Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1’-
Stev. 209.
V Ljubljani, petek 16. septembra 1938.
Leto III.
Chamberlainov! razgovori s Hitlerjem so veljali plebiscitu - Drugi sestanek - v ponedeljek
Chamberlain danes odpotoval v London - Francoski ministrski predsednik gre danes v Anglijo - Posrednik Runciman
odpotoval danes v London
16. septembra, o. Angleški ministrski z letalom družbe »Imperial Airways«
družbi zunanjega ministra v. Ribbentropa s posebnim vlakom na Berchtesgadensko postajo. Tam sta ga sprejela minister dr. Meixner in Hitlerjev adjutant major Stumpi.
Pred postajo v Berchtesgadenu je bilo zbranih veliko ljudi in časnikarji vseh narodnosti, ki so prihiteli v Berchtesgaden deloma z letali. Ko je Chamberlain stopil s postaje, ga je množica pozdravila s »hura« klici in ga pozdravljala v angleščini Chamberlain se je s Hitlerjevim avtomobilom v spremstvu drugih šestih avtomobilov odpeljal v Grand hotel, ki leži na bregu nasproti Obersalzberga, kjer je Hitlerjeva vHa. Predsednik Chamberlain se je v hotelu ustavil pol ure, potem pa se je z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom odpeljal po zastraženi cesti do Hitlerjeve vile na nasprotnem bregu, kamor je prišel ob 16.55. Hitler je prišel Chamberlainu naproti do vrtnih vrat in sc z njim zelo prisrčno pozdravil, nakar je povabil angleške goste in nemške dostojanstvenike na čaj. Ob 17.30 sta se Chamberlain in Hitler umaknila v kanclerjevo delovno sobo, kjer so se začeli razgovori, ki so trajali do 20. Chamberlain je odšel iz Hitlerjeve vile ob 21.
Miinchen, prdesednik je
po 13. uri priletel v Miinchen.
^a miinchenskcm letališču so razobesili zastave s kljukastim križem in britanske zastave. Mnogo sto ljudi se je zgrnilo okoli letališča. Ko je predsednik britanske vlade Chamberlain stopil iz letala, ga je prvi pozdravil britanski poslanik Henderson, nato pa nemški poslanik v. Ribbentrop. Chamberlain in Ribbentrop sta si prisrčno stisnila roko. Dobre volje in v neprisiljenem razgovoru se je Chamberlain v družbi v. Ribbentropa in britanskega poslanika Hendersona odpeljal z letališča z avtomobilom. Na vožnji proti postaj! je prebivalstvo Chamberlaina prisrčno pozdravljalo. Ko je prispel na slavnostno okrašeno postajo, ga je v čakalnici pozdravil gauleiter Adolf Wagner, nato ga je pa z Ribbentropom spremil do vlaka. Malo pred odhodom posebnega vlaka je na postajo prišel tudi bavarski namestnik general v. Epp. Ob 13.16 je vlak odpeljal proti Berchtesgadenu. Ko je zapuščal postajo, so Chamberlaina pozdravljali prisrčni vzkliki »HeOl in Hurral«
Nekaj minut po 16 se je Chamberlain pripeljal v
Ob 21 je izšlo kratko nradno poročilo, ki so ga razdelili množici časnikarjev, katera je neprenehoma naskakovala vse pomembnejše n cmške osebnosti, tla bi dobila kakih podatkov o razgovorih. — Poročilo pravi:
»Vodja in državni kancler je imel v četrtek na Obersalzbergu z angleškim ministrskim predsednikom Chamberlainom sestanek. Med razgovorom je prišlo do prijateljske in odkritosrčne izmenjave misli. Angleški ministrski predsednik bo odletel v London jutri, da se pri-sveluje z angleško vlado. Drugi razgovor med vodjem in angleškim ministrskim predsednikom bo v nekaj dneh.«
Predsednik Chamberlain je snoči v hotelu sprejel dopisnika londonskega »Daily Maila« in mu dal naslednjo kratko izjavo:
»Imel sem prijateljski razgovor s kanclerje"1 Hitlerjem, v katerem sva pretresala sedanji položaj in bom gledal, da se čimprej spet sestanem z njim.«
Danes zjutraj so v okolici angleškega ministrskega predsednika izjavljali, da bo imel nocoj" in jutri v Londonu posvete z vlado ter se bo vrnil v Nemčijo v ponedeljek in imel popoldne drugi sestanek s Hitlerjem.
Pariz, 16. septembra, o. Poročajo, da bo francoski ministrski predsednik Daladier še danes z letalom odpotoval v London, kjer se sestane z angleškim ministrskim predsednikom Chamberlainom, s katerim se bosta razgovarj ala o Chamberlainovem sestanku s Hitlerjem in o stališču, ki ga bosta Anglija in Francija zavzeli z ozirom na Hitlerjeve predloge. Sporazumela se bosta tudi o stališču, ki ga bo Chamberlain zavzel v ponedeljek pri drugem razgovoru s Hitlerjem.
Berchtesgaden, 16. septembra, o. Reuter poroča, da drugi sestanek angleškega ministrskega predsednika s Hitlerjem ne bo več v Berchtesgadenu, temveč v Berlinu.
Praga, 16. septembra, o. Odposlanstvo lorda Runcimana poroča, da bosta Runciman in Gvvatkin danes odpotovala v London na posvetovanja z angleškim ministrskim predsednikom in z vlado. Runcimanov tajnik Gwatkin je z ozirom na to nenadno odpotovanje izjavil: »Gremo v London, da rešimo mir in se čez nekaj dni vrnemo v Prago.«
_ Berlin, 16. sept. a Uradni nemški krogi o vse- 1 bini včerašnjih razgovorov med Hitlerjem in predsednikom angleške vlade popolnoma molče. Diplo- I matska osebnost, ki je prisostvovala sinoči slovesu med Hitlerjem in Chamberlainom pravi, da je bilo slovo obeh državnikov zelo prisrčno. Iz njunih obrazov je bilo mogoče razbrati, da ni prišlo med njima do nobenega nesoglasja.
Ker tudi t angleške strani potrjujejo, da je večurni razgovor med Hitlerjem in' Chamberlainom potekel v zelo prijateljskem duhu, pravijo v Berlinu, da je treba gojiti najboljše nade za uspeh tega razgovora, ki je za evropski mir odločilen. Zadnji stavek uradnega poročila, da bo v nekaj dneh prišlo do novega razgovora, je treba razumeti tako, da bo razgovor najbrž v ponedeljek. Naj bodo sklepi angleške vlade po Chamberlainovem poročilu taki ali taki, se bo ministrski predsednik v ponedeljek vendarle vrnil v Nemčijo, da nadaljuje razgovore.
Česa zanesljivega o predlogih, ki jih je Hitler dal za rešitev nemškega vprašanja v ČSR in o stališču, katero je do teh predlogov zavzel Chamberlain, ni mogoče izvedeti. Splošno mnenje, katero potrjujejo tudi italijanska poročila pa je, da je Hitler predlagal Chamberlainu naslednje:
1. Praška vlada mora takoj odpoklicati iz nemških krajev vojsko in policijska ojačen ja.
2. Treba je takoj uvesti postopek za ljudsko glasovanje, ki naj odloči, ali hočejo
državljani ali pa
češki Nemci ostati češki hočejo priti pod Nemčijo.
' To jo po Hitlerjevem mišljenju edina rešitev sudetskega vprašanja.
Nemški krogi trdijo, da v Berchtesgadenu nimajo vtisa, da bi bil Chamberlain tej zahtevi nenaklonjen, saj je utemeljena v načelu o samnodlo-canju narodov. Hitler je no teh vesteh Chamber-leina, s katerim Nemci v C'SR razglašajo svojo vo-
la ina opozoril na včerajšnji razglas Konrada Hen-Ijo po priključitvi k Nemčiji.
Zaradi zahteve po plebiscitu, ki je tako važna, da se predsednik angleške vlado ni mogel in smel odločiti sam, je danes odpotoval v London, da se posvetuje s svojo vlado. Nemškim krogom se ta Chamberlainov korak zdi sam po sebi umeven.
Rim, 16, septembra, o. V italijanskih poučenih krogih odobravajo Chamberlainov korak in pravijo, da je treba pričakovati plebiscita glede sudetskih Nemcev. t'e so bosta Chamberlain in Hitler sporazumela, potem ni dvoma, da bodo vse češko vprašanje končno in veljavno uredile štiri velesile: Anglija, Francija, Italija in Nemčija, ki so glede tega vprašanja že zdaj v stikih. Po rešitvi češkega vprašanja se bodo začela urejevati . tudi druga sporna vprašanja svetovne politike, nakar bi prišlo do trajne zveze teh štirih velikih držav.
Nemci grozijo s tafci
London, 16. sept. o. Diplomatski poročevalec »Daily Maila«, Ward Priče, poroča v svojem listu, da jo Nemčija poslala ostro noto češkoslovaški vladi zaradi neprestanih nemirov na sudetskem ozemlju in zaradi napadov na sudetske Nemce. Nadalje pravi, da je v tej noti Nemčija zagrozila Čehoslovakom, če bodo nadaljevali z aretacijami in napadi na sudetske Nemce, da bo tudi Nemčija češkoslovaške državljane aretirala in jih obdržala kot talce, dokler se ne bo izboljšal položaj na sudetskem ozemlju.
Češki tisk odtočno odklanja plebiscit
Praga, 16. sept. o. Ves češkoslovaški tisk danes odloča« zavrača sleherno misel na plebiscit, na katerega - ne bo Češkoslovaška, kakor piše »Venkov«, nikdar pristala. Tudi ni mogoče sklepati Češkoslovaški nobenega sporazuma med drugimi državami, ne da bi pri tem sodelovala Češkoslovaška sama. CSR se bo branila z vsemi sredstvi, zakaj prišel je odločilni trenutek za obstanek republike.
Praga, 16. sept. A A DNB: »Prager Telegraph« razpravlja o predlogu za plebiscit in pravi: Na plebiscit no moremo pristati. Plebiscit bi pomenil vojno.
Henlein zahteva priključitev k Nemčiji
Berlin, 16. sept. AA. Stefani: Vodja sudetskih Nemcev Henlein jo poslal iz Heba proglas, v katerem med drugim pravi, da je češki pritisk po uporabi strojnic, bojnih avtomobilov in pušk proti golorokemu prebivalstvu dosegel svoj vrhunec. Š tem je češki narod dokazal pred vsem svetom, da je skupno življenje s sudetskimi Nemci nemogoče. Skušnja 20 letne tiranije in kri, ki je, bila prelita v zadnjem času — nadaljuje Henlein v svojem proglasu — me silita, da izjavim: Najprej leta 1919 smo vsi zgubili pravico, da se borimo ter smo bili prisiljeni, da živimo v češkoslovaški državi. Drugič smo mi storili vse, da bi zagotovili obstoj našega naroda. Tretjič smo pod-vzeli vse napore, da bi prišlo do poštene in pravilne rešitve, toda ti napori so so razbili. V tem času težke krize, ki jo preživljajo sudetski Nemci, hočem izjaviti pred vsem civiliziranim svetom tole: Hočemo živeti kot svobodni državljani, hočemo mir in red v naši domovini, hočemo svobodo v naših domovih.
Vesti 16. septembra
Molitve zn mir sta za 18.'septembra določili angleška kutoliška in protestantska Cerkev s posebno poslanico.
Ameriški predsednik Roosevelt je bil, kakor poročajo ameriški listi, po Chamberlainu obveščen o potovanju k Hitlerju. Roosevelt je danes dospel v Wasnington, kjer se bo udeležil ministrske seje, nocoj ali jutri pa bo najbrž imel po radiu govor za mir. Govor bo naslovljen na vse narode sveta.
V	bojih po Palestini je bilo od torka daljo ubitih 40 ljudi. Angleške oblasti so z velikimi globami kaznovale več vasi in dale porušiti precej hiš.
Angleški kralj Jurij VI. jc včeraj sprejel zunanjega ministra lorda llalifuXa.
Predsednik dr. Beneš jc sprejel zastopstvo slovaške ljudske stranke in se z njim razgovar-jal o ureditvi raznih slovaških vprašanj. Zatrdil je Slovakom, da bodo ugodili vsem njihovim zahtevam.
Spominske slovesnosti za pokojnim predsednikom Masarykom so bile predvčerajšnjim in včeraj po vseh češkoslovaških krajih.
Bolgarski kralj in kraljica sta včeraj iz Londona odpotovala v Pari/., odkoder se bostu vrnila domov.
Angleški odbor za državno obrambo je imel včeraj svojo redno tedensko sejo, ki je trajala samo eno uro.
Angleška delavska stranka je imela včeraj sejo svojega osrednjega odbora, na kateri so razpravljali o evropskem političnem položaju.
Poljska vlada ne bo odstopila in se tudi smer poljske politike kljub razpustu narodnega predstavništva in novim volitvam ne bo spremenila.
Novi nemiri po nemških krajih
Splošna stavka, beg iz nemirnih krajev
Praga, 16. sept. o. Po zadnjih poročilih nemiri v sudetskih pokrajinah še vedno trajajo in prihaja povsod do novih spopadov. Iz nemškega vira poročajo, da je bil včeraj v Hebu ubit pri - spopadu pokrajinski vodja Henleinove stranke liausniann. Nemci so ponekod razdrli železniške progo in pretrgali brzojavne tor telefonske zveze
V	sudetsko-nemških pokrajinah je proglašena splošna stavka. V Rajhenbergu so vse trgovine zaprte. Delavci so zapustili tovarne. Niti listi ne izhajajo. »Reichenbcrger Zeitung« ni mogla iziti,
Mobilizacije na Češkoslovaškem ni
Kazensko postopanje proti sudetsko nemški stranki
Praga, 15. septembra. AA (Reuter) Na pristojnih mestih izjavljajo, da jc vlada poklicala pod zastavo le malo rezervistov in to samo tiste, ki so določeni za posebno službo. Vesti, da bi bilo mobilizirano šest letnikov, so popolnoma izmišljene.
Predsednik republike je snoči s posebnim oklicem odgodil sedanje zasedanje parlamenta. Pričakujejo, da so bo parlament sestal brž, ko se bo popravil položaj.
Praga, 16. sept. A A. (Reuter) Izvedelo se jc, da se bo uvedlo kazensko postopanje proti su-detsko-nemški stranki kot politični organizaciji zaradi proglasa njenih voditeljev.
Nemški tiskovni urad pa jc po miinchenskem radiu včeraj objavil izjavo, v katerem pravi, da jc bil proglas o samoobrambi sudetskih Ncinccv
Strahovita eksplozija v skladišču Motor Oil
800.000 kg olja in bencina je bilo v nevarnosti
Maribor, 16. septembra.
Tvrdka Motor Oil, ki je last tovarnarja g. Gola iz Dravograda, ima v Mariboru ob Linhartovi ulici veliko skladišče raznega mineralnega olja in bencina. V njih ima tvrdka tudi posebno destilacijo za rafinerijo umetne natfe za bencin in plinska olja. V tej destilaciji je danes ob 8.15 nastala silovita eksplozija.
Včeraj so bili stroji za destilacijo popravljeni, pa je verjetno nastal kratek stik. Stroje goni namreč elektrika. Zaradi tega stika se je verjetno vnel plin. Razlegla se je silovita eksplozija, ki je vrgla okna in vrata s svojih mest. V trenutku pa je že požar zajel stroj.
V	tem poslopju je zaposlenih več delavcev, ki so takoj prihiteli gasit. Začeli so zajemati vodo iz hidranta, kar pa se je izkazalo za nespametno, kajti ogenj je začel divjati še huje, ker so vodo prilivali bencinu, Naposled so prihiteli še gasilci iz Maribora pod vodstvom g. Krambergerja ter začeli gasiti z
umetno peno. S tem načinom gašenja je bila nevarnost takoj odstranjena, kajti ogenj je takoj prenehal. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz železniške delavnice pod vodstvom poveljnika g. Alfonza Kessler-ja, ki so pripeljali s seboj najmodernejšo pripravo za gašenje s peno. Že so prispeli tudi gasilci iz Studenca, ki pa niso stopili v akcijo, ker je bil ogenj že prej po-gašen. Vse gašenje je trajalo okoli pol ur.e
Škode do zdaj že niso ocenili, ker še ni gotovo, če so stroji postali zaradi eksplozije nerabni. V tem primeru bi škoda znašala nad 100.000 din. K sreči so bili ti tovarniški prostori močno zavarovani z betonsko streho, tako da se ogenj ni mogel razširiti še na bližnja skladišča, v katerih ima tvrdka spravljenih okoli 800.000 kg olja in bencina. Če bi ogenj zajel tudi to skladišče, bi bila eksplozija katastrofalna, posebno še zato, ker so v neposredni bližini tudi tekstilni objekti tvrdke Zelenko in C<»
z vsemi sredstvi objavljen, ne da bi za to vedeli voditelji sudetskih Nemcev. Voditelji sudetskih Nemcev, ki so sedaj v Pragi, res ne vedo ničesar o oklicu.
Strela povzročila požar
Maribor, 16. septembra.
Včeraj popoldne je nad Mariborom in vso okolico divjala silna nevihta in je tudi večkrat udarila strela. Med drugim je udarila tudi v gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Giaser-ja pri Sv. Marjeti. Poslopje se je vžgalo ter je zgorelo z vsem orodjem, ki je bilo spravljeno v njem. Zgorelo je poleg drugega tudi 58 voz sena. Na pomoč sta prihiteli dve gasilski četi, ki pa nista nustopili z gašenjem, ker ni bilo nikjer vode. Čez nekaj časa so prihiteli na kraj požara tudi mariborski gasilci, ki so napeljali cevi 600 in daleč iz Pesnice. Škoda, ki jo je povzročila strela, znaša okoli 70.000 din.
Dvakrat povrsti ušel smrti
Maribor, 16. septembra.
Ponoči jc prihitel na policijsko stražnico policijski pripravnik Anton Sikošek, ki je bil določen, da opravlja službo na železniškem mostu. Bil jc ves pobit ter je pripovedoval o svoji čudni rešitvi iz dveh smrtnih nevarnosti. Šel je po mostu, po katerem se je neprestano premikala lokomotiva. Pot čez most vodi po trhlih deskah. Nenadoma se je zlomila pod njim trhla deska ter je padel v odprtino na mostu. V zadnjem trenutku se je komaj še ujel za ostale deske, da ni padel v deročo Dravo. V tem trenutku pa je že prisopihala lokomotiva ter ga z vso silo udarila, da je nadel na rob mosta. Spet se je v zadnjem hipu le še rešil. Poškodbe, ki jih je dobil, pa niso smrtno nevarne
ker je vse osebje stopilo v stavko. Kako dolgo bo stavka trajala, ne vedo.
V	zvezi z incidenti v Chebu je bilo ubitih vsega 6 ljudi, od katerih sta dva Čeha. Vsi patiii so bili z obrazom obrnjeni proti hotelu Wolzcl Očividno so jih zadele krogle, izstreljene iz hotela. Pri nemirih v Schwaderbachu so uporniki po veliki večini zbežali na nemško ozemlje.
Praga, 16. sept. A A. (ČTK) DNB je objavil poročilo, datirano iz Karlovih Varov, ki pravi, da so bili po tamkajšnjih informacijah aretirani od državne 'policije nekateri Henleinovj poslanci, ter da jih je policija postavila pred izredno sodišče. CTK je pooblaščena, da to poročilo odlom« zanika, ker je popolnoma izmišljeno. DNB navaja, da je med aretiranimi tudi poslanec Kiinzl. DNB je očividno pozabil, da je ravnateljstvo su-detsko-nemške stranke v, Chebu omenjalo okoli poldneva ravno Kiinzla med člani delegacije sudetskih Nemcev, ki so bili navzočni na sestanku Henleina s člani misije lorda Runcimana. Od proglasitve obsednega stanja nihče ni bil aretiran z namenom, da bi bil stavljen pred izredno sodišče, najmanj pa kak poslanec sudetsko-neni-ške stranke. Edini, ki bi mogel priti v poštev, bi bila ona oseba, kj je bila aretirana v hoteiu v Chebu, iz katerega so streljali na ulico. To je bil nek nižji uradnik sudetsko-nemške stranke. Kljub temu pa bo sodišče še sklepalo o tem, ali naj pride ta oseba pred izredno sodišče ali ne.
Praga, 16. sept. AA. (Havas) V noči s ponedeljka na torek je prispelo v Prago 10 posebnih vlakov s češkimi in nemškimi begunci iz sudetskih krajev. Danes je na Masarykovo postajo prispelo 400 nemških in čeških demokratov. Zakupnik postajnega bifeja je razdelil med begunce juho, med njihove otroke pa mleko. Včeraj ob 9 je pripeljal še en posebni vlak iz Varnšburga. kjer je proglašeno obsedno stanje. Vlak je imel 14 vagonov z 800 ljudmi. Skoraj vsi begunci sc imeli znake v češkoslovaških narodnih barvah sokolske znake in rdeče cvetlice. Med begunci so večidel stari delavci, ki so prinesli s seboj vse. kar premorejo. Po nemških poročilih je do zdaj pobegnilo iz sudetskih krajev čez nemško mejo okrog 900 ljudi nemške narodnosti.
Ameriški finančni minister Morgenthau jo
izjavil, da je zaradi nemirnih razmer v Evropi prišlo zadnj* tedne v Ameriko toliko zlata, kakor še ne pomnijo.
Zena angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina se j« včeraj tudi udeležila javnih molitev za srečen uspeh razgovorov med Chamberlainom in Hitlerjem.
Vse svetovno časopisje pozdravlja akcijo angleškega ministrskega predsednika za mir in njegovo pogumno pot v Nemčijo ter mu želi uspeha. Posebno veselje kuže tisk malih tfritav.
Večeri sredi jeseni
Ljubljana, 16. septembra.
Poezija je v teh dveh besedah, zdi se ti kot bi zabrneli, nevsiljivo in toplo, v njih trije, štirje akordi' neke rahlo nostalgične glasbe. Vedri, prešerni žar svetlih in vročili dni ter volhkih, toplih večerov je v kraju; ugasnil je, leto se nagiba, čas postaja zamišljenejši kakor bi se v krajše dneve potihem kradla vedno bolj opazna nota otožnosti in resignacije. Podnevi že iščemo sonca, postajamo na prisojnih oglih, hodimo v zatišja brez vetra in se grejemo; dnevi imajo sonca komaj še toliko ikot bolnik dragocenega zdravila. Ob petih popoldne že pričenja večer; naglo se ozračje shladi, zvečer že začenjamo oblačiti površnike. Komaj odbije šesto uro in večini ljudi delopust, že zagore po ulicah svetilke; v stanovanjih pa ne moreš več delati, če ne prižgeš luči.
Prvi mrak
Pred izložbami se ustavljajo tisti, ki so za ta dan skončali delo, pa se jim še ne mudi domov. Žive so ta čas v Ljubljani najbolj tri ulice, Dunajska, Miklošičeva in Aleksandrova. Po Miklošičevi hite ljudje na vlak, po Dunajski še švigajo vozila — velik je ta čas še promet — ua Aleksandrovi pa začenja promenada. Mnogo življa je zdaj postala, za uro, dve seveda samo: šolska mladina se je vrnila, študentov se tod kar gnete. Ulica žubori in šumi kakor panj. Toda že ob osmih se Aleksandrova prične prazniti, poleti pa je bilo na njej mnogo sprehajalcev tudi še tja do desete in enajste ure ponoči.
Zgodai domov
Tudi časi večernih sprehodov minevajo. Prehladno že postaja in pretemno po poteh. Tudi na klopeh pral Tivolijem, kjer je bilo poleti zvečer vselej vse do zadnjega mesta zasedeno, ljudje že ne utegnejo več strpeti. Kmalu se vračajo na domove po ulicah, kjer se zamuja le še malo ljudi in kjer se bodo v kratkem času na voglih spet prikazali veliki kotli, ob katerih bodo kostanjarji ponujali »vroče, vroče.« Zdaj se doma zvečer čas le pomalem odmika; nekam pusto je še sprva tako zgodaj v sobi, čez nekaj dni in po nekih večerih, ki prineso drug za drugim mrzlega dežja, pa se privadiš sobe, domačnost oživi. Pozneje, ko pritisne pravi jesenski mraz in ljudje začno
kuriti v pečeh, pa se ti zdi soba že kar prijetna; kar moreš, hitiš z najnujnejših opravkov domov in sedeš k peči, da se malo ogreješ in pogovoriš v domačem krogu. Stare zgodbe prihajajo na vrsto, stari dovtipi spet postanejo pereči; nakar prav nič več ne pogrešaš večernega pohajkovanja. Povečerjaš, se zamotiš s pogovorom ali pa vzameš v roke dobro knjigo, da se ti zdi kot bi se pogovarjal z najboljšim prijateljem. Ura teče, vsak udarec slišiš in všeč ti postane v tej domači, prijazni tišini njeno enolično tiktakanje. Končno se ti začne dremati, razpraviš se in ležeš. Nekaj časa še poslušaš, kako zunaj toži jesenski veter in posipa listje, da škrobota po slemenih in po šipah — potem pa mirno zaspiš, da sam ne zapaziš, kdaj.
Zdaj pričenja družabno življenje
Poleti so se ljudje razkropili na vse strani, počivali so, jesen pa jih spet vrne v mesta. Kavarne ožive ob večerih in spet se za grmadami vseh možnih časopisov zasvetijo glave, ki jih nisi bil videl vse poletje. Tiho je v kavarni, niti muhe ne slišiš, le listi šume,, ki jih bralci s pobožno zbranostjo obračajo. Pri nekaterih mizah teče polglasen pogovor, pa še ta je ves boječ, da ne bi morda pokvaril ubrane, svete tišine. Tod se zdaj zbirajo ljudje, stalni gostje v zimski sezoni; večer za večerom prihajajo, dokler jih iz kavarniških prostorov spo.t ne spravijo spomladanske sapice in toplejši večeri. Gledališče pričenja s svojo sezono; v drami in operi je večer za večerom živo. Največ je mladine, ki pazljivo sledi dogodkom na odru. po predstavi pa debatira o posameznih spornih rečeh, hvali in graja ter si širi duševno obzorje. Sicer pa je menda še največ abonentov med uradniškimi krogi. Kmalu bo prišel tudi čas za razne koncerte; slavni umetniki bodo spet prihajali v naše mesto. Njihovi nastopi bodo tudi dajali posebno, lepo znamenje jesenskim večerom. Končno ostanejo izbirčnožem še kinematografi; tudi v njih poleti ni bilo posebnega obiska, zdaj, ob jesenskih večerih pa so spet dobro zasedeni. Prijatelji neprisiljenega, prijaznega razgovora ob čaši dobrega vina pa zda j zavijejo zvečer malo v gostilno, češ doma mj je tako dolgčas, saj čas kar noče naprej, spati se mi pa tudi še ne da. In tako vsak človek po svoje preživi jesenske večere — kakor mu je pač najbolj všeč.
Mussolini za razdelitev ČSR
v svofem pismu naslovi enem lordu Runctmanu
Raznoterosti iz dnevne kronike
Ljubljana, 16. septembra.
Zadnja dva dneva sta bila dneva velikih nesreč, zlasti avtomobilskih. Zanimivo pa je, da se te nesreče, ki so bile letos tako pogoste, dogajajo navadno s težkimi tovornimi avtomobili. Kaj je krivda pri tem, je težko reči, vsekakor pa precej zakrivijo mladi šoferji, ki pode svoja težka vozila kot nori. Ko človek včasi gleda to drvenje, se mu kar lasje ježijo in nehote pričakuje, da se bo zdaj zdaj Raj zgodilo. V tem pogledu pa je zlasti usodna Miklošičeva cesta, ki je poleg Dunajske glavna odvozna cesta s kolodvora. Komaj pred dobrimi štirinajstimi dnevi sta doživela hud karamhol Ppžnikurjev avtobus in neki luksuzni avtomobil; to je bilo na križišču Miklošičeve ceste in Tavčarjeve ulice. Včeraj opoldne pa se je na vogalu Masarykove in Miklošičeve ceste spet dogodila
težka prometna nesreča
ki je zahtevala življenje mladega delavca Jožeta Hrena, mizarskega pomočnika pri Rozmanu v 'Stanežičah pri Št. Vidu nad Ljubljano. Hren se ie dopoldne po opravkih pripeljal s kolesom v Ljubljano. Tik pred poldnem se je mudil pri tvrdki »Radio« v palači Vzajemne posojilnice, nato pa je sedel na' kolo in se hotel odpeljati po Miklošičevi cesti proti domu.
Prav v tem času pa je privozil po Masary-kovi cesti proti kolodvoru Slamičev tovorni avto, ki ga je vodil šofer Marijan Sosič. Kakor pripovedujejo očividci, je avto pred Miklošičevo cesto krepko signaliziral in vozil prav z zmerno hitrostjo. Kljub temu pa je Hren, ki morda ni dovolj pazil, od kje prihajajo znaki, hotel zaviti na Masarykovo cesto. Če bi bil vozil po desni strani, bi se bil avtomobilu le izognil, ker pa je hotel zaviti kar z leve strani, se je nenadoma znašel pred avtomobilom in nesreča je bila skoraj neizogibna. Poleg drugega pa je kolesar napravil še to napako, da je izgubil prisotnost duha in kolo ustavil, tako da je stal na njem z nogami na tleh. če bi bil šel liilro dalje, bi ga avto moida
ne bil zadel, tako pa je prišel pod težko vozilo kljub temu, da je šofer takoj na vso moč zavrl. Prednja kolesa avtomobila so šla čez bicikel, kolesarja samega pa je prednja lova stran vozila s tako silo treščila ob tla, da je kolesar na mesiu obležal v nezavesti. Iz ušes mu je tekla kri in videti je bilo, da mu je počila lobanja.
Reševalni avto je bil sicer takoj na kraju nesreče in je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico, kjer so mu skušali rešiti življenje, ali pa ga vsaj spraviti k zavesti. Vendar pa je bil ves trud zaman, kajti Hren se sploh ni zavedel in je kmalu popoldne umrl.
Pri tej nesreči ponovno opozarjamo vse kolesarje, pa tudi pešce, naj bodo pri prehodu čez prometne ceste skrajno previdni in naj se strogo drže policijskih predpisov. Namesto, da se vsevprek zabavlja čez razne varnostne naprave in prometne črte na Marijinem trgu in po drugih dolih mesta, kjer je velik promet, naj se vsak tisti raje ozre, kje bo šel, da se mu spotoma kaj ne zgodi. Zlasti kolesarje naj pa ta nesreča izuči, naj vozijo zmerno. Prevelika predrznost je bila že neštetokrat kriva nesreče in bo še.
Ribe na trgu
Na današnjem živilskem trgu je bilo poleg žabjih krakov, ki jih imajo nekateri ljudje prav radi, tudi precej najrazličnejših vrst rib. Cene so bile sorazmerno še dokaj ugodne. Najdražje so bile postrvi, ki so jih prodajali po 40 din, takoj za njimi pa osliči in ligne, ki so bile po 28 din kg. ščuke in tune so bile po 18, skuše in palamide po 16 din. Sardelce so držali po 14, 12 in celo 10 din. Prav tako so bili po 10 din tudi klini in ščuke.
Delavska stanovanjska kolonija za Bežigradom,
ki smo jo pred kratkim opisali, se mirno in naglo bliža svojemu uresničenju. Po razpisu del so bile odprte ponudbe. Javilo se je kar 18 ponudnikov s prav znatnimi popusti. Razen del za notranjo opremo vseh treh poslopij z 48 stanovanji in lepim zavetiščem za otroke, bodo vsa zidarska in druga dela v kratkem oddana.
Rim, 16. sept. AA. (DNB) »Popoln dTtalia« z dne 15. septembra prinaša pod naslovom pismo Runcimanu tale Mussolinijev članek;
Ko ste pred nekaj tedni zapustili London Ln odpotovuli v Prago, svet ni imel jasne slike n vaši nalogi, o vaši kompentenci in o vaši odgovornosti. Ali je bilo vaše poslanstvo uradno!* Ali ni bilo uradno? Vse drugo je bilo zavito v nekakšno londonsko meglo. Ali je bila vaša naloga naloga posredovalca? Toda kakor koli je to bilo, prišli ste.,v Prago v družbi celega štaba sodelavcev in pozornost vsega sveta je veljala vam. Vsakdo se je moral čuditi skrbnosti in vnemi, s katero ste se lotili svoje težke naloge. Zadnje tedne sto prebrali nešteto spomenic, in na stotine pisem sprejeli ste mnogo in mnogo ljudi, razgovarjali ste se z voditelji vseh narodnosti. Kajti urediti je treba ne samo nemški problem, temveč tudi madžarskega in poljskega ter slovaškega — toliko problemov, kolikor je narodnosti. Prepričan sem, da ste v svojem srcu že prišli do spoznanja: ker ni češkoslovaškega naroda, tudi češkoslovaške države ne more biti. Prišli ste v družino, kjer ni niti minimuma prisrčnosti in razumevanja kakor med ljudmi iste krvi. Osnovni elementi češkoslovaške družine so raznovrstna plemena, ki drugo drugega ne morejo videti. Navdahnjeno niso s eentripetalno, ampak s centrifugalno silo. Samo sila jih drži skupaj Kakor hitro bi ta sila odnehala, bi se neizogibno začel razpad Češkoslovaške. Versailles bi bil moral ustvariti novo češko zgodovinsko ime s homogenim češkim prebivalstvom. Toda namesto tega je iznašel češkoslovaški pojem skupnosti, ki je nikoli ni bilo. Tako se je ustanovila umetna država, ki je že pri rojstvu dobila svoje temeljne elemente slabosti in svoje življenjske nesposobnosti. Prepričan sem, gospod Runci-man, da boste trčili dobesedno ob ta pojav,
kakor sem vam ga naslikal. Morda -ste se vprašali, kaj imate še storiti. Po Hitlerjevem govoru je za vas, g. Runciinan, prenehalo lepo vreme. Prej ste mogli kaj doseči, kar bi našlo prostora v zgodovini. Zdaj ni več časa za kompromise. Karlovi Vari so že zdavnaj zastareli. Beiieš je izgubil dirko. Vam, gospod Runciman, ne ostane drugega, kakor da predlagate g. Benešu plebiscit. Ne samo zn sudetske Nemce, ampak za vse narodnosti, ki bodo to zahtevale. Beneš bo plebiscit odklonil?? Po tem sem prepričan, da se bo Anglija sedemkrat premislila, preden se spusti v vojno, da reši fiktivno državo.
Predlagajte plebiscit, ali bolje, plebiscite. Veličastna in delikatna je ta naloga. Celi kraji so, kjer bo plebiscit imel za rezultat priključitev k bratskemu narodu. Toda tudi takšni kraji so, kjer so razna plemena zelo med seboj pomešana, in tu ni mogoče kratko in malo potegniti črte; tu bi se moral izvesti sistem ta.ko imenovane enakopravne kantonizacije ali kaj podobnega. Kadar se določijo kraji, kjer naj se izvede plebiscit, ho prišel čas, ko naj se urede pogoji zanj in nadzorstvo.
To nadzorstvo bi moglo bili mednarodno, saj se je prav dobro obneslo tudi pri plebiscitu v Posaarju.
Gospod Runciman, vtis imam, da vas bo to pismo zanimalo. Ko bo ta incident likvidiran, bo naknadno definiran novi evropski zemljevid. Obenem bo ugasnilo gorišče neredov in nemira. Miroljubno in na pameten obseg reducirana Praga bo močnejša in varnejša in bo mnogo laže napredovala, ker ne bo več obremenjena z balastom sovražnih narodnosti. Ta Italijo je tako rekoč nemogoče živeti v prijateljstvu s Češkoslovaško, prav lahko bi pa bilo prijateljsko živeti z bodočo češko. Meje, narisane z eno potezo peresa, se z drugo potezo peresa lahko spremene. Vsekako je druga stvar, če meje zariše božja roka ali človeška kri.
Kriva prisega pomagala do ločitve
pod svojim pravim imenom pri_ sodišču — ker je bila pod njegovim imenom zaslišana že neka druga priča — nastopil kot Boltažar Franc ter bo krivo pričal, da se je Zabukovčeva žena v javnih lokalih v njegovi družbi nesramno obnašala. Bolko Roza pa bo Hielove izpovedbe dokiadno dopolnjevala.
Na razpravi, ki je bila 17. januarja 1938, sta Hicl in Bolkova res nastopila kot priči in pod prisego lažno izpovedala zoper Zkbukovšek Karolino, katere pa Hicl niti poznal ni. Zakon med zakoncema Zabukovšek je bil zaradi tega pravomočno ločen po ohojestranski krivdi, pri čemer se je izrek o krivdi Zabukovčeve žene opiral predvsem na izpovedbe Hicla in Bolkove. Tudi Mesarič Marija, ki živi skupaj z Josipom Zabukovškom, je nekajkrat prišla k Hiclu na dom ter ga nagovarjala, da bi lažno pričal.
Hicl in Bolkova sta zanikala sprva vsako krivdo, končno pa sta vse odkrito priznala. Zabukovšek in Mesarič Marija pa odločno zanikata, da bi bila kriva. Razprava ob času poročila še traja.
Maribor, 16. septembra.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča traja danes zanimiva razprava. Na zatožni klopi sede 39 letni čevljarski pomočnik Konrad Hicl iz Maribora, njegova priležnica 33 letna tkalka Roza Bolko, 40 letni pomožni delavec iz železniških delavnic. Josip Zabukovšek iz Maribora ter njegova prijateljica 38 letna delavka Marija Mesarič. Zadeva, zaradi katere so prišli pred sodnike, je sledeča:
Josip Zabukovšek je vložil tožbo proti svoji ženi Karolini za ločitev zakona od mize in postelje. Ker pa so mu manjkali dokazi za ženino krivdo, je začel v jeseni lanskega leta nagovarjati Hicla Konrada in njegovo priležnico Bolko Rozo, naj bi v ločitveni pravdi krivo pričala proti njegovi ženi Karolini. Na ponovno prigovarjanje sta oba pristala na njegovo ponudbo, ker jima je Zabukovšek obljubil le]X) nagrado ter jo je jima tudi izplačal. Domenili so se, da bo Hicl, ki ni mogel nastopiti
Iz policijske torbe
Kot je videti, se v Ljubljani tatvine spel mno-že. Bržkone hočejo razni tatovi delati pred zimo razne dobre kupčije in se tako preskrbeti za mraz in druge zimske neprilike.
Policija je spet dobila prijavo o tatvini kolesa, ki je bilo ukradena Fisterju Francu na Zaloški cesti. Kolo je znamke »Pretiosa« in je vredno 500 din. — Piškur Marijana pa je prišla naznanit na policijo, da ji je bil 11. septembra na kamniškem vlaku ob izstopu na gorenjskem kolodvoru ukraden skoraj nov fotografski aparat znamke »Zeiss-Ikon«, ki je bil črne barve, velik 6x9 in v rjavi usnjati točbici na dolgem jermenu, kar je bilo vse skupaj vredno 1200 din. — Skubic Mariji iz Stepanje vasi pa je nekdo odnesel v noči na 13. septembra več kosov moške in ženske obleke v skupni vrednosti 650 din.
Pri trgovcu s kurivom Resmanu Alojziju pa se je v zadnjem času nekajkrat javil neki moški, ki se je izdajal za posestnika Repovža iz Zgornjih Cerovcev. Pri omenjenem trgovcu se je ponudil, da mu preskrbi in dobavi bukova drva. Trgovec je na to pristal, mož pa je zahteval v naprej nekaj denarja, ki ga je tudi dobil. To se je ponovilo nekajkrat. Ko pa je trgovec čakal, da pridejo drva ali se vrne omenjeni moški, ni bilo ne enega ne drugega in trgovec je sprevidel, da ga je pretka-nec okožuhal za 1000 din.
88
»Smith ni bil nikdar drugačen, kakor pa	je	zdaj.	2e pogosto sem
opozarjal	v stranki	nanj. Zdaj	lahko
sodite sami. V svojih pismih Ameriki napada našo vlado. Prizadeva si, da bi oslabil naš vpliv med tujimi delavci ter	jih	skuša	nahujskati	proti
stranki in Sovjetski Rusiji. Prišel je sem, ker	je	mislil,	da bo tu	dobil
socializem že urejen in zasidran. Ta človek nima zadosti politične vzgoje, da bi nas razumel. Ali ni na primer višek smešnosti, če kdo zahteva, naj bi tovarišu Smithu dali delež navadnega delavca? Kakšna primerjava pa je med njima? Smith pa je celo tako predrzen, da piše naravnost Stalinu, da s svojimi bedastimi pismi nadleguje tako zaposlenega človeka.« _
Razgovor je dosegel svojo najnižjo točko s tovariščem Baumannom. Baumann je bil možak kakih petinpetdesetih let in je bil po rodu Nemec. Njegova žena je bila prijazna, vsa na-
kor kje in kdaj bi povzročil kako zmedo. Na primer: mene je obsojal, ko sem premenjal ženo. Misli, da je še vedno v kaki kapitalistični državi, ne pa v svobodni domovini delavcev. Nihče nam ne more nalagati večnih vezi. Nisem obvezan, da bi sužnjeval svoji ženi, ona pa meni ne. Tu dela vsakdo, moški ali ženska, kar se jim zdi prav in dobro. Če Smith ne razume svobode tako, naj se gre obesit kam drugam!«
Zenske, kar jih je bilo na sestanku, so ploskale na vse roke in vpile: »Baumann ima prav, tu smo v deželi svobode!«
Wittenberg, Nemec, popravljalec orodja, ki je bil zapodil ženo, da se je spečal z mlado komsomolko, je pritrjeval:
»Da, vse, kar pravi Baumann, je res. Smith je poskušal odvračati ženske od mene, češ da sem oženjen. Jaz pa sem si dobil drugo tovarišico in
selbina njegovih rojakov jo je imela sva zelo srečna skupaj. Moja prava rada. Baumann jo je večkrat varal z žena si je dobila spet drugega moža
mlado tajnico, ki ji je bilo ime Ber-kina. Ta njegova nezvestoba je povzročala zgražanje med tujci v Moskvi.
Baumann je torej povzel besedo, 'da bi me napadel:
»2e dolgo sem vedel, da Smith ni dober komunist. Ne išče drugega, ka-
in pravi, da je zelo zadovoljna. Smith pa ne išče drugega, kakor kako bi spravil vse ljudi ob dobro ime. Neskončno bolje bi bilo, da se vrne v svojo kapitalistično Ameriko.«
Med tem sramotnim govorjenjem sem sc komaj premagoval, da nisem bruhnil v smeh in jim naravnost po-
vedal, kako jih zaničujem Dosti sramotno je že bilo videti, kako obupno branijo svoje posebne pravice, ki so jih pridobili na političnem in gospodarskem področju. Srce pa se mi je vzdigovalo od ogorčenja, ko sem videl, da imajo komunistični red samo za ugodno priliko, da si lahko dobe ženska. Do bolj kužne nižine se ne bi mogla ponižati niti socialna in moral-miselnost Al Caponejev in njihovih tolp,
Mojemu smehljaju se je posrečilo, da je Polkina do kraja razbesnilo. Začel je rjoveti name:
»Zakaj se smejiš? Ali ne moreš prenesti, če ti komunisti govore resnico? Vdreti'se bi moral pod zemljo, namesto da se režišl To so pravi borci in zvesti tovariši. Ti razumejo, kakšna je cena svobodi. Razumejo človeško naravo. Ti si torej proti človeški naravi?«
Zahteval sem še enkrat besedo, toda Polkin mi je ni hotel dati. Zato sem začel groziti, da bom odšel s sestanka. Nazadnje mi je Polkin blagovolil nakloniti besedo.
»Tovarišči,« sem dejal, »razgovor je zdaj prišel na moja moralna čustva. Dovolite mi, da vam povem tole: če mislite, da sta moralna razbrzdanost in nemoralnost nekaj naravnega in komunističnega, vam povem, da me je takega komunizma groza. Nekega dne boste morda obžalovali zlorabe, ki jih danes dopuščate pod imenom svobode človeške narave. Poglejte bolnišnice, polne so mladih ljudi, ki so nalezli spolne bolezni.
Vi pravite temu svoboda! Prav dobro! Ohranite to svobodo samo zase. Moj komunizem se ne bo nikdar prilagodil takim rečem. Nočem imeti
 ...................................
ničesar s pojmovanjem, ki polni bolnišnice in klinike z mladimi ljudmi, fanti in dekleti, ki so za vse življenje okuženi s strahotnimi boleznimi. 2e ta razlog sam bi mi zadostoval, da zapustim to nesrečno državo.«
»Prav dobro, dali ti bomo primeren potni list.«
»Ne potrebujem ga, saj imam ameriškega, ki je izvrsten,« sem mu odgovoril.
Polkin je povprašal, če želi še kdo besede. Na oder je prišlo še nekaj resnejših tovarišev, ki so tudi napadali moje nazore, pa so vendar dvignili razgovora na malce višjo moralno ravan. Zdelo se je, da je splošno mnenje, da se me naj iznebijo in sicer čim prej, tem bolje.
Ko je bilo razgovora konec, je Liberov dal na glasovanje naslednji sklep:
»Člani stranke v delavnici za orodje v tovarni ATE smo sklenili, da je Smitha treba poslati nazaj v Združene države. Smith je jabolko razdora, je nepopravljiv, nezadovoljen in se ne zanima za drugo kakor kako bi pospeševal agitacijo proti stranki in proti Sovjetski Rusiji. To je gar-jeva ovca, ki jo je treba ločiti od druge črede, da je ne okuži. Zahtevamo od višjih oblasti, da ga ob odhodu tudi izključijo iz stranke.
Prosimo madžarske in slovaške tovariše, naj v Združene države spo-roče o napačnem delovanju Smithovem v tej državi in prosimo ameriško komunistično stranko, naj ga nikar ne sprejme več v svojo sredo, zakaj od njega ni moči pričakovati ničesar dobrega. Treba je, da tam nihče več ne zaupa Smithu iu da ravnajo z njim kakor s kug<*
Filmi
Pasteur — dobrotnik človeštva (Kino Sloga). V Warner Brothers so lansko leto izdelali nekaj redko kvalitetnih filmov, med katerimi gre prav gotovo prvo mesto »Pasteurju«. Lik nesebičnega učenjaka, ki je vse svoje življenje in vse svoje delo posvetil človeštvu v prid, vstaja prav tako heroičen in živ iz mogočne Munijeve kreacije, kakor nam ga je bilo dano spoznavati in ga občudovati iz njegovega življenjepisa in iz ganljivih anekdot, ki so jih bili poznim rodovom v zgled zapisali njegovi vrstniki. Možatost in trdna volja, kljubovalnost, ki v boju za koristno in pravilno stvar ne pozna utrujenosti, misel, ki preveva kakor mogočen ogenj to, v iskanje zaverovano osebnost ___
vse je dal genialni umetnik Paul Muni v svojem »Pasteurju« z umetniško močjo, ki zahteva brezpogojnega spoštovanja. Režiser Dieterle pa ja's slvarilno silo prikazal okolje in vzdušje dobe, ko se je začela vojevati prva zarja moderne medicinske vede: spletke tedanjih »ranocelnikov«, ki so hujskali vplivne ljudi proti delu požrtvovalnega pionirja bakteriologije in nesebično zvestobo naj-ožjib Pasteurjevih sodelavcev. Zdi se, da je ponekod z magično silo oživotvorjena zgodovinska veličastnost dogodka: zlasti v prizorih, ko se po dolgih trudili in brezuspešnih poskusih končno posrečijo eksperimenti, ki so zarezali odločilno brazdo in odprli široko perspektivo novih možnosti. Film bi si moral ogledati slednji kulturni človek: zaradi njegove dokumentarnosti in zaradi sijajne umetniške vrednosti.
Smrtna nesreča z motornim kolesom
Ptuj, 15 septembra.
Včeraj dopoldne se je peljal s svojim prijateljem tukašnji mehanik in trgovec Širec Franc proti Juršincem. Nesreča pa je hotela, da se je motorno kolo preobrnilo in sta oba padla. Njegov prijatelj, ki je krmaril, in je Sirec padel nanj,* je ostal nepoškodovan, medtem ko je Sirca nezavestnega moral brez vidnih ran pripeljati v tukajšnjo bolnišnico zdravnik iz Juršincev gospod dr. Špindler.
V bolnišnici so mu nudili vso pomoč, toda brez uspeha. Umrl je ob pol desetih. Pokojni je bil mestni svetnik, podpredsednik pevskega' druStva »Cecilije« v minoritski cerkvi, član prosvetnega društva in FO ter priden sodelavec pri gasilski Čet, v Ptuju. Umrl je v 31. letu svojega življenja. Žalujočim nase iskreno sožalje!
Konji so pohodili otroka
Ptuj, 15. septembra,
*<fvat ^ozika Gornje Jablane pri Cirkovcah e šla z očetom na polje. Medtem ko je
SVOje de,°’ se J® dekletce igralo pri konjih. Živah so potegnile voz in šle preko otroka. Revico so pripeljali v bolnišnico z težkimi poškod-bann na glavi m nogah.
Okrajni cestni odbor v Kamniku se je s
• septembrom preselil s svojo pisarno in ostalini poslovnimi prostori iz hiše Karola Stareta, kjer se je do,sedaj nahajal — v lastno poslopje, ki je bilo last Fr. Rodeta, oziroma Mestne hranilnice ljubljanske.
Poslopje se nahaja v neposredni bližini spodnje železniške postaje Kamnik, kjer odslej dalje okrajni cestni odbor zopet redno uraduje..
Od tu in tam
Dvajset let je poteklo včeraj, odkar je srbska vojska s pomočjo Francozov in njihovega topništva prodrla na solunskem bojišču skupno nemško bolgarsko fronto. Največja bitka se je bila na Kajmakčalanu. S to bitko, odnosno s porazom zavezniških čet, je bil dan' znak za končanje svetovne vojne. Srbska vojska je s Francozi vred takrat obdržala vse osvojene postojanke in začela nato, čim se je odpočila, srdito napadati sovražnika ter ga goniti iz Srbije. Glavno poveljstvo nad zavezniškimi četami je imel francoski maršal, sedanji vojvoda jugoslovanske vojske, Franchet d’Esperey.
Bivši francoski bojevniki, ki se že teden dni mude v naši državi, so iz Oplenca odšli na bojišča na solunski fronti, koder so se pred dvajsetimi leti s Srbi vred borili. Povsod so francoske goste nad vse lepo sprejeli, tako zastopniki oblasti in vojske kakor tudi prebivalstvo.
Tolpo poklicnih goljufov na igralne karte je prijela policija v Senti. Goljufi so bili razdeljeni v več skupin ter imeli posebne karte, ki so bile na zunaj označene s posebnimi znaki, katerih pa soigralec ni mogel zlepa zapaziti. Na to limanico so lovili' lahkoverne igralce ter jih pridno sku-bili. Če je kdo izrazil pomislek glede kart, so takoj poklicali kavarnarja in naročili nove. Še preden pa so karte prišle v igro, jih je že spretni slepar zamenjal s prejšnjimi. Policija, ki jih je prijela, ni mogla ugotoviti, koliko prigoljufanega denarja so odnesli ti sleparji. Le to vedo, da gre v težke tisočake.
O zborovanju lastnikov kinematografov v Bel-gradu smo že včeraj poročali. Spomenica, katero so poslali po zaključku svojega zborovanja, vsebuje med drugim predlog, naj se vse pristojbine, ki gredo v občinsko, banovinske in državne blagajne, znižajo. Državna taksa naj se zniža od sedanjih 20% na 10%, banovinska in občinska pa naj se znižata tako, da bosta skupaj znašali le polovico državne takse. Poleg drugih poročil je bilo na programu tudi poročilo o kinematografski zadrugi za posojanje filmov, ki ga je podal lastnik ljubljanskega kina >Uiiion« Milan Kham.
Kongres za zgodovino medicine, ki se je bil pred tednom začel v Zagrebu in se potem nadaljeval nekaj dni v Belgradu, je bil nedavno zaključen. Večina domačih in tujih udeležencev je nato odšla v dalmatinska letovišča na izlete. Vsi so se dobili v Dubrovniku. Nemci in Francozi so že v sredo nanaglo odpotovali zaradi napetosti v Evropi, ostali pa bodo odšli čez nekaj dni.
V	Pančevu so te dni izkopali nad vse zanimiv meč. Ko so kopali temelje za novo hišo, so odkrili zarjavel kos železa, ki je bil podoben meču. Čim so odstranili rjo, so se pojavila neka imena grofov, baronov in drugih plavokrvnih ljudi. Spo-, daj pa je bilo pripisano, da krvnik prosi Boga, naj se usmili duš vseh tistih, ki jim je bil on kot krvnik odsekal glavo. Očividno je bil to krvnikov meč, s katerim je sekal glave neposlušnim plemenitašem v času ogrske zasedbe Belgrada v srednjem ali v začetku novega veka.
Uvedba motornih vlakov na progi Zagreb-Bel-
grad je pokazala lepe rezultate. Posebno ugodno je to, da je železniška uprava vpeljala po dva motorna vlaka, ki odhajata vsak dan v vsako smer. Ker s onovi vlaki ugodni zlasti za tujce in ostale letoviščarje, bo železniška uprava začela s poskusi tudi na progi Zagreb-Sušak. Sprva so se lani pojavili dobri načrti, da bi začeli to progo elektrificirati od Sušaka navzgor in sicer najprej odsek do Škrljeva, kajti na tej progi je mnogo zadušnih predorov. Pozneje se je pojavila misel, naj bi elektrificirali vso progo prav do Srpskih Ma-rovic. Načrti so bili deležni sicer pohvale, a ne denarne podpore. Zato so prišli na misel, da bi se uvedli motorni vlaki. Za to progo pa bi prišla na vrsto še proga Zagreb-Split.
Bolni zob je povzročil smrt zagrebškega policaja Toma Belkoviča. Belkovič, ki je doštudiral sedem razredov gimnazije, je moral zaradi slabih gmotnih razmer v policijsko službo. Pred kratkim ga je začel boleti zob, nakar je odšel k nekemu zagrebškemu zobotehniku. Ta mu je zdravil zob, ko je nenadno nastopilo zastrupljenje, kateremu ni bilo več odpomoči. Oblasti so odredile razte-lesenje, da se ugotovi, če je poslabšanje bolezni povzročilo nestrokovno zdravljenje.
Epidemija griže se je v velikem obsegu pojavila v dolnjeleudavskem okraju, zlasti v vaseh Dolina, Petešovec in Dolga vas. Oblasti so izdale potrebne ukrepe, da se bolezen ne bi razširila še naprej. Bolnišnica v Dol. Lendavi je prepolna bolnikov, da so morali nekatere odpremiti v bolnišnico v Čakovac.
Strahovita železniška nesreča se je dogodila v sredo popoldne blizu postaje Ovčar Banja pri čačku v Srbiji. Na postaji^ se po rednem voznem redu srečavata brzi in mešani vlak. Ker se zadnje dneve to ni dogajalo, je strojevodja brzega vlaka, čim je privojil v postajo in ni videl mešanega vlaka, pognal vlak z večjo brzino. Pri izhodu iz postaje pa je brzi vlak butnil v nasproti prihajajoči mešani vlak. Udarec je bil strahovit. Lokomotiva mešanega vlaka se je zmečkala, poleg tega pa so se razbili trije potniški vagoni in dva furgona. Še hujše pa je, da je nesreča zahtevala smrt šestih potnikov, medtem ko jih je bilo sedem težko, a 16 lažje ranjenih. Tudi proga je hudo poškodovana. Na kraj nesreče je prišla takoj komisija, ki bo skušala ugotoviti krivca. Mislijo, da je krivec nesreče kretnik, ki je spustil oba vlaka na isti tir.
Svojevrstni načrti mladega „Zagorca"
Te <-]ni je padel v roke našim orožnikom mladi dečko, star okrog 20 let — doma iz Hr-vatskega Zagorja iz okolice Krapine, ki je prosjačil po našem mestu. Naivno otročji nasmeh mu je igral na obrazu, ko ga je orožnik pripeljal na orožniško postajo. Ko pa so se malo natančneje pozanimali za njegovo preteklost in mu preiskali listnico, so našli med raznimi drugimi papirji tudi njegovo doprsno sliko, ki ga je predstavljala kot duhovnika. Slikan je kar v črni srajci, katero je imel na se.bi, za vratom je imel duhovniški ovratnik, okrog vratu pa dolgo verižico s križcem — kot kakšen višji cerkveni dostojanstvenik. Slika je bila novejšega izvora in se je moral slikaii že v kakem našem okraju.
Preskrbeti si je hotel na nedovoljen način nekako legitimacijo, katero bi opremil z omenjeno sliko in s katero bi šel med naše kmečko ljudstvo nabirat in izvabljati izdatnejše milo-dare. Ves zasnovan načrt pa so mu prekrižali naši orožniki ter ga oddali še za nekaj časa za »zamreženo semenišče«, da dokonča svoj študij.
Važna razsodba za vlagatelje kočevske
.Mestne hranilnice"
II1
Kočevje, septembra.
Okrožno sodišče v Novem mestu je v pravni stvari tožečih strank Štimec Frančiške, delavke v Turkah pri Kuželju ob Kolpi, Tanke Magdalene, služkinje v Cvišlerjih pri Kočevju in Ilutterja Janeza, prevžitkarja v Livoldu pri Kočevju proti toženim strunkam dr. Romu Richardu, odvetniku, Ganslmayerju Robertu, trgovcu in posestniku, Betrijaniju Božidarju, bivšemu okrajnemu šolskemu nadzorniku, Er-kerju Rajmundu, posestniku in gostilničarju in Kressetu Alojziju, posestniku in veletrgovcu zaradi izplačila štimec Frančiški 13.662, Tanke Magdaleni 13.866.5r> in Hutterju Janezu 48.705 dinarju, razsodilo, da je vseh pet gori imenovanih obtožencev nerazdelno dolžno plačati tožečim strankam gori razglašene zneske s 4% obresti od 1. januarja 193? dalje in to proti izročitvi hranilnih knjižic »Mestne hranilnice kočevske«, ter jim povrniti pravdne stroške, ki so pri prvotožnici Stimec Frančiški odmerjeni na 10.708.90 din, pri drugotožnici Tanke Magdaleni na 8833 din, in pri tretjetožniku na 5473 din, in sicer vse v 15 dneh pod izvršbo..
Tožitelji trdijo, da se je v prvi polovici 1. 1026 pod vodstvom petotoženca, veletrgovca Al. Kresseta, ustanovila v Kočevju »Hranilnica in posojilnica« r. z. z o. z., kot konkurenčni zavod »Mestni hranilnici« kočevski. Ustanovitelji so pod vodstvom petotoženca med vlagatelji nemške narodnosti agitirali za svoj denarni zavod z uspehom tako, da so ljudje v večjem številu začeli prenašati svoje vloge iz »Mestne hranilnice« v novo ustanovljeni denarni zavod. »Mestni hranilnici« je zaradi prenosa vlog pretila nepopravljiva škoda. Da se utrdi zaupanje vlagateljev v »Mestno hranilnico«, je na podlagi poroštvene in zastavne listine z dne 24. junija 1926 prevzela »Premoženjska uprava« mesta Kočevje po § 2. pravil »Mestne hranilnice« poleg splošnega poroštva za »Mestno hranilnico« tudi še posebno poroštvo za hranilne vloge in njih obrestovanje z dovoljenjem vknjižbe zastavne pravice za poroštveno varščino do najvišjega zneska 15,000.000 din.
V	letu 1929. so toženci in sicer prvi do četrtega kot člani direktorija in uprave »Mestne hranilnice«, peti obtoženec pa kot predsednik mestne »Premoženjske uprave« izposlovali s p’omočjo velikega župana ljubljanske oblasti izbris navedene hipoteke, ne da bi sicer oskrbeli enakovredno zavarovanje hranilnih vlog vlagateljem »Mestne hranilnice«, čeravno so vedeli in morali vedeti, da preti »Mestni hranilnici« zaradi konkurza tvrdke A. Kajfež več milijonska izguba.	„	„	,
Po naziranju tožencev more tozeca stranka zahtevati svojo vlogo edino le od »Mestne hranilnice« kočevske, ne pa od njenih voditeljev.
Peti obtoženec. j>a ni bil niti v vodstvu hranilnice ob času ukinitve sporne hipoteke.
Priznava pa tožena stranka, da je bilo na seji upravnega odbora, na kateri so sodelovali vsi obtoženci izvzemši enega, soglasno sklenjeno izbrisati sporno hipoteko, da so bili gozdovi »Premoženjske uprave« ncizsekani, da je bila »Premoženjska uprava« visoko aktivna in bremen prosta, in da je bil izbris sporne hipoteke za premoženje mesta Kočevje velika ugodnost, da more tožeča stranka zahtevati izplačilo svoje vloge po določenem izplačilnem vrstnem redu, ki je pravomočen in da nakup Kaj-reževih nepremičnin predstavlja, oziroma je predstavljal za »Mestno hranilnico« ogromno breme.
Sodišče se je postavilo na šTfclišče, da niti prvi štirje obtoženci, niti nadzorna oblast ni bila upravičena vlagatelje spraviti ob varnost njih vlog, ki so jo imeli vsaj zagotovljeno v zastavljeni imovini »Premoženjske uprave«. Da se je milijonska imovina »Mestne hranilnice« in »Premoženjske uprave« za časa gerentstva brez haska za vlagatelje porazgubila (po primerjavi bilanc iz leta 1929 do 1937) je posledica razmer nastalih po udejstvovanju posebno peto-obtoženca, veletrgovca Al. Kresseta (priča ge-renta Kostanjevec).
Ni pa dokazano, da bi bila tožeča stranka zaznala za škodo dotlej, da je zahtevala pri blagajni hranilnice izplačilo svoje vloge. Zanesti se je smela na tozadevne zakonite določbe kaikor §§ 27. hran. reg. in določbe poglavja VI. uredbe o zaščiti denarnih zavodov, po katerih je dopustna in možna sanacija, ne pa likvidacija regulativnih hranilnic.
Morebitna regresna pravica tožencev nasproti občini, »Mestni hranilnici«, »Premoženjski upravi« in državi ter raznim organom navedenih uradov in ustanov s predmetno sodbo ni prikrajšana
Kakor torej iz predmetne sodbe sledi, se približujemo časom, ko bodo krivci poloma »Mestne hranilnice« razkrinkani in bodo po imenih povsem različni od tožencev, katerim je sedanje ravnateljstvo »Mestne hranilnice« z dr. Romom Richardom na čelu in z mestno občino kočevsko kot sotožnico naprtilo odgovornost za en milijon in pol. Dejstvo je namreč, da je ravno izbris'. 15 milijonske hipoteke po zgoraj imenovanih tožencih in sedaj celo obsojencih, vrglo Mestno hranilnico v likvidacijo in s tem vlagateljem prizadejalo nepopravljivo škodo, ki se bo, kakor je iz te sodbe razvidno, lahko popravila, tako da bodo vlagatelji s tožbami proti zgoraj imenovanim obtožencem lahko še pravočasno prišli do svojih toliko zaže-Ijenih vlog.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
	Kraj	Barometer-11 sko stanje 1	temperatura v O'		n a t> iS	I c n — ja _ O	Veter (suicr, jakost)	Pada- vine	
			, « aS	03 if °S				S S	vrsta
	Ljubljana	760-9	228	14 2	94	10	0	2-3	dež
	Maribor	7620	19 4	90	90	10	Ne	10	de/.
	Zagreb	759v	19-0	14-0	90	5	0	—	—
	Belgrad	759-8	300	16-0	90	3	0	—	—
	Sarajevo	760-3	21-0	130	90	2	0	—	—
	Vis	760-6	19 0	14 0	80	6	0	-	—
	Split	759-9	270	18-0	80	6	0	—	—
	Kumboi	759 5	2ir0	200	70	4	Ej	—	—
	Rab	760 5	20-0	17-0	70	6	SSEj	—	—
	DubPovniM	759-9	25-0	150	70	6	0	-	—
Velike goljufije na račun tvrdke Kiffmann
Maribor, 16. sept.
Stavbeno podjetje R. Kiffmann je prišlo lansko leto na sled velikim goljufijam, ki so jih vršili na račun podjetja poli r Franc Volker tor , dobavljalca in voznika gramoza Jožef V reci in J ožef Kacjan iz Zrkovcev. Vsi trije navedeni se zaradi teh manipulacij zagovarjajo danes pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. — Obtožnica opisuje njihovo krivdo takole:
Podjetje Kiffmann je gradilo lani v Mariboru večje stavbe, pa je dobavljalo potrebni gramozni material deloma iz lastne gramoznice na Teznem, deloma pa iz zasebnih gramoznic v okolici. Kontrola in obračunavanje dobav se je vršilo na sledeč način: Za vsako vožnjo materiala iz tujih gramoznic je gradbeni polir, ki je nadziral dela na dotični stavbi, izročil dobavitelju dobavnico, na kateri je bilo označeno tudi ime dobavitelja. Kopijo dobavnice je obdržal v svoji knjižici. Vsako soboto je potem podjetje izplačalo pripadajoče zneske dobaviteljem, ki so predložili originalne, od polirja podpisane dobavnice. Kontrola teh izplačil pa se je vršila šele pozneje, ko je polir izpisal celo dobavno knjigo, ki vsebuje po 100 dobavnic. Zaradi preobloženosti z delom, pa se v času lanskoletne poletne stavbne sezije kontrola splohni vršila, temveč šele na jesen. Za material, ki se je vozil k stavbam iz Kiffmannove gramoznice na Pobrežju, pa je nadziratelj te gramoznice izdajal voznikom za vsako vožnjo dobavnice, katere je potem polir na zgradbi podpisal ter se je potem nadalje obračunavanje in kontrola vršila na podoben način, kakor pri dobavah it tujih gramoznic.
Obdolženi Volker Franc je bil polir pri Kiff-mannu, obdolženca Vred in Kacjan pa sta dobavljala in vozila gramoz deloma iz tujih, deloma pa iz Kiffmannove gramoznice. Ta način poslovanja z dobavnicami pa je nudil razne možnosti za prevare na škodo podjetja. Vozniki so mogli dobavnice glede materiala iz Kiffmannove gramoznice enostavno uničiti ter izročiti polirju pripeljani materijal kot njihov lasten gramoz, katerega je
podjetje seveda dražje plačevalo. Mogli pa so tudi na dobavnicah iz Kiffmannove gramoznice ponarediti polirjev podpis. Take prevare so dobavitelji vršili samostojno, še lažje pa so šle sporazumno s prizadetim polirjem. Polir je dobivatelju potrdil prevzem gradbenega materiala, ki sploh ni bil dobavljen, ali pa je potrdil prevzem veoje količine. Prevaram je bilo nemogoče priti na sled, ker je bilo na zunaj vse v redu. Kljub temu pa je podjetje prišlo na sled prevaram, ker so storilci v svojem pohlepu izstavljali fingirane dobavnice za ogromne količine najdražjega gradbenega materiala, da je postalo podjelje končno pozorno, saj je bilo izključeno, da bi zamogel voznik v enem dnevu dobaviti toliko materiala, kakor so ga dobavnice izkazovale. Zaradi tega je potem Vrecl, ki je že računal z odkritjem, na fingiranih dobavnicah, katere mu je polir Volker podpisal, svoje ime izbrisal ter napisal nanje ime Konstantin Toplak. Pod tem imenom je potem njegov hiapec dvigal v Kiffmannovi pisarni pripadajoče zneske. Konstantin Toplak pa je Vreclev sosed in ko je tvrdka Kiffmann povabila Toplaka v pisarno, se je izkazalo, da on ni nikoli dobavljal gramoza. Vrecl pa je potem pregovoril še posestnika Ivana Avda, da se mu je podpisal na prazno polo papirja. Na tej poli je potem Vrecl sam napisal potrdilo, češ da je Ivan Avda vozi! gramoz včasih pod imenom Jožefa Vrecla. To potrdilo je potem predložil tvrdki Kiffmann, da bi sebe razbremenil. Obdolženi Kacjan je ponaredil na okrog 100 dobavnicah podpise Kiffmannovega polirja Obrchta ter je tudi sodeloval z Volker jem, ki mu je podpisoval fingirane dobave.
Za koliko so s temi prevarami oškodovati Kiflmannovo podjetje, se ne da ugotoviti. Podjetje je pri Vreclu ugotovilo škodo s približno 30.0-.K) din, pri Kacjanu pa z 10.000 din. Oba sta dajala Volkerju po 400 din na teden za fingirane dobavnice. Volker priznava, da je prejel samo od Vrecla okrog 4000 din.
Vrecl in Volker krivdo samo deloma pri znavata, Kacjan pa jo popolnoma zanika.
Razprava ob času poročila še traja.
Iz športne krošnje
Državno ligaško nogometno prvenstvo, ki je
zadnje tedne radi kopice drugih športnih dogad-kov stopilo v ozadje, se zopet nadaljuje v nedeljo in sicer na treh mestih. Belgrajska Jugoslavija bo »potovala« sama do Zemuna v goste na majhno igrišče Sparte. »Jugoslavija« nima sicer lahke naloge in se bo morala močno potruditi, če bo hotela premagati pridne in ambiciozne Špartance. Tekmo bft sodil g. Nenadovič iz Indjije,
Drugi belgrajski klub Edinstvo mora v Varaždin, kjer ga čaka tamkajšna Slavija. Jedinstvo je letos slabo in ni izključeno, da bo tudi iz Varaždina odšlo brez točk. Varaždinska Slavija pa | se je proti Hajduku pokazala, da nima preveč strahu tudi pred reno.miranimi gosti. Tekmo bo vodil Vasa Stefanovič.
Sarajevska Slavija, ki je zaenkrat še brez vsake točke, mora iti v Split. Težko je oditi iz Splita nepremagan in to sc najbrže Slaviji tudi ob njeni 30 letnici, ki jo je 6 takim slovesom proslavljala ves teden, ne bo posrečilo,. Oba kluba sta se sporazumela za sodnika Bažanla.
Lahkoatletskega ženskega evropskega prvenstva, ki bo v soboto in nedeljo na Dunaju, se jugo-| slovanske tekmovalke ne bodo udeležile. Ministrstvo za telesna vzgojo se je poslužilo svoje pravice in prepovedalo odhpd jugoslovanskih tekmovalk na Dunaj, češ da s svojim znanjem in rezultati ne morejo dostojno zastopati jugoslovanskega športa. Odločba ministra je več kot na mestu in je bila nujna
Za meddržavno nogometno tekmo Poljske in Jugoslavije, ki bo 25. septembra v Varšavi, je jugoslovanska nogometna zveza določila naslednje zastopstvo: Glaeer, Hiigl, Matošič, Lechner, Jaz-
binšek, Kokotovič, Sipaš, Lešnik, Wolfl, Antol-kovič in Welker. Z izjemo Matošiča, ki je član Hajduka, Lcchnerja, ki je član BSK in Welkerja ki je član novosadske Vojvodine, so V6i igralci Za grebčani. Zanimivo je dejstvo, da v reprezentanci ni nobenega pravega Belgrajčana.
Kukuljevič v Ameriki dobro »vozi«. Naš najboljši teniški igralec Punčec je bil na turnirju za ameriško teniško prvenstvo v Forest Hillsih že eliminiran in sicer v treh setih po Amerikancu Makoju. Zato pa se toliko boljše drži Kukuljevič, ki je zdaj porazil še enega nasprotnika in sicer znanega ameriškega igralca Sitlneya Wooda. Kukuljevič je zmagal z 8:6, 6:4, 0:3. Donald Budge je porazil Angleža Hareja s 6.3, 6:4, 6:0. Polja kinja ,Iedrzejowska je premagala Amerikanko Wodkmanovo z rezultatom 6:4, 6:2.
Rekord v tatvini in slepariji
Maribor, 15. septembra. Nepoznan tat je danes zjutraj izvršil v Mari boru naravnost v rekordnem času drzna tatvino in premeteno goljufijo. Ob 8 je bila ukradeno v Frančiškanski ulici skoraj novo kolo znamke »Velo«, last delavca Janka Markoviča iz Studencev Pustil je kolo za hip zunaj neke hiše prišlo,njeno ko pa je prišel čez nekaj minut nazaj na cesto, je že kolo izginilo. Ob pol 9 pa se je pripeljal tat na ukradenem kolesu k čevljarskemu mojstru Štefanu Gašpariču v Orožnovi ulici Začel se je pogajati za par najlepših go.jzaric, vrednih 285 din. Dejal je, da se nahaja njegov brat v bolnišnici, ki jo danes zapusti, pa nima čevljev. Obljubil je čev-
Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nestalna vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bila do 6 gosta nizka, dalje do 7 pa srednje gosta megla. Ob 7 sc 'e pričela megla dvigati in se je da 7.40 popolnoma dvignila. Do 9.30 je bilo oblačno, nato pa do 14 večinoma oblačno. Od 14 do 16.45 se je oblačnost spreminjala, nato pa se'je naglo pooblačilo s težkimi nizkimi oblaki. Od 1830 do 19 je pihal močan sevcro,zapadni veter. Rahlo je deževalo v presledkih od 20 do ca. 5 zjutraj.
Koledar
Danes, petek, 16. septembra: Ljudmila.
Sobota, 17. septembra: Hilda.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Konresni trg; mr. Ko-motar, Vič-Tržaška cesta.
Prebivalstvo izven Ljubljane, ki stanuje v krajih, ki imajo ugodno železniško ali avtobusno zvezo z Ljubljano, opozarjamo na razpis gladeliškega abonmaja za novo sezono. Stalni abonma Sreda ima predstavo samo ob sredah, stalni abonma Četrtek pa samo ob četrtkih! Zato sta ta dva abonmaja izredno primerna za izvenljubljanske posel-nike. Cene abonmaju so izdatno znižane, tako da bi zunanji posetniki, če se poslužijo abonmaja z vožnjo vred, ne imeli dosti več stroškov, kakor pa čc kupujejo samo vstopnice po dnevnih cenah. Uprava sprejema tudi pismene prijave. Abonma se plačuje v 10 zaporednih mesečnih obrokih. Prav tako pa vabimo tudi ljubljanske interesente, da se prijavijo še kot abonenti Narodnega gledališča za sezono 1938-1989. Prijave *e sprejemajo v veži dramskega gledališča do sobote 17. t. m, popoldne. Sprejemna pisarna posluje od 10—12 in od 15—17.
V	tednu Rdečega križa bo Radio Ljubljana uvrstil med svoj spored sledeča predavanja: V ponedeljek 19. sept. ob 19.50: O namenih Rdečega križa in o satnarijanskem delu Rdečega križa (g. Franta Mis). V torek 20. sept. ob 19.50: Občine in Rdeči križ (g. prof. Janko Sever). V sredo 21. sept. ob 19.50: Podmladek in Rdeči križ (ravn. g. Ivan Dolenc).
Prošnje akademikov za sprejem v Oražnov dijaški dom in za podelitev brezplačnega obeda. Po sklepu upravnega odbora Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v zimskem semestru šolskega leta 1938-39 večje Število revnih akademikov tukajšnje univerze brezplačen obed v Akademskem kolegiju, odnosno v Javni kuhinji pri Delavski zbornici. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademiki v poštev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje tudi brezplačnega obeda, če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Prednost imajo v vsem .medieinci in nezakonsko rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in obed) se prosi v eni prošnji in sicer na predpisanem obrazcu — tiskovini, ki se dobi proti odškodnini 1 din pri hišniku Oražnovega dijaškega doma v Wolfovi ulici 12. Kdor želi, da se mu pošlje tiskovina po pošti, naj priloži za pošiljko potrebne znamke. Na obrazcu prošenj so natisnjena vsa potrebna navodila glede izpolnitve ter glede potrdil in dokumentov, ki morajo biti prošnji priloženi. Nekolkovane prošnje, ki naj bodo_ naslovljene na: Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza), bo ustanovina uprava sprejemala do vključno 3. oktobra t. 1. Opozarja se, da bo upravni odbor uvaže-val samo prošnje, napisane na predpisanih obrazcih, ki bodo pravilno in točno po navodilih izpolnjene ter potrjene in opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti. Nezadostno frankiranih ali ne-frankiranih poštnih pošiljk, dopisov, ki bodo vsebovali ali prošnje ali samo dokumente, uprava
O.	D. D. ne bo sprejemala.
Cerkev sv. Rešnjega Telesa v Mariboru bo kmalu gotova
Maribor, 15. septembra.
Z naglimi koraki greda h koncu dela pri novi cerkvi sv. Rešnjega Telesa v Magdalenski ulici v Mariboru. Nova stavba vzbuja splošno pozornost ter jo prihaja vsak dan ogledavat veliko ljudi. Je pa tudi svojevrstna in zanimiva. Posebno lepo in učinkovito je pročelje s svojimi visokimi, vitkimi stebri; pod njimi vodija vrata v veliko svetlo dvorano, ki bo po potrebi služila ko cerkvena Ladja, po potrebi pa kot dvorana za prosvetne namene. Nekaj posebnega je lesen strop dvorane. Krasno je kasetiran ter je ves iz parjene bukovine. Vsa ta dela sa izve.dli mariborski obrtniki izredno solidno. Veliko pa so pripomogli tudi vrli prebivalci iz Magdalenskega predmestja s prostovoljnim delom. Na ta kuluk so hodili priprosti delavci in visoki gospadje, trgovci in obrtniki, pridno so vihteli lopate in krampe ter odvažali material. Cerkev bo predvidoma gotova v sredini oktoba, tako da 6e bo posvetitev že lahka izvršila na praznik Kristusa Kralja — na zadnjo nedeljo v oktobru. Posvetitev bo praznik za celo Magdalensko predmestje, ki dobi s to cerkvjo svoje duhovna središče in ognjišče.
Ijarju, da bo prinesel kupnino čez pol ure, ali pa bo vrnil čevlje, če ne bodo bratu pristojali. V zastavo pa pusti ta čas čevljarju svoje novo kolo. Mojster Gašparič je bil s takšno kupčijo zadovoljen, saj je videl, da je kolo vredno nad 1000 din ter je bil prepričan, da ga kupec čevljev ne ba opeharil. Čakal pa je zastonj na povratek kupca in kolo je bilo ves dan pri njem v delavnici, dokler ni obvestil o vsem policije, kjer so mu povedali, da je imel poisla s tatom, ki je zastavil pri čevljarju komaj ukradeno kolo, da je dobil par novih, čevljev.
SiffSlft
Žena velikega državnika, katere ni nikdar videti na slikali ali slišati o njej v javnosti: gospa Rahela Mussolinijeva na nekem kmečkem slavju hlinu Forlija, kjer ima Mussolini ne
daleč od svojega rojstnega kraja posestvo
ljencev lahko popolnoma izbrišemo iz zgodovine brazil. izseljencev, kot žalostno izgubljeno bitko.
Po statistiki 6e je po letu 1928 preselilo v Brazilijo okrog 40 do 50 tisoč jugoslovanskih državljanov, po večini so to Nemci in Madžari, a precejen del tudi Dalmatincev. Največ poljedelcev, kateri so obdelovali kavine nasade. Polagoma so sc preselili v industrijska središča, posebno mnogo jih je v Sao Paulo, tako da je mesto poslalo središče naše kolonije v Braziliji.
Kakor hitro se je naša kolonija osamosvojila, se je začelo tudi narodnostno zavedati in razvijati, posebno še, ko je prišlo sem nekaj zavednih Jugoslovanov ter kulturnih delavcev. Naj omenim gospoda Paternosta, Černigoja, Košuto ter mojo malenkost.
Diuštva
Lahko se reče, da je toliko društev, ki so bila ustanovljena, bodisi iz dobrih ali slabih namenov, prav žalostno koinčalo, ker nam je primanjkovalo časa in smo se na drugi strani tudi razšli vsak po svojih potih.
Časopisi*
L. 1929 se je ustanovil tednik »Jugoslovan v Brazilu«, ki je bil ustanovljen z dobrim namenom, a je kmalu prenehal izhajati. Po.zncje 1. 1931. je začel izhajati tednik »Brazilski Slovan«, katerega urednik sem bil jaz, a je bil zaradi velike krize
1.	1932. tudi ustavljen. Pozneje se radi pomanjkanja časa nisem hotel niti mogel ukvarjati s tem časopisom.
Naša mladina govori po portugalsko
Kar se tiče kulturnih in prosvetnih ter nacionalnih razmer, sem Vam že popisal, da so zelo žalostne ter da je vse zapuščeno. Treba bo dosti dela in truda, da se stanje privede na pravo pot. Naša mladina govori skoro izključno jezik domačinov (portugalsko). Mnogokrat po cele mesece ne dobiš rojaka, ker je vse zaposleno kje izven mesta, tako da človek mnogo rajši govori jezik domačinov nego svojega. Jaz sam sem prepotoval 6koro celo Brazilijo, a ko se človek zopet sreča z našimi ljudmi, mi gre tako nekako težko beseda iz ust. Se hujše je pa med našimi mlajšimi, ki govbre portugalsko, ker hodijo v portugalske šole.
Delo
Dela je 6icer tu dosti ter ne poznamo brezposelnosti, a zaslužek ni Bog ve kako dober, ker je valuta jako nizka. Vsak pa tu lahko izhaja, ker je vse jelo poceni (n. pr. 1 kg sladkorja 3 din, kave 4 din, kruha 3 din, meso 5 do 7 din itd.). Naši so V6i delavni ljudje ter imajo skoro vsi svoje domove. Mnogi precej do.bro stoje, kakor g. Pater-nost, ki je lastnik mnogih hiš, stavbnih parcel, g.
Ule, hišni posestnik, Černigoj gradbeni inženir ter moja malenkost kot višji uradnik (direclor) tovarn alkoholnih pijač.
Tako živimo med tujim svetom. Često se spominjamo nazaj na prejšnja leta, ko smo bili še mladi ter sanjali o čudovitem svetu. Posebna se spominjamo na svojo domovino o praznikih, kakor so božični ali velikonočni. Tu ni zime, niti jaslic, pač pa večna pomlad ter tuji obrazi.
LjudskošolsSci otroci stavkajo
To dni se je menda po vseh državah začelo spet redno šolsko leto, tako tudi v Angliji. Le v neki vasi Oullon Broad v angleški pokrajini Suf-folk otroci še ne bodo te dni šli kar tako brez nadaljnjega v šolo in bodo morali učitelji menda res nekaj časa ostati pred praznimi klopmi. Učenčki namreč stavkajo. Pa ne, da bi se jim letne počitnice zdele prekratke, ne. Pravijo celo, da je ravno narobe res: mnogi med njimi bi se že res radi spet kaj novega naučili. Toda, njihove matere jih ne puste toliko časa v šolo, dokler ne bodo zraven šole odprli neke vrste okrepčevalnice. Čudno ne?
V	Oulton Broadu je daleč naokoii edina šola. Zato morajo otroci prihajati vanjo iz zelo oddaljenih krajev. Opoldne ne morejo domov na kosilo. Ves dan torej ne jedo nič drugega kot to, kar si prenesejo s seboj. Ker je pot iz najoddaljenejših krgr jev v šolo zelo naporna, pravijo starši teh otrok, da je za otroke mrzla hrana, ki jo prinesejo s seboj, nezadostna. Matere pravijo, da toliko časa ne bodo pustile svojih otrok v šolo, dokler oblasti ne bodo ugodile njihovi zahtevi in postavile ob omenjeni šoli okrepčevalnice.
Programi Radio Ljubljana
Petek, tu. sept.: 12 Iz naših logov in gajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 16 Godbe na pihala (ploščo) — 18.40 Zenska ura: Obvezno ljudsko zavarovanje (ga. Cirila Stebi) — 1» Napovedi, poročila — 13.30 Nac. ura — 13.50 Zanimivosti za plal nlnce: O letošujem kongresu slovanskih planincev v Pragi (g. dr. It. Brilej) — 20 Koncert. Sodelujejo: gdč. Štefanija Pavlovčič, g. prof. M. Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester: Dvorakova ura — 21.20 Orglice in harmonika (gg. Avgust Stanko in Franc Petan) — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 16. septembra: Relgrad: 20 Zabavni koncert. — Zagreb: 20 Klavirski koncert; 20.30 Zagrebški madrigalisti; 22.20 Za ples. — Varšava: 22 Simfonični koncert. — Sofija: 13.50 Verdi: Traviata ;opera). — Praga: 20 Ljudmila (Dvoršakov oratorij;. — Dunaj: 20.10 Vesela vdova, opereta; 22.3« Zabavna in plesna glasba. — Budimpešta: 19.40 Ciganska glasba; 21 Finski večer (koncert). — Milan: 21 Plesna glasba; 22.10 Orgelski koncert: 23.15 Za ples. — Miinchen: 20.10 Mozart. — Hamburg: 20.10 Zabavna in plesna glasba.
Hervey Allen:	77
Antonio Adversof
cesarjev pustolovec
Kapitan jo pri tem zamahnil z roko v taki veličastni obsežnosti, da se je zdelo, da hoče objeti z njim vse vesolje. Dotaknil se je Bonnyfeatherove roke in odpeljal starega gospoda k njegovi lastni mizi, rekoč:
»No, tak pojdite!«
Miss Jorhamova je zdaj govorila tako pritajeno, da je bilo Antoniu kar hudo:
»Gospod Adverso, nikar ne pozabite na to, kar sem vam dejala. Vsaj eno pokopališče ali dve, preden ...«
Jorhain je zavpil:
»Zdaj pa nehaj s tvojimi nagrobniki, Jane k Antonio pa ji je obljubil, kakor je rekla, in takoj zapazil, da si je pridobil prijateljico. Prijela se ga je za roko in odšla sta tako k mizi.
Med večerjo' je miss Jorhamova kmalu spet oživela in se začela spominjati prejšnjih	lepših časov.	Pogled	ji	je	tekel	čez	kozarce	in
srebrnino, s prsti jo	tipala prt:
»Včasih človek pogreša družabnega življenja! Na naši ,Wampa-noagi’ živiva kakor Indijanca. Vedno in vedno govorim Eliu, govorim...«
Možev pogled ji je vzel besedo, a si je brž opomogla:
»O, vsekakor je fletno dobiti se kdaj takole z gospodi in z izobraženo damo.«
»To pravim tudi	jazk je vpadel	kapitan	v besedo in	s	prijaznim
pogledom ošinil Fides. (
Toussaint, ki je ujel pogled od mr. Bonnyfeathera. je vzkliknil: »Gospoda moja, ali si smem dovoliti resno napitnico: živele dame!«
Ta trenutek je prineslo v sobo Vincenca, ki si je stresal dež iz las.
Miss Jorhamova je pripomnila:
»Poglej, Elias, rekla sem ti, da bo deževalo!«
Kapitan pa je pristavil:
»Dobro, kot barometer si res nekaj vredna, saj ti to priznavam.« MacNab je zašepetal Fides:
»Zelo občutljiv za vlago v vsaki obliki k
Fides pa je bila ravno pri tem, da bi napitnico vrnila. Nasmehnila se je miss Jorhamovi in dejala:
»Pijem na nekaj, na kar lahko pijemo vsi, jaz prav tako polna upanja, kakor vi, moida še celo bolj, kdo ve. Živela bodočnost!«
Miss Jorhamova se je obotavljala, potem pa je rekla ostro:
»Jaz sem abstinentka!«
Mister Bonnyfeather je odvrnil'
»Toda, gospa, prosim vas! To	je čisto lahko vino, nič	drugega
kakor zdravilo	v našem podnebju, niti sledu o opojnosti	v malih
možganih! To je tu tak običaj.«
Malo se je priklonil in pomežikovaje napolnil miss Jorhamovi kozarec z ognjenim burgundcem. Miss Jorhamova je togo z nekakim dekliškim odporom vstala. Po kratkem obotavljanju se je odločila in trčila z mr. Bonnyfcatherom, kakor da bi bila že do kraja zapeljana in kakor da ne more nič več proti temu.
»Na bodočnost,« je zamrmrala in lica so ji kar zagorela spričo tolike nedoumljive razuzdanosti. Potem je burgundca zvrnila vase v enem požirku.
MacNab je zašepetal Antoniu:
»Takle star satan!«
Miss Jorhamova je počasi sedla. Roke je držala še pred seboj ni	mizi, kakor	da leže na nečem	neprijetno električnem.
Zdaj se je	začelo vse smejati	in razvil se je splošen	pogovor.
Led je bil prebit.
Vincenc je bil kakor vedno ves živ novic in doBre volje.
»Ali ste že slišali novo pesem, ki jo . prepevajo pobalini po cestah? Pesem meša Francozom korak, kadar marši rajo.«,
Začel je peti s svojim razkošnim tenorjem. Njegov stečni pre-skrbni glas je Antonia spet prestavil v one zlate dni, ko sta se skupaj potepala po Corsu in tako čudovito zapravljala čhs. V napevu, ki ga je prepeval Vincen, v njegovem prešerno zasmehljivem ritmu, je zvenelo vse življenje z livornskih cest. Kaj je bila bodočnost v primeri s tem?
Na licih mr. Bonr.vleathera se je prikazala svetla rdečica. Bil je zelo ginjen. Počasi je vstal in vzdignil kozarec:
»Antonio, moj dragi, Bog te varuj!«
Tiho so pili. Nenadno pa jih je zmotil šum, kakor šum hreščečega drobnega dračja. Šum je prihajal od miss Jorhamove. Mister Bonnyfoather jo je že hotel skrbno potolči po hrbtu, ko se. je nazadnje izkazalo, da se miss prav za prav iz srca smeje. Njen mož je vzkliknil:
»Ampak Jane. taka pa že nisi bila odkar nisi več Putmanova.«
Miss je bojevito odvrnila:
»Tako? In ti, E-lias, ti hočeš torej zares jadrati v Itavanno?« Donelo je, kakor da ga dolži zločina.
Kapitan je trmasto postavil kozarec na mizo in dejal:
»Da.«
»Tako? In kdo bo krbel za navigacijo? To bi rada vedela!«
Očitajoče je pogledala vse okrog mize.
»Zadnjič, ko sva vozila tja, smo mislili prav za prav iti v London. Veste, kam smo nazadnje zabredli? V Lizbono! V Lizbono!« .
Tedaj je kapitan težko sedel nazaj in dejal: »Zenska, pazi se!«
To ga je zadelo v mozek. Že dve leti je namreč strašna nesreča bdela nad plovbo kapitana Jorhama. Ni in ni mogel stvari na dno in se je bil sam pri sebi že navadil na to, da je jadral samo vzdolž obale od pristanišča do pristanišča in jemal s seboj tako imenovane priložnostne tovore. Tako je zaslužil marsikak fletcn kupec denarja. Ce pa se je «Wampoang» spustila na visoko morje, je postal njen tovor prav tako čuden, kakor njena smer. Jorhain je upal, da bo te težavo lahko prikril. Samo ponudba mr. Bonnyfeathera pred dobro uro, ki je bila nekaj izrednega, ga je zavedla k sklepu, da bo spet tvegal pot na široko morje. Da ga je takrat tako nepričakovano pljunilo v Lizboni na suho/mu je strašno tlačilo dušo. Zdaj pa je žena vse izdala.
Polglasno ji je rekel:
»Saj si sama kradeš kruh iz ust. Domu bom pa že našel pot!«
Mister Bonnyfeather je dejal:
»O tem sem prepričan, gospod kapitan. Razen tega pa je naš gospod^ Adverso po knjigah izborno podkovan v plovbi. Manjka mu samo še malce dejanske skušnje. Kdaj mislite razpeti jadra?«
Kapitan je bil že spet ves v svojem in dejal:
»Tu imamo ponavadi močan veter od kopnega, ki se na tej obali začne takole okrog zore. če more gospod Adverso morda okrog dveh priti na krov, bi ob prvem svitu jadrali.«
Mister Bonnyfeather je dejal:
»Vincenc, zelo mi je žal. ker bom prekrižal vašemu stricu načrt. Bojim se, da \jO morala vaša gospa teta svoje begunce deloma še nekaj dni dalje imeti pod svojo streho. Pogodil sem se s kapitanom Jurhamom, da bo prepeljal Antonia v Havano. Vozil bo najprej severno proti Genovi, da naloži tovor, saj tu ni zdaj ničesar več, kakor veste, če imate potnike za Genovo, morajo še nocoj na krov.«
Vincenc je položil roko Antoniu okoli vratu in rekel:
»Meni je malo žal.«
Stari je rekel:
»Seveda, seveda. Zato borno zdaj izpili še zadnji kozarček, potem pa se ne bomo nič poslovili, kajti tako dolgo jaz ne vzdržim.«
Trčili so in vstali ,od mize. Ko se je Antonio ozrl, je mister Bonnyfeather izginil že skozi vrata, ki so držala v njegovo zasebno stanovanje. Ni se več ozrl, in vrata so se zaprla. Antonio je spregovoril:
»Fides, ali mi hočeš storiti uslugo?«
Južnoameriški Slovenec Ivan Budkovič, doma iz Cerknice, nam piše
o življenju naših izseljencev v Braziliji
„Tu ni zime, ni jaslic, pač pa
Tople pozdrave je te dni poslal našemu uredništvu z žeijo, da jih sporočimo tudi vsem našim bravcem, južnoameriški Slovenec Ivan Budkovič, dama iz Cerknice. Od leta 1914 do 1920 je obiskoval ljubljansko realko, hodil pa je tudi v trgovska in zadružno šolo. Zdaj biva v Braziliji v Rio de Janeiro. Govori več jezikov, ki sc jih je naučil deloma doma v Sloveniji, deloma pa pozneje, ko ga je pot peljala v svet. Svojo prvo službo je nastopil že pred 12 leti kot navaden uradnik, zdaj pa je višji uradnik, ali kakor ga tam imenujejo, direktor enega največjih podjetij, ki zaposluje okoli 36.000 delavcev ter uradnikov. On sam pa je zaposlil čez 800 naših ljudi, med katerimi je mnogo uradnikov s precej dobrimi plačami. — Poleg toplih pozdravov pa nam je poslal Ivan Budkovič iz Rio de Janeira tudi zanimivo poro,čilo o življenju naših ljudi v novi domovini Brazliji. Dal nam je tudi dovoljenje, da ga objavimo, »če se nam zdi primerno«. Poročila je toliko zanimivo, da ga objavljamo v celali, kakor smo ga prejeli, ker bi bilo vsega škoda, karko.li bi iz njega izpustili Radevolje pa bomo ustregli tudi njegovi želji, da pošljemo številko našega lista, v katerem je izšlo to njegovo poročila, v več izvodih, da bodo naši izseljenci tudi v Braziliji videli, da se jih v stari domovini še vedno spominjaja in z najtoplejšimi željami za , , srečo spremljajo njihovo življenjsko pot, četudi žive tako daleč od svojih pravih domov.
Napisa! nam je takale:
Rio de Janeiro, 21. avgusta 1938.
Uredništvu »Slovenskega doma« Ljubljana.
Gotovo pride le redkokdaj kakšna novica iz ene največjih držav na svetu, zemlje večne pomladi, zemlje nekdanje Atlantide, domovine največjih pragozdov, domovine , divjih Indijancev, raznih strašnih kač in drugih zveri.
Površina te naše druge domovine znaša okrog 8 milijonov in pol kvadratnih kilometrov ter ima samo 45 milijonov prebivalcev. Deli se v 21 federalnih držav, od katerih je Amazona največja, saj meri okoli 2 milijona kvad. km, a nima niti enega milijana prebivalcev Država Sao Paulo, v kateri živi največ Jugoslovanov, meri okrog 250,000 kv.
večna pomlad ter tuji obrazi"
km, a ima okoli 6 milijonov prebivalcev. Prebivalstva je okoli 80% belega, a drugo odpade na črnce ter razne mešanice, ki žive pa divjih pragozdih, ter se ne ve, koliko jih je.
Mnogo je naseljencev po južnih državah, kjer je podnebje zmerno, dočim po severnih državah žive skoro sami domačini, ker lažje prenašajo tra-pično vročino.
Trgovina je dobro razvita, ter imajo skoro vse sveto,vne države tukaj svoja zastopstva, posebno se vodi v zadnjem času strašen boj med Severno Ameriko ter Nemčijo za nadvlado na tem trgu.
Industrija se jako hitro razvija pčscbno v državi Sao Paulo, ki je priznana kot največje industrijska središče v Južni Ameriki ter se nahaja tovarna pri tovarni. Razume se, da je tukaj največ naših izseljencev.
Prvi Jugoslovani in njihovo delo
Ko jc proti koncu preteklega stoletja Brazilija odpravila suženjstvo ter je začelo primanjkovati delovnih moči, jc prišel glas tudi k nam o brazilskih dobrotah. Posebno veliko propagando sa delali po revni Dalmaciji, Istri ter naši Primorski. Naša krušna zemlia ni mogla preživeti vseh 6Vojih sinov, zato sa šli po svetu iskat sreče, a kako razočaranje jih je doletelo, ko so se znašli sredi pragozdov ter med divjimi Indijanci. Zanimive stvari mi je pripovedoval moj stric Lojze Pavlavič (doma iz Palčja, ki je prišel sem pred 44 leti), ko se je boril proti tem divjakom. Med temi pionirji najdemo mnogo znanih imen ko,t: Ule, (doma iz Gra-, hovega), Košuta (iz Vipave, s katerimi sinovi sem študiral na ljubljanski realki leta 1914—1920), Pušnik, Kollar ter drugi, ki so se preselili v Severno Ameriko. Na kako kulturno delo teh ljudi ni bilo niti misliti, ker vsak lahko ve, kako so bili ti izseljenci izobraženi pred 40. leti. Kakor sem že omenil, so prišli ti ljudje iz bivše Avstro-oOgrskc ter ostali zvesti tedanjemu cesarju Francu Jožefu. Mnogo teh ljudi se je popolnoma odtujila svojemu jeziku, ter so postali pravi Nemci, ker so ti tiste čase uživali pravi sloves med domačini, a njihovi otraci so še žalostneje končali ter se popolnoma odtujili, tako da niti eden ne ve, odkod je doma njegov oče ali mati. Kakšna je bila ta prva skupina izseljencev, se lahko vidi iz tega, da se ni niti eden javil med svetavno vojno, ko je »Jugoslovan. Odbrana« delala nadčloveško delo med izseljenci v Južni Ameriki, za ošvobodenje ter zedinjenje vseh Jugoslovanov. Ta predvojno skupino nase-
Slika iz. boja pred 80 leti — ne resnična, marveč taka, kakršno je pokazal film »P o r o č n i k indijske brigade«, ki so ga te dni spet kazali v Ljubljani. Naši bralci še pomnijo krasni roman istega naslova, ki ga je pred časom prinašal naš list. Roman jc izšel v ponatisu in ga je moči dobiti še vedno pri upravi našegn lista. Naročniki plačajo 14 din za 260 strani obsežno knjigo z, mnogimi krasnimi slikami, nenaročniki pa 24 din, novi naročniki pa, ki plačajo naročnino za naš list za tri mesece naprej dobe knjigo zastonj. Povejte to svojim znancem in prijateljem, ki bi radi za jesenske dneve imeii kaj lepega berila.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. zn inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica C
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.