju. ki je posledica preobUeRra tiživa- nja alkoholsk'h pijač, n. pr. v deliriju, se kazenski sodnlk njegovega dejanja mtl lotiti ne sine. Mora ga »oprostitii! Le I svojcimi kolegi, c'rvilm-mu sodniku, ga sme naznaniti, da ga ta »nrekliče»; all niti ta ga nc sme oddati n. pr. v kakSno prnnemo zdravHišče. — Hudodelstvo, stor'eno v popolni pijanosti, ki pa ni pri- dobljena baš v ta namen, da bi se hudo- I delstvo izvršilo, se ka^nuie samo kot j prestopek z zaporoin do 3 mesecev, — pa iKtj je dejanje uničilo žtvijeujc več lju- di, vpepelilo hiše, povzročao strašno po- hujšanjc, itd. Ce pa sc tako deganje re z.naci za hudodelstvo, ampak le za pre- grešelv all prestopek, pa storHca v ta- kem primeru pü,polne pijanosti sploh irKS ne kaznujejo. — Ako pa pijanost ni bila popolna, torei taka, ki bi izkiiucHa du- ševno razsoduost, pot em se da storilcu po seda.i veljavnem kazensketn zakon*- ku pač kazen. toda ne v žagroženi merv, ampak manjša; Jiajti zakon nieni, da je uika pijanost olajševalna okoluost! V*l- janost sa'ma na sebi, ki nima za posiedi- i co nobeoicga zunanjega zlega-ucinka, pa se sploh ne kaznuje. Le zastarelo pi-.ian- ¦stvo rokodelcev, di:inarjev in služabni- kov, ki delajo po strehab ali ki bi mogiT zanctiti požar, dct stari kazenski /akoniK kaznovati, a to k večjemu z cnomeseC- ni'in zaporom. To je vse! Ni čuda, da sc obtozer.i po sodiiih dvoranah tako radi poslužti- jejo izgovoTa: »Pijan sem bil kakor fca- non ...« S tern dosežejo, če žc nc po- polne oprostitve, pa vsaj precei b'azjo kazen. V stalncm zakonoda.vnein svetu nvi- nistrstva pravde, .katerega clan je tud; pisec teh vrsric, si naravno takih nacc! liisino smcH osvoiiti! iPredvsem ix> novem zakonikn ne bo \ c0 nioč govoriti o tern, da bi se sotf- nik siirl, naj smatra v stanju pijanosti all opitosti storjen zločin za miiejše ko/ri.r\r zlocin. Sicer se bo moral oprostiti oö kii7.nL kdov stori inače kazniivo dejanjc v takem stanju, ko je alkoholsid sirup Ze ivnicil njegovo sposobnost, da pojnii tw- ra\-o in značaj svojega dejanja in po tern ravna. Ali Ce sodnik spozna, da je v m- tercsu javne viirnosti, da se tak storliec (idda v zavod za prisüno oouvanje, sme to storiti; s tern ukloni novarnost, da öl ta človek napravil še kaj skode cloves^l družbi. Ce pa ie storilec vsled uzivanja opojnjh pijač k manj sposoben (ne pa: nesposoben), da polmi naravo in značaj svojega dejania in potem ra\nia, onaa ga sme sodnik kazuovati in pole^ tcsa se oa uastopi tisto poixhljsan.Tc, to iift'otovl S'OdLsce na podkitfi zdravni- ske^a pregleda in inncnia. Pa tudi v prime ni, ijaüu -kaiznive^a dejanja ni bH nijan, sme sodišče, sanio da jc agolovUo, da je pija- či \diin, izrect, da ga odda v zavod zn leti; i/ptistiti ga sme uolju druge /;ako- nodaje, n. pr. v civilnem pravu, v po»ir cijskem ali upravn^m postopanju, deiak) v istem smislu. Opozarjamo v posnem*- nje osobito še na zakon iz leta IM16., ki velja na HrvaSkem in ogrnnWuje mofc- nost, da dajejo gostilničarji gostom opoj- ne pijače na upanje. Pri vsem tern bo pad jemati ozir vcliko bolj na dobrotrtt cdokupnega naroda, kakor pvi ua konsti nekatenh posamjznikov, -~ ki jirn alk»- hol nesc ... Gostovanie Celjauov v Žalcu. V «c- deljo, dne 26. novembra tl. so na povr- bilo Dram, društva v 2aicu gostovali p. t. dileta3itjc(inje) celjskega draim. drsi- stva na nasem odru ter uorizorftt MoJi- erjevo komedijo »NamisJjni bolnik«. Po dofecfm prcmor-u dveh let shio imeJi Žalčani zopet priliko se diviti n.a- stopu dragih nani sosedov. ki z vast vstrajnostjo in sistematično dosledno«*- jo negujejo krasno dramsko umctnost scbi v cast in ponos, a nasn to pot v ^aba'vo in — pouk, ki ga je bila delcžns* obilica za'lskih in okoliškiii dlletaaitov \' :napolnjeni Roblckovi dvorani kljuft dejstvu, da je bila — prvič v Žalc« — v treh zaporedni'h nedeliah tretja gTe- daiiška predstava. Le-ta pa k- bila tcmboli z&nimrvu, ker nistno videli le samo unietniske dl- idanto, temveč tudi krasne kostumc. odgovarjajoči času 17. stoletja, kn |C živel veliiki francoski dramatik in ptsa- telj Molierc. Le tri zvezde prelepejca in prenaglo mrnulcga večcra hoCcm imenoma navesti in te so To.inetta, go- spodinja (gospa dr. KaJanova), Argon, namiSljeni bolnik (g. Pfeifer) in ToraaC (g. Rojan) poklicni ijrralec iz Maribora. Ta trojica je dala v družb: osüilih oc- lijcnih diktaiitov užitkaix>lncmu večcra nailepši üijaj, ter uživijala skozi vso ttc- janje »nesrečno« živlienfe dvakrat :t- inrlega in konečno za vscici zo^icr okl rnrtvih vstajajočega nainišljenega bol- ! mkn., ki pa je slednüc vcndarle ozdra- vel. A vsa boiniška družba tcr v njenasi i vrstah zbrani Zalčani smo imcli še po- sebcTi užitek — po preds.tavi, ko nan? je zdravni-k. Dia-forrus-v sprcmstvu M- , tars-kc l.fii'bice podal isoirae slovesBjk'e kupjete in pnrodije, kr ;>o se-lc pra.v- znprav docela ozdravile bolnika in vsc I one — tlsto noč — pred 300 leti zbraa* v Argronovem 'dornn v — Parizu. F. S. Flnigar, Iz moderne&a sreta. Roman. Ljubljana, 192?. IM. zv,.izck zbra- nih spisov. ZaJožtia Jusoslovanska ktm- ffarna. Ccna broš. Din 30.--, vezalH I)in44.— j Kedkokedaj smo dozrveÜ ]>ii nas. Oa ! je šc živ pisateli lahko saan izdal svoj« zbraua dela. Finžgar nam je v prveni m drugein zvczku dal svoj naiboljši rwna» »P(k1 svobodnim so'lncem«, sedaj mu jc sicdil »Iz modemega sveta <. roinan, M smo ga pred 18. leti l>ra!i v \)'xxi m Sve- t«. Ozadje romana ie soeijaino N'pra&a- nje, ki ga je zanesei med Dominsvctovc» rajaii Janez Ev. Kiek, ki Je s svonmi s»- ci^üTOmj pomenki, ki jih je rjriol>čeval ira p^atalicah l>om ui Sveta, navdušil takrat 35-letncga pisatclja, da je Izpregovor« kot posteno čuteč človek za zatiraneg* delavca v tvornicah, dve, tri dobre bc- sede — kapital b.sesava delavstvo m vidi v njein samo živ stroj. ki mu oclrc- ka dušo in pravico do kolikor toliko »- dobnega življcnja. Mlad zdravnik Dr- Vinko Sluga. ki je nastavlien kot tovar- i«ski zdravnikj pride v dotrko z dclav- stvom in začuti, sam poln idealov in o- sebniLiga poštenja, da je dela vec tudi čto- vek, ki je mnogokdaj celo boljši; kot ta- ko7.v. inteligenca. Dr. Sluga, ki je saw že »načet od soeijalnega vprašanja«. pa vidi v tovarniškem uradništvti od ravna- telja doli do vratarja »nagnito družbo*. Na caw strani moč, poštcnic, delo, žuljara roka, delavstvo, na dniKi strani kapital, salon, brczsrčnostj püanost. zahrbtnost m nepoStcnost, uradni^tvo tovarne. Mcd ta stebra ozadJa je postavl|cii mlaidi zdravnik, kot žariščc. h katCTeaife se tzteka vai dogodkov iii ga nagiba ke- daj v to strugo, potem na zopet v drugo. Kot sv'Ctie süke nam osianejo v slw- minu pošteni delavski vodja Peter * njegova nevesta' Maretka, originalna, « srčiK) dobra Alma, hčerkn raviiatelia, Id velja kot »hišni križ«, i;i nad vse shui»- tTčen Prosenc, Slugov pri]ateli. Lopov Seme m neodlo^ni kontrolör. püaiil vratar in intrigantska Korta so X<- \4zaicdavci v telesu poštent^lruibc. La- d, v bistvu poStena. samo nečimenifl žena kontrolorja, Id se nam zdi obžarjiN na pominu i»<>samezni prrzori, ki jiii ie Finžgar pri- caj-al z lnojstrsku roko v svoi roman. Kafco n. pr. v dvoboju namaha s plosko saWgo Prosenee Don Jiiana Scmeta, ka- ko govori Peter dvanaistorici ožiih pri- iateijev svoj socijalni govor kako kle- čcplazi vse prcd brezsrenim ravnatc- liern, kako v Almhii dusi dozorcva Ijube- zc« do Sluge, kako doktor vrši svojo dojtfuost ob bolniSki postelii heerke svo- }\{i sovražnikov itd. * Teluiicno je ronian pisan prav ns- peto, značaji so osi.ro rjsani. milje tovar- «e .sijajno zudet, opisr narave naturni *n r«oj>rhviljeni, prim-:re in pesniške prisprf- dobe originalne in polne poezije- Zato Pte.žgarjcv roman iz «'Vlouernega sveta ¦< lit- sine manjkati v nobeni kniižnici, no- beiiem salonu. nobeiii čitalitici. kor spn- da brczusovo.rno med najboliša dcla na- sega stovstva. Roman ic sc dandanes ra.vnoti.ko modern, kakor tcdaj, ko je l>rviO zagtednl luč sveta. Obrtni vestnik. Ukvidacija obrtne zadruge. Shičaj, ki je.med obrtniskimi zadružnnni org*.- ni'zacüjami menda osamljen, odkar }e v. vvaški (^atec) je zelo živalmo. Cc- rife so za nov:i hmelj 700—900 Kč. za Ian- ski 450 Kč. Oddaja vinskih trt iz državnlb trt- «Ši oasadov. Državno vinarsko nadzor- «Mtvv) v MariboTu daje s tem vinograd- Milkdkfl nii znanje, da se bodo spomhdl lefel 1923 oddajale trte iz drž. trinih na- s&dtiv v Slovcuiji (podpisano nadzoTnv- štvo iina na razpolaxo okoli 50.000 cep- jljüiik, 25.000 korcnjakov in 200.000 klju- čev) po sledečih cenah in sicer: 1. cep- ttenfc^ Ia, 1000 komadov za Din 1500.--, 2. koretijaki la, 1000 komadov za Din ' M.~, 3. kiiučl Ia, 1000 komadov za i>fti 150.—. Pri dodelitvi trt se bo ozi- rilo v pni vrsti na manj imovite posest- «*e» ki doprinesejo od pristoine obcine U#adevno potrdllo. Nadalje veljajo te ctene lc na oddajnem mestu v prrstojni dTŽ. tftnict. Omot rn dovoz na železnico ifi pošto sc zaračuna posebei. Trte do- bijo le vinogradntkl iz Slbvenije, ki se zavežcjo. da bodo istc sadili na lastnl ^Cttllji. Pri dodelitAT korenjakov se bo o- zirato v Prvi vrsti n:\ one naročnike, ki lifttnt-ravajo zasaditi lastni matičnjak, prt dodelitvi ključev pa na one, ki cepijo Ufa m lastni vinograd in ne za prodajo j» ki doprinesejo tozadevtto potrdilo pri- zibm občine. Naročila se sprejeniajo prt drž. trtnih tiasadifi ht pri zgoraj mie- iwvatiem nadzorniŠtvu in sicer najka- siieje do 10. decembra tl. Pt> tem roku 3«^ trte razdelijo sorazmerno med vse o- jprftvičene naročnike, katerim se do-sta- *t tožadevria nakaznica. Vsak tiaročnik, kl fce mu nakažejo naroöene vrste trt, je obvezain iste prcfV2eti in plačati. NaroC- niki. ld dobijo dodeljene druge sorte ne- go so jih naročiLi v nadotnestilo, morajo liakaznice, če dodeljenih vrst ne želijo, t.ekoni 14 dni s priporočeno m>što vrniti. drugače so tu.di oni zavczaai, nakazane trte prevzeti in plačati. Uvoz sladkorla v našo državo leta 1921. Iz Italijc in Amerike se je uvozHo I v našo državo 1. 1921 33.777 stotov su- rovega sladkorja v vrcdnost 129.117 Din. Uvoz rafiniranega kockastcga slad- korja je znaSal 23,281.560 kg v vrednosti 145 inUjonov 362.442 Din. SIad!kornega prahu pa se k uvozilo 8,296.98° kg v vrcdnosti 64,537.827 Din. . Cene svin]. V Vojvodini m. Sremu so začek" rasti cene svinj, kcr so nekaten trgovci Imp Hi veüke kolicinc. Pred nekai dTievi se je plačalo za k'JC žive teže 48 do 51 K, ;\ sedaj se plača 56 do 60 K za te- y.kc svinje zato se ne izplača izvoz. V nemškeni okupiraneni področjii sc plača 2400—2600 niaTk tj. okoii 104 krone, v Češkoslovaški za prvovrstue lnadžar- ske in rumunske s\rinje 13—14 Kč., za transport od meje do namembne postaje okoli 3 Kč za kj?. Na Dunaju se svinjsko ineso malo kupuje, ker je goveje cenejše. _______J_______________________________________________________ | Henri Allais: Novembrsko jutro. Doktor Maiiiffot se je vscdel na stol, naslonil, potrkal na prsa. in zasto- knJ: »To bo moja snirt! Srce je nekaj shibega pri nas zdravnikih. naipor ga -n- ničujc.« Chauvon je zaničljrvo ¦Dotnigail x ! rainanrj. Doktor je postal živahe«. »Ker imamo mrzle obraze in mirno roko, miislite, da mi ne obcuti'mo, cTa smo iz kamcnja, neobčutliivi. Ne, žali- lx>2 ne! Ce se moramo toliko let boriti s smrtjo, če se ves čas trudimo, živ- ¦Ijenje o'hraniti. ki teče iz vsakega vo- Kala kakosr voda iz košare, se mora v takem boju srce izrabiti. Ali mlslite, da nekaznjeno ncpresta.no brskarno i>o čkive.ški ffiiKbobi? In v srce segajoči spomii! na lastne sorodnike pri poglodu na isto bolezen, ki je tudi nie uničila? Sknitka v petdcsetih letih smo kakor drevesa, ki imajo še dobro ohranjeno skorjo, znotraj pa so otla. Majhcn su- nek — m že ležimo. Neroden poklic! Koli'ko boljše imate juristi od nas.« »Ni'kar na'S ne varajte z va$imi raz- burjeiiji,« je odvrnil gospod Chauvon, >-čc bi vas .posliišal, bt mis-lil, da je sa- mo pri vas tako. Ali m iiobenih drugiti hudih ran, kakor fizicne im nobenih skrbi, kakof pred kirurgično opi'Tacijo? Aiotite se dragi moj! Jaz scm se v svo- jcm poklrcu že parkrat prepričal, kaj Je strah in groza; veliko mouh priiateljev bi vain iahko povedalo- -podobne Oo- godlljaje.« Maingot se je sočutno nasmejal. »Povejte vaš dogodJjai. morda vam bo olaišano.« »Dobro, hočem se olaišati. — Ore v tem .slučahi za navachiega morilca svoje niatere, ki sem Ra zagovarjal pred vojnim sodiščem. Moi klient se »e imenoval Alfonz Juliard. služil }e vo- jakic'i v svojern rojstntim rnestu Rofuen pri pešpolku. Vzgojen je bil s svoiiin starejšlm bratom od skope stare matere. Ta brar se ie oženil z brhko in pošteno dekllco ter se je nastanil v predmestju Saint Sever kot umetni mizar. Nekega pon- deljka zjutraj so ostala vrata in okna v stanovanjii stare matere zaorta, ktjub trkanju in klicanju peka m mlekaricc. Sosadje so slutili nesrečo. poklicali so poHcijo, odtrgali ključavnico hi našli starko zadavljeno. BHa je že mrzla ?n trda. Preiskovalni sodnik in državnf pravdnik sta priSla. Nasla nista nobenr- ga sledu kakega boia samo omara 3e bila odprta rn vsc v niei Dremetano. Prihranki starke so izsdnMi. Mizarja m njegovo ženo so prlpe- liali v stanovanje, okameneb sta od strahu. Spremila sta staro mater ao hiše in jo zapustüa. ko ie šele odpira^a vrata. Brat Alfonz bi lahko oričai. Napisali so zapisnJk rn zaslišali A!- fonza. Nič ni hotel natanko govoriti, ves Je bil zmeden. Po njegovi izlavi bi sprc- mil starko do kuhmjc in k) zapnštH, ko je še nekoliko ž njo pokramlial. Drujra dva pa sta ostala prt prvi iznovedi. vsi trije so bili vsled nasprotstev osinn'ieni. Medte»m }e zdravrifk truDlo mitaif- ko preiskal, dofcnal je, da ie bila starka j od zadaj napadena in z rokami zadav- ljena. Na zadnji strani vratu so se po- i znalr odtisi itdhtov na palcih. Preiskali so tudi obleko ter nasli na njej zeio majhne volnene niti, rudeče. kakor Jih j imajo voiaške hlače. Alfonz ie bil mo- rilec, starejšega brata in njegovo ženo so izpustili ter verovali niunüna izpe- vedbama. Zadevo je vzölo v rako sedaj voj- no sodišče, ki je pričelo preiskavo na podlagi hipoteze, da se je po odhoclu za- konskega para AWonz i>onovno vrnil k stari mated. Mož se je ho^el i/uovariati na vse mogoče načine. Nekega dme, ko ga niso vuc upra- ševali, je povedal vse svoii svakinji, ki ga je poslusaila s solznitni oomi, sliSal je 'dogodek tudi jetniški paznik, ki je oba stražil. Priznal je vse tudi sodniku, le to ni hotel povedati, za kai ie> porabil denar. Trdil je, da se vec ne spominja, kako velika svota je bila. iz kake vrste denarja jc obstajala in se ie nazadnje izrazil, da je denar ponoči. ko se je vra- čal v voiašnico izgubil. Ker mu tega vojaški zdra\iiik ni verjel, se je začel mož ie-zki. »Sedaj veste, da sem umoril in ti- kradel Da vse to priznavam in vam 5e et'krat ponovim. Dalje me pustite prT miru.« Določilf so menc za njegovega za- govornilva, pa tudi jaz nisem kljub pro- šnjam nit opravü. Zdelo se ie, da *e njegovo priznanje izviralo bolj vsled u- trujenih živcev, kakor pa, da bi si olaj- šal vest. ZveČer pred obravnavo mi je za- upal čudiie stvari. Bil je Ijubček svoje svakinje, v katero .ie bi{ strastno z^iljuD- liioi. 'l"a divja strast je obviadala po- poLnoma vse njegovo delovanje. Rekcl mi je: »Qospod odvetnik. ker ie že tako daleč prišlo, ne morem več nazaj. Žclim Ie, da bi se vse hitro končalo. naj bo Ze kakorkolt. Z bratom bi se tako nekega due sprejela, ker je bii eden od naju preveč.« Drügi dan je bil lenosrlasno obsojen na smrt. Spisal sem prošnjo za pomilo- ščenje. Brat hi svakinja sta se mi prišla zahvalit. 2ena je bila lepa in fina, njen mož ie napravH vtts suroveža. Večkrat je ponovil: ,Ta prokleti Alfonz...!' in se toilkd ob kolena. Celi teden ie prebU Alfonz mirno. Ko sem ga Pa obiskal 6. decembra, ga Je zapustila encrgija in začel je plakati: ,Moje moči so tzcrpane, saj nocem drugega, kakor 12 krogeli v telo.' Na- enkrat se je pomiril in mi rekel: ,Ali ml obljubite, da me spremite k izvršitvi obsodbe?' Obljtibä sem mu. Pred vrati jetu>- šnice je stal tajnik voineca scxliSca m mi pomoltl nek papir: ,F3erite, jutri zjtitrai tri četrt na sedem, ix>miloščenje je odklonjeno.' ,Hvala! Ob šestih pridem.' Cudil sc je, ko sem mu razodel mo- rilčevo žeJ.io. Nekoltko me je spretnil na konco ulice pa se je ustavil in mi dejal: ,Qospod odvetnik, trideset let Le služim in dvaiset od njih sem se pečal s sodnimi akti, ampak Častna beseda, te dogodbe ne razumem .. .* Nisem mu odgovoril. Poslovil se Je in mi voščiJ. naj se drugo jutro hrabro drum. Drugo Jutro sllšitn kočijo, ki se jo ustavila pred mojim stanovaniem, hitro vstanem in se nervozno oblačim, skusil sem naglo nekaj pojesti, a želodec mi je odpovedal. Na wlici je bilo hladno, vzvošček ie zaspal, stresel sem ga in nwi zaklical: ,Na streliSče!' Med vožiijo scm prcmišljevnl o Juliardu, njcgovi hladnokrvnosti. o sva- kinji, bratu in stari materi. Oddelek infanterijc k korakal čez pot, na mostu jih jc doscl drugi oddelek. Kočija je obstala, pripeliali smo se na mesto. Trijt možj,c so ravnali tla pri vho- da na strelišče. V njihovi bližini je bil major s svoiim pobočnikom. ,SpIezajte čez tü breg in pojdite ck> konca/ sta mi rekla. Ko sem bil nu visini. sem zai>a-zil na obüh straneh razvrščene ixjsce, oreizku5eno In potrjeno. Obrnite se takoj na «45 K^ Fesa 26-1 Hamburg A 118. Papenstr. 95. Obi. konc. posredoualnica ^ za promel z realitetami: ^l ilnton F. Mmkl CEL3E Hralja Petra c. II CEL3E Posredujc prl prodaji ozir. nakupu ' eemljlšf, hiš, vil, gradov, velikth in mjilih posestev, industrijskih podjetij 1 ltd., ltd, vestno in fočno. 45- 25 j Ant. Lečnik O urar in iuvelif o Celje, Elavni trg St. V 1358 Ja 5~l Banaška moka Cofaolada Kakao K^vin p«*idatek Koniak Run« Like^ji Sl«vo«ka MandeBjni R zitte C««be Češplje Vanilifa Žafran Dišave Roipräl po celem M\fM zb 5 H naprej Anton Močnik GlÄvnl trg 8 CELJE ßlavol trg 8 Sio no veiiko i Sfofovi fiordsisi Uni Plio 1 sva ostala manufakturna roba dobiva se najjeftinije kod: LIBERTAS d.d. ZAGREB. Zrinjski trg broj 15. Telefon broj 27-04. ¦«*"wartu* Naznanllo« ; Vsetn trgoveem, modistkam In cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo s HlobuRi fn slamntkt v Celju, Gosposka ulica št. 4. 45-37 ! ; Trane Cerar, I tovarna klobukov in slamnikov v DomŽalah X-au orehova debla P. HiflBrSPErflBP, Celje,Gregorčičevau.3 \ i _________________________________________________________________________________________________________________ Sprejmetn več mizorskih nev proti plačilu. Za hrano in stanovzmje i skrbi vsak sam. Cenjene ponudbe na Franjo Vehovar, tovarna pohištva, Celje, Boris Ipavčeva ulica. 10—1 Dobi'a hrana: Cel](, Blavnf trg it. IQ/1., zadoja vpata. J{azg!a5 o ponoVni ofertalni licitaeiji dobaV za biralnico V Vojnitn. V pisarni podpisanega upraviteljstva se bo vrSila dne 2 decembra 1922 ob 10. uri ponovna ofertalna licitacija za dobave mesa, kruha, mlevskih \z~ Pelkov, Špecerijskega blaga, mleka in drv za dobo do koncem junija 1923. Portudniki morajo založiti običajnb 5% kaveijo in zadostiti morajo po- gojem, predpisanim z zadevnimi zakonskimi določili glasom objavljenega razglasa hiralnice z dne 16. oktobra 1922 v uradnem listu št. 111 z dne 26. oktobra 1922. Popis potrebnih količin blaga in ostali pogoji so ponudnikom na raz- polago v upravni pisarni hiralnice* ttpratittljsWo hiralnice V Vojnify, 2—1 dne 24. nov. 1922. Set Sim, to, prioi, 1, tapir, sadje in druge dezeine pridelke kuptlje in prodaja Oset Andrei, Maribor Alekaanilrova cesla »7 818b9-46 Telefon t8 Fristno slii/ouko, ftonjaft, ram, ti\, kavo, cokol dc in use SpEcerijsfiD in holonijalno blago se dobi po nizhlb dnevnth cenrlf pri tvrdhi Ludovik Pelek - Celje . ¦*" Cankarfeva ceata it. 4. "^ _Vupuietn w«e dezeine pridelke. { 29-14 ?n/a brvabKa jtedionka podružnka Ccljc Aleksandrova ulica. tl»ta«ovliena |. 1846. Ustanovljena 1.1846. DelniSka glavnica z K 200,000.000'- Podni ^wke: Beograd Bjelovar Brod n. S. Crikvenica cakovec Daruvar Delnlce Djakovo Gjurgjevac llok Karlovac Kraljevica Križevcl Maribor JMJtrovlca Nova Qradiska Novl sad Ogulin OsUek g. grad CENTRALA V ZAGREBU. Vlogc: K 2.000,000.000- Rezerv. zaklad: Podružnke: Požega Rijeka Senj Sisak Skoplje nad K 135,000.000' Subotlca Sušak Sv. Ivan Zelim Varaždin Vel. Gorica Vinkovci Virovitica Vukovar Zagreb, Htca 117 i Zemun. Ekspoziture; Osijek d. grad Vlnlca. Prejema V|oge na hranllne knjižice in na tekočf račun.— Eskomptira menice in devize, Prejema v jnkasd tu- in ina- zemske menice in Leke. Izdaja 4V2o/ene Zastavnicein41/2%ne obveznice, ki so davka proste, pupi- larno varne in imajo jamstveno spo- sobnosL Kupuje In prodala , * , .* , * r **«*Ja valute in devize. Izdaja čeke in krcditna pjsma in preskrbuje izplačila na te- melju akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Daie kredite v razni oblikL IzvrŠUJe vse boržne naloge točno in kulantno. Posreduje pri nakazilih iz Amerike v tu* zemstvo. Straj 8. »NOVA DOBA. Stev. 13?. i MAMODNI DOM CNA OGLU V PRITUÖ11D | Stanje hnm. vlog čez K 52,000 OOP — Vrcdnost rezerv čez K 14,000.000 — Sprejema hranilne vioge na hranilne knjfžice in tekoči račun ter jih obrestuje po &%*U hL»ez odpovedi, 5-5f[20l0 2: odpovedjo, večje siai&i© naiožbe po d«»g* ^Jekirafeli&iično podjeijea MM za BlehtratßSinicßo industrijo d. i o. z. ESisra Eliars Elin grad8 elektrlLne centraBe in omrežja) pvoizvaja in ^obavKja v«e elcSiftvične strojc in e-ektrotehn'cne apavate in isdelkn; »jpojekiira brezp^ačno vse naprave in obrate, lei so v TTve^S h aSektriko. 132! 25~ + TeSuiIC^e pisarne Ira zaloge: LJiatolJaMa,, Dunajska cesta, Palaöa LjablJ. kredltue baabo. 1321 25-3 Maribos», Vetrinjska ul. 11. 1172 24-8 za obdeloyanje kowSne, ^^«•tf^^li^^ kaHor tudi iransmls je, plugs, OjTVUjC? motorji In mlatani stroll so stalno tt zalogi ]pr»I fiarlo Jetzteaclier d. d. ZACREB, VlaSka ul 25, Tel. 4-90. Generalno zastopstvo: Zimmermann-Werke, Chemnitz, A. B- C. Motoren- Oes. Wien. ~ Quntramsdorf, Artur Hauser & Co., Schweissanlagen. Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolžan Kralja Petra cesta CELJE Kr^lja Petra cesta iZvrduje vsa «Sela točno In solidno. S S S Gene zmerne. 53 Proračuni na razpoSago. 52—47 99 104-60 Oglejte st manitlakturno trgowlno jr. is:xjx>xs Baberje St. 3 (gostilna Plevcak) nasproti Mestnega mlina. Priporoča se vsem odjemalcem: na drobaso in debslo. Dospela je velika množma inozernskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer ., sukno za moške in ženske obleke, cefir, ' šifon in raznovrstno manufaktumo blago. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila na S3omöekovem trgu v DeSkovl hiši v CöSjUj poleg fame cerkve 1264 13—10 Bogata izbira vseh vrst, od najnavadnej- Sih do najfinejših vedno v zalogi. Spre- jemam tudi popravila po najnižji ceni. Jos.Vranjek. Tr govina z ^^BantepSj^kSffn in modnim bfa$omv > xeftskitm in nio&kiroi petHlom ter igračami < FRAIIC KRAMAR 144 50-42 poprej Psraca & ECramar Na äroftwo I CBLJB Na debclol Zaloga oiga^etnih papia^čkov in atr-ocrsac. ¦NAKA^ILA VALUTE AKRCDITIVI t. v^u \ mm/fa. AVvXS ^^^> \3 VECJB DAXJB VEZAJVE VLOO1E PO DOOOVORU__________________________^T