Leto 1892.
935
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXXIV. — Izdan in razposlan dne 10. decembra 1892.
(Obsega štev. 204. —207.)
804.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 17. novembra 1892. 1.
o ustanovitvi okrajnega sodišča Žabie v Galiciji.
Na podstavi §. 2. v zakonu z dné 11. junija 18G8. 1. (Drž. zak. št. 59.) se v okoliši okrožnega sodišča Kotomyja za občine in graščine Žabie, Krzy-Woröwnia in Jasienöw görny ustanavlja okrajno sodišče z uradnim sedežem v Žabii.
S pričetkom uradovanja tega sodišča, ki se kesneje določi in oznani, izločijo se zgoraj imenovane občine iz okoliša okrajnega sodišča kossowskega.
Scllüllboi'll s. r.
805.
Razglas finančnega ministerstva z dne 23. novembra 1892.1.,
se je c. k. mala colnija v Perastu pooblastila, c°la prosto odpravljati rabljene, oznamenjene. na zaj pošiljane sode.
Dogovorno s c. k. trgovinskim minislerstvom se c> k. mala colnija II. razreda v Perastu pooblašča,
(Slov.nl.oh.)
da iz inozemstva nazaj pošiljane, rabljene, oznamenjene sode, kateri se izkažejo kot vračajoče se obalke od domačih izvoznih pošiljatev, cola prosto odpravlja v zmisln določil abecednega blagovnega spiska k čolni tarifi iz leta 1887., opomnje k iskal-nici „obalke in shranke“.	*
Steinbach s. r.	Bacquehein s. r.
80«.
Razglas finančnega ministerstva z dné 24. novembra 1892. 1.,
s katerim se ustanavlja barva istdstnim ozname-nilom, ki jih je nameščati na tkaninah v prometu za vezeninsko plemeničenje.
Z ozirom na ukaz z dné 27. marca 1890. 1. (Drž. zak. št. 56.) zastran colnijskega postopanja s prometom za vezeninsko plemeničenje se zauka-zuje, da je v dobi od 1. dné januvarja do konca junija 1893. 1. na tkaninah, ki se uvažajo v prometu za vezeninsko plemeničenje, nameščati istöstne kolke v modri barvi.
Steinbach s. r.
tov.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za pravosodje j z dné 10. decembra 1892. 1.
zastran obratnega pravilnika za železnice po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru.
(1)	V izvršitev §§. 2. in 4. v zakonu z dné 27. oktobra 1892. 1. (Drž. zak. št. 187.) zastran izvršitve mednarodnega dogovora z dné 14. oktobra 1890. 1. in zastran nekih določil o tovornem prometu po železnicah, in na podstavi člena VIII. čolne in trgovinske zveze z deželami ogerske krone (za- ; kon z dné 27. junija 1878.1. [Drž. zak. št. 62.] in z dné 21. maja 1887. 1. [Drž. zak. št. 48.]) ukazujem dogovorno s pravosodnim ministrom, da naj nastopni obratni pravilnik stopi s 1. dném janu-varja 1893. 1. v veljavo na vseh železnicah po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru.
(2)	Istega dné nehajo veljati z ukazom z dné 10. junija 1874. 1. (Drž. zak. št. 75.) uvedeni obratni pravilnik in pa dodatki k njemu.
(3)	Kraljevo-ogerski trgovinski minister, s katerim sem o tem stopil v dogovor, vkrene ob enem enako naredbo za železnice po deželah ogerske krone.
Na Dunaji, dné 10. decembra 1892 1.
nega oblastva. Pravilniku nasprotujoča določila more nadzorno oblastvo dovoliti za železnice manjše važnosti, kakor tudi tam, kjer se to vidi potrebno vsled posebnih obratnih razmér.
(3) Vsa dopolnilna in pravilniku nasprotujoča določila morajo, da bodo veljavna, biti vzprejeta v objavljene tarife. Dovolitev mora biti razvidna iz objave.
II. Splošna določila.
§• 1.
Dolžnosti železničnih služnikov.
(1)	Služniki železnic imajo dolžnost, da se občevanji z občinstvom vedejo odločno, pa
vljudno in tudi ugodljivo v mejah svojih služabnih dolžnosti.
(2)	Prepovedano jim je, jemati od občinstva kaka vračila ali darila za služabne opravke.
(3)	Služnikom je prepovedano kaditi, kadar imajo služabno poslovati z občinstvom.
§. 2.
Nared be služnikov.
Občinstvo je dolžno, izpolnjevati služabne na-redbe služnikov, kadar imajo ti na sebi služabni znak ali kadar so opremljeni z legitimacijo.
Bacqueltftiii s. r.
§• 3.
Obratni pravilnik
za
Hazsojevanje sporov.
Spore med občinstvom in služniki razsoja na postajah postajni načelnik, med vožnjo pak voditelj vlaka.
železnice po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru.
I. Uvodna določila.
(1)	Določila tega pravilnika se uporabljajo o prometu vseli železnic po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru. O mednarodnem prometu teh železnic se obratni pravilnik uporablja samo v toliko, kolikor ni ta promet vravnan po posebnih določilih.
(2)	Določila železničnih uprav, dopolnjujoča obratni pravilnik, dovoljena so po odobrilu nadzor-
§- 4.
Pritoževanje.
(1) Pritožbe se morejo služabnitn predstojnikom zglaševati ustno ali pismeno in tudi vpisovati v pritožno knjigo, ki jo ima vsaka postaja.
(3) Upravništvo mora brž ko mogoče odgovoriti o vseh pritožbah, katere se zglašajo z imenom in bivališčem pritožnika. Pritožbe o služniku naj tega kolikor moči natančno oznamenijo po njegovem imenu ali številki ali kakem priznaku njegove uniforme.
§. 5.
III. Prevažanje ljudi.
Stopanje na kolodvore in na železnico.
Stopati na kolodvore in na železnico zunaj prostorov, občinstvu zmirom ali samo časi odprtih, zabranjeno je vsakemu razen listih ljudi, kateri imajo za to pravico po predpisih železnične policije.
§• 6.
Dolžnost prevažanja.
(1)	Prevažanja oseb, živali in stvari ni moči odreči,
1.	ako se izpolnijo veljajoči prevozni pogoji in drugačna splošna ukazila železnice,
2.	ako je odprava mogoča s pravilnimi vozili,
3.	ako odprave ne zavirajo okolnosti, katere je šteti za višo silo.
(2)	Predmete, katerih nakladanje in razkladanje potrebuje posebnih priprav, dolžna je železnica vzpri-jemati samo na takih postajah in na take postaje, kjer so dotične priprave.
§• 10.
Vozni črteži. Posebne vožnje. Odvozna doba.
(1)	Pravilno prevažanje ljudi' se vrši po meri voznih črtežev, katere je, preden zadobé veljavo, javno razglasiti in o pravem času razobesiti na postajah. lž njih mora biti razvidno, kaki razredi vôz teko s katerim vlakom. Vozne črteže svoje železnice, ki so namenjeni, da se razobesijo po postajah svojega lastnega železniškega okoliša, treba je tiskati na jasnorumen papir, tiste pak, ki so namenjeni, da se razobesijo po drugih železnicah, tiskati je na bél papir. Vozne črteže, ki so izgubili svojo moč, treba je pri ti priči odstraniti.
(2)	Posebne vožnje se dovoljujejo po odločilu uprave.
(3)	Za odhod vlakov so merodajne ure na postajah.
§. 11.
Vozne cene. Znižane cene za otroke.
§• 7-
Prevozne cene. Tarife.
(1)	Prevozne cene se preracunjajo po meri veljajočih kakor gré objavljenih tarif.
(1)	Vozne cene ustanavlja tarifa (§. 7.). Na vsaki postaji je na primernem mestu razobesiti ali razpoložiti izpisek iz tarife, kjer so na videž postavljene vozne cene do takih postaj, za katere se pro-dajejo neposredne voznice (vozne karte).
(2)	Zvišbe tarif ali drugačne obtežbe prevoznih pogojev ne zadobé moči pred iztekom 6 tednov po njih objavi, kolikor tarifa ni bila spravljena v veljavnost samö za neki določen čas.
§• 8.
Plačilna sredstva.
Razen zakonitih plačilnih sredstev je tam, kjer bi bila ta potreba, jemati tudi zlate in sreberne novce, kateri imajo zakonit kurz na inozemskih sosednjih železnicah — toda izvzemši drobiž—, in to po tistem kurzu, ki ga ustanovi železnična uprava in ki je pri vsakem odpravništvu nabit v javno razglasilo, kolikor lega jemanja ne brani kaka zakonita prepoved.
(2)	Otroke do dovršenega četrtega leta njih življenja, za katere se ne zahteva poseben prostor, odpravljati je zastonj. Otroci od dovršenega četrtega do dovršenega desetega leta njih življenja, in pa mlajši otroci, ako se za nje zahteva poseben prostor, odpravljajo se po znižanih voznih cenah. Če je dvomiti, kolikoletni so otroci, odločuje začasno najviši navzočni uradnik.
§• 12.
• Vsebina voznice.
Voznica (vozna karta) mora obsegali železnični kos, za katerega veljâ, vrsto vlaka, razred voza in pa vozno ceno, kolikor ta ni zavisna od omahovanja vrednote.
§• 9.
Poroštvo železnice za svoje ljudi.
Železnica je porok za svoje ljudi in za druge osebe, katere rabi pri izvrševanji prevzetega Prevoza.
§• 13.
Kupovanje voznic.
(1)	Prodaja voznic se na postajah z manjšim prometom sme zahtevati samo poslednje pol ure,
na postajah z večim prometom pa eno uro pred odhodom tistega vlaka, s katerim se hoče potnik voziti. Ako je pak med dvema v isto mér odhajajočima vlakoma manjša doba, moči je izdajo voznic za kesneje odhajajoči vlak zahtevati pol ure pred njegovim odhodom. Pet minut pred odhodom vlaka neha pravica, dobiti voznico.
(a) Moči je zahtevati, da se voznina, katero je plačati, imej pripravljena našteta.
(3)	Na odvozni postaji je najkesneje 30 minut pred odhodom dotičnega vlaka dopuščeno, naročati cele oddelke voza proti temu, da se plača k večemu toliko voznic dotičnega razreda, kolikor ima oddelek voza prostorov (sedežev). Naročbi je ustreči, kolikor to dopušča obremenitev vlaka, ter je o tem izdati potrdilo. Na vmes ležečih postajah se smejo celi kupéji (oddelki voza) zahtevati samö tedaj, kadar jih je kaj nezasedenih v prihajajočem vlaku. V oddelek se ne sme vzeti več ljudi, kakor je voznic plačanih. Naročene oddelke je kot take oznameniti z napisom.
§. H.
Vračanje in zamenjavanje kupljenih voznic.
(1)	Voznice dajejo pravico do prostorov v do-tičnem razredu vôz, kolikor jih je kaj. Ako se potniku ne more odkazati njegovi voznici ustrezajoči prostor in se mu začasno tudi ne more dati prostor v kakem višem razredu, dano mu je na voljo, ali voznico zamenjati za voznico nižega razreda, v katerem je še kaj prostorov, proti temu, da se mu vrnejo novci, kolikor jih je prej preveč dal, ali pa da vožnjo opusti in nazaj zahteva plačano voznino.
(3)	Kupljene voznice zamenjavati za voznice viših ali nižih razredov ali na kako drugo postajo je potnikom na odhodni postaji dopuščeno do 5 minut pred vlakovim odhodom, ako je še kaj prostorov in če doplačajo, kolikor je razločka v ceni ter voznica ni še razveljavljena.
(3)	Za delne kose se na prostore vršili razredov proti plačilu pribitka k ceni, katerega je določiti v tarifi, sme prestopati takö na odhodni, kakor na kaki vmes ležeči postaji.
§. 15.
Čakalnice.
Čakalnice je odpreti vsaj eno uro pred odhodom vsakega vlaka. Potniku, ki prihaja na kako
prehodno postajo s prohodno voznico, je dopuščeno, da ostane v čakalnici tiste železnice, na kateri nadaljuje svoje potovanje, do odhoda prvega vlaka, na katerega stopi, vendar v dobi od 11. ure zvečer do
6.	ure zjutraj samö, kolikor morajo med to dobo biti čakalnice že takö odprte.
§• 16.
Vstopanje na vozove in stopanje z voz.
(1)	Znamenje za vstopanje na vozove se daje s klicanjem ali zvonjenjem po čakalnicah ali z dvema udarcema ob postajni zvonec.
(2)	Dokler se vlak še premika, je prepovedano vstopanje v vozove in stopanje ž njih, in pa vsak poskus in vsaka pomoč za to, kakor tudi samo-vlastno odpiranje duri vozâ.
(3)	Na kolovoz smé občinstvo stopati ali preko njega hoditi samö na mestih, ki so za t6 določena. Pri odhodu s postaje je rabiti za to določeno izhodišče.
§• 17.
Nakazovanje prostorov. Oddelki za ženske.
(1)	Posamezni določeni prostori se ne prodajejo. Izjema je dovoljena samö za neke določene vlake s posebnimi opravami in za posebe opremljene vozove. Pri vstopu je potniku dovoljeno, da za se in za svojce, ki ž njim potujejo, obloži po en prostor za vsakega.
(2)	Služniki imajo pravico in na zahtevo potnikov dolžnost, odkazati jim njih prostore.
(3)	S prehodnimi voznicami dohajajoči potniki imajo prednost pred tistimi, ki prihajajo na novo.
(4)	Vse potujoče ženske naj se, ako to zahtevajo, kolikor moči devajo samö z ženskami vkupe v kak oddelek. Vsak vlak imej vsaj en oddelek za same ženske v drugem in v tretjem razrédu vöz, ako ima vlak vsaj tri oddelke dotičnega razreda vöz. Tudi na vlakih, kjer ni vöz sč zaprtimi oddelki, naj sc, kolikor moči, vred! poseben oddelek za ženske.
§• 18.
Kadež tobaka v vozovih.
(1)	V prvem razredu voz se smé kaditi samö, ako v tö privolé vsi v istem oddelku potujoči ljudje.
Vendar more železnica vstaviti oddelke prvega razreda za kadilce in za nekadilce, a te oddelke je treba kot take oznameniti.
(2)	V ostalih razredih vöz je kaditi dovoljeno. Vendar mora v vsakem osebnem vlaku biti nekaj oddelkov drugega, in ako to dopušča svojstvo vöz, tudi tretjega razreda vöz na razpolaganje nekadilcem.
(3)	V oddelkih za nekadilce in gospé je prepovedano kaditi, tudi ako bi sopotniki privolili v to. Tudi se v take oddelke ne sme stopati s tlečimi cigarami ali pipami.
(4)	Goreče pipe morajo imeti pokrove.
§. 19.
Zamuda odvozne dobe.
(1)	Ko je parna piščal na lokomotivi ali ustna piščal vlakovega voditelja dala predpisano odvozno znamenje, ne pripušča se nobenemu več, da bi se peljal s tem vlakom.
(2)	Potnik, ki zamudi čas odvoza, nima pravice niti zahtevati, da se mu povrne vozarina, niti iskati kake druge odškodbe.
(3)	Ako voznica slove na kak določen vlak, more se potnik posluževati tudi drugega vlaku, ki odide ta ali prihodnji dan na postajo, kamor je on namenjen, ako svojo voznico nemudoma predloži postajnemu načelniku, kateri zabeleži na njo, da je še veljavna. Ista zabeležba je potrebna, ako voznica slove na kak poseben dan in ako se hoče potnik še le nastopnega dne voziti. Ako se rabi više ta-rifovan vlak, treba je voznico proti plačilu razločka v ceni zameniti. Ako sc rabi niže tarifovan vlak, pak je povrniti razloček v ceni.
(t) S tem se pa ne podaljšuje rok, ustanovljen za vožnje nazaj, za vožnje v okrogu in enake.
§. 20.
lzločba od vožnje.
(1) Osebe, katere bi zaradi kake vidne bolezni ah zastran česa drugega očividno nadlegovale druge Potnike, naj se od vožnje izločijo, ako se za nje ne plača ali ne more pripraviti poseben oddelek. Ako se vožnja ne dopusti, treba je vrniti morda že pla-
čano voznino in tudi pratežnino. če se še le med-potoma zapazi, da kedö spada k ljudém te vrste, izloči se na bližnji postaji. Voznino od sebe in prateža mu je povrniti za tisti kos, po katerem se še ni peljal.
(2)	Kedor se ne drži predpisanega redu, ne izpolnjuje naredeb služabnega osebja ali se vede nedostojno, tak se brez kake pravice do vračila plačane voznine izloči od vožnje. Zlasti ni pijanih ljudi puščati v vozove niti ne v čakalnice, ter jih je, ako so se tje pripustili, treba odsloviti.
(3)	Kadar se odslové' med potoma, ali kadar se dotični ljudje odvrnejo, ko so že pratčž oddali od-pravnlštvu, nimajo pravice zahtevati, da bi ga nazaj dobili zopet kje drugje, kakor na tisti postaji, kamor je odpravljen.
§. 21.
Kontrola voznic.
(1)	Voznico je, ako se to zahteva, pokazati ob vstopu v čakalnico, ob vstopu na peron in ob vstopu v voz in tako tudi med vožnjo kadarkoli.
(2)	Potnik, zateččn brez veljavne voznice, mora od vsega kosa, kar se ga je prepeljal, in če se mahoma nedvomno ne dokaže, na kateri postaji je vstopil, od vsega kosa, kar ga je vlak do tedaj pretekel, plačati podvojeno navadno vozno ceno, naj-menj pak znesek 3 gl. a. v. Poslednji znesek je plačati tudi v slučaji, če se vlak še ni pričel premikati. Potnik pak, kateri sam od sebe zglasi opravniku ali voditelju vlaka, da voznice ni mogel kupiti, ker je prekesno došel, mora plačati samö navadno vozno ceno s priklado 50 krajcarjev a. v., nikakor pa ne več kakor podvojeno vozno ceno. V vsakem slučaji je treba potniku izdati dodatno karto ali drugačno potrdilo.
(3)	Kedor se ustavlja, plačati taköj, more se postaviti iz vozâ.
§. 22.
Kakoje biti med vožnjo.
(1)	Med vožnjo se nikedô ne smé iztezati v stran iz voza ali naslanjati na vrata. Tudi ni dovoljeno postopati po vhodišči, ki bi morda bilo na vozu.
(3)	Okna smejo biti na obeh strančh voza ob enem odprta samö, ako v to privolé vse v istem
oddelku potujoče osebe. Kadar bi se potniki ne mogli sporazumeti zastran tega, ali naj bodo okna odprta ali zaprta, določuje o tem opravnik.
(:i) Prepovedano je iz voza metati stvari, po katerih bi se vtegnile poškodovati osebe ali reči.
§• 23.
Poškodovanje voz.
Škodo, narejeno s poškodovanjem ali one-čiščenjem voz ali njih opreme, treba je povrniti. Železnica ima pravico zahtevati, da se plača takoj ali da se dâ zagotovilo. Odškodnina se daje, ako je za to kaka tarifa, po tarifi, katero je treba pokazati, ako bi se to zahtevalo.
§• 24.
Kako je ravnati na vmes ležečih postajali, kako, če se vlak ustavi na odprti cesti.
(i)	Kadar se pride na postajo, treba je na glas klicati, kako je imé ti postaji, in povedati, koliko pomude bo; klicati je tudi, ako se morebiti dozdanji vozovi nadomestijo z drugimi. Ko se vlak ustavi, treba na 6ni strani, katera je v izstop odločena, odpreti vrata tistim vozém, ki so namenjeni potnikom z voznicami samö do té postaje. Vrata ostalih vöz se odprö samö tedaj, če kedö to zahteva.
(s) Kedor na kaki vmes ležeči postaji odide sè svojega sedeža, ne položivši ničesar nanj, izgubi pravico do tega sedeža.
(a) Ako bi se zaradi kakih zaprek bilo treba dalje časa ustaviti zunaj postaje, smejo potniki izstopiti samo tedaj, kadar jim voditelj vlaka to izrečno dovoli. Potniki naj se takoj potlej umaknejo s kolovoza železnice in ob prvem znamenji, s piščaljo ali kako drugači danem, tudi zopet gredö vsak na svoj prostor.
(i)	V znamenje, da pojde vožnja dalje, parna piščal trikrat zažvižga. Kdor še ni vstopil, kadar piščal tretjič zapoje, izgubi pravico do nadaljne vožnje.
§• 25.
Prostovoljno prekinjena vožnja.
(i)	Ne gledč na kake še nadaljne, po železnici dodeljene ugodnosti, je potniku dovoljeno, prekiniti
vožnjo enkrat, pri povratnih vožnjah pa na potovanji tje in nazaj po enkrat tako, da se potovanje nadaljuje z vlakom, ki odhaja na postajo, kamor je on namenjen, istega ali pa nastopnega dné. Taki potniki morajo na vmes ležeči postaji precej ko zapusté vlak, predložiti svojo voznico postajnemu načelniku, kateri naj zabeleži na njo njeno veljavnost. Ako je vlak, katerega hočejo rabiti za nadaljno vožnjo, više tarifovan kakor vlak, za katerega so si kupili voznico, treba je kupiti prikladno karto, znašajočo vsaj razloček v ceni.
(2) S tem, da se vožnja prekini, se ne podaljšuje rok, ustanovljen za vožnje nazaj, vožnje na okrog in enake. Z odobrilom nadzornega oblastva je moči prekimbo vožnje zvezati s posebnimi pogoji, katere je vzprejeti v tarifo, ali pa jo popolnoma prepovedati za neke določene vozne karte.
§. 26.
Zakesnéli vlaki. Motcž obrata.
(1)	Zakesnéli odhod ali prihod vlakov ne daje pravice, da bi se zaradi tega moglo kaj zahtevati od železnične uprave.
(2)	Ako se vsled zakesnitve vlaka zamudi stik z drugim vlakom, tedaj je potniku, imajočemu pro-hodno voznico, če izkaže, da se je s prvim nazaj gredočim vlakom vrnil nepretrgoma do odvozne postaje, povrniti plačano voznino za tje in nazaj na razredu, katerega je rabil tje gredoč.
(3)	Da mu ta pravica obveljd, dolžan je potnik, to precej po prihodu zakesnelega vlaka naznaniti po-
j stajnemu načelniku ter mu predložiti svojo vozno j karto, in zglasiti se po vrnitvi na odvozno postajo pri načelniku poslednje postaje. Ti zglasitvi naj potrdita oba postajna načelnika.
(4)	Ako kaka vožnja izostane deloma ali po-I polnoma, imajo potniki pravico, ali zahtevati, da se
jim vrne voznina za kos, po katerem se niso vozili, ali pa da se vozijo brez priklade k ceni s prvim vlakom, ki gre po istem ali po kakem drugem, ne nad eno četrt daljšem kosu istih železnic do kraja, kamor so oni namenjeni, kolikor je to mogoče, no da bi se pretežko obložil vlak, in to dopuščajo obratne naprave, in pa ako se vlak po voznem črteži ustavlja na dotični medpotoma ležeči postaji.
(5)	Če prirodni prigodki ali drugačne zapreke ustavijo vožnjo po kakem kosu železnice, tedaj je skrbeti, kolikor se more, da bodo do odprtega kosa
železnice prevažala druga vozila. Stroške, ki železnici nastanejo s tem, morajo ji potniki plačati, odbivši voznino za železnični kos, po katerem se niso vozili.
(n) Da klij obrat moti in da se je kateri vlak zakesnil, to je precej razločno na znanje dati občinstvu z naznanilom, nabitim na lahko pristopnem mestu.
§. 27.
Jemanje psov sè seboj.
(i)	Psov in drugih živali ni sméti jemati sabo v osebni voz.
(2)	Izvzeti so mali psički, nošeni v naročji, ako se temu ne upro ostali potniki istega oddelka. Jemati sè sabo veče pse, sosebno lovske pse, se smé za tretji vozni razred dovoliti izjemoma, ako se psi sè spremljajočimi osebami odpravljajo v ločenih oddelkih. Dolžnost, plačati tarifi ustrezno pristojbino za odpravo psov, ne ruši se s tem.
(:») Drugi psi, katere jemljö potniki sè sabo, vozijo se v ločenih shrankah. Ako takih v osebnih vlakih ni ali ako so že zasedene, ni moči zahtevati, da se psi vozijo s potniki. Pri oddaji psa je treba kupiti odpravnico (pasjo karto). Proti vrnitvi te karte se pes izroči po končani vožnji. Železnica ni dolžna hraniti psov, po katere se ne pride precej po njih dohodu na postajo, kamor so bili namenjeni.
(1)	Zastran drugačne odprave psov glej §. 30., odstavek 3. in §§. 44. nn
§• 28.
Jemanje ročnega prateža v osebni voz.
(1)	Majhni, lahkö nosni predmeti se smejo jemali v osebni voz, ako ne nadlegujejo po svojem duhu ali kakö drugači drugih potnikov in tega ne zabranjujejo čolni, davčni ali policijski predpisi. Za take v voz sč seboj vzete predmete se ne izdajejo Pmtežnice; potniki morajo sami paziti na nje.
(a) Po istih uvelih je potnikom četrtega razreda dovoljeno, jemati seboj tudi rokodelsko orodje, te-ječake, nosna bremena v košarah, vrečah in krošnjah 'n pa druge stvari, ki jih sè seboj nosijo pešci.
(••>) Ako nastanejo kake navskrižnosti o tem, odločuje postajni načelnik.
§. 29.
Stvari, ki se ne smejo jemati sè seboj.
(1)	Zastran ognja nevarne in pa take reči, s katerimi bi se kakorkoli vtegnilo kaj pokvariti, zlasti nabite puške, smodnik, lehkö vnétne tvarine in enake stvari se ne smejo jemati sè seboj.
(2)	Železnični služniki imajo pravico, da se prepričajo o svojstvu stvari, ki jih potnik jemlje sè seboj.
(3)	Kedor temu dela navskriž, je porok za vso škodo, ki bi nastala po prestopu zgorenje prepovedi, in vrhu tega ga zadene kazen, določena s predpisi železnične policije.
(1) Lovcem in v javni službi stoječim osebam je dopuščeno, sè sabo jemati ročno strelivo.
(5)	Cev sè seboj vzete puške naj se drži obrnjena k višku.
IY. Prevažanje popotnega prateža.
§. 30.
Kaj je popotni pratčž.
(1)	Za popotni pratčž se navadno oddaje samö to, kar ima potnik sè seboj v svojo popotno potrebo, zlasti kovčegi (kofri), tlomoki in popotne torbe, klo-biične škatle, mali zaboji ter enake stvari.
(2)	Vendar se smejo izjemoma pripuščati tudi veči, po trgovsko zadelani zaboji, bačve in pa vozila in druge stvari, katerih n( šteti k popotnim potrebam, v kolikor so sposobne za odpravo z osebnimi vlaki. Zastran vozli prim. tudi §. 6., odstavek 2.
(3)	Prav tako se morejo v odpravo kot popotni pratèz. vzprejemati tudi male živali v čajbah (kletkah), zabojih, vrečah in enakih stvaréh.
(4)	Predmeti, ki se ne smejo odpravljati kot vozno blago, in pa stvari, katere je prepovedano po §. 29. sè seboj jemati v vozove za ljudi, ne smejo se oddajati tudi kot popotni pratčž, sicer bi se za-palo nasledkom, ustanovljenim v §. 53., odstavku 8.
(5)	Ali in po katerih pogojih se v §. 50., B 2, navedeni predmeti vzprejemljejo v odpravo kot popotni pratčž, to določujejo posebni predpisi železnic.
§. 31.
Kako bodi pakovalo. Starejša odpravna znamenja treba odstraniti.
Popotni pratčž, kateri ni trpčžno zapakovan, more se zavrniti. Vsi kosovi pratčža naj bodo cisti od staréjgih železničnih, poštnih in drugih odprav-nih znamenj. Ako tega ni ter es zato pratčž kam zavleče, kamor ni bil namenjen, železnica ne more porokovati za škodo, kar je iz tega nastane.
§. 32.
Oddaja prateža. Pratčžnice.
(1)	Popotni pratež se odpravlja v času, določenem v §. 13., odstavku 1. za prodajanje voznic.
(2)	Ne more se zahtevati, da bi se z vlakom odpravil pratčž, kateri se v pratežno odpravništvo ne odda s pokazano vozno karto najpozneje 15 minut pred vlakovim odhodom. Vozila, ki se pripuščajo v odpravo kot popotni pratčž (§. 30., odstavek 2.), morajo se zglasiti 2 uri pred odhodom vlaka, ter se v odpravo oddati najkesneje eno uro prej ; na vmes ležečih postajah je moči računati na to, da se bodo odpravila z vlakom, katerega želi pošiljač, sainö tedaj, kadar so se zglasila 24 ur poprej.
(3)	Pri odpravi pratčža naj dobi potnik pra-tčžni listek (pratežnico).
(4)	Voznino za pratčž (pratežnino) je plačati pri odpravi.
(5)	če se izjemoma in s pridržkom poznejše odprave ob nujnih slučajih pratčž tudi neodpravljen vzame v prevoz, ne šteje se, da je bil na prevoz oddan, dokler ni odpravljen.
(e) Isto velja o prevzemanji popotnega pratčža na postajica}] brez odprave pratčža.
§. 33.
Izročevanje prateža.
(1)	Pratčž se izročuje samö proti vrnitvi pra-težnice. Železnica nima dolžnosti, preiskovati vpra-vičenost imetelja.
(2)	Imetelj pratčžnice je vpravičen, kadar dojde vlak, kateremu je pratčž bil oddan na prevozilo, da tam, kamor je pratčž bil namenjen, zahteva, naj se mu pratčž v oddajališči izroči takoj, ko mine toliko časa, kar ga je treba v redovito razkladanje in izročevanje ter tudi morebiti v eolno ali davčnouradno odpravo.
(3)	Ako se po pratežne kose ne pride v 24 urah, prevozila pak v 2 urah po prihodu vlaka, plačati je ležarino ali stoj in o po mčri tarife. Ako vozilo dojde po §. 6. uri zvečer, računi se rok za to, da se pride po nje, od naslednega jutra sč 6. uro počenši.
(4)	Če se ne donese pratežnica, tedaj je uprava dolžna pratčž izročiti samo potčm, ko se je vpravičenost do prejetja čisto dokazala ter za pratčž dala pismena zaveza (revers), in po okolnostih tudi varščina.
(5)	Praviloma je pratčž izročati samö na tisti postaji, kamor je namenjen. Kolikor to dovoljuje čas ter tega ne branijo okolnosti s colnimi in davčnimi predpisi vred, more se vendar ako potnik to zahteva, pratčž izročiti že na kaki poprejšnji postaji. V takem slučaji naj potnik, kadar se mu izroča pratčž, vrne pratčžnico ter naj pokaže voznico.
(g) Vozila, katera morajo medpotoma preiti v kak drugi vlak, smejo priti v kraj, kamor so namenjena, še-le s prvim naslednim osebnim vlakom.
§• 34.
Poroštvo železnice za popotni pratčž.
(1)	Za popotni, v prevoz prevzeti pratčž (prtljago) porokuje železnica po določilih, veljajočih za prevažanje blaga (poglavje Vlil.), kolikor se ta določila dadö uporabljati o prevažanji popotnega pratčža in se iz določil tega poglavlja ne pokažejo kake razlike.
(2)	Kako izročilo o koristi pravočasne izročbe je treba najkesneje pol ure pred odhodom vlaka, s katerim naj so pratčž vozi, oddali na pratežnem odpravišči ter plačati tarifi ustrezno priklado k voznini (§. 84., odstavek 3.); to izročilo ima pravno moč samö tedaj, kadar je je odpravišče zabeležilo na pratežnici.
(s) Uprava je prosta vsake odgovornosti o izgubi popotnega pratčža, ako ga nikdo ne zahteva, predno mine osem dni potem, ko vlak pride (§§.33.) na postajo, kamor je pratčž namenjen.
(4)	Potnik, kateremu se pratčž ne bi izročil, more zahtevati, da mu pratčžno odpravništvo na pratčžnici potrdi dan in uro, kedaj ga je zahteval.
(s) O izgubi in poškodbi popotnega prateža, katerega potnik ni bil oddal v prevoz (§§. 28. in 32.), in pa predmetov, kateri so se popustili v vo-
zilih (§. 30.), daje se poroštvo samo tedaj, kadar se dokaže, da krivda zadeva železnično upravo ali njene ljudi.
§■ 35.
Izgubljeni kosi prateža.
(1)	Pratdžni kosi se štejejo za izgubljene po tretjem dnevi, kar je pritekel vlak, kateremu so bili oddani.
(2)	Ako se pratdžni kos kesneje najde, dati je to potniku, ako je moči ovedeti njegovo bivališče, na znanje tudi tedaj, kadar je že prejel odškodnino zanj. Ta smé v 30 dneh potèm, ko je to naznanilo prejel, zahtevati, da se mu pratežni kos proti vračilu plačane odškodnine izroči, kakor si izbere, ali stroškov prosto v kraji, kamor je bil namenjen, ali pa stroškov in voznine prosto v kraji, kjer se je oddal.
§. 36.
Poroštvo železnice za zakesneli prihod popotnega pratčža.
Poroštvo železnice za zamudo rokii za izročbo (g. 33.) se ravna po nastopnih določilih:
1.	Škoda, o kateri se da dokazati, da je nastala po ti zamudi, se povračuje:
a)	ako se je dalo izrecilo o koristi pravočasne izročbe: do višine napovedanega zneska;
b)	ako se tako izrecilo ni dalo, za vsakih pričetih 24 ur zamude: z največ 10 krajcarji a. v. za vsak kilogram ne došlega pratčža, pri vozilih (§. 30.) pa največ s 15 goldinarji a. v. za vsako ne došlo vozilo.
2.	Železnica ni porok za škodo, katera nastane po zamudi roku za izročbo, ako more dokazati, da je zamude kriv kak dogodek, ki ga ni ona niti pro-vzročila, niti mogla odvrniti.
§. 37.
Pratežni nosači. Shramba pratčža.
(1)	Kadar železnica pripusti na kaki postaji Pfutežne nosače, morajo se ti lahko spoznati po shižabnih priznakih ter imeti služabno nakaznico s tarifo pristojbin vred. Ako se to zahteva, morajo Pokazati tarifo in dati tudi ž njih številko oprem-Jeno znamko. Tarifo je treha tudi razobesiti na primernem mestu odpravišča in izdajališča.
(Sïovon’sch. )
(2)	Ako se potniki takih pratežnih nosačev poslužujejo za tako prenašanje prateža k odpravišču ali od odpravišča, katerega nt prevzela železnica, uprava ni odgovorna za to.
(3)	Na večih postajah mora biti poskrbljeno z napravami, da bodo mogli v njih potniki proti določeni pristojbini svoj pratež brez odgovornosti uprave začasno shraniti.
§•*38.
Popuščene stvari.
(1)	Vse v krajnem okoliši železnične uprave ali na vozéh popuščene, potem železnici oddane stvari naj se hranijo najmenj tri mesece.
(2)	Stvari, katere se lehko izpridijo, naj se prodajo, kar se najbolje morejo, in sicer taköj, kakor se je bati, da bi se izpridile.
(3)	Po preteku trimesečnega rokii se počnč s temi predmeti in ž njih izkupilom delati po določilih zakonitih ali drugačnih predpisov.
V. Prevažanje ekspresnega blaga.
§. 39.
Kaj je ekspresno blago.
Železnice morejo v svojih tarifah določiti, da je moči blagô, ki se dâ prevažati v pakovalnih vozéh, odpravljati s pratežnico ali posebnim odpravnina listkom (posebno odpravnico, ekspresno blagö), tudi če se ne oddaje kot popotni pratčž (§. 30.).
§. 40.
Oddajanje in izročevanje ekspresnega
blaga.
(1)	Ako se ekspresno blagö odpravlja s pratežnico, treba je to praviloma izročiti pošiljaču. V tem slučaji se blago na kraji namembe izročuje proti vrnitvi pratežnice. Vendar je moči, ako pošiljač to zahteva,pratežnico pridévati tudipošiljatvi, ako ima ta popolno adreso prejemnika. V tem slučaji se blagö izročuje po posebnih predpisih vsake uprave.
(2)	Ako se ekspresno blagö odpravlja z odpravnico, mora odpravnica vselej spremljati po-šiljatev in blagö mora imeti popolno adreso prejemnika. V kraji namembe se blagö izročuje po predpisih, podanih v tarifah.
165
§■ 41.
Uporabnost določil za popotni pratčž.
V ostalem se o prevažanji ekspresnega blagâ zmisloma uporabljajo določila poglavja IV., kolikor ni v tarifah predpisano, da naj se uporabljajo določila poglavja VIII.
VI. Prevažanje mrličev.
§. 42.
Pogoji prevažanja.
(1)	Prevažanje kakega mrliča je treba, če naj gré z izhodne postaje vlaka, zglasiti najmenj 6 ur, če naj gré s kake vmes ležeče postaje, najmenj 12 ur poprej.
(2)	Mrlič se smé prevzeti samö, ako ni nobenih pomanjkljivosti v pakovalu, ki se dadö spoznati od zunaj.
(3)	Mrliča mora spremljati človek, kateri je dolžan kupiti si voznico in voziti se z istim vlakom, v katerem se prevaža mrlič.
(4)	Pri oddaji na železnico se mora prinesti po Priloga A. predpisu izdana mrliška prehodnica, katero prevzame železnica in jo vrne, ko se izroči mrlič. Oblastva, ki imajo pravico, izdajati mrliške prehod-nice, bodo se posebe razglasila. Po pristojnem oblastvu izdana mrliška prehodnica velja za vso dolžino v nji oznämenjene prevozne poti. Tarifne prevozne pristojbine je treba poravnati pri oddaji na železnico. Pri mrliških prevozih, ki prihajajo iz inozemskih držav, s katerimi je sklenjena domemba o vzajemnem pripoznavanji mrliških prehodnic, je dovolj prinesti domembi ustrezajočo mrliško pre-hodnico inozemskega oblastva, katero je po ti domembi pristojno.
(5)	Mrliči naj se prevažajo v posebnem, pokrito zdelanem vozu za blago. Več mrličev, ki se istočasno z istega izhodišča v isto namenišče dajö na železnico, more se deti v isti voz za blago. Če se mrlič odpravlja v mrtvaškem vozu, okrog in okrog oklenjenem, more se za železniški prevoz rabiti odprt voz za blago.
(r) Mrliča ni sméti med vožnjo prekladati brez potrebe. Odpravljati ga je treba kar najhitreje in zdržema. Kadar se ni moči ogniti daljše pomude na kaki postaji, tedaj je blagovni voz z mrličem, ako le moči, poriniti na kak stranski kolovoz na prostem.
(7) Kdor odpravi mrliča na prevoz pod krivo napovedbo, dolžan je poleg doplačila prikrajšane voznine od izhodišča do namenišča plačati štirikrat toliko priklado k voznini, kolikor je té voznine.
(s) O prevožnji mrličev za javne više učilnice se uporabljajo posebna ukazila, ki se o tem izdadö z ozirom na zdravstveno policijo. Prevažati se more mrlič v odprtem blagovnem vozu. Smé se vrèd vložiti v voz tako blago, katero je trdno (les, kovina i. t.) ali pa vsaj gosto oklenjeno s trdnimi ovoji (zaboji, sodi in take reči). Z mrličem vred se ne smejo vlagati: jedila in užitnine, tudi surovine, iz katerih se na-rejajo jedila in užitnine, in pa v prilogi B k §. 50. obratnega pravilnika pod št. I., IL, XXXVI., XXXIX., XLI., XLI1I. in XLIV. navedene stvari.
(9) O vredbi prevažanja mrličev na pokopališče v tistem kraji, kjer so umrli, ne uporabljajo se spredaj navedena določila.
§. 43.
Kako se odpravljajo in izročujejo.
(1)	Mrliči se odpravljajo po predpisu tarife z odpravnicami, katere mora izdati železnica ter jih izročiti pošiljaču, ali pa z voznimi listi (§. 51.).
(2)	Izročbo mrličev, ki se prevažajo z osebnimi vlaki, je moči zahtevati v roku, določenem za izročbo prateža (§. 33., odstavek 2.). Ako so se mrliči prevažali na podstavi odpravnic, izročujejo se proti vrnitvi odpravnic.
(3)	V šestih urah potem, ko dospe vlak na postajo namembe, mora se priti po mrliča, drugače se pokoplje po naredbi krajnega oblastva. Ako mrlič dospè po (5. uri zvečer, računi se rok, v katerem je priti po mrliča, od prihodnjega jutra ob 6. uri. Če se prekorači ta rok, ima železnica pravico, pobirati vozovno stojino.
VII. Prevažanje živih živali.
§. 44.
Posebne določbe o prevažanji.
(1) Žive živali se prevzemajo v prevoz samo pod uvetom, navedenim v §. 6., odstavku 2.
(2)	Prevažanje bolnih živali je moči zavrniti. V koliko je prevoz živali izključen zastran nevarnosti, da bi zanesle kake kuge, to se ravna po veljajočih predpisih zdravstvene policije.
(3)	Divje živali prevažati je železnica dolžna samö, če se pazi na pogoje, ki jih stavi ona zastran varnosti.
(4)	Ob prevažanji živih živali je železnica vpra-vičena, zahtevati spremljânje. Spremljači naj — ako postajni načelnik ne dovoli kakih izjem — bodo po dotičnih živinskih vozovih ter naj med vožnjo čujejo nad živino. Mala žival, posebno perutnina, če se odda v prenosnih, dobro zaprtih kletkah, ne potrebuje spremljevanja. Kletke morajo biti zračne in prostorne.
(5)	Pošiljač mora sâm poskrbéti, da se žiVali spravijo na vozove in da se varno privežejo, ter nabaviti za to potrebna vezlla. Razkladati jih mora prejemnik.
§. 45.
Kako se odpravljajo.
Živali se odpravljajo — ne gledé na določila §§. 27. in 30., odstavka 3. — po predpisih tarife na podstavi odpravnic, katere mora izdati železnica in izročiti pošiljaču, ali pa na podstavi voznih listov (§. 51.).
§. 46.
Vzprejemanje in izročevanje.
(1)	Železnica mora dati na znanje, s katerimi vlaki se živali prevažajo. Ali se kaka posamezna glava vzprejme v prevoz, to je odvisno od tega, ali je kaj primérnega prostora.
(2)	Železnica more s tarifo ustanoviti, da se žive živali, izvzemši pse, ne bodo vzprejemale ob nedeljah in praznikih ali pa sainö ob določenih urah.
(s) Živali se morajo o pravem času pripeljati na kolodvor, posamezne glave vsaj eno uro pred odhodom vlaka. Ob prihodu v namenišče se živali proti vrnitvi odpravnice ali proti vročitvi voznega hsta izročujejo prejemniku proti njegovemu potrdilu. Razložiti in odgnati se morajo najkesneje v dveh nrah potèm, ko so se dejale prejemniku na razpolaganje, in po preteku časa, ki bi bil morda potreben za colnijsko ali davčnouradno odpravo. Po preteku
tega roku ima železnica pravico, dati žival na nevarnost in stroške pošiljača v prehrano ali pa pobrati stojino, ki jo je določiti v tarifi, če dovoli, da se žival ustavi v vozu ali na kolodvoru.
§• 47.
Rok za izročevanje živali.
(1) Rok za izročbo se sestavlja iz roku za odpravo in roku za prevoz ter ne smé znašati več
kakor :
1.	roku za odpravo..................1 dan
2.	roku za prevoz za vsakih tudi le pričetih 300 kilometrov.................1 „
(2)	On se pričenja s polnočjo, ki pride prva po okolkovanji voznega lista ali po izročitvi odpravnice, ter je dostan, ako se v njem žival postavi na razpolaganje prejemniku na namembni postaji.
(3)	Tek rokov za izročbo neha razen v slučajih §. 63., odstavka 6. tudi za čas, ko se žival mudi na napajališčih, in pa za čas zdravstvenega ogledovanja živine.
(4)	Izročbo könj in psôv, ki se prevažajo z osebnimi vlaki, moči je zahtevati v roku, določenem v §. 33., odstavku 2. in 6.
§. 48.
Uporabnost določil za blagö.
(1)	V ostalem se na prevažanje živali zmisloma uporabljajo določila poglavja VIII.
(2)	Izrecilo o koristi pravočasne izročbe ima pri živalih, odpravljenih na podstavi odpravnice, samô tedaj pravno moč, ako je je odpravništvo odhodne postaje zabeležilo v odpravnici.
TIH. Prevažanje blagih §• 49.
Neposredno prevažanje.
Železnica je dolžna, vzprejemati blago v prevažanje sè vseh postaj in na vse postaje, ki so vravnane za promet blaga, ne da bi bilo za prehod z ene železnice na drugo treba posredovalne adrese.
§. 50.
Od prevožnje izločene ali samo pogojema pripuščene stvari.
A.	Od prevožnje se izločujejo:
1.	Tiste stvari, katere so pod dolžnostjo, odpošiljati jih s pošto ;
2.	tiste stvari, katere zastran svojega obsega, svoje teže ali svojih drugačnih svojstev po napravi in obratu tudi samö ene železnice od vseh železnic, ki se vdeležujejo prevoza, niso pripravne v prevažanje;
3.	tiste stvari, katerih prevažanje je prepovedano zastran javnega redü ;
4.	vse reči, katere so samopalne ali razpočne, Priloga B. kolikor se ne uporabljajo določila priloge B,
sosebno:
a)	nitroglicerin (raznosno olje) kot tako, in pa vsi preparati iz nitroglicerina, katerih prevažanje ni za Avstrijsko-Ogersko izrekoma s posebno naredbo dovoljeno;
b)	ne ukapne zmesi nitroglicerina s tvarinami, stolčenimi v prah in od sebe ne razpočnimi (dinamit in enaki preparati) v rahli masi, ako se na Avstrijskem in Ogerskem ne dâ posebno dovolilo (kar se tiče dinamitnih patron prim. prilogo B, št. XXXVI.);
c)	pikrinovokisle soli in razpočne zmesi, ki imajo v sebi pikrinovekisle in klorovokisle soli (zastran vžigalnih klinčkov prim. prilogo B, št. III.);
d J pökalno živo srebro, pökalno srebro in pökalno zlato, in pa iž njih narejeni predmeti (zastran vžigalnih kapic, vžigal, pôkalnih bombonov in pôkalnih bobkov prim. prilogo B, št. II., XLI. in XLIV.);
e)	taki preparati, katerim je primešan fosfor v substanciji (zastran vžigalnih klinčkov in pa vžigalnih trakov in vžigalnih listkov — amorces — prim. prilogo B, št. III. in XL1II.) ;
f)	nabito strelno orožje.
B.	Pogojema se v prevažanje pripuščajo:
1.	V prilogi B zaznamovani predmeti.
Kar se tiče njih prevzemanja in prevažanja, za t6 so merodajna tamkaj vkrenjena podrobnejša določila.
2.	Zlate in sreberne palice, platina, novci, denarja vredni novci in papirji, listine, drago kamenje, pristni biseri, dragotine in druge dragocenosti, na-
dalje umetalnostni predmeti, kakor so: slike, predmeti iz litih rud, starine.
Po katerih pogojih se ti predmeti prevzemajo v prevažanje, to določujejo posebni predpisi vsake železnice.
Sosebno je železnicam dopuščeno, da za slučaj izgube, zmanjšave ali poškodbe takih predmetov omejé oškodnino, katero treba dati, na največinski znesek.
Za papirje, imajoče vrednost denarja, ni šteti:
Kolkovanih poštnih kart, obrazcev za poštne nakaznice, ovojev za pisma in pasek, poštnih svobodnih znamek, kolkovnih pol in kolkovnih znamek, in pa enakih uradnih vrednostnic.
3.	Tisti predmeti, katerih nakladanje in prevažanje po napravi in obratu katere vdeležene železnice provzročuje nenavadne težave.
Prevažanje takih predmetov je moči zavezati posebnim pogojem, o katerih se je dogovoriti vsak krat.
4.	Lokomotive, tenderji in parni vozovi, ako tečejo po svojih kolesih.
Ti morajo biti taki, da lahko teko, in spremljati jih mora veščak-pooblaščenec pošiljača.
§• BI.
Vsebina voznega lista.
(i)	Vsako pošiljatev mora spremljati vozni list, kateri obsega nastopne pövedi :
a)	Kraj in dan, kjer in kedaj se je izdal.
b)	Oznainenilo pošiljajoče postaje.
c)	Oznamenilo namembne postaje in namembne železnice, ime in bivališče prejemnikovo, in pa morda poved, da naj blago ostane na železnici. Ako se blago pošilja v take kraje, ki ne ležč ob kaki železnici, ali pa na železnične postaje, ki niso vravnane za promèt blaga, mora pošiljač imenovali železnično postajo, do katere naj se blago vozi; prejemnik mora skrbeti za na-daljni prevoz, ako železnica za tega ni vkre-nila kakih posebnih naprav (§. 68., odstavek 3.).
d)	Oznamenilo pošiljatve po njeni vsebini, poved teže ali namesto tega pöved, ustrezajočo posebnim predpisom pošiljajoče postaje; nadalje pri blagu v kosih število, vrsto pakovala, znamenje in številko tovornih kosov. Vendar ima
železnica pravico, poslednje povedi zahtevati tudi pri blagu, naloženem na vozove, kolikor tovorni kosi teh nakladov pripuščajo taka oznamenila (§. 58., odstavek 4.). V prilogi B navedene predmete je vzprejemati v vozni list pod oznamenilom, katero se tamkaj rabi.
e)	Zahtevek pošiljača, da naj se uporabljajo posebne tarife po pogojih, ki so proglašeni za pripustne v §. 63., odstavku 10. in v §. 81.
(2)	Vzprejemati v vozni list drugačna izrecila, izdajati drugačne listine namesto voznega lista, in pa prilagati drugačne spise voznemu listu je prepovedano, ako se to po obratnem pravilniku ne proglasi za pripustno.
§• 52.
Oblika voznega lista.
f)	Poved o napovedani koristi, združeni s pravočasno izročbo (§§. 84. nn.).
g)	Poved, ali naj se blago odpravlja kot brzovozno ali pa kot navadno blago (§. 56.).
h)	Natančni spisek papirjev, ki pošiljatev spremljajo ter so potrebni za colnijsko ali davčno-uradno postopanje ali za policijsko preskušnjo (§• 59.).
(1) Za izdajo voznega lista je uporabljati obrazce, kakor jih podajeta prilogi Cin D, katere Priloga Cini) je moči kupiti na vseh postajah po cenah, ki se ustanové v tarifah. Za navadni tovor morajo biti tiskani na bel papir, za brzovozni tovor tudi na bel papir, toda imajoč zgoraj in spodaj krminastordečo progo na sprednji in zadnji strani. Za vozne liste je uporabljati pisni papir, ki mora biti tak, kakor določi nadzorno oblastvo.
i)	Zabeležbo frankature, ako se voznina plača naprej ali ako se položi naprednina frankature (§. 61.).
k)	Povzetke, ki se držč blaga, in to naprednine v gotovini, ki se izplačajo še le po dohodu, in pa tiste, ki jih daje železnica naprej (§. 62.).
l)	Pöved poti, katere se je pri prevozu držati, in oznamenilo postaj, kje naj se vrši čolna odprava.
Ako manjka ta poved, izbere naj železnica tisto pot, ki se ji za pošiljača zdi najprimernejša. Za posledke je železnica odgovorna samö tedaj, kadar se ona krivo stori hudega pregreška.
Ako je pošiljač povedal pot prevoza, smé železnica samo pod nastopnimi pogoji rabiti za odpravo pošiljatve drugačno pot:
1.	da se čolna odprava vrši vselej na postajah, katere je pošiljač imenoval ;
2.	da se ne tirja viša voznina od one, katero bi bilo plačati, ako bi bila železnica rabila pot, povedano v voznem listu;
3.	da rok za izročbo blaga ni daljši) kakor bi bil, ako bi se pošiljatev izvéla po poti, povedani v voznem listu.
m)	Podpis pošiljača ž njegovim imenom ali njegovo firmo, in pa poved njegovega stanovišča. Podpis je moči nadomestiti s tiskano ali pečateno risanlno.
n)	Morebitni predlog, da naj se izd;i duplikat voznega lista ali vzprejemnice (§. 54.).
(2)	Vendar smé nadzorno oblastvo za praviloma se ponavljajoče prevoze med posameznimi kraji, in pa za pošiljatve, ki so namenjene, da se dalje vozijo črez morje, pripustiti razlike od predpisov prvega odstavka.
(3)	Vozni listi morajo v poveritev svojega soglasja z dotičnimi predpisi imeti prigledni pečat tozemske železnice. Pečatenje se pri voznih listih, ki niso tiskani za račun železnice, opravlja proti pristojbini, katero je ustanoviti v tarifi, in moči je je odreči, ako se ob enem ne predloži vsaj 100 voznih listov.
(4)	Ako se pokaže, da je prostor, v obrazcu voznega lista namenjen za popis blagâ, premajhen, naj se ta popis postavi na zadnjo plat obrazca in to na ono polovico, ki je namenjena za adreso, po méri razpredelov voznega lista. Ako tudi ta prostor ne zadostuje, prišiti je voznemu listu posebne, popis obsegajoče liste v obliki voznega lista, katere naj podpiše pošiljač in na katere je treba v voznem listu posebe opozoriti. V omenjenih slučajih je treba v tiskanih razpredelih voznega lista podati skupno težo pošiljatve in povedati za tarifovanje merodajno oznamenilo prevoznih predmetov, ako treba, ločivši jih po tarifnih razredih. Na priložene liste je udariti odpravni pečat pošiljajoče postaje.
(5)	Pripuščeno je, na zadnjo plat za adreso namenjene polovice voznega lista natisniti firmo izdatelja. Tamkaj je tudi smeti namestiti nastopne obvestilne zabeležke za prejemnika: „od pošiljatve I. I. (koga)“ — „na razpolaganje I. I. (komu)“ — „za nadaljni prevoz na I. I.“ in „zavarovano pri I. I.“ z izrečnim dodatkom: „brez zaveznosti
za železnico“. Na isto mesto je vzprejeti tudi iz-recilo in uradno potrdilo, ustrezajoče določilom mednarodne pogodbe o trtni uši.
(6)	Debelo očrtane dele obrazca naj izpolni železnica, druge pak pošiljač. Ako se oddaja blagö, katero mora na voz naložiti pošiljač, mora on vpisati tudi številko in priznake o lastništvu voza tam, kjer je to predpisano.
(7)	Več predmetov se smé v isti vozni list vzprejeti samo tedaj, kadar jih je po njih svojstvu moči brez škode naložiti vkupe in temu ne nasprotujejo čolni, davčni in policijski predpisi. Po §. 50. B pogojema v prevažanje pripuščenim predmetom je prilagati posebne, drugih predmetov ne obsegajoče vozne liste. Ako se pogojema v prevažanje pripuščeni predmeti, za katere je dovoljeno, da se nakladajo vkupe z drugimi, po prilogi B, št. XXXV., oddajö vkupe z drugim blagom v prevoz v voznih nakladih, ni treba za té predmete posebnega voznega lista. Za take vozne naklade zadostuje en vozni list, v katerem pak je samö pogojema pripuščeno blago izrekoma oznameniti kot tako s pristavkom besede „ (pogojema) “. Blagu, katero mora nakladati pošiljač, oziroma razkladati prejemnik, prilagati je posebne vozne liste, ki ne obsegajo drugih predmetov.
(s) Tudi more pošiljajoča postaja zahtevati, da se za vsak voz priloži poseben vozni list.
§• 53.
Poroštvo za pövedi v voznem listu. Ovédbe, ki jih opravlja železnica. Priklade k voznini.
(1)	Pošiljač je porok za to, da so vse povedi in vsa izrecila voznega lista resnična in njega zadenejo nasledki, kar bi jih bilo iz tega, da se je v voznem listu povedalo kaj neresničnega, nenatančnega ali nezadostnega.
(2)	Železnica ima vselej pravico preskusiti, ali se vsebina pošiljatve sklada s pövedmi voznega lista, in poistiniti posledek preskušnje. Vpravičenca je treba povabiti, da se vdeležf preskušnje, razen tedaj, kadar se preskušnja opravlja vsled policijskih na-redeb, katerih se smé država poprijeti na korist javne varnosti ali javnega redd. Ako vpravičenec ne pride, privzeti je dvé priči.
(:i) Ovedeti težo in število kosov kake pošiljatve smé železnica vsak čas. Železnica je dolžna, težo v kosih oddanih oddanega blaga poistiniti pri oddaji.
Tarifa določuje, ali se za to pobira kaka pristojbina. Izrečne predloge pošiljača, da naj železnica poistini število kosov ali težo blaga v voznem nakladu proti pristojbini, katero je ustanoviti tarifoma, dolžna je železnica vzprejeti, ako blago po svojem svojstvu pripušča tako poistimbo brez velike zamude in je za to na razpolaganje dovolj priprav za tehtanje.
(4)	Pošiljaču je dano na voljo, da je pričujoč pri ovedovanji teže in števila kosov. Ako pošiljač zahteva, da naj se potèm, ko je železnica težo in število kosov že poistinila, pred nakladom blaga vnovič ové število kosov ali teža v njegovi navzočnosti, ima železnica pravico, tudi za to pobrati tarifi ustrezajočo pristojbino.
(5)	Da se je teža poistinila, to potrdi pošiljajoča postaja s tehtničnim pečatom na voznem listu.
(e) Ako morajo po posebnih predpisih železnic pošiljači sami nakladati blagö, sméjo se vozovi obtežiti samö do nakladne teže, ki je na njih zabeležena, ali pa do nosilnosti, če jé po posebnih določilih železnice pripuščeno, da se voz teže naloži, ter je poleg nakladne teže na vozu zabeležena tudi nosilnost njegova.
(7) Kadar seje vsebina kake pošiljatve napovedala neresnično in pa kadar se je pretežko naložil vagön, ki je bil pošiljaču dan, da ga sam naloži, in to, ako on ni zahteval, da se pretehtâ, tedaj je — poleg dodatnega plačila morebitnega razločka v voznini in poleg nadomestka za narejeno škodo ter ne gledé na kazni, navedene v določilih kazenskega zakona in policije — plačati železnicam, ki se vožnje vdeležu-jejo, priklado k voznini, kateri se višina ustanavlja tak6-le :
(s) Ako se predmeti, našteti v §. 50. A, številki 4. in v prilogi B oddajö v prevoz z neresničnim ali nenatančnim izrecilom, ali ako se pri oddaji pusté v nemar v prilogi B podani varnostni predpisi, znaša priklada k voznini 6 goldinarjev od vsakega kilograma kosmate teže celega poslanega kosa.
(9) V vseh drugih slučajih je za neresnično pöved o vsebini kake pošiljatve plačati znesek, kateremu se višina določi tarifoma.
(iu) Ako pošiljač pri nakladanji preseže nakladno težo voza za več kakor 5 odstotkov, znaša vsa priklada desetkrat toliko, kolikor razlika v voznini.
§• 54.
Sklenitev tovorne pogodbe.
(1)	Tovorna pogodba je sklenjena precej, ko je pošiljajoča postaja prevzela blago v odpravo. V znamenje prevzetbe se udari na vozni list dnevni pečat odpravišča.
(2)	Pečat se na vozni list udari brez odloga precej potem, kakor je oddano vse blago, kar ga je napovedanega v istem voznem listu, in ako pošiijač to zahteva, v pričo njega.
(3)	S pečatom opremljeni vozni list je v dokazilo o tovorni pogodbi.
(4)	Vendar gledé na ono blago, katero po tarifah ali po posebnem dogovoru naklada pošiijač sam, niso povedi voznega lista o teži in številu kosov nikako dokazilo proti železnici, ako železnica téh ne pretehtâ ali prešteje in se to ne potrdi na voznem listu.
(5)	Železnica je dolžna, na zahtevo pošiljača prevzetbo voznega blaga s pristavkom, katerega dné je blagö prevzela v prevoz, potrditi na duplikatu voznega lista, katerega ji je treba predložiti ob enem z voznim listom ter ga oznameniti za takega. Predlog za dodelitev duplikata mora pošiijač zabeležiti na voznem listu. Železnica mora s tem, da udari nanj pečat, potrditi, da se je predlog vzprejel.
(a) Duplikat nima tiste moči, kakor izvirni vozni list, in prav takö tudi ne moči nakladnega lista (connossement-s).
(7) Pri takem blagu, katero se ne oddaje v celih vozovnih nakladih, moči je namesto duplikata izdati vzprejemnico, katero je oznameniti kot tako in katera ima isto pravno moč kakor duplikat.
(s) Ako pošiijač to želi, moči je prejem blaga potrditi tudi drugači, sosebno z vpisom v knjigo pobotnico itd. Tako potrdilo nima moči duplikata voznega lista ali moči vzprejemnice.
§. 55.
Začasna vkladba blaga.
(1)	Železnica je dolžna, blago prevzeti v prevoz «aîné, kolikor se ta dd opraviti takoj.
949
(2)	Vendar železnico veže dolžnost, k nji pripeljano blago, katero se ne more precej spraviti v prevoz, vzeti v shrambo, kolikor ji to pripuščajo prostori, in sicer s tém pridržkom, da se blagö v prevažanje prevzame in odpravni pečat udari na vozni list (§. 54., odstavek 1.) še le potèm, ko bo prevožnja mogoča. Pošiijač mora na voznem listu izreči, da pristaje na to. V tem slučaji je železnica do sklepa tovorne pogodbe odgovorna kot hranitelj.
(3)	Z dovolilom nadzornega oblastva ima železnica pravico, da se v slučaji, ko vendar prevzame v prevažanje blagö vozovnega naklada, da si ga ni moči precej spraviti v prevoz, s pošiljačem dogovori, da je za to pošiljatev rok za izročbo računiti od tistega dné, katerega se blago rés odpošlje. Pošiijač mora na voznem listu izreči, da pristaje na to in to ponoviti tudi na duplikatu voznega lista. Železnica je dolžna, čas odposlatve postaviti na voznem listu na videž s tém, da udari nanj poseben pečat, in ta čas nemudoma naznaniti pošiljaču.
§. 56.
Oddajanje in prevažanje blaga.
(1)	Blago je treba oddajati in nakladati, če je mora po tarifi pošiijač nakladati sam, samo v služab-nih urah, ki jih določa železnica. Kadar se z istim voznim listom predana pošiljatev oddaje le polagoma, tedaj je, če pošiijač oddajo zakesnl črez 24 ur, železnica vpravičena, pobrati v tarifi določeno ležarlno. Toisto veljâ tedaj, ako seje blagö oddalo z nepopolnim ali neresničnim voznim listom in se to ne popravi v 24 urah potèm, ko se je grajala. Kar se tiče prevažanja blaga po dovoznih podjetnikih železnice, glej §. 68.
(2)	Blago se prevaža, kakor je to določeno v voznem listu, kot brzovozni ali kot navadni tovor.
(3)	Ob nedeljah in praznikih se navadno blago ne vzprejema in na kraji namembe se ne oddaje prejemniku. Brzovozno blago se vzprejema in oddaje tudi ob nedeljah in praznikih, toda samo o dnevnih dobah, katere je dati na znanje z razobesilom na odpraviščih in pa po kakem krajnem listu.
(4)	Blago se prevaža po tisti vrsti, po kateri je bilo v prevoz prevzeto, kolikor železnica ne more za izjemo navesti nujnih razlogov železničnega obrata ali obče koristi. Vsako ravnanje proti temu določilu daje pravico, da se smé tirjati odškodnina za škodo, ki je vsled njega nastala.
(5)	Železnice so dolžne, vkreniti potrebne naprave, po katerih je moči ustanoviti red in vrsto, po katerih se blago odpravlja.
(s) Da se za tako blago, katero naj naklada pošiljač sam, pripravijo vozovi, treba jih je za nje prositi za tâ in tâ določen dan ter oddajo in naklad izvršiti v roku, ki ga ustanovi železnica. Ta rok je dati na znanje z razobesllom na odpraviščih in pa po kakem krajnem listu.
(7) Ako se oddaja in naklad ne izvrši v tem roku, mora pošiljač po njega preteku plačati vozovno stojino, katero je ustanoviti v tarifi. Ko se naroča voz, treba je, ako železnica to zahteva, položiti kavcijo, enako znesku za zamudo enega dneva. Tudi je železnica vpravičena, voz na stroške naročnika razložiti in blago vzeti v sklad na njegovo nevarnost in njegove stroške. Ako železnica ne bi o pravem času dala na razpolaganje vöz, katere je za trdno obečala, plačati mora naročniku odškodnino, primerno vozovni stojini.
§• 57.
Prevažanje v pokritih in v odprtih vozčh.
(1)	Pošiljač ima, ako temu ne nasprotujejo kaka določila obratnega pravilnika ali čolni, davčni in policijski predpisi ali nujni razlogi obrata, pravico, zahtevati s pismeno zabeležbo na voznem listu:
1.	da naj se tisto blago, katero se po tarifi prevaža v odprto zdelanih vozeh, prevaža v pokrito zdelanih vozčh;
2.	da naj se tisto blagö, katero se po tarifi prevaža v pokrito zdelanih vozčh, prevaža v odprto zdelanih vozčh.
(a) V prvem slučaji smč železnica pobirati priklado k voznini, katero je ustanoviti v tarifi.
(3)	Tarifa določuje, ali in po katerih pogojih se na predlog pošiljača, katerega naj stavi v voznem listu, izposojajo pogrinjala za odprto zdelane vozove.
§• 58.
Pakovâla in oznamenllo blaga.
(1)	Kolikor blagö po svoji naravi potrebuje kakega pakovala za tö, da se obrani izgube ali poškodbe
med vožnjo, mora to pakovalo priskrbeti pošiljač, kakor je prav.
(2)	Kadar pošiljač ni izpolnil tč dolžnosti, tedaj ima železnica, če blaga ne zavrne, pravico zahtevati, da pošiljač na voznem listu priznä, da pakovalo manjka ali da ima tč in tč pomanjkljivosti, ki jih je treba posebe oznameniti, in da odpošiljalni postaji izdâ poleg tega še posebno izrecflo o tem po predpisanem obrazcu (priloga E).
(3)	Za tako potrjene in pa za take pomanjkljivosti pakovâla, ki jih ni moči od zunaj spoznati, odgovoren je pošiljač, ki mora na se vzeti vsako škodo, katera vsled tega nastane, oziroma povrniti jo že-leznični upravi. Ako se imenovano izrecilo ni izdalo, odgovoren je pošiljač za pomanjkljivosti pakovala, ki jih je moči od zunaj spoznati, samo tedaj, kadar je kriv zvijačnega ravnanja.
(4)	Blago v tovorcih (kosih) je treba oznameniti na trajen, razločen način, ki izključuje vsako zameno, in to popolnoma v soglasji s povedmi voznega lista.
(5)	Železnica je vpravičena zahtevati, da pošiljač na blagu v kosih oznameni namembno postajo na trajen način, ako svojstvo blagâ to dopušča brez posebne težave.
§• 59.
Čolni, davčni, policijski in statistični predpisi.
(1)	Pošiljača veže dolžnost, voznemu listu priložiti tiste spremljevalne papirje, ki so potrebni za izpolnitev veljajočih čolnih, davčnih ali policijskih predpisov, preden se blago izroči prejemniku. On je železnici, ako njč ne zadene kaka krivda, porok za vse nasledke, kateri bi jo zadeli za to, ker teh papirjev sploh nf ali ker so nezadostni ali neresnični.
(2)	Železnica ni dolžna preiskovati, ali so ti papirji resnični in popolni.
(s) Colne, davčne in policijske predpise izpolnjuje železnica, dokler je blagö na vožnji. To nalogo smč pod svojo odgovornostjo izročiti kakemu špediterju ali pa jo Sama prevzeti. V obeh slučajih jo vežejo dolžnosti špediterja.
(4)	Kadar je pošiljač predlagal kak način odprave, kateri v danem slučaji ni dovoljen, tedaj na
Priloga i'
železnica vkrene tisto odpravo, ki se ji zdi najkoristnejša za pošiljača. Temu je to treba dati na znanje.
(5)	Kedor smé z blagom razpolagati, ima vendar pravico, pri colnem postopanji biti ali sam pričujoč ali dati se po kakem v voznem listu imenovanem pooblaščencu zastopati v to, da tam daje potrebna razjasnila o tarifovanji blaga in dela svoje opomnje. Ta pravica pak ga še ne vpravičuje, da bi prevzel blago v svojo posest ali da bi sam opravil colno postopanje.
(r.) Ko blago dojde v kraj namembe, ima prejemnik pravico, oskrbeti colno in davčno-uradno postopanje, ako v voznem listu ni določeno kaj drugega.
(7) V koliko je kaki pošiljatvi prilagati statistične spremljevalne papirje, to določujejo dotični zakoni in ukazi.
§• 60.
Preračun voznine.
(1)	Načela, po katerih se preračunja voznina, povedana so v tarifi (§. 7.).
(s) Razen vozninskih postavkov, navedenih v tarifi, in povrač'l za posebne v tarifi navedene opravke se smejo na korist železnic pobirati samö v gotovini izdani stroški — sosebno izhodne, vhodne in prehodne davščine, potèm ne v tarifo privzeti stroški za prevoz na vozeh in razhodki za poprave na blagu, katero jih po samem vnanjem in notranjem svojstvu zahteva, da ne gre pod zlo. Te raz-hodke je treba določiti, kakor gré, ter jih postaviti na videž v voznem listu, kateremu naj se priložijo dokazila.
(a) Ako železnica pošlje po blago v domovanje pošiljačevo ali je dâ z ladij vzeti, ali ako je dâ odpeljati v domovanje pošiljačevo ali kam drugam, n. p. v pakovališča, skladovnice, pregledovalnice, na ladije itd., plačati je za to pristojbine, katere naj se dadö na znanje po tarifah ali z razobesilom na odpra-viščih. Dovaževalec mora svojo pristojbinsko tarifo nositi sè seboj ter jo pokazati, ako bi se to zahtevalo.
S- 61.
Plačevanje voznine.
(1)	Ako se voznina ne plača, kadar se blagö oddaje, misliti je, da je na kazana prejemniku.
(2)	Od blaga katero se po mnenji prevzemajoče železnice hitro izpridi ali katero ima tako majhno vrednost, da se ne vé, ali ta zadostuje za voznino, smé se tirjati, da se voznina plača naprej.
(s) Ako se tedaj, kadar se voznina plača naprej, znesek za skupno voznino pri odposlatvi ne dâ natančno določiti, smé pošiljajoča železnica zahtevati, da naj se položi priličen znesek za voznino.
(4)	Ako se je tarifa uporabila napačno ali ako so se pri ustanovitvi voznine in pristojbin vrinile kake računske pomote, doplačati je, kar se je premalo tirjalo, in vrniti, kar se je preveč pobralo, in v ta namen dati vpravičencu to na znanje, čem prej mogoče. To pak se smé tirjati samö eno leto od tistega dné počenši, ko se je plačilo opravilo. Določilo §. 90. odstavka 1. se ne uporablja.
§. 62.
Povzetek.
(1)	Pošiljač smé obremeniti blago s povzetkom do višine njegove vrednosti. Takemu blagu, o katerem je moči zahtevati, da naj se voznina za-nje plača naprej (§. 61., odstavek 2.). smé se povzetek odreči.
(2)	Od oddanega povzetka se računi provizija določena v tarifi. Računjanje provizije je dovoljeno tudi za stroške, ki jih je imela železnica v gotovini Provizije proste so po železnicah povzete voznine, tarifne postranske pristojbine, kakor so: novci za vozni list, za tehtanje, oznamenjanje, nakladanje, novci za žerjave, pristojbine za colno odpravo itd., nadalje statistična pristojbina za promet blaga, kakor tudi stroški za poštnino in dovoznine vozniških podjetnikov, katere je železnična uprava postavila.
(.1) V potrdilo o danem povzetku služi opeča-teni vozni list, voznega lista duplikat ali drugači dovoljeno potrdilo o oddaji blaga. Na zahtevo se poleg tega dajejo tudi posebne povzelnice, in to pristojbin prosto.
(4)	Železnica je dolžna, da precej, ko prejemnik plača znesek povzetka, to dâ na znanje pošiljaču in mu povzetek izplača. To velja tudi o stroških, ki so se nabrali okoli tovornega blaga pred oddajo. Kadar je v tarifi izplačilo povzetka navezano na kak določen rok, tedaj ni potreba dajati pošiljaču posebnega naznanila.
(s) Kadar se blago izroči, ne da bi so bil pobral povzetek, tedaj je odgovorna železnica za škodo do višine povzetka, ter mora jo pošiljaču povrniti precej, a smé si pridržati rekurz proti prejemniku.
(Slovenluch )
16«
(«) Naprej dani povzetek se sme dovoliti, ako po mnenji odpravljajočega uradnika gotovo založen z vrednostjo blaga.
§. 63.
Rok za izročbo.
(i)	Rokovi za izročbo se morajo objavljati v tarifah ter ne smejo presegati téh le naj večinskih rokov :
a)	za brzovozno blago:
1.	odpravni rok.....................1	dan
2.	prevozni rok :
za vsakih tudi samö le začetih 300 kilometrov	.	 1	dan
h) za navadno blago:
1.	odpravni rok.....................2	dni
2.	prevozni rok:
pri razdalji do 100 kilometrov .	. 1 dan
pri večih razdaljah za vsakih tudi
samö le začetih 200 kilometrov 1 dan
(2)	Ako gré prevoz iz ozemlja ene železnične uprave v ozemlje druge uprave, ki se s prvo stika, preračunijo se prevozni rokovi iz vse razdalje med oddajno in med namembno postajo, odpravni rokovi pa se ne gledé na število upravnih ozemljij, ki se jih prevoz dotakne, preračunijo samö enkrat.
(3)	Železničnim upravam je dovoljeno, z odobri-lom nadzornega oblastva določiti prikladne rokove za nastopne slučaje:
1.	Za tako blago, čegar prevažanje je železnica prevzela od krajev ali do krajev, ležečih v strani od železnice (blagövne postranske postaje).
2.	Za nenavadne prometne razmere, pri čemer je dovoljeno, ustanavljati prikladne rokove izjemoma s pridržkom, da jih odobri nadzorno oblastvo.
3.	Za železnice manjše važnosti in pa za prehod na železnice z drugačno raztečino.
4.	Ako se blagô mora voziti črez reko, kjer ni mostü, ali po kaki spojni železnici, ki veže dvé železnici, vdeležujoči se prometa.
5.	Poleg tega je moči za prehod z ene železnice na drugo ali celö za prehod z ene proge na
j drugo progo iste železnične uprave dovoliti za vsak prehod priklado, in to za odpravni rok največ 6 ur I pri brzovoznem blagu in največ 12 ur pri navadnem blagu.
Prikladne rokove je treba objaviti, kakor gre. Iz razglasa se mora razvideti, ali in katero oblastvo jih je odobrilo, ali pa, ali je tako odobrilo še pridržano. V poslednjem slučaji se mora dodatno dodeljeno odobrilo objaviti s posebnim razglasom v 8 dnéh. Ustanovitev prikladnih rokov je brez vsake moči, če kesneje nadzorno oblastvo odreče svoje odobrilo ali če se dodeljeno odobrilo ne objavi o pravem času.
(4)	Rok za izročbo se začenja, razen v slučaji §. 55., odstavka 3., s polnočjo, ki pride prva po prevzetji blaga z voznim listom vrèd (§. 54., odstavek 1.) ter je dostan, če se je v teku njega blago prejemniku ali tisti osebi, kateri je moči izročbo veljavno opraviti, dopeljalo ali v domovanje ali v opravilnico ali če se je tedaj, kadar bi ta dopeljatev ne bila po volji ali kadar se je izrečno prepovedala (§. 68., odstavek 5.), v navedenem roku dalo za prejemnika na pošto ali se mu res kako drugači do poslalo pismeno naznanilo o prihodu blaga.
(5)	Pri blagu, katero je poslano, da naj ostane na železnici in pa pri takem blagu, katerega prejemnik je prepovedal, da se mu dopošlje pismeno priznanflo, je rok za izročbo dostan, ako se blago v teku njega pripravi za prejem na namembni postaji.
(r>) Tek rokov za izročbo neha za čas colnijske ali davčnouradne ali policijske odprave in pa za čas, ko se obrat zmoti brez krivde železnice, vsled česar se začasno zabrani pričetek ali nadaljevanje prevoza.
(7) Ako je prvi dan po oddaji blagâ v prevoz nedelja ali praznik, pričnč se pri navadnem blagu rok za izročbo 24 ur kesneje.
(s) Ako je poslednji dan rokû za izročbo nedelja ali praznik, neha pri navadnem blagu rok za izročbo še le prihodnji delovnik.
(9) Ako tovorno blago, čegar rok za izročbo izteče v soboto o polnoči, dojde tega dné po 6 uri zvečer, neha rok za izročbo še le prihodnjo nedeljo o polnoči.
(1») Izjemne tarife sè znižanimi cenami in podaljšanimi rokovi za izročbo so dovoljene po posebnem odobrllu nadzornega oblastva.
§. 64.
O pravici pošiljača, razpolagati z blagom.
(1)	Samö in edino pošiljač ima pravico, ukazati, da naj se blago na pošiljajoči postaji zopet vrne, medpotoma ustavi ali pa izroči v kraji namembe ali na kaki vmes ležeči postaji kakemu drugemu pre- ; jemniku, kakor tistemu, ki je imenovan v voznem I listu.
(2)	Ta pravica pak gré v slučaji, da se je izdal duplikat voznega lista ali pa vzpre-jemnica (§. 54., odstavek 5. in 7 ), pošiljaču samö j takrat, kadar pokaže duplikat voznega lista ali vzprejemnico. Ako železnica sluša ukazila pošilja-čeva, ne da bi zahtevala, naj ji pokaže duplikat voznega lista ali vzprejemnico, porok je za škodo, ki s tem nastane prejemniku, kateremu je pošiljač izročil to listino.
(s) Taka ukazila slušati je železnica dolžna samo takrat, kadar ji dojdejo po pošiljajoči postaji.
(4)	Pošiljačeva pravica, da razpolaga z blagom, neha, tudi če ima duplikat voznega lista ali vzprejemnico, tedaj, kadar se je vozni list precej potèm, ko je blago došlo v kraj namembe, izročil prejemniku ali ko je tâ železnici vročil tožbo, pričeto v zmislu člena 66. Ako se je to zgodilo, slušati mora železnica samo ukazila omenjenega prejemnika, ker bi mu sicer postala odgovorna za blagô.
(5)	Železnica smé izvršitev v odstavku 1, omenjenih ukaztl odreči ali odložiti, ali pa ta ukazila drugači izvršiti samö tedaj, kadar bi se motilo pravilno prevažanje, če bi jih slušala.
(r)	V prvem odstavku tega člena omenjena ukazila se morajo dati s pismenim izrecilom, katero pošiljač podpiše in katero je narejeno po obrazcu priloge F. To izrecilo je treba tedaj, kadar se je izda lduplikat voznega lista ali pa v zpre-jemnica, ponoviti na ti listini, katero je ob enem predložiti železnici in katero naj tâ vrne pošiljaču.
(7) Vsako drugači dano ukazilo pošiljačevo je neveljavno.
(s)	Železnica smé tirjati vračilo stroškov, ki ji nastanejo po izvršitvi v odstavku 1. omenjenih uka-ril, ako ta ukazila niso bila dana vsled njene lastne krivde. Te stroške (kajalnino) je treba v tarifi ustanoviti enkrat za vselej.
(9) Nakazi pošiljača zastran dodatnega na-davka, dodatne zvišbe, znižbe ali odvzetbe povzetka
I in pa zastran dodatnega plačila voznine se smejo po preudarku železnice pripustiti s pogojem, da se ta naredba zabeleži na duplikatu voznega lista (na vzprejeinnici), ki bi se morda bil izdal.
§. 65.
Ovire prevažanja.
(1)	Kadar bi se pričetek ali nadaljevanje že-lezničnega prevoza zabranil presiloma (po viši sili) ali slučajno, tedaj naj izvzemši slučaj odstavka 3. tega pararagrafa, železnica zahteva od pošiljača drugačnih naredeb zastran blaga.
(2)	Pošiljač more odstopiti od pogodbe, toda odškodovati mora železnico s plačilom pristojbin, ki jih je ustanoviti v tarifah, ako železnice ne zadene nobena krivda, za stroške, da je prevoz pripravila, potèm za stroške za vnovično razkladanje in pa za to, kar bi imela tirjati gledé na razdaljo, katero je morda že vozila blago.
(3)	Ako je moči nadaljevati prevoz po kakem drugem potu, odločuje, ne ruššč ukazil nadzornega oblastva, izdanih zozirom na obči promet, železnica o tém, ali je v korist pošiljaču, prevoz izvršiti v kraj namembe po drugem potu, ali pa prevoz ustaviti in pošiljača poprašati, da naj vkrene drugačna ukazila.
(4)	Ako se je izdal duplikat voznega lista ali pa vzprejemnica in pošiljač nima izdane listine, ne smé se z ukazili, v tem členu omenjenimi, izpre-meniti oseba prejemnika niti kraj namembe.
§. 66.
Izročba blaga.
(1)	Železnica je dolžna, oznamenjenemu prejemniku v kraji namembe izročiti vozni list in blago proti plačilu zneskov, na videž postavljenih v voznem listu, in proti potrdilu prejema (§. 68., odstavek 7.).
(2)	Ko je blago došlo v kraj namembe, smé se prejemnik nasproti železnici v svojem imenu potegniti za pravice, osnovane na tovorni pogodbi, ako izpolni dolžnosti, ki ga po nji zadenejo, pri čemer ni razločka, ali to dela v svojo korist ali pa v korist koga drugega. Sosebno ima pravico, zahtevati od železnice, da mu dâ vozni list in izroči blago. Tu
pravica neha, ako je pošiljač železnici dal kako v zmislu člena 64. pripustno nasprotno ukazilo.
(3)	Za kraj izročbe velja namembna postaja, katero je pošiljač povedal.
(4)	Prejemna postaja naj pri izročevanji pobere vse, kar bi imela tirjati po tovorni pogodbi, posebno vse vozne in postranske pristojbine, colnine in druge razhodke, ki so bili opravljeni zastran prevažanja, takö tudi povzetke, in druge zneske, ki se drže blaga, in to za svoj račun, kakor tudi za račun železnic, ki so vozile pred njo, in pa za račun drugačnih vpravičencev; ona ima za vse te tirjatve na tem blagu pravico upnika ročne zastave. Ta zastavna pravica traja, dokler blago hrani železnica ali kaka tretja oseba, ki jo ima za njo.
§. 67.
Prevzetba blaga po prejemniku.
Prevzemši blagö in vozni list, zaveže se prejemnik, železnici poplačati v voznem listu na videž postavljene zneske. (Vendar prim. §. 61., odstavek 4.).
§• 68.
Postopanje pri izročiti blagâ.
(t) Blagö je po méri določila železnic ali do-peljati prejemniku v njegovo domovanje ali pa mu je pismeno priznanih njega prihod. To priznanilo je doposlati prejemniku na njegove stroške najkesneje, ko je blago došlo in se pripravilo za izročbo, po slih, po pošti ali drugačni priložnosti, ter ga opomniti, da naj blagö prevzame v roku, kateri je določen v tarifi in katerega je oznameniti tudi v priznanilu. Priznanilo se opusti, ako si je prejemnik prepovedal njega dopošiljanje, in pa pri blagu, ki naj ostane na železnici. Za izdajo priznanila ni smeti računiti nobene pristojbine.
(2)	Naznanilo o prihodu brzovoznega blaga je treba doposlati, ako izredne razmere ne zahtevajo neizogibno daljšega roku, najkesneje v dveh urah, blagö pak v domovanje prejemnikovo dopeljati najkesneje v šestih urah po prihodu. Ti rokovi ne tekd ob nedeljah in praznikih od I 2. ure o poldne, ob delovnikih pa od 6. ure zvečer do časa, ko se prihodnjega dné prično služabne ure. Določila o roku za dostavbo (§. 63.) se s tem ne rušijo.
(3)	Železnica smé tam, kjer se ji to primerno zdi, nastaviti dovozne podjetnike, da blagö dovažajo in odvažajo v kraji postaje ali v kraje in s krajev, v strani železnice ležečih, v poslednjih pa ustanoviti tudi blagovne postranske postaje. Dovozni podjetniki se štejejo v zmislu §. 9. v obratnem pravilniku za železnične ljudi. (Prim. §. 60., odstavek 3.)
(4)	Kadar za blagö, čegar namenišče ne leži ob železnici ali je pak postaja, ne vravnana za promet blaga, uprava m' vkrenila naprav za nadaljno prevažanje, tedaj mora železnica, ako pošiljač ali prejemnik ni ničesar vkrenil, da naj se blago precej odpravi dalje, ali prejemniku dati naznanilo v zmislu spredaj stoječih določil ali pa blagö odpraviti naprej po kakem špediterju ali kakem drugem vozniku v kraj namembe na nevarnost in stroške pošiljača.
(5)	Tisti prejemniki, ki hočejo sami priti po svoje blago ali posluževati se drugih voznikov kakor onih, katere je železnica postavila, morajo to poprej pismeno o pravem času naznaniti odpravišču blaga, vsakakor še pred dohodom blaga, in ako od-pravišče zahteva, z verojetnim potrdilom svojega podpisa. Pravico prejemnikov, da sami hodijo po svoje blagö ali si je dajo dovažati po drugih voznikih kakor onih, ki jih je železnica postavila, sme železnica z ozirom na občo prometno korist z do-volilom nadzornega oblastva omejiti ali popolnoma odpraviti.
(6)	Izvzeto je od tega, da prejemnik sam prihaja po nje, tako blagö, katero se mora po colnij-skih ali davčnouradnih predpisih ali iz drugih razlogov dovažati v pakovališča ali sklade čolne ali davčne uprave.
(7)	Blagö se izročuje proti plačilu vozninskih in drugačnih zneskov, ki se ga držč, in proti izdaji prejemnega potrdila. To bodi omejeno samö na to, da se priznâ prejem; nadaljna izrecila sosebno o breznapačnem in pravočasnem prejemu, ne smejo se zahtevati. Blagö, katerega naj ne dovaža železnica, dd se prejemniku na razpolaganje, ko pokaže po železnici pobotani vozni list, in sicer blagö, katerega mora prejemnik razkladati, na razkladališčih, ostalo blagö pak v odpravnih prostorih (blagovnicah).
(s) Prejemnik ima pravico, pri izročevanji blaga zahtevati, da 'se v njegovi navzočnosti in kolodvoru dodatno pretehtd. Temu zahtevku mora železnica ugoditi pri blagu v kosih vselej, pri blagu, v vozove naloženem, pak v toliko, kolikor ima za to zadosti tehtalnih priprav. Ako tehtalne priprave kake
železnice ne dopuščajo pretehtavanja v vozove naloženega blaga na kolodvoru, sme prejemnik to pretehtavanje dati opraviti tam, kjer so najbliže za to priprave in sicer v navzočnosti pooblaščenca že-lezničnega. Ako dodatno tehtanje ne pokaže nobenega ubitka teže, ki bi ga morata nositi železnica, plačati mora prejemnik stroške, nastale po dodatnem tehtanji, ali tarifi ustrezajoče pristojbine in pa odškodnino za pooblaščenca, ki se morda odpošlje. Nasproti pak mora železnica, ako se ustanovi kak ubitek teže, ki ga mora ona nositi in ki ni še pri-poznan, prejemniku povrniti stroške, ki jih ta ima vsled dodatnega tehtanja.
§. 69.
Rokovi za prevzemanje ne dovažanega blaga.
(î) Blagô, katero mora po tarifi razkladati železnica, se mora v predpisanih opravilnih urah prevzeti v skladarnine prosti dobi, katero je ustanoviti v tarifi in ki ne smé obsegati več kakor 24 ur po odposlatvi, oziroma prejemu naznanila (prim. §. 68., odstavek 1., v zvezi s §. 63., odstavkom 4.).
(2)	Rokovi, v katerih mora prejemnik blago, katero mora on sam razložiti, razložiti in priti po nje, ustanové se po posebnih predpisih vsake uprave in se morajo, ako se enakomémo izdadö za ves njen okoliš, dati na obče znanje po tarifi, sicer pak na vsaki postaji z razobesllom v odpraviščih in z raz-glasilom v kakem krajnem listu. Ako se naznanilo o dohodu kakega blaga daje po pošti, pričenjajo se ti rokovi še le tri ure potem, ko se je priznanilo dalo na pošto.
(3)	Za blagö, poslano, da ostane na kolodvoru, in pa za blagö, katerega prejemniki so prepovedali, da se jim pismeno priznanja, pričenja tek v odstavku 1. in 2. omenjenih rokov z dohodom blaga.
(4)	Nedelje in prazniki se ne vpoštevajo. Tek razkladalnih rokov (odstavek 2.) neha za dobo col-nijske ali davčno-uradne odprave, ako se ta ne zakesnl po pošiljači ali po prejemniku. Poslednja naj dokažeta trajno dobo odprave.
(5)	Kedor ne pride v rokovih, ustanovljenih v tem paragrafu, po blagö, plačati mora skladarnino ali vozovno stöjino, katera se ustanovi v tarifah, rudi ima železnica pravico, da dâ blagö, katero mora po tarifi razkladati prejemnik, razložiti na njegovo nevarnost in njegove stroške.
(g) Nasproti mora železnica dokazane stroške za to, da se je o pravem času sicer, pa brez vspeha skušalo blago prevzeti, povrniti tedaj, kadar se blagö potèm, ko se je njega dohod priznanil prejemniku, ni najkesneje eno uro po dohodu prejemnika pripravilo za razklad ali izročbo.
(7) Ako je pravilni promet v nevarnost dejan vslèd tega, da se zelö kopiči blago, smé železnica zvišati skladarnine in vozovne stöjine, in ako bi ta naredba še ne zadostovala, skrajšati tudi nakladne rokove in omejiti skladarine prosto dobo za čas, dokler se blagö kopiči, in sicer pazčč predpisov, podanih za ustanovitev prikladnih rokov v §. 63., odstavku 3., št. 2.
§- 70.
Ovire i zročbe.
(1)	Ako nastane kaka ovira za izročitev, mora prejemna postaja po pošiljajoči postaji nemudoma dati pošiljaču na znanje, kaj ovira izročbo. Nikedar ne smé brez izrečne privolitve pošiljačeve blaga vrniti. To velja sosebno o onem blagu, katerega prejem ali prevzetba se zavrne ali ne dâ opraviti o pravem času, ali katerega izročba sicer ni mogoča.
(2)	Tako blagö naj železnica na nevarnost in stroške pošiljača vzame v sklad in skrbi za nje kakor pošten kupec. Vendar je po svojem preudarku tudi vpravičena, izročiti tako blagö s povzetkom stroškov in razhodkov, ki se ga držč, v sklad kaki javni skladovnici ali kakemu špediterju na račun in nevarnost onega, katerega se tiče, a to mora takoj naznaniti pošiljaču.
(3)	Nadalje ima železnica pravico, da:
a)	blagö take vrste, kakor je omenjena v prvem odstavku, ako se kmalu izpridi, ali ako se po krajnih razmerah ne dâ niti kam dejati v sklad, niti izročiti kakemu speditérju, takoj,
b)	blagö pak. katerega noče niti prejemnik niti pošiljač več prevzeti, najkesneje v štirih tednih skladarnine proste dobe, ako bi se pak njegova vrednost po daljšem skladu ali stroških, ki vsled tega nastanejo, neprimerno zmanjšala, tudi še prej,
kar se najbolje dâ, prodâ brez nadaljnih obličnosti. Namerjano prodajo je treba, kolikor mogoče, dati na znanje pošiljaču in mu tudi dati na razpolaganje izkupilo, odbivši od njega stroške.
§. 71.
Kako naj železnica poistinja izgubo in poškodbo blaga.
(î) V vseh slučajih, ko se blago izgubi, zmanjša ali poškoduje, morajo železnične uprave precej opraviti natančno preiskavo, nasledek te preiskave zapisati in poročati o njem vdeleženeem, ako ti to zahtevajo, vsakakor pak pošiljajoči postaji.
(2)	Sosebno ako železnica najde ali sumi, da se je blago zmanjšalo ali poškodovalo, ali ako tisti, ki smč z blagom razpolagati, trdi to, naj železnica nemudoma sè zapisnikom poistini, v kakem stanji je blagö, koliko znaša škoda, in kolikor mogoče, zakaj in kedaj se je blago zmanjšalo ali poškodovalo. Sè zapisnikom je treba poistiniti tudi, ako se je blagö izgubilo.
(3)	K poistimbam v slučajih, ko se blagö zmanjša ali poškoduje, privzeti je nevdeležene priče ali, ako to zahtevajo okolnosti slučaja, veščake, in ako je moči, tudi tistega, ki ima pravico razpolaganja.
§. 72.
Sodno poistinjanje ovir za izročbo, izgube in poškodbe.
Neruššč v §§. 70. in 71. omenjenega postopanja, pristoji vsakemu vdeležencu pravica predlagati tudi sodno poistimbo v zmislu določil trgovinskega zakonika.
§■ 73.
Aktivna legitimacija. Reklamacije.
(1)	Pri sodišči se za pravice, izvirajoče iz pogodbe o mednarodnem železničnem prevozu, smé potegniti samo tisti, komur grč pravica, z voznim blagom razpolagati.
(2)	Ako pošiljač ne more predložiti duplikata voznega lista, vzprejemnice ali pa potrdila pošiljajoče postaje, da se taka listina ni izdala, stnč se za svojo pravico potegniti samo s pritrditvo prejemnika.
(3)	Mimosodne zahtevke (reklamacije) je prinašati s potrdilom o vrednosti blaga in z voznim listom, ako se je vozni list predal prejemniku. Železnice morajo take zahtevke preiskovati kolikor moči naglo in jih rešiti s pismeno odloko, ako se ni moči z lepa poravnati.
§. 74.
Poroštvo več železnic.
(1)	Tista železnica, ki je z voznim listom prevzela blagö v odpravo, je porok za izvršitev prevoza tudi na naslednih železnicah proge, po kateri se blago odpravlja, do izročbe.
(2)	Vsaka nasledna železnica stopi s tem, da blagö prevzame z izvirnim voznim listom, v zmislu poslednjega v tovorno pogodbo, ter prevzame samostojno dolžnost, opraviti prevoz takö, kakor je povedano v voznem listu.
(3)	Vendar je zastran tirjatev iz tovorne pogodbe — ne rušeč s tem rekurza ene železnice proti drugi — moči s tožbo prijeti samö prvo železnico ali tisto, ki je poslednja prevzela blago z voznim listom, ali pa tisto, na katere obratnem kosu se je škoda napravila. Tožitelju je dano na voljo, med oznamenjenimi železnicami izbrati, katero hoče.
(4)	Pravica tega izbiranja neha z vložbo tožbe.
§• 75.
Poroštvo za izgubo in poškodbo sploh.
(1)	V meri, kakor jo podajejo nastopni členi, porok je železnica za škodo, ki je nastala od časa, ko se je blago prevzelo v odpravo, do časa izročbe s tčm, da se je blagö izgubilo, zmanjšalo ali poškodovalo, ako ona ne more dokazati, da je bila škoda napravljena po krivdi tistega, ki ima pravico z blagom razpolagati, ali po kakem njegovem uka-zilu, katerega ni železnica kriva, ali po prirodnem svojstvu dotičnega blaga (zlasti po notranji izprijenosti, po sdhnenji, navadnem premöku) ali pa po presili (viši sili).
(2)	Šteje se za enako, da se je prejemniku izročilo, če se blago po dohodu na namembni postaji izroči colnijam ali pregledovalnicam, in pa če se v zmislu obratnega pravilnika izročf skladovnicam ali kakemu špediterju.
S- 70.
Omejitev poroštva glede na kraj na-' m e m b e.
(2)	Ako je na voznem listu kot kraj, kamor naj se blago izroči, zaznamovan lak kraj, ki ni ob železnici, velja na podstavi tega dogovora poroštvo
železnice kot prevaževalca tovora samö do poslednje železnične postaje. Zastran nadaljne odprave zadenejo zaveznosti špediterja.
(2)	Za pošiljatve v take strani ležeče kraje pak, v katere je železnica vkrenila nadaljno odpravljanje po posebnih napravah (§. 68., odstavek 3.), razteza se poroštvo železnice kot tovornega voznika na vso prevožnjo.
(3)	Ako je pošiljač na voznem listu določil, da naj se blago na kakem ob železnici ležečem kraji izroči ali da naj tam ostane, velja o prevožnji. ako je v voznem listu povedan kak drugačen kraj namembe, da je prevzeta samö do onega prvega, ob železnici ležečega kraja, in železnica je odgovorna samö do izročbe v tem kraji.
§. 77.
Omejitev poroštva pri posebnih nevarnostih.
(1) Železnica ne daje poroštva:
1.	gledé tistega blaga, katero se po določilu tarife ali po dogovoru s pošiljačem prevaža v odkritih vozéh,
za škodo, ki je nastala iz nevarnosti, združene s takim prevažanjem.
Pod to nevarnostjo ni razumevati očividnega ubitka na teži ali izgube celih kosov.
2.	Gledé tistega blaga, katero vsled pošiljače-vuga izrecila na voznem listu (§. 58.) pride v oddajo nezapakovano ali s pomanjkljivim pakovalom, dasl njegovo svojstvo zahteva kako pakovalo za obrambo proti izgubi, zmanjšanju ali poškodbi med prevažanjem,
za škodo, ki je nastala iz nevarnosti, združene s tem, da ni bilo zapakovano ali da je bilo pakovalo pomanjkljivo;
3.	gledé tistega blaga, katero po določilu tarife ali po posebnem dogovoru s pošiljačem naklada in razklada pošiljač, oziroma prejemnik, kolikor je v državnem ozemlji, kjer se blagö naklada in razklada, tako nakladanje in razkladanje pri-pustno,
za škodo, kar se je zgodi iz nevarnosti, združene z nakladanjem in razkladanjem ali s pomanjkljivim vkladanjem ;
4.	gledé tistega blaga, katero je po svojem Posebnem prirodnem svojstvu zélé v nevarnosti, da
bi se izgubilo, zmanjšalo ali poškodovalo, zlasti zlomilo, zrjavélo, znotraj se izpridilo, da bi zadeto bilo z nenavadnim premôkom, da bi se posušilo ali raztrosilo,
za škodo, ki nastane iz té nevarnosti;
5.	gledé živili živali,
za škodo, ki nastane iz posebne nevarnosti, združene za nje z odpravo téh živali;
6.	gledé tistega blaga, vštevši tudi živali, kateremu je po določilu tarife ali po posebnem dogovoru s pošiljačem pridodati spremnika.
za škodo, ki nastane iz nevarnosti, katero odvrniti namerja spremljanje.
(2)	Ako se je kaka nastala škoda po okolnostih slučaja mogla zgoditi iz nevarnosti, v tem paragrafu oznamenjenih, treba misliti, dokler se ne dokaže nasprotno, da škoda res izvira iz té nevarnosti.
(3)	Prostost od poroštva se ne more tirjati na podstavi tega paragrafa, ako se dokaže, da je škoda nastala po krivdi železnice ali njenih ljudi.
§■ 78.
Omejitev poroštva pri izgubah na teži.
(1)	Gledé tistega blaga, katero po svojem naravnem svojstvu praviloma izgubi med prevažanjem nekaj teže, železnica ni dolžna dajati poroštva za izgubo na teži do normalnih postavkov, ki se ustanavljajo spodaj.
(2)	Normalni postavek za pravilno izgubo na teži znaša dva odstotka pri tekočih in vlažnih, in pri nastopnih stvaréh:
barvilni les v opilkih in mlet,
skorja ali lubje,
korenine,
sladke koreninice,
rezani tobak,
maščobe,
milo vsake vrste in trdo olje,
sveži plodovi,
sveži tobakovi listi,
ovčja volna,
kože,
kožice,
usnje,
suho in pečeno sadje, živalske kite, rogovi in parklji, kosti (cele in mléte), suhe ribe, hmelj,
sveža lepila.
(3)	Pri vseh drugih suhih stvareh v odstavku 1. oznamenjene vrste znaša normalni postavek en odstotek.
(4)	Normalni postavek je šteti vsakemu kosu posebe, ako se več kosov dâ vkupe z enim voznim listom odpravljati ter je teža vsakega posameznega kosa posebe zaznamovana v voznem listu ali se more drugači dokazati.
(5)	Ta omejitev poroštvene dolžnosti nima veljave, ako se dokaže, da izguba na teži po okolno-stih, kakoršne so bile, ni pri blagu nastala vslèd pri-rodnega svojstva njegovega ali da ustanovljeni odstotni postavek ne ustreza temu svojstvu ali drugim okolnostim tega slučaja.
(6)	Kadar se blagö popolnoma izgubi, ni dopuščeno, odbijati kaj za izgubo na teži.
§• 79.
Slutnja za izgubo blaga.
Kedör je vpravičen tožiti, srne brez nadaljnega dokaza šteti blago za izgubljeno, ako se njegova izročba zamudi za več kakor 30 dni po preteku rokü za izročevanje (§. 63.).
§• 80.
Višina odškodnine pri izgubi blaga.
Ako mora na podstavi spredaj stoječih določil železnica povrniti popolnoma ali deloma izgubljeno blago, povrniti treba navadno trgovinsko vrednost, in ako bi take ne bilo, navadno vrednost, kakoršno je enakovrstno blagö imelo v odpošiljalnem kraji ob času, ko se je blago prevzelo v odpravo. Razen tega je treba še povrniti, kar se je morda že plačalo colnine in drugih stroškov in pa voznine.
§. 81.
Višina odškodnine pri znižanih izjemnih tarifah.
Železnicam je dovoljeno, objaviti posebne, naj-večinski znesek, ki se povrne, ako se blagö izgubi, zmanjša ali poškoduje, določujoče pogoje (posebne tarife), kolikor té posebne tarife obsegajo nasproti navadnim tarifam vsake železnice znižane cene za ves prevoz in enak največinski znesek velja za vso pot prevoza.
§. 82.
Ako se blago zopet najde.'
(1)	Kedor ima pravico do odškodnine, smé si tedaj, kadar prevzema odškodnino za izgubljeno škodo, v pobotnici pridržati, da mu mora železnična uprava nemudoma dati na znanje to, ako bi se blago zopet našlo v štirih mesecih po preteku roku za izročitev. O tem pridržku je treba izdati potrdilo.
(2)	V tem slučaji smé vpravičenec do odškodnine v 30 dneh potèm, ko je to naznanilo prejel, zahtevati, da se mu blagö proti vračilu plačane odškodnine izroči stroškov prosto, kakor si izbere, ali v kraj, od koder se je odposlalo ali pa v kraj namembe, ki je povedan v voznem listu.
(3)	Ako se ni napravil v prvem odstavku omenjeni pridržek, ali pa, ako vpravičenec do odškodnine ni v tridesetdnevnem roku, omenjenem v drugem odstavku, zglasil svojega zahtevka, ali naposled, ako se je blago zopet našlo še le po 4 mesecih po preteku rokü za izročitev, smé železnica sè zopet najdenim blagom prosto razpolagati.
§. 83.
Višina odškodnine pri poškodbi blaga.
Kadar se blagö poškoduje, mora plačati železnica ves znesek, za katerega je blago menj vredno. Ako se je prevažalo po izjemni tarifi v zmislu paragrafa 81., zniža se razmeroma znesek odškodnine, ki ga je plačati.
g. 84.
Izrecilo o koristi pravočasne izročbe.
(t) Pošiljač more izrecilo o koristi pravočasne izročbe podati s pravnimi učinki, povedanimi v§. 85. in 87. V tem slučaji je plačati priklado k voznini, katera se ustanovi v tarifi.
(2)	Vsoto, s katero se izreka korist pravočasne izročbe, treba je na voznem listu vpisati s črkami tam, kjer je za to oznamenjeno mesto.
(a) Priklada k voznini za izrecilo o koristi pravočasne izročbe ne smé presegati 5 od tisoč izrečene vsote za vsakih pričetih 200 kilometrov.
(4)	Najmanjša priklada k voznini, ki naj se pobira, znaša 20 krajcarjev a. v.
(5)	Zneski s prebitkom se okrožujejo samö na 5 krajcarjev a. v.
§. 85.
Višina odškodnine za izgubo ali poškodbo pri izrecilu o koristi pravočasne izročbe.
Ako se je podalo izrecilo o vsoti, združeni s koristjo pravočasne izročbe, more se vpravičencu, če se blago izgubi, zmanjša ali poškoduje, poleg odškodnine, ustanovljene v §§. 80. in 83., prisoditi še nadaljno vračilo škode do onega zneska, kakor je v izrecilu ustanovljen. Da gaje ta nadaljna škoda res zadela in v kaki meri, to mora vpravi-čenec dokazati.
§• 86.
Poroštvo za zamudo roku za izročbo.
Železnica je porok za škodo, katera nastane po zamudi rokü za izročbo (§. 63.), kolikor ne more dokazati, da je ztunude kriv kak dogodek, ki ga ni ona niti provzročila, niti mogla odvrniti.
§. 87.
Višina odškodnine pri zamudi rokü za izročbo.
Ako se na podstavi spredaj stoječega paragrafa mora dajati vračilo za zamudo rokü za izročbo, moči je zahtevati nastopna vračila.
I.	Ako se ni podalo izrecilo o koristi pravočasne izročbe:
1.	brez dokazila škode, če zamuda presega 12 ur:
pri zamudi:
vštevši do 1 dneva i/10 voznine,
»	„	2	dni	*/io
n	»	3	„	a/to	»
4	»	4.	„	Vi«
pri daljši zamudi	»
2.	Ako se pa škoda dokaže, moči je
zahtevati znesek škode do višine vse voznine.
II.	Ako se je podalo izrecilo o koristi pravo časne izročbe:
1.	brez dokaza škode, če zamuda presega
12 ur:
pri zamudi
vštevši do 1 dneva a/io voznine,
»	„	2	dni	Vio
n	»	3	„	V |0	ti
»	n	^	»	V1D	n
pri daljši zamudi: vso voznino.
2.	Ako se dokaže škoda, moči je zahtevati znesek škode.
V obéh slučajih ne sine vračilo presegati napovedane vsote, združene s koristjo pravočasne izročbe.
§. 88.
Oškodnina vsled zvijačnosti ali grde nemarnosti.
Da se povrne vsa škoda, moči je zahtevati v vseh slučajih, ko je ta škoda nastala vsled zvijače ali grde nemarnosti železnice.
§. 89.
Kedaj neha poroštvo.
Ako se predmeti, kateri so od prevoza izločeni ali se vanj pripuščajo samo pogojema, oddajejo železnici v prevoz z neresničnim ali nenatančnim iz-recilom, ali ako pošiljač v nemar pusti za nje izdane varnostne predpise, neha vsaka poroštvena dolžnost železnice na podstavi tovorne pogodbe.
§. 90.
Kedaj nehajo tirjatve po plačilu voznine in prevzetbi blaga.
(1)	Ako so voznina in vse tirjatve, ki se blaga držč, poplačane in se je blago prevzelo, nehajo vsi zahtevki iz tovorne pogodbe nasproti železnici.
(2)	Vendar so od tega izvzete:
1.	tirjatve odškodnine, pri katerih more vpravičenec dokazati, da se je škoda napravila vsled zvijače ali grde nemarnosti železnice;
2.	tirjatve odškodnine zastran zamude, ako se najkesneje sedmega dné, ne vštevajoč dné prejema, vloži reklamacija pri kaki železnici, katero je moči tirjati po §. 74.
3.	tirjatve odškodnine zastran takih pomanjkljivosti, katere je v zmislu §. 71. poistinil prejemnik, preden je blago prevzel, ali katere naj bi se bile po §. 71. dale poistiniti, pa se je to opustilo po krivdi železnice;
4.	tirjatve odškodnine zastran pomanjkljivosti, ki se ne dadö od zunaj spoznati in katere so se po-istinile po prejemu, toda sainö pod nastopnimi uveli :
(SloTenlsch.)
167
a)	nemudoma potèm, ko se najde škoda, in naj-kesneje sedem dni po prejemu blaga se mora pri železnici ali pri pristojnem sodišči predati predlog za poistimbo v zmislu §. 71.;
b)	vpravičenec mora dokazati, da je pomanjkljivost nastala od časa, ko se je blago prevzelo v prevoz, in do časa izročbe.
Kadar je pak pošiljač mogel stanje poistiniti na prejemni postaji in je bila železnica pripravljena, to poistimbo tam opraviti, tedaj se ne uporablja določilo pod št. 4.
(s) Prejemniku je dano na voljo, da se tudi potèm, ko je prevzel vozni list in plačal voznino, brani blago prevzeti dotlè, dokler se ne sprejme njegov predlog za poistimbo pomanjkljivosti, ki jih on trdi. Pridržki ob prejemu blagâ nimajo nobene veljave, ako jim železnica ni pritrdila.
(4)	Ako izmed več v voznem listu oznamenjenih predmetov nekateri manjkajo pri izročbi, smé prejemnik v prejemnem potrdilu neizročene predmete izločiti, posebe jih zazuamujčč.
(5)	Vse v tem paragrafu omenjene tirjatve odškodnine se morajo zglašati pismeno.
§• 91.
Zastaranje.
(1)	Tirjatve odškodnine zastran izgube, zmanj-šave, poškodbe in zamude, ako se ne poistinijo po pritrditvi železnice, po poravnavi ali po razsodbi sodišča, zastarajo v enem letu, v slučaji §. 90., št. 1. pa v treh letih.
(2)	Zastaranje se v slučaji poškodbe ali zmanj-šave prične z dném, katerega se je blagö izročilo, ako se pak je kak tovorni kos popolnoma izgubil ali pa zamudil, z dném, katerega je dotekel rok za izročbo.
(3)	Tirjatve, katere so po.določilih §§. 90. in 91 minile ali zastarale, ne morejo se tudi po nasprotni tožbi ali po ugovoru spraviti do veljave.
IX. Končna določila.
(1)	Obratni pravilnik in izpremembe njegove se objavljajo v Državnem zakoniku.
(2)	Vsaka železnična uprava mora imeti na prodaj izvode obratnega pravilnika, dopolnjene po najnovejšem stanji.
Priloga A.
Mrliška prehodnica.
v (na)
Po predpisu v krsto vloženo truplo dné............ega............
(kraj)	(vzrok smrti)
(poklic in stan, imé in priimek umrle osebe, pri otrocih: imé in stan roditeljev)
na ladiji, vozu)	(občine, okraja, dežele)
......._.............18_________
umrlega^ (starost) letnega umrle	letne
(železnici,
...naj se po_______..........:..
...........prenese v pogreb
(občino, okraj, deželo)
Ker se je v prevožnjo mrliča, katero je treba pričeti v.........................................
(imé in poklic mrličevega spremnika)	••	, ,
v spremstvu..........:......ti..............L........L........., dalo dovolilo, prosijo se vsa oblastva,
skozi katerih okraje gré tà mrliški prevoz, da naj ga brez ovir in zadržkov pusté naprej.
dné......ega
18
(Podpis.)
(Pečat.)
Priloga lt.
Predpisi
O
predmetih, kateri se pogojema pripuščajo v prevažanje.
(§. 50. B. 1.)
I.	(i) Petarde za pokalna znamenja po železnicah, da je treba ustaviti, morajo biti trdno zapakovane v papirne odrezke, žagovino ali malec ali kako drugače vendar tako trdnö in vsaksebi, da se pločevinske kapice ne morejo niti ena druge niti kake druge telesnine dotikati. Zaboji, v katere se zapakujejo, morajo biti narejeni iz najmenj po 26 milimetrov debelih ščepljenih desäk (žaganic), z lesenimi vijaki spojeni, popolnem trdni (ne prepuščajoči) in v drug tudi trden zaboj vloženi; a vnanji zaboj ne sme imeti veče prostornine kakor 0-06 kubičnega metra.
(2) Pošiljatev se samo tedaj prevzame v prevoz, če imajo vozni listi uradno potrdilo, da je roba po predpisih zapakovana ali vložena.
II.	Vžigalne kapice za strelno orožje ali puške in izstrelki (strelivo), vžigalna zrcala, ne raznosna netila in tulci ali ko-zulje patron z nctilnimi priredbami se morajo vlagati skrbno v trdne zaboje ali sode in na vsak posamezen tovorec (collo) mora biti prilepljen poseben listič, každč vsebino, na pr. „Vžigalne kapice“ ali pa „vžigalna zrcala“ itd. (Zastran raz-nosnih vžigal primerjaj št. XXXVI.)
III.	Vžigalni klinčki in druga vžigala na drgnjenje in na potezanje (kakor netilne svečice, gobe itd.) naj se v shranke iz močne železne pločevine ali iz trdno staknjenega lesa, katere ne smejo biti črez 1 ‘2 kubičnega metra velike, vlagajo skrbno in takö trdnö, da se napolni ves prostor teh shranck. Na lesenih zabojih je od zunaj razločno povedati, kaj imajo v sebi.
IV.	Varnostni zapalniki, to je zapalne vrvce, sestoječe iz tenkega, gostega mešička, kateri ima v sebi razmeroma malo smodnika, spadajo pod predpise, dane v št. III. (Zastran drugačnih zapalnih vrvic prim. št. XXXVI.)
V.	Bucherjeve ognjegasne škatlice v pločevinskih tulcih ali kozuljah se pripuščajo v prevoz samo v zabojih, po 10 kilogramov največ obsezajočih, ki so od znotraj zalepljeni s papirjem
in poleg tega oklenjeni v večih, tudi prelepljenih zabojih.
VI.	(1) Navadni (beli ali rumeni) fosfor se mora, obdan z vodo, v pločevinskih pušicah, ki obsezajo po 30 kilogramov največ in so zalotane, trdno vlagati v močne zaboje. Zaboji morajo razen tega imeti močna ročaja, ne smejo vagati črez 100'kilogramov in morajo od zunaj oznamenjeni biti, da obsegajo „navadni rumeni (beli) fosfor“, in z besedo „zgoraj“.
(2) Amorfni (rudeči) fosfor je vlagati v dobro zalotane plehove pušice, ki se vdevajo v močne zaboje z žagovino. Ti zaboji ne smejo vagati črez 90 kilogramov in morajo imeti ozname-nilo od zunaj, da obsegajo „rudeči fosfor“.
VII.	(1) Surov, nekristaliziran žvepleni natrij in patakozvani natronovi kokes (postranski izdelek, ki se dobiva pri narejanji kotranovega olja) se prevzema v prevoz samo v gostozatrjenih pločevinskih posodah, očiščen, kristaliziran žvepleni natrij pa samo zapakovan v sodih, vode ne prepuščajočih, ali v drugih vode ne prepuščajočih posodah.
(2) Že rabljena masa za čiščenje plina, imajoča v sebi kaj železa ali mangana — če se ne oddaje na vožnjo vložena v goste shranke iz pločevine — prevzema se v prevoz samo v železnih vozovih, če ti vozovi nimajo trdno zapirajočih železnih pokrovov, treba je tovor popolnoma pokriti s pregrinjali, ki so z lugom iz klorovega kalcija takö močno napojena, da se ne vnamejo, če se jih plamen neposredoma dotakne. Pošiljač in prejemnik naj nakladanje, oziroma razkladanje z voza oskrbuje sam. Tudi mora pošiljač, če železnična uprava to zahteva, pregrinjala za vozove sâm omisliti.
VIII.	Gelojidin, izdelek, ki se nareja po nepopolnem izhlapevanji alkohola, obseženega v kolo-diji, ter je na videž milu podoben, a bistveno sestoji iz kolodijeve volne, prevzema se v prevažanje samo takö, če so posamične plošče celojidina zapakovane takö, da se popolnoma zabrani njih posušitev.
IX.	(1) Žvepleni eter in pa tekočine, ki imajo v sebi po več žveplenega eterja (Holf-mannovec ali Hoffmannove kapljice in kolodij), smejo se pošiljati samö v trdno zaprtih posodah iz kovine ali stekla, ki morajo biti take-le:
1.	Ako se li preparati strnejo v več posodah kot en nakladni kos, morajo te posode biti trdno zapakovane v močne lesene zaboje sè slamo, senom, otrobi, drtinami ali žaganjem, prstjo infuzorijev ali drugimi rahlimi tvarinami.
2.	Ako se posode posamez zapakujejo, smejo se pošiljati v trdnih pletenicah ali bednjih z dobro pritrjenim krovom, ki imajo držaje (roče) ter dovolj pakovalne tvarine notri; krov (štorja), če je iz slame, trstja, ločja ali podobne tvarine, mora biti napojen z ilovim ali apnenim mlekom, kateremu je primešano vodotopno steklo. Kosmata teža posameznega tovorca (collo) ne sme presegati 60 kilogramov.
(2) Kar se tiče zedinjanja z drugimi predmeti, primerjaj št. XXXV.
X.	(1) Žvepleni ogljenec (žvepleni alkohol) se vozi samo in edino na odprtih vozeh brez pogrinjala in samo
ali
1.	v trdno zapirajočih posodah iz močne, dobro zanetane železne pločevine z vsebino do 500 kilogramov,
ali
2.	v pločevinskih posodah, imajočih7 5 kilogramov kosmate teže največ, ki so zgoraj in zdolaj podkrepljene sè železnimi vezmi. Take posode morajo biti oklenjene s pletenicami ali dežami ali pa v zaboje zapakovane sè slamo, senom, otrobi, žaganjem, prstjo infuzorijev ali drugačno rahlo tvarino,
ali
3.	v steklenih posodah, ki so vložene v močne lesene zaboje sè slamo, senom, otrobi, žaganjem, prstjo infuzorijev ali kako drugo rahlo tvarino.
(2) Žvepleni ogljenec, težak največ 2 kilograma se smé z drugimi brezpogojno v odpravo po železnicah pripuščenimi predmeti združevati ven tovorni kos, ako je žvepleni ogljenec v trdno zaprtih pločevinskih posodah in je z drugo vsebino tovorca trdno vložen v močen zaboj sè slamo, senom, otrobi, žaganjem ali drugimi rahlimi tvarinami. Tovorec se smè odpravljati samo v odprtih vozeh brez pogrinjal, in na voznem listu mora bili posebe zabeleženo, da tovorec obsega žvepleni ogljenec.
XI.	(1) Lesni špirit, surov in rektificiran in aceton — če se ne oddâsta v vozéh (basinih), nalašč za to narejenih, ali v sodih, — pripuščata se v odpravo samo v posodah iz kovine ali stekla. Te posode morajo biti zapakovane, kakor je gori pod št. IX. predpisano za žvepleni eter itd.
(2) Zastran zedinjanja z drugimi predmeti primerjaj št. XXXV.
XII.	Zeleno apno se vozi samo na odprtih
vozéh.
XIII.	Klorovokisli kalij in druge klo-rovokisle soli se morajo skrbno zapakovali vtrdne (ne propuščajoče), s papirjem prelepljene sode ali zaboje.
XIV.	Pikrinova kislina se odpravlja samo, če se donese po železnici znanem kemiku na voznem listu izdano potrdilo, da dotična pikrinova kislina nt nevarna. (Prim. §. 50. A. 4. c.)
XV.	Za tekoče rudninske kisline vsake vrste sosebno žvepleno kislino, vitrijolovo olje, solno kislino — izvzemši solitarjevo kislino in hudičevo olje (zastran teh prim. št. LIV.) in rudečo, kadečo se solitarjevo kislino (zastran te prim. št. XVII.) — veljajo nasledna določila:
1.	(1) Ako se ti proizvodi pošiljajo v balonih, steklenicah ali vrčih, morajo posode biti trdno zaprte in dobro vložene v posebne posode ali pletenice, ki imajo močne in zložne držaje.
(2) Ako se pošiljajo v kovinskih ali lesenih posodah ali v posodah iz gume, morajo biti té popolnoma trdno in dobro zaprte.
2.	Rudninske kisline se morajo — s pridržkom določil v št. XXXV. — pošiljati vselej vsaka za se in ne skupaj ter se zlasti ne smejo devati v en voz z drugimi kemikalijami.
3.	Predpisi pod št. 1. in 2. veljajo tudi za posode, v katerih se vozijo imenovani predmeti. Te vrste posode je treba vselej napovedovali kot lake.
4.	Rudninske kisline se jemljd, če posamezni enemu voznemu listu pripadajoči kosi niso nad 75 kilogramov težki, po resnični teži, in voznina se računi po nji. Kadar se pod enim voznim listom pošilja eden ali več kosov črez 75 kilogramov teže, smé železnična uprava zahtevati plačilo voznine za 2000 kilogramov, tudi če skupna množina ne dosega 2000 kilogramov. A ta pravica ne velja, ako se tovoren, ki se je vzprejel kol največ 75 kilogramov težak, še le pozneje najde veča teža. Nakladanje in razkladanje pošiljatev, pri katerih je tudi samo en tovorec črez 75 kilogramov težak, mora oskrbeti pošiljač, oziroma prejemnik. Železnica nima dolžnosti, glede omenjenih kosov udajati se za-htevom, za drugo blago dopuščenim.
5.	Kadar prejemnik takih pošiljatev ne odloži z voza in spravi v stran v tréh dnéh po prihodu na prejetimi postaji, oziroma po priznanilu prihoda, tedaj ima železnična uprava pravico, pošiljatve po določilih §. 70., odstavka 2. oddati v skladovnico
ali pa izročiti speditêrju. Ako se to ne more, smé pošiljatve brez vseh drugih formalnosti prodati.
6.	Kadar se tekoče rudninske kisline vsake vrste zapakujejo v zaboje sè steklenicami in vrči, smé teža enega zaboja doseči 300 kilogramov in zgoraj pod številko 4. podana določila obveljajo še le, če se ta teža prestopi.
7.	(i) Električni akumulatorji v tekočino (zréjeno žvepleno kislino) pomočeni, naj si bodo z elektriko napolnjeni ali ne, morajo biti prav tako v svojih shrankah gosto zaprti, dobro vdelani in v posebnih s trdnimi pripravami za priročno rabo opravljenih na notranjem ostenji do dobrega sè svincem (svinčeno pločevino) okovanih vrhnih zabojih vloženi tako, da ni moči priti do nobene sestavine akumulatorjeve.
(2)	Vmesni prostor med akumulatorjem in vrhnim zabojem mora biti izpolnjen z vsrebajočo, ognjevarno osamno tvarino, na pr. troskavo volno, infuzorijsko prstjo ali pepelom.
(3)	Posamezni elementi ne smejo biti spojeni med seboj. Akumulatorji v steklenih posodah se smejo prevažati samo suhi.
(4)	Predpisi pod št. 4., 5. in 6. veljajo tudi za tovorce, ki imajo v sebi v tekočino pomočene akumulatorje.
XVI.	(1) Jedki lug (jedki natronov lug, sodin lug, in jedki kalijev lug, pepeličen lug), daljeoljna gošča (ostanki od prečiščanja olja) in brom so podvrženi predpisom pod XV., št. 1., 3. (razen določila pod št. 2., v misel vzetega pri št. 3.), 4. in 5.
(2) Zastran zedinjanja z drugimi predmeti primerjaj št. XXXV.
XVII.	O vožnji rudeče, kadeče se solitarne kisline se uporabljajo pod št. XV. (izvzemši določila pod št. 6. in 7.) dani predpisi s tem pristavkom, da morajo baloni in steklenice v posodah okroženi biti vsaj z enoliko debelo posušeno prstjo infuzorijev ali drugo primerno suho prstjo.
XVIII. (1) Brezvodna žveplena kislina (anhidrit, takö zvano strjeno olje) se smé voziti samo:
ali
1.	v dobro zalotanih trdnih, pocinjenih pušicah iz železne pločevine,
ali
2.	v močnih flaškah iz železa ali bakra, katerim so grla nepredušno zaprta, zalepljena in poleg tega še ovita v glinast ovoj.
(2)	Pušice in flaške se morajo vlagati v fino zdrobljeno anorgansko tvarino, kakor je troskasta volna, prst infuzorijev, pepel ali enake reči, ter morajo biti trdno zapakovane v močne lesene zaboje.
(3)	V ostalem se uporabljajo določila pod št. XV., 2., 3. 4. in 5
XIX.	(1) Za pokosti in s pokostjo pomešane barve, nadalje za hlapna in mastna olja in pa za vse vrste êterja, izvzemši žvepleni êter(primerjaj št. IX.) in petrolejev êter (primerjaj št. XXII.), za absolutni alkohol, vinski cvet (špirit), sprit in druge pod št. XI. ne imenovane špirituoze so merodajni predpisi pod št. XV., 1., odst. 1., ako se oddajejo v prevoz v balonih, steklenicah ali vrčih.
(2) Zastran zedinjanja z drugimi predmeti primerjaj št. XXXV.
XX.	(1) Petrolej (kameno olje), surov in prečiščen, ako ima pri 17-5° Celzijevih specifično težo najmenj 0-780, ali če tedaj, ko barometer kaže 760 milimetrov (reducirano na višino nad morjem), v Abelovem aparatu ne daje pod 21° Celzijevih vnem-ljive pare (testni petrolej);
(2)	iz kotrana od rjavega premoga narejena olja, če imajo najmenj prej imenovano specifično težo (solarno olje, fotogen itd.);
(3)	dalje olja iz premogovega kotrana (benzol, toluol, xylol, kumol itd.), in pa mirbanovo olje (nitrobenzol),
zavezana so naslednim določilom :
1. Če se ne rabijo posebni za nje narejeni vozovi, smejo se te stvari voziti samo:
ali
u) v posebno dobrih, trpežnih sodih,
ali
b)	v gostih in močnih posodah iz kovine,
ali
c)	v posodah iz stekla ali kamenine; ali v tem
slučaji seje držati naslednih predpisov:
aa) Ako se več posod dene vkupaj ven kos, morajo biti te posode trdno vložene v močne lesene zaboje sè slamo, senom, otrobi, drtinami ali žaganjem, prstjo infuzorijev ali drugimi rahlimi tvarinami.
bb) Ako se posode vlagajo vsaka posamez, sméjo se pošiljati v trdnih pletenicah ali bednjih z dobro pritrjenim krovom, ki imajo držaje ter dovolj pakovalne tvarine v sebi ; če je krov (štorja) iz slame, trstju
ločja ali podobne tvarine, mora biti napojen z ilovim ali apnenim mlekom, kateremu je primešano vodotopno steklo. Kosmata teža posameznega tovorca ne smé, ako se uporabljajo steklene posode, presegati 60 kilogramov, ako se pak uporabljajo posode iz kamenine 75 kilogramov.
2.	Ako bi se katera posoda med vožnjo pokvarila, dene se precej z voza ter s tem, kar ima še robe v sebi. na pošiljačev račun proda kar je najbolje mogoče.
3.	Vozi se samo na odprtih vozéh. Na odpravo s colnim napovednim postopanjem se vožnja ne prevzema, ker bi to zahtevalo, da se vozom stropi trdno pokrijejo in zapečatijo sè svinčenimi pečati.
4.	Določila spredaj stoječe št. 3. veljajo tudi za sode in druge posode, v katerih so bile te tvarin e vožene. Vsako posodo te vrste je treba napovedovati kot tako.
5.	Kar se tiče nakladanja skupaj z drugimi predmeti, primerjaj št. XXXV.
6.	Iz voznega lista mora biti očitno, da v odstavku 1. in 2. te številke našteti predmeti imajo najmanj 0-780 specifične teže ali da petrolej ustreza s kraja navedenemu določilu gledé na vnemališče. Kadar vozni list nima te povedi, tedaj se uporabljajo pogoji vožnje pod št. XXII. (o petrolejevem êterji itd.).
XXI.	Petrolej (kaméno olje), surov in očiščen, petrolejeva nafta in prekapine (destilati) iz petroleja in petrolejeve nafte, ako te tvarine pri 17-5° Celzijevih imajo menj kakor 0-780 in več kakor 0-680 specifične teže (benzin.ligroin in snažilno olje) zavezani so naslednim določilom :
1.	če se ne uporabljajo posebni za nje narejeni vozovi, smejo se té stvari voziti:
ali
a)	v posebno dobrih, trpežnih sodih, ali
V v gostih in močnih posodah iz kovine, ali
°) v posodah iz stekla ali iz kamenine; ali v tem slučaji se je držati naslednih predpisov:
aa) Ako se več posod dene skupaj v en kos, morajo biti trdno vložene v močne lesene zaboje sè slamo, senom, otrobi, drtinami ali žaganjem, prstjo infuzorijev ali drugimi rahlimi tvarinami.
bb) Ako se posode vlagajo vsaka posamez, sméjo se pošiljati v trdnih pletenicah ali bednjih z dobro pritrjenim krovom, ki imajo držaje ter dovolj pakovalne tvarine v sebi; če je krov (štorja) iz slame, trstja, ločja ali podobne tvarine, mora biti napojen z ilovim ali apnenim mlekom, kateremu je primešano vodotopno steklo. Kosmata teža posameznega tovorca (collo) ne smé presegati 40 kilogramov.
2.	Ako bi se katera posoda med vožnjo pokvarila, dene se precej z voza ter s tem, kar ima še robe v sebi, na pošiljačev račun prodâ, kar je moči dobro.
3.	Vozi se samo na odprtih vozéh. Na odpravo s colnim napovednim postopanjem se ne prevzema vožnja, ker bi to zahtevalo, da se vozém stropi trdno pokrijejo in zapečatijo sè svinčenimi pečati.
4.	Določila spredaj omenjene št. 3. veljajo tudi za sode in druge posode, v katerih so bile te tvarine vožene. Vsako tako posodo je treba napovedovati kot tako.
5.	Kar se tiče nakladanja skupaj z drugimi predmeti, primerjaj št. XXXV.
6.	V slučaji prenakladanja in razkladanja se pletenice ali bednji (deže) sè steklenimi baloni ne smejo voziti na tačkah, niti prenašati na ramah ali na hrbtu, ampak samo za držaje, ki jih imajo imenovane posode.
7.	Pletenice in bednje je treba na železničnem vozu varno polagati in primerno pritrjati. Polagajo naj se ne eno na drugo, ampak v enoviti legi eno poleg drugega.
8.	Vsak posamičen tovorec je treba opraviti z razločnim, na rudečem dnu tiskanim nadpisom-. „Nevarno zastran ognja.“ Pletenice in deže s posodami iz stekla ali kamenine naj poleg tega imajo še nadpis: „Mora se nositi.“ Na vozéh se namešča rudeč listič z nadpisom: „Oprezno ravnati pri vre-janji vkakov“.
9.	Iz voznega lista mora biti očitno, da v odstavku 1. te številke našteti predmeti imajo pri 17-5° Celzijevih menj kakor 0-780 in več kakor 0"680 specifične teže. Kadar vozni list nima te po-
vedi, tedaj se uporabljajo pogoji, postavljeni za vožnjo pod št. XXII (glede petrolejevega êterja itd.).
XXII.	Petrolejev êter (êter kamenega olja, gazolin, neolin itd.) in podobni iz petrolejeve nafte ali rj avopremogovega kotrana narejeni vnemljivi proizvodi, kadar imajo te tvarine pri 17-5° Celzijevih (>680 ali manj specifične teže,
zavezani so naslednim določilom:
1.	Te stvari se smejo vozili samo: ali
a)	v gostih in močnih posodah iz kovine, ali
/>) v posodah iz stekla ali iz kamenine; ali v tem
slučaji se je držati naslednih predpisov:
ati) Ako se več posod dene vkupe v en kos, morajo biti trdno vložene v močne lesene zaboje sè slamo, senom, otrobi, drtinami ali žaganjem, prstjo infuzorijev ali drugimi rahlimi tvarinami.
bb) Ako se posode vlagajo vsaka posamez, smejo se pošiljati v trdnih pletenicah ali bednjih z dobro pritrjenim krovom, ki imajo držaje ter dovolj pakovalne tvarine v sebi; če je krov (štorja) iz slame, trstja, ločja ali podobne tvarine, mora biti napojen z ilovim ali apnenim mlekom, kateremu je primešano vodotopno steklo. Kosmata teža posamičnega tovorca (c.ollo) ne sme presezati 40 kilogramov.
c)	v neprodušno zaprtih kotlovskih (basenskih)
vozovih.
2.	Ako bi se katera posoda med vožnjo pokvarila, dene se precej z voza ter s tem, kar ima še robe v"sebi, na pošiljačev račun prodâ, kar je mogoče dobro.
3.	Vozi se samo na odprtih vozéh. Na odpravo s colnirn napovednim postopanjem se ne prevzema vožnja, ker bi to zahtevalo, da se vozom stropi trdno pokrijejo in zapečatijo sè svinčenimi pečali.
4.	Določila spredaj omenjene št. 3. veljajo tudi za posode, v katerih so bile te tvarine vo-žene. Vsako tako posodo je treba napovedovati kot
tako.
5.	Kar se tiče nakladanja vkupe z drugimi predmeti, primerjaj št. XXXV.
6.	V slučaji prenakladanja in nakladanja se pletenice ali bednji (deže) se steklenimi baloni ne smejo voziti na tačkah, niti prenašati na ramah ali na hrbtu, ampak samo za držaje, ki jih imajo imenovane posode.
7.	Pletenice in bednje je treba na železničnem vozu varno polagati in primerno pritrjati. Polagajo naj se ne eno na drugo, ampak v enoviti legi eno poleg drugega.
8.	Vsak posamičen tovorec je treba opraviti z razločnim, na rudečem dnu tiskanim napisom : ,,Nevarno zastran ognja“. Pletenice in deže s posodami iz stekla ali kamenine naj poleg tega imajo še nadpis: „Mora se nositiNa vozéh se namešča rudeč listič z nadpisom: ,,Oprezno ravnati pri vrejanji vlakov“.
9.	Razen tega se uporabljajo določila pod število XV., 4., 5. in 6.
XXIII. (i) Terpentinovo olje in druga smrdljiva olja, tudi salmijakovec, vozijo se samo na odprtih vozéh.
(2) To določilo velja tudi za sode in druge posode, v katerih so se te tvarine vozile. Vsako tako posodo je treba napovedovati kot tako.
(s) Glede nakladanja vkupe z drugimi predmeti primerjaj št. XXXV.
XXIV.	No tekoče arzenikalije, zlasti arzenasta kislina, rumen arzenik (mišnica, operinent), rudeči arzenik (realgar), črepna mišnica (kobalt) itd. se prevzemajo samo tedaj, ako sta:
1.	na vsaki pošiljatvi v razločnih pismenih s črno oljnato barvo zapisani besedi „arzenik (mišnica, strup)“, in
2.	če so takolezapakovane ali vložene, namreč: ali
a)	v dvojnatih sodih ali zabojih; dna sodom je vtrditi z notranjimi obroči a pokrove zabojem z obroči ali železnimi vezili. Notranji sodi ali zaboji naj bodo iz močnega suhega lesa ter od znotraj zalepljeni z gostim platnom ali drugimi enakimi gostimi tkaninami;
ali
b)	v vrečah iz platna, s kotranom napojenega, ki so vložene v enovite sode iz močnega suhega lesa;
ali
c)	v zalotanih pločevinskih valjih, ki so oblečeni s trdnimi lesenimi plašči (površnimi sodi), katerim so dna vtrjena z vloženimi obroči.
XXV.	Tekoče arzenikalij e, posebno arze-nova kislina, podvržene so določilom pod XXIV. št. 1. in pod XV., št. 1., 3., (razen pri 3., omenjenih določil pod št. 2.), 4. in 5.
XXVI.	Drugi strupeni kovinski preparati (strupene kovinske soli itd.), kamor spadajo zlasti preparati živega srebra, kakor so: sublimât, kalomel, beli in rudeči précipitât, cinober; dalje bakrene soli in barve, kakor so: bakreni vitrijol, zeleni volk, zelena in mödra bakrena barvila, tudi svinčeni preparati, kakor so: svinčeni glaj (masikot), svinčene rusovine (meniki), svinčeni cuker in druge svinčene barve, tudi cinkov prah in činov ter antimonov pepel, smejo se v prevoz oddajati samo v gostih, iz trdnega, suhega lesa napravljenih sodih ali zabojih, kateri imajo notranje obroče, oziroma vezila okoli sebe. Ti oklepi naj bodo taki, da se tvarine skozi poke ne morejo prašiti med vožnjo, ob kateri se ni moči ogniti majanja, stresanja itd.
XXVII. (i) Droži, tekoče kakor strjene, naj se oddajajo v odpravo v posodah, ki niso nepredušno zaprte. Ako železniška uprava dovoljuje oddajo v drugih posodah, ima pravico, zahtevati od pošiljatelja, da se zaveže:
1.	ne zahtevati nikakega vračila, ako bi stične železnice zavrnile take pošiljatve; a pri tem je misliti, da se železnične uprave o dovolitvi v začetku omenjene vrste pakovanja zedinijo že naprej in se taista sroé zavrniti samö tedaj, kadar se poistini, da je posoda ali vsebina poškodovana;
2.	poravnati vsako škodo, katera bi zadela drugo blago ali pa gradivo po takem prevažanji, in to proti temu, da se mu le predloži prost račun o stroških; njegovo resničnost v vsakem oziru pri-pozna že naprej enkrat za vselej;
3.	ne zahtevati nikakega vračila za poškodovanje ali pomanjkanje na posodah ali njih vsebini, hi bi nastalo vsled omenjenega prevažanja.
(a) O stisnjenih drožeh (kravajcih) se ne uporabljajo zgoraj podane omejitve prevoza.
XXVIII. (i) Zužel (saje od smolovine) in ^ r u g e prašnate vrste sdj se v odpravo pripuščajo sumčj zapakovane v gostih ovijalih (vrečah, sodih, zabojih i. e. r.), ki so varna proti temu, da se vsebina ne praši iž njih.
(2)	Ako so saje sveže žarjene, rabiti je za njih pakovanje majhne, v trajne koše zapakovane beč-vice ali posode, ki so od znotraj gosto prelepljene s papirjem, platnom ali enakimi tvarinami.
(3)	Iz voznega lista mora biti razvidno, ali so saje sveže žarjene ali ne, ker sicer se ž njimi postopa kakor sè sveže žarjenimi.
XXIX.	(1) Zmleto ali zrnato oglje iz drv se dopušča v prevoz samo, če je vloženo, kakor gré.
(2)	Ako je oglje ravno žgano, naj se deva, ali
a)	v shranke iz močne pločevine, ki so tako zaprte, da ne puščajo zraka;
b)	v nepredušne sode, narejene iz več leg prav močne in toge, pokoščene lepenke (t. im. američanske sode), ki sta jim oba konca z železnimi obroči obita, katerih dna so iz močnega sukanega lesa sè železnimi vijaki privita k železnim obročem in katerih stiki so skrbno zalepljeni s progami iz papirja ali platna.
(3)	Kadar se odda v prevoz mleto ali zrnato oglje iz drv, mora biti iz nakladnega lista razvidno, ali je bilo ravnokar žgano ali ne. Ako v voznem listu to ni povedano, šteje se, da je ravnokar žgano, in prevoz se dopušča samo, ako je po predpisu vloženo.
XXX.	(1) Preobtežene cordonnet-, souple-, bourre de soie- in chappe-svile v štrenah se dopuščajo v prevoz samo v zabojih. Pri zabojih, ki imajo nad 12 centimetrov notranje višine, morajo biti med posameznimi pokladami svile, katere so v njih, po 2 centimetra visoki votli prostori. Te votle prostore je narediti iz lesenih bran, katere so iz kvadratnih letev, po 2 centimetra debelih, in 2 centimetra ena od druge ter na koncéh zavezane z dvema tenkima prečnima letvicama. Na stranskih stenah zabojev je napraviti luknje najmanj 1 centimeter široke, ki držč v votle prostore med letvami, tako da je mogoče z drogom dregniti skozi zaboj. Da se luknje na zaboji ne zakrijejo in ne izgubé moči, naj se pribijeta zunaj na kraj vsake strani po dve letvici.
(2) Ako se oddâ svila v prevoz, mora biti iz voznega lista razvidno, spada li med prej omenjene vrste ali ne. Ako v voznem listu to ni povedano, šteje se, da spada med nje in prevoz se dopušča samo, ako je vložena po predpisu.
(SloYenlaoh.)
168
XXXI.	(i) Volna, dlaka, umetna volna, pavola, svila, predivo, konopnina, juta v surovini, v odpadkih od predenja in tkanja, kakor cuuje ali krpe zasnaženje; dalje vrvarsko blago, gonilni jermeni iz pavole in konopnine, stremena tkalska, oklepna in za konjsko opravo (glede rabljene volne za snaženje primerjaj odst. 3.) — to blago se odpravlja, če je pomaščeno ali pokoščeno, samo na pokrito zdelanih vozovih ali v odprtih vozovih sè zaporo pogrinjala.
(s) Ge se iz voznega lista ne razvidi, ali so imenovane stvari pomaščene ali pokoščene, šteje se, da so take, ter se dela ž njimi, kakor s poslednjimi.
(s) Že rabljena snažilna volna se smé voziti samo v trdnih, dobro zaprtih sodih, zabojih ali drugih posodah.
XXXII. Živalski odpadki, kateri lahko gnijo, kakor so nesoljene sveže kože, tolšče, kite, kosti, rogovi, parklji, ne po-vapnjeno sveže klejno usnje, in pa druge posebno zoperno dišeče in gnjusne stvari, vendar ne tiste, ki so naštete pod št. LV. in LVI., prejemajo se in odvažajo samo pod nasled-nimi pogoji:
1.	Določiti čas in rok nakladanja in razkladanja in pa privoza ter odvoza, kakor tudi določiti vlak, s katerim naj se prevaža tako blago, pristoji upravi.
2.	Zadosti očiščene in suhe kosti, stisnjen loj, rogovi brez mehu, to je brez roženega nastavka čelne kosti, suhi, parklji, to je rožni črevlji preživa-čev in prašičev brez kosti in inehkovin pripuščajo se v posameznih pošiljatvah, vloženi v dobre vreče.
3.	Posamezne pošiljatve, tu gori pod 2 ne imenovanih predmetov té vrste se pripuščajo samö vložene v trdne, gosto zaprte sode, keble ali zaboje. Vozni listi morajo obsegati natančno ozna-mentlo v sodih, kebljih ali zabojih zapakovanih stvari. Vozijo se samö v odprtih vozéh.
4.	(i) Sveže kite, ne povapnjeno sveže klejno usnje in pa obéh odpadki, isto tako nesoljene sveže kože, in pa neosnažene kosti s kožnimi in mesnimi vlakni se pripuščajo tudi pri oddaji na vozove naložene v času med 1. dném marca do 31. oktobra samo v takem pakovalu, kakor je predpisano v št. 3.
(a) V mesecih novembru, decembru, januvarju in februvarju se te pošiljatve pripuščajo v prevažanje
pod tem pogojem, da se brez tega pakovala popolnoma pokrijejo z velikimi dvojnimi, pokotranjenimi pogrinjali. Pogrinjala naj dostavi pošiljač ter jih z nova pokotrani pred vsakim prevozom.
5.	Tu gori pod št. 4. ne imenovani predmeti té vrste na vozove naloženi se prevažajo na odprtih vozovih pod zaporo pogrinjal. Potrebna pogrinjala je dolžan dostaviti pošiljač.
6.	Železnica smé zahtevati, da se voznina naprej plača pri oddajanji.
7.	Stroški za kako razkužbo, ako bi je bilo treba, zadevajo pošiljača, oziroma prejemnika.
XXXIII. Žveplo ne zapakovano se vozi samo v vozovih sè stropom, ali v odprtih vozovih pod zaporo pogrinjal.
XXXIV. Take stvari, ki se lahko vnamejo od isker iz lokomotive, kakor so senö, slama (tudi rajževa slama in laneno ste-blovje), trstje (razen španjskega), lubje, rupa (šota, razen takozvane mašinske ali stisnjene), celo (nezdrobljeno) oglje od drv (primeri št. XXIX.), rastlinsko predivo in dotični odpadki, odstrižki papirnati, lesna moka, lesninska masa, iverje itd. in pa blagö, narejeno po mešanji ostankov petroleja, smolcev in enakih tvarin s prhkimi gorljivimi telesi, tudi malce, apnena lugovina in tufovica se jemljö, če niso v nič vložene, samo popolnoma pogrnjene in pa pod tem pogojem, da pošiljač in prejemnik nakladanje in razkladanje opravita sama. Tudi mora pošiljač na zahtevo uprave sam dati pogrinjala za te stvart.
XXXV. Ako se pod št. IX., XI., XV., XVI., XIX., vštevši do XXIII. in pa pod št. LI. navedene kemikalije oddadö v prevoz v množinah pod 10 kilogramov, dopuščeno je pod IX., XI., XVI. (razen broma), XIX., vštevši do XXIII. in pa pod št. LI. navedene telesnine z ene, in pod XV. (vštevši brom do 100 gramov leže) navedene telesnine z druge strani med seboj ali z drugimi brezpogojno za že-leznično vožnjo pripuščenimi predmeti zedinjati v en kos. One telesnine morajo biti jako vstlane v trdno zaprtih steklenih ali pločevinskih flaškah sč slamo, senom, otrobi, žaganjem, prstjo infuzori-jev ali drugimi rahlimi tvarinami v močne zaboje in v voznem listu morajo biti vsaka po imenu navedene.
XXXVI. (i) 1. Strelni in raznosni smodnik (črni smodnik) in enake na Avstrijskem in Ogerskem posebe pripuščene zmesi;
2.	patrone iz dinamita in enakih na Avstrijskem in Ogerskein posebe pripušče-nih raznesli;
3.	gotove smodnikove patrone za ročno strelno orožje (zastran kovinskih patron itd. glej št. XXXVII.);
4.	ognjarski predmeti, kolikor ne obsegajo tvarin, ki so po §, 50. A. 4„ lit. a do e (vštevši) izključene od prevožnje (zastran ognjarskih predmetov iz močnega .smodnika glej XXXVIII. in zastran bengalskih šelakovih preparatov št. XLII.) ;
5.	vžigalne vrvce, izvzemši varnostne za-palnike (zastran teh glej št. IV.) ;
6.	nitroceluloze, sosebno strelni bombaž, tudi cotton-powder, kolodijeva volna in piropapir(ako imajo té tvarine vsaj 20 odstotkov vode v sebi), nadalje patrone iz tlačenega strelnega bombaža s pa-rafinovo povlako, kolikor so taki preparati pri-puščeni na Avstrijskem in Ogerskem (zastran tlačenega strelnega bombaža s 15 in več odstotkov vode tn zastran strelnega bombaža v kosmuljah, kakor tudi zastran kolodijeve volne, ako imata oba po 35 odstotkov mokrote, glej št. XXXIX. in XL.);
7.	raznosna vžigala, to je: raznosne kapice (raznosne vžigalne kapice) in pod-kopna vžigala, ki se spravljajo v delovanje z elektriko ali z drganjem,
(2) ti predmeti se pripuščajo v prevažanje samö po predpisih, ki so ustanovljeni ali se še le ustanové v posebnih ukazih.
XXXVII. Gotove patrone, in to:
1.	kovinske patrone s tulci (kozuljami), narejenimi samö iz kovine, in
2.	patrone, katerih tulci (kozulje) so samö déloma narejeni iz kovine,
prevažajo se pod nastopnimi pogoji:
a) Pri kovinskih patronah morajo biti izstrelki (kroglje) tako trdnö spojeni s kovinskimi tulci, da ni mogoče, da bi se odločili in bi se smodnik razsul. Patrone, katerih tulci so samö deloma iz kovine, namreč iz lepenke in iz kovinskega vnanjega ali notranjega plaščeka, morajo biti lake, da je vsa množina smodnika v kovinskem spodnjem delu zaprta sè zatkom ali pločico in to takö, da se smodnik ne more razsuti tudi tedaj, kadar bi se posamezne patrone zlomile nad kovinskim plaščekom.
b)	Patrone je najprej po razdelkih v pločevinske shranke ali toge kartone zapakovati takö trdnö, da se v škatlah ali kartonih ne morejo premikati. Posamezne škatle ali kartone je nato vložiti tesno drugega pri drugem ali drugega nad drugim v dobro zdelane trdne lesene zaboje s 25 do 30 milimetrov trdnimi stenami, in prostore, ki morda ostanejo prazni, izpolniti je z lepenko ali papirnimi odrezki ali suhim tuljem takö gosto, da je popolnoma nemogoče, da bi zaboj med vožnjo mahadral.
c)	Teža patron v enem zaboji ne smé presegati 30 kilogramov, kosmata teža enega .zaboja pak ne 50 kilogramov.
d)	Zaboj se ne sme zabijati sè železnimi žreblji. Na zaboj je deti napis, ki razločno oznamenja njegovo vsebino, in pa svinčeno zaporo.
e)	Pošiljač mora voznemu listu priložiti izrecilo, katero je sam podpisal in v katerem je povedano tudi znamenje plombe. To izrecilo naj slove:
„Podpisanec izjavlja, da v voznem listu napovedana, sè znamenjem..........plombirana poši-
ljatev gledé na sestavo in na pakovalo ustreza določilom št. XXXVII. priloge B k obratnemu pravilniku po železnicah.
XXXVIII. Ognjarski predmeti (stvari za umetalni ogenj) iz stlačenega močnega prahü in enakih zmesi se prevažajo pod na-slednimi pogoji:
1.	Té stvari ne smejo imeti v sebi nikakih zmesi klorovokislih soli sè žveplom in solitarno-kislimi solmi, dalje klorovokislega kalija in krvolužne soli, kakor tudi nikakega živosrebernega sublimata, nikakih amonovih soli katere koli vrste, nikakega cinkovega prahu in nikakega magnezijevega prahü, sploh ne tvarin, katere se z drganjem, pritiskom ali udarom ali pa celo same od sebe lahko vnamejo. Mariveč naj bodo samö iz stlačenega m0čnega prahu ali iz podobnih, bistveno iz solitarja, žvepla in oglja sestoječih zmesi isto tako stlačene narejene. Zrnastega smodnika smé posamezna stvar za umetalni ogenj v sebi imeli samo 30 gramov največ.
2.	Skupna teža zmesi ognjarskih stvari, katere so vložene v en tovorec, ne smé presezati 20 kilogramov, zrnasti smodnik, kar ga je v njih, pa ne 2-5 kilograma.
3.	Posamezne stvari za umetalni ogenj morajo vsaka zase biti spravljene v kartone, ovite s trdnim papirjem ali v lepenko ali v trden ovojen papir, in zažigalna mesta vsake posamezne stvari naj bodo
zalepljena s papirjem ali katünom, in to tako, da se zmesi za umetalni ogenj nikakor ne morejo prašiti. Zaboji, ki se rabijo za vkladanje, morajo biti do dobrega napolnjeni, in kaki presledki sè slamo, senom, tuljem (pezdirjem), papirnimi odstrižki in enakimi tvarinami zadelani tako, da se paketi, tudi če se potresajo, nikakor ne morejo geniti. Té izpolnilne snovi morajo biti popolnoma čiste in suhe, zatorej se n. p. sveže seno ali mastno pezdirje ne sine rabiti v utrjenje stvari za umetalni ogenj. V zaboje v katerih so stvari za umetalni ogenj, ne smejo se vlagati drugi predmeti.
4.	Zaboji morajo biti iz najmenj 22 milimetrov debelih desâk dobro izdelani, stranske stene s kljukami druga z drugo spojene, a dno in pokrov z dovolj dolgimi lesenimi vijaki pritrjena; znotraj je zaboje sè zateglim trdnim papirjem popolnoma prelepiti. Vnanje stene zabojev morajo biti popolnoma proste kakih držečih se zmesi ali zmesnih skorjic stvari za umetalni ogenj. Prostornina enega zaboja ne smé pre-sezati 12 kubičnega metra, kosmata teža pak 75 kilogramov. Od zunaj je zaboje opraviti z razločnim napisom: „Stvari za umetalni ogenj iz močnega prahu“ in'z imenom pošiljača. Tudi je pošiljatve opraviti z napovedbo posameznih vrst stvari za umetalni ogenj, n. pr. rakete, ognjena kolesa, salonski umetalni ogenj i. t. d.
5.	Vsaki pošiljatvi mora pošiljač priložiti svoje potrdilo, da se je pazilo na predpise, vkrenjene zgoraj pod št. 1.-—4.
XXXIX. Stlačeni strelni bombaž s 15 in več odstotkov vode se prevaža pod nasled-nimi pogoji:
1.	Zadelati ga je trdno v vode ne prepuščajoče trpežne, krepkosténe shranke. Te shranke morajo biti opravljene z razločnim napisom „Moker, stlačen strelni bombaž“. Kosmata teža enega tovorca ne smé presegati 90 kilogramov.
2.	Kot brzovozno blago se ne oddaja in ne odpravlja. Odpravljati se ne smé nikdar z vlaki za osebe, a z vlaki mešanci samö po lakih progah, po katerih ne vozijo vlaki za blago.
3.	Na voznem listu mora pošiljač, pod uradnim (policijskim ali notarskim) povcrjenjem podpisa pismeno potrditi, da je pošiljani strelni bombaž tak in tako zapakovan, da ustreza gori vkrenjenim določilom.
4.	Strelni bombaž sc smé naložiti v isli voz samo s takim blagom, ki se ne vname lahkö.
5.	Smodnik, patrone za ročno strelno orožje, stvari za umetalni ogenj, vžigalne vrvce in vži-
gala spravljati v isti voz sè strelnim bombažem, je prepovedano.
6.	V ostalem se sméjo pod št. XXXVI. navedene stvari, če se pazi na posebne za té predpisane pogoje, prevažati v istem vozu sè strelnim boinbažem, ako bode strelni bombaž razkladati ob istem času s temi stvarmi in ako shranke strelnega bombaža niso opravljene sè železnimi vezmi.
7.	V prevažanje strelnega bombaža rabljene odprte vozove je opraviti z odejami.
XL. (i) Strelni bombaž v kosmuljah in kolodijeva volna se vzprejemata v odpravo, ako imata vsaj 35 odstotkov vode, v nepredušnih posodah, ki so trdno zapakovane v trpežne lesene zaboje.
(2)	Na voznem listu mora biti z uradno (po policiji ali po notarji) povérjenima podpisoma pošiljača in železnici znanega kemika potrjeno, da je blago tako in takô zapakovano, kakor ustreza zgorenjim predpisom.
(3)	Ako imajo té tvarine menj odstotkov vode, uporabljajo se o njih predpisi, podani pod št. XXXVI., številko 6.
XLI. Pokalni bomboni se pripuščajo v prevoz, če jih po 6 do 12 leži v kartonih, kateri so potem skupaj vloženi v lesene zaboje.
XLI1. Bengalski šelakovi preparati brez zapalnikov (plamenske knjige, salonske sveče, baklje, zabavni klinčki, svetilni drogi, bengalske žveplenke in enake reči) se morajo v shranke iz močne železne pločevine ali iz trdnospojenega lesu, ki niso veče od 1'2 kubičnega metra, zapakovati skrbnö in takö, da se popolnoma izpolni prostor shranek. Lesene shranke je od zunaj oznamovati, kaj imajo v sebi.
XLII1. Zapalni (strelni) traki in listki (amorces) so zavezani naslednim določilom:
1.	Vlagati jih je po 10U kroglic (pilul) največ I — katere vse skup ne smejo imeti črez 0-75 grama i zapalne mase — v škatle iz lepenke (kartona). Po
12 škatel največ je povzeti v en zvitek in po 12 zvitkov največ je povezati v en trden zveženj ali paket s papirnatim ovitkom.
2.	Pakete je vdevati same, brez pridanega drugega predmeta y shranke iz trdne železne pločevine ali v prav trdne lesene zaboje, a one kakcjr ti naj ne bodo črez 1-2 kubičnega metra’veliki,j iri vlagajo naj se zvežnji takö, da bode med stenami shranke in med vloženimi stvarmi najmenj 30 milimetrov prostora, z žagovino, slamo, tuljem, ali podobno
tvarino napolnjenega, lakö, da se paketi tudi, kadar se pretresejo, ne morejo geniti ali premakniti.
3.	Shranke morajo na sebi nositi poved vsebine in poleg te še razločno oznamenilo po-šiljača in fabrike.
4.	Vsaki pošiljatvi mora biti priloženo potrdilo, izdano po fabrikantu in železnici znanem kemiku o tem, da so bili zgoraj pod. št. 1. do 3. dani predpisi izpolnjeni.
XLIV. Pokalni bobki se odpravljajo pod naslednimi pogoji:
1.	Pokalne bobke je po 1000 zrn največ, katera vsa vkupe ne smejo v sebi imeti črez 0-5 grama pokalnega srebra, vdevati med žagovino v škatle iz lepenke (kartona), ki so ovite s papirjem.
2.	Škatle je vlagati v shranke iz močne železne pločevine, ali v trdne lesene zaboje, ki ene kakor druge nimajo črez 0'5 kubičnega metra prostornine, in brez priloženih drugih predmetov takö, da bode med stenami shranke in njeno vsebino še najmanj 30 milimetrov prostora, z žagovino, slamo, tuljem ali podobno tvarino napolnjenega, da se torej tudi pri stresanji škatle ne morejo geniti ali premakniti.
3.	Shranke morajo na sebi imeti razločno povedano ime pošiljača in fabrike in pa oznamenilo vsebine.
4.	Vsaki pošiljatvi mora biti priloženo potrdilo, izdano po fabrikantu in železnici znanem kemiku o tem, da se je pazilo na zgorenje, pod št. 1. do 3. stoječe predpise.
XLV. Plinasta ogljenčeva kislina in rudniški plin sejemljeta v prevoz samo tedaj,kadar njun tlak ne presega 20 atmosfêr, in kadar se odda-jeta v posodah iz varjenega železa, plavljenega železa ali litega jekla, katere so ob uradni preskušnji, opravljeni v enem letu pred oddajo, brez stalne premene v obliki prebile najmenj poldrugikrat toliko onega tlaku, pod katerim je ogljenčeva kislina ali rudniški plin pri oddaji. Vsaka posoda mora imeti odprtino, skozi katero se more ogledati notranje osténje, potem varstveno zaklopnico, pipo za odcejanje vode, zaklopnico za polnjenje, oziroma odcejanje, in pa manometer, in vsako leto se mora uradno preskusiti, če je dobra.. Uradna zabeležba, na lahko vidnem mestu na posodi, naj razločno kaže, kedaj in na kateri tlak je bila preskušena. V voznem listu je povedati, da tlak oddane ogljenčeve kisline ali •udniškega plina tudi ob toploti do 40 stopinj Celzijevih ne more iti črez tlak 20 atmosfêr. Pošiljajoča postaja je dolžna, prepričati se, da se je pazilo !
na zgorenje predpise, sosebno pa, primerjajoč manometrovo stanje s preskusnim zapiskom, o tem, da so se posode gledé tlakü zadostno preskusile.
XLVI. Tekoči plini— ogljenčeva kislina, duščev okisec, amonijak, klor, vode čista žveplasta kislina in klorovoogljenčev okis (fosgen) — zavezani so nastopnim določilom:
1.	Te tvarine se sméjo oddajati v odpravo samo v shrankah iz varjenega železa, plavljenega železa ali litega jekla, klorovoogljenčev okis (fosgen) poleg tega tudi v bakrenih shrankah. Shranke so:
a)	ob uradni preiskavi, katero je ponavljati za ogljenčevo kislino, duščev okisec in amonijak vsaka tri leta, za klor, žveplasto kislino in klorovoogljenčev okis pa vsako leto, morale prebiti notranji tlak, čegar višina je natančneje povedana pod št. 2., ne da bi kazale stalne izpremembe svoje oblike in kake zmanjšane gostosti;
b)	one morajo nositi na lahko vidnem mestu nameščeno zabeležbo, ki kaže težo prazne shranke, vštevši zaklopnico z varnostno kapico ali za-porec, in pa pripustno napolnitev v kilogramih po méri določil, danih pod št. 2., in pa dan, katerega se je opravila poslednja preskušnja tlaku;
c)	(i) one morajo v obrambo zaklopnic imeli kape, iz iste tvarine kakor shranke narejene in na nje krepko navite.
(2)	Pri bakrenih posodah za pošiljatve klo-rovoogljenčevega okisa (fosgena) je moči vendar uporabljati tudi varnostne kape iz kovanega železa.
(3)	Shranke morajo imeti pripravo, ki za-branjuje njih takanje.
(4)	Nadalje se srnéjo shranke za klorovoogljenčev okis (fosgen) zapirati namesto sè za-klopnicami tudi z uvitimi zaporci brez varnostne kape. Ti zaporci morajo zapirati takč tesno, da ni moči po duhu zavohati, kaj je v posodi.
2.	Notranji tlak, katerega je uporabljati pri vsaki preskušnji shranek, in največa pripustna napolnitev znašata:
a) za ogljenčevo kislino in duščev okisec: 250 atmosfêr in 1 kilogram tekočine na vsakih 134 litra prostornine dotične shranke. Tako ne smé na primer shranka, ki drži 13-40 litra vode, obsegati več kakor 10 kilogramov tekoče ogljenčeve kisline ali duščevega okisca;
b)	za amonijak: 100 atmosfêr in 1 kilogram tekočine na vsakih F86 litra prostornine sliranke;
c)	za klor: 50 atmosfêr in 1 kilogram tekočine na vsakih 0 9 litra prostornine ;
fI) za žveplasto kislino in klorovoogljenčev okis (fosgen): 30 atmosfêr in 1 kilogram tekočine na vsakih 08 litra prostornine.
3.	S tekočimi plini napolnjene shranke se ne smejo metati in ne puščati, da bi jih ogrevali solnčni žarki ali pa gorkota od peči.
4.	V odpravo je uporabljati samo pokrito narejene vozove ali pa nalašč za tö narejene kotlovske vozove, kateri morajo biti obdani po vrhu z leseno omaro.
XLVI1. Klorometilj se vozi samo v močnih, nepredušnih posodah iz kovine in na odprtih vozéh. V mesecih od aprila vštevši do oktobra naj se take pošiljatve ob pošiljačevih stroških pokrijejo s pogrinjali.
XLVIII. Fosforjev triklorid, fosforjev oksiklorid in acetilov klorid se sméjo odpravljati samo:
ali
1.	v posodah iz svinca ali bakra (kotlovine), katere so popolnoma goste in imajo dobro zaporo;
ali pa
2.	v posodah iz stekla; a v tem slučaji samo, ako se pazi na te-le predpise:
n) Za odpravo se sméjo rabiti samo debelo-sténe steklenice, ki so zaprte z dobro vbru-šenimi steklenimi zamaški. Steklene zamaške je obliti s parafinom; tudi je v obrambo té zakleje črez steklenično grlo privezati klobuk iz pergamenskega papirja.
b)	Steklenice je, če imajo nad 2 kilograma vsebine, vložiti v kovinske, z roči opravljene shranke in jih tako posaditi vanje, da so 30 milimetrov daleč od stén; vmesne prostore je s posušeno prstjo infuzorijev popolnoma pomašiti takö, da se steklenice nikakor ne morejo geniti.
c)	Steklenice z vsebino do 2 kilogramov se pripuščajo v odpravo tudi v močnih, z roči opravljenih lesenih zabojih, kateri so z vmesnimi stenami razdeljeni v toliko oddelkov, kolikor se pošilja steklenic. V en zaboj se ne smé vložiti več kakor štiri steklenice. Steklenice je vpo-
sajati tako, da so 30 milimetrov daleč od stén, vmesne prostore (presledke) pa je s posušeno prstjo infuzorijev popolnoma pomašiti tako, da se steklenice nikakor ne morejo geniti.
d)	Na pokrovu pod b) in c) omenjenih shranek je razen povedi o vsebini namestiti tudi stekleno znamenje.
XLIX. Fosforjev pentaklorid (fosforjev superklorid) je zavezan predpisom, danim pod XLVI11., s to mero, da je pod 2. b) zapovedano pa-kovanje potrebno še le psi steklenicah, ki imajo nad 5 kilogramov vsebine. Pri steklenicah z vsebino do 5 kilogramov zadostuje pakovanje po 2. c).
L. (i)Vodenčev superoksid je oddajati v posodah, ki niso nepredušno zaprte, in odpravlja se samö v pokrito narejenih ali v odprtih vozovih z odejno zaporo.
(2) Če se ta tvarina pošilja v balonih, steklenicah ali vrčih, morajo biti shranke dobro zapako-vane in vložene v posebne, z roči opravljene močne zaboje ali koše.
LI. Preparati, kateri so narejeni iz trpen-tinovega olja ali špirita z ene strani, in smole z druge strani, kakor so špiritovi laki in sikativi, zavezani so nastopnim predpisom:
1.	(1) Ako se ti preparati pošiljajo v balonih, steklenicah ali vrčih, morajo biti shranke tesno zaprte, dobro zapakovane in vložene v posebne, s pripravnimi reči opravljene posode ali pletene košare.
(2) Ako se pošiljajo v kovinskih, lesenih ali v shrankah iz gume, morajo imeti shranke popolnoma tesne in dobre zapore.
2.	Iz trpentinovega olja in smole narejeni, smrdeči preparati se sméjo voziti sainö v odprtih vozovih.
3.	Kar se tiče pakovanja vkupe z drugimi predmeti, primerjaj dodatno določilo k št. XXXV.
Lil. (1) Pomaščene železne in jeklene treske (treske od vrtenja, vrtanja i. e.) in ostanki od redukcije n i trobenzola iz anili-novili fabrik se odpravljajo, če se ne oddajejo vloženi v nepredušno zaprte posode jz močne železne pločevine, samö v železnih vozovih s pokrovi ali pa pod odejno zaporo.
(2) Iz voznega lista mora biti razvidno, ali so železne in jeklene treske pomaščene ali ne, ker sicer se ravna ž njimi kakor s pomaščenimi.
LIH. V masti ali v olji napojen papir in tulci iz takega papirja se odpravljajo samo v pokrito narejenih ali v odprtih vozovih sè zaporo pogrinjala.
LIV. Za prevažanje navadne solitarjeve kisline in hudičevega olja veljajo pod št. XV., razen. št. 6. in 7., dani predpisi. Poleg tega se uporabljajo, ako se té stvari dajejo na železnico v steklenih balonih, steklenicah ali vrčih, tudi še nasledna določila:
1.	Za ovoj balonov, steklenic ali vrčev v posodah ali pletenicah rabljene snovi, kakor so slama, senô i. t., morajo biti tako močno napojene s klo-rokalcijevo raztopino, da se ne vnemo, če se jih naravnost dotakne plamen. Namesto klorokalcijeve raztopine se more rabiti za napajanje tudi raztopina žveplenokislega natrija, klorovega natrija, klorovega magnezija, žveplenokislega magnezija ali železnega klorovca.
2.	Pri nakladanji in razkladanji se posode ne smejo voziti na vozičkih, tudi ne nositi na plečih ali na hrbtu, ampak samo za roče, s katerimi so opravljene.
3.	Posode ali pletenice naj se ob stenah železniškega voza in pa med seboj pritrdijo z vrvmi. Nakladati se ne smejo ena na drugo, ampak samo ena poleg druge.
LV. Gnoj iz hlevov, in druge fekalije in tvarine iz latrin se jemljö v prevoz samo na cele vozi in pod naslednimi nadaljnimi pogoji:
1.	Nakladanje in razkladanje naj opravljata pošiljač in prejemnik, katerih dolžnost je tudi, do-lična mesta, kjer se to dela, osnažiti po ukazilu do-tične uprave.
2.	Upravi pristoji določiti, o katerem času in do kedaj se mora nakladanje ali razkladanje opraviti,
kedaj se mora robapripeljati in odpeljati, in s katerim vlakom se ima voziti.
3.	Suh gnoj iz hleva, gol (v nič ne spravljen), se vozi v odprtih vozeh, pokritih s pogrinjali, ki jih mora pošiljač dobaviti.
4.	Druge fekalije in latrinske tvarine — če m' posebnih naprav za njih vožnjo — smejo se voziti samo v prav trdnih, gosto zaprtih posodah in na odprtih vozeh. Vsakakor je narediti, da ne more nič tvarine ali tekočine iz posod cureti ali teči, in da se smrad kar je moči ubrani. Na le-to je tudi misliti pri načinu nakladanja in razkladanja.
5.	Z drugim blagom vkupe se ta roba ne sme nakladati.
6.	Železnica smé zahtevati, da se voznina plača naprej pri oddajanji.
7.	Stroški kake potrebne razkužbe zadenejo pošiljača, oziroma prejemnika.
LVI. Sveža sirišča (sveži telečji želodci) se prevzemajo v odpravo samö, ako so zapakovana v shranke, ne prepuščajoče vode, in z nastopnimi pogoji:
1.	Osnažena morajo biti od vseh ostankov jedi in takö osoljena, da se za vsako sirišče (vsak želodec) porabi 15—20 gramov kuhinjske soli.
2.	Pri zapakovanji je na dno posode in pa na najvišo plast sirišča potrositi 1 centimeter visoko plast soli.
3.	V voznem listu mora pošiljač potrditi, da je pazil na predpise pod št. 1. in 2.
4.	Železnica more zahtevati, da se voznina plača naprej pri oddajanji.
5.	Stroški kake potrebne razkužbe zadenejo pošiljača, oziroma prejemnika.

/
Prigledni •
pečat
železnice
Kolkovna
znamka
Vozni list.
Na
Postaja
železnice.
Pot prevoza, ki bi se I morda nasvetovala (
Tn spodaj zaznamovano blago prejemate na podstavi onih določil obratnega pravilnika in tarif, katera veljajo za to pošiljatev.
Znamenje in številka	Število	Kako je pakovalo	Vsebina	Resnična kosmata teža v kilogrami b	Okrožena teža, po kateri je računati v kilogramih
					
					•
					
					
					
					
					
Druga pripustna izrecila:
Ihivčno uradno postopanje; o/.namonilo spremnih papirjev in svinčenih zapor itd.
Izrecilo o vsoti, združeni s koristjo pravočasne izročbe
j dan naprej
' po dohodu
O» ,
1
I Podrobno našteti * povzetek
Pošiljačeva oponinja o plačani voznini
Ali se predlaga duplikat (vzprejemnica) ?
Plačano
gl. kr.
K a č u n
Pozvetek
dan naprej
( po dohodu
Provizija.............
Voznina do
Priklad k voznini za izrecilo o vsoti, združeni s koristjo pravo-časnne izročbe
Voznina do
Priklad k voznini za izrecilo o vsoti, združeni s koristjo pravočasne izročbe
Voznina do
Priklad k voznini za izrecilo o vsoti, združeni s koristjo pravočasne izročbe
Peiat pošiljajoče postaje.
dni....
Podpis pošiljačevi
Pečat duplikata
(vzprejemnice).
Vozninski postavek 100%	Pobrati je			
	gl-	kr.		
				
				
				
				
					
				
				
				
				
				
				
					
				
				
					
					
				
				
				
				
				
				
				...
				
				•
				
				
				
				
				
				
					
Tehtnični peiat.
Peiat prejemne postaje.
O p o m n j i. 1. Debelo očrtane dele obrazca naj izpolni železnica, druge pak pošiljač. Ako se oddaja blago, katero mora na s voz naložiti pošiljač, mora on vpisati tudi številko in priznake o lastništvu voza.
2. Prehodne pečate je po vrsti udarjati na zadnjo stran računa.	«
Širina papirja: 38 cm.
(Slovoulieh )













































v


















*



































i

















4 .




































/ Prigledni

pečat
Kolkovna
znamka
Brzovozni list.
\ železnice
Na
št	 Lastil. 	 Št	 Lastil. 				/-§ j >
Št.			\ 0) 1
			S
Poz.			( r
			\ o
			) >
Postaja
. železnice.
Pot prevoza, ki bi se ) morda nasvetovala (
Tu spodaj zaznamovano blago prejemate na podstavi onih določil obratnega pravilnika in tarif, katera veljajo za to pošiljatev.
Znamenje in številka	Število	Kâko je pakovalo	Vsebina	Resnična kosmata teža v kilogramih	Okrožena teža, po kateri je računati v kilogramih
-					
					
					
					
					
					
					
Druga pripustna izrecila:
Davčno-uradno postopanje; oznamenilo spremnih papirjev in svinčenih zapor itd.
Izrecilo o vsoti, združeni s koristjo pravočasne izročbe
1 po dohodu
O) /
N 7
Podrobno naštetif povzetek
Pošiljačeva opomnja o plačani voznini
Ali se predlaga duplikat (vzprejemnica) ?
	gl-	kr.		
				
				
				
				
, M.........•**.....
Podpis pošiljatev :
Pečat duplikata
(vzprejemnice).
							
Plačano		Račun	Vozninski postavek 100 kg	Pobrati je			
gl. ! kr.				gl-	kr.		
			j dan naprej						
		Pozvetek 		 ( po dohodu						
		Provizija....					
		Voznina do					
							
							
								
		Priklad k voznini za izrecilo o vsoti, združeni s koristjo pravo-časnne izročbe					
							
							
							
		Voznina do					
							
							
								
		Priklad k voznini za izrecilo o vsoti, združeni s koristjo pravočasne izročbe					
							
							
		Voznina do						
									
							
		Priklad k voznini za izrecilo o vsoti, združeni s koristjo pravočasne izročbe					
							
							
					—		
							
							
							
							
							
				—					
Ptčat pošiljajoče postaje.
Tehtnični pečat.
Pečat prejemu e postaje.
O p o m n j i. 1. Debelo očrtane dele obrazca naj izpolni železnica, druge pak pošiljač. Ako se oddaja blago, katero mora na g voz naložiti pošiljač, mora on vpisati tudi številko in priznake o lastništvu voza.	£
2. Prehodne pečate je po vrsti udarjati na zadnjo stran raču na.	«
Širina papirja: 38 etn.
(SlovonUch )


■















I z r e c H o.
Odpravništvo blaga-----------------------—.................................-........................
železnice v...................................-.........................................-je na mojo (našo)
zahtevo v prevoz po železnici v............................................................od mene (nas)
vzprejelo nastopno blago, katero je po voznem listu z današnjega dné oznamenjeno takö-le, namreč);
Pri tem izrečno priznavam(o), da je to blago bilo oddano nezapakovano
pomanjkljivo zapakovano takö, kakor je tukaj popisano
)
in da sem (smo) to očitno izjavil(i) na voznem listu.
.....................................dné..............efc’a
.18...
*) Prečrtati je po svojstvu pošiljatve ali besedo „nezapakovano“ ali pa besede „pomanjkljivo zapakovano lak6, kakor je tukaj popisano“.
.	*) Priznanilo je pri pošiljatvah, sestoječih iz več tovorcev, dajati samo o onih kosih, ki so nezapakovani ali
ažei° kako pomanjkljivost v pakovalu.
(Slowenisch.)	169
Dodatna nakaznica.
....................................dné........................18,
Odpravništvo blaga	.........................železnice v.............
prosim(o), da z voznim listom dd........................................dné..........
........................18........v prevoz
na......................................................:.....
v.............................................................
oddane, tukaj le oznamenjene pošiljatve
Znamenje	Število	Kâko		Teža
in		je pakovalo	Vsebina	
številka				v kilogramih
	•		1	
naj ne izroči v voznem listu imenovanemu prejemniku, ampak
1.	vrne semkaj na mojo adreso.
2.	pošlje ...............................u v.........................., postaja.
.................................... železnice.
(Podpis.)
Opoimija. Tiste dele obrazca, ki se ne strinjajo z danim slučajem, je prečrtati.
V slučaji nakaza, omenjenega pod št. 2., dovoljeno je samo, imenovati prejemnika na izvirni n am e mb ni postaji ali pa na kaki vmes ležeči postaji.