Leto XV.
Poštnina pavšalirsma.
V
V Mublianfi, 22. septembra 192&.
Posamezna številka 1 K.
št. 33.
Izhaja vsako sredo In soboto. — Uredništvo In uprava lista Je v Ljubljani, Krekov trg št. 10. — ..RDEČI PRAPOR" velja v Jugoslaviji meseCno 8 K; v zasedenem ozemlju (Primorju) Četrtletno 8 lir. v Nemški Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski in NemCIjl Četrtletno 38 jgsl. K ; v Ameriki polletno 1 dolar. — Oglasi se raCunajo enostolpno za milimeter po 1 K.
GLASILO * *'UNISTI{NE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Jlanc in Engels:
JProletard vseh de&el, zdru&ite sel
\
Inteligenčnemu proletariatu.
(Iz delavskih vrst.)
V zadnjih časih prinaša meščan, časopisje vse polno člankov in brzojavk o uradniškem vprašanju. Razni elementi iz višjih krogov uradništva pišejo enkrat radikalne, a drugikrat oportune članke. Mi ročni delavci, ki vse to pazno motrimo, dobro znamo, da se to pravi igrati s širokim delom uradništva, ki je v mnogih slučajih slabše plačano, kakor mi. Krivda je v prvi vrsti uradništva samega, ki je dopustilo, da se iz njihove organizacije napravi neka protekcijska pisarna, da si nekatere osebe pridobivajo odlikovanja *n druge udobnosti.
Vedno so vas pitali z raznimi fazami kakor: domovina je v nevarnosti i. t. d. Prepričani smo, da tisti, ki s temi frazami operirajo, bodo prvi prodali domovino, kadar se jim priložnost za to da. Zato z žalostjo gledamo, da se tisti, ki so imeli več priložnosti izobrazbe kakor mi, pustijo kratkomalo za nos vleči. Danes vsak človek ve, da ko ti mi ne imeli naših organizacij, bi enostavno umirali od lakote. Mi smatramo ravnotako Uradništvo kot delavce za proletarce, ki s*o isto tako izkoriščani kakor mi. Mi imamo odmerjene plače od podjetnikov, a uradniki favnotako od enega podjetnika, to je države. Mislim pa, da kdor dela za plačo je delavec, Pa on izvrševal ročna ali umska dela.
Duševni delavec je eksploatiran večkrat fizično, duhovno in moralno; on je prisiljen prodajati podjetnikom svoje fizične moči, svoje znanje, pa večkrat tudi svoje prepričanje.
Da se danes z javnimi nameščenci razni gospodje igrajo, je to temu prepisati, ker njihova organizacija ne odgovarja potrebam časa.
Dejstvo je, da ta organizacija ni ničesar drugega kakor steber kapitalizma, ki skuša z njeno pomočjo svoje grabežljive prste vreči na vse panoge ljudstva. To se je kapitalizmu Že deloma posrečilo, ko vidimo da uradništvo hodi svojo pot, a delavstvo svojo. Dasiravno nimamo nikake višje izobrazbe, kot javni nameščenci, se nam vendar zdi primerno te naše sotrpine opozoriti na nekaj, kar je za uje gotovo važno. Videli ste in vidite, da se z Vami igrajo in Vas le tedaj poznajo, kadar treba delati. A videli ste teške boje delavstva, ki se je moralo z velikanskimi žrtvami boriti za svoj obstanek. Nam je to omogočeno, ker imamo močne in kar je najvažnejše, razredne, ’ revolucionarne organizacije. Vi teh nimate in zato Vas lažje vlečejo z praznimi obljubami. Mi Vam nismo nasprotni, ker vemo, da ste tudi vi trpini, da tudi vi teško živite, in zato smo v duhu z vami, v vašem tešKem boju za življenski obstanek.
Mi smo Vam vedno pripravljeni pomagati in se nobenih žrtev ne bodemc vstrašili, kadar se gre za vaš obstanek. Zato pa od vas zahtevamo, da spregledate in si take
organizacije ustvarite, ki bodo res za vašo korist delale. In take organizacije bodo le tedaj sposobne voditi vas v uspešni in pošteni boj, če bodo združene z ostalhni mednarodnimi delavskimi organizacijami.
Pristopajte v naše vrste, dajte tudi nam nekaj vaše izobrazbe, in tedaj bodemo mi delavci vsi kot en mož šli roko v roki z vami proti skupnemu sovražniku in to je kapitalizem.
Mi vam prožamo našo žuljivo roko, v katero vam je treba le seči in tisoči in tisoči drugih rok Vas bode z veseljem sprejelo v svojo sredo, in se žrtvovalo, da vam pomaga izvojevati zmago nad tistimi, ki Vas tlačijo. To je mišljenje nas delavcev, katerega tem potom prinašamo v javnost, da ga pazno premotrite in da ga upoštevate. Šplro.
Internacionalni pregled.
Sodrug Z i no v je v je predložil kongresu naslednji načrt pravilnika Komunistične Internacijonale.
Druga Internacijonala, ki je bila 1. 1889. ustanovljena v Parizu, se je zavezala, da bo nadaljevala delo Prve Internacijonale. Toda leta 1914., začetkom svetovnega klanja, je doživela popoln polom. Podkopana po oportunizmu in zlomljena všled izdajstva voditeljev, ki so prestopili k buržoaziji, je poginila Druga Internacijonala.
Tretja Komunistična Internacijonala, ustanovljena marca 1919. v glavnem mestu ruske socijalističnofederativne sovjetske republike, v Moskvi, je slovesno izjavila pred celim svetom, da se bo zavzela za nadaljevanje velike stvari in tudi dokončala vse ono, kar je pričelo prvo internacijonalno delavsko združenje.
Spominjaj se Imperialistične vojne! To je prvo, s čemur se Komunistična Internacijonala obrača do slehernega delavca, naj živi kjerkoli, naj govori katerikoli jezik.
Komunistična Internacijonala stremi za ciljem; boriti se z orožjem v roki, da se podere internacijonalna buržoazija in da se osnuje internacijonalna sovjetska republika, kot prehodna stopnja za popolno uničenje države. Komunistična Internacijonala smatra diktaturo proletarijata kot edino sredstvo, ki' daje možnost, da se človeštvo osvobodi grozot kapitalizma. In Komunistična Internacijonala smatra sovjetsko oblast kot zgodovinsko dano obliko te diktature proletarijata.
Komunistična Internacijonala pretrga vezi z Drugo Internacijonalo, za katero obstojajo v resnici le ljudje bele polti. Komunistična Internacijonala se zavzema za oprostitev delavnega ljudstva celega sveta. V vrstah Komunistične Internacijonale se bratski združujejo ljudje bele, rumene, črne polti — vsi ljudje na celi zemlji, ki delajo.
Komunistična Internacijonala ve: da se hitreje pribori zmaga, mora biti za uničenje kapitalizma in za ustanovitev Komunizma boreče se internacijonalno delavsko združenje strogo centralistična organizacija.
Drugi kongres Komunistične Internacijonale.
Otvoritev kongresa.*)
Da bi izkazal svoje spoštovanje in priznanje petrograjskemu proletarijatu, ki je v oktobru 1917 prvi vzdignil zastavo vstaje proti burzoaziji in ki je v nadaljnem poteku revolucije in meščanske vojne neprestano bit pripravljen na vse žrtve in pogumno gledal smrti v lice na najnevarnejšem mestu, je izvrševalni Odbor lil. Internacijonale sklenil, da se prva seja Kongresa obdrži v Petrogradu.
Smolni institut, med katerega zidovi se je od postanka Sovjetske Republike dogodilo toliko junaških, tragičnih in lepih dogodkov, je bil tudi tokrat priča važnega dogodka na predvečer svetovne revolucije — prvega srečanja delegatov Svetovnega Kongresa III. In-
*) Od danes začenjamo prinašati poročilo o delu Kongresa.
V to svrho potrjuje Komunistična Internacijonala naslednje točke pravilnika: (Radi pičlo odmerjenega prostora priobčujemo le najvažnejše:)
Najvišja inštanca Komunistične Internacijonale je svetovni kongres vseh k njej spadajočih strank in organizacij. Svetovni kongres se snide praviloma najmanj enkrat na leto. Svetovni kongres edini je poklican, da izpremeni program Komunistične Internacijonale.
Glavna teža in odgovornost izvrše-valnega odbora leži na stranki one dežele, kjer ima vsled sklepa svetovnega kongresa izvrševalni odbor svoj sedež. Stranka dotične dežele odpošlje nič manj kot pet zastopnikov v izvrševalni odbor s sklepajočimi glasovi. Razen tega pošlje deset največjih komunističnih strank, katerih imena potrdi redni svetovni kongres, svoje zastopnike v izvrševalni odbor Komunistične Internacijonale. Drugim, v Komunistično Internacijonalo sprejetim organizacijam in strankam pripada pravica, da odpošljejo po enega odposlanca s posvetovalnim glasom v izvrševalni odbor.
Izvrševalni odbor vodi celotno delo Komunistične Internacijonale od enega svetovnega kongresa do drugega in daje vsem Komunistični Internacijonali pripadajočim organizacijam in strankam obvezne smernice.
Izvrševalni odbor Komunistične Internacijonale ima pravico sprejeti v svojo sredo zastopnike s posvetovalnim glasom onih organizacij in strank, ki niso sprejete v Komunistično Internacijonalo, a simpatizirajo s komunizmom.
Internacijonalna zveza Komunistične mladine je podrejena Komunistični Internacijonali in njenemu izvrševalnemu odboru.
Izvrševalni odbor Komunistične Internacijonale potrjuje 'mternacijonalnega tajnika ženskega gibanja in prganizira žensko sekcijo Komunistične Internacijonale.
Država v državi.
Po prevratu so nekateri gospodje vredili obljubljeno deželo Jugoslavijo tako, da se danes po njej med in mieko cedi. Kamor se obrneš, povsod vidiš samo bajonete.
Torej, ta naša po vseh zakonih (?) urejena država, je po zaslugi dalekovidnih diplomatov, postala res obljubljena dežela (pa ne za nas) za razne ruske knezogrofovske in	krvosese. Ne samo to, mar-
več imajo še večje pravice kakor jugoslovanski državljani. To danes ve vsak hribovec, a je nekaj drugega, kar je gotovo zanimivejše. Vsi vemo, da se v Belgradu nahaja neka čudna zadeva, ki se ji pravi centralna vlada, vemo tudi, da je v Ljubljani taka vrsta »dobrih« ljudi, ki tvorijo drugo vlado, ki se imenuje pokrajinska. To je vse lepo, a še lepše je, da imamo še eno »Oberregi-rung« v Mariboru. Na čelu prve je »revež« Vesnič, druge pa neki advokat Dr. Brejc, a tretje — veliki vezir Senekovič paša.
Čudno je to, pa je vendar gola resnica.
Zakone, ki	jih	narod ni	vstvarfl, še
manj potrdil, si vsaka vlada in obervlada lahko po svoje razlaga. Tako na primer če Belgrad nekaj sklene, ne velja za Ljubljano, in če Ljubljana nekaj dovoli, pa za Maribor ne drži. Pa recite, če ni to država v državi. Tako se je zgodilo, da je naša stranka sklicala za 15. min. meseca v Mariboru shod in, četudi je po celi Jugoslaviji to dovoljeno, ga je za Maribor Dr. Senekovič — paša prepovedal. V prvo je to vteumeljeval menda s tem, da se v Mariboru nahaja plebiscitna komisija, ki se menda jezi, če vidi komuniste, v	drugo pa —	da	se razni	v Mariboru
nahajajoči, ugledni socijalistični voditelji hodijo k	njemu pritoževat,	zakaj se	komunistom
dovoljuje prirejanje shodov v mariborskem pašaluku. Pa kaj ko bi samo to bilo, pa je še nekaj, na kar treba državljane Jugoslavije, Slovenije in mariborskega vijaleta opozoriti. Veliki vezir Senekovič paša si domišljuje, da bo z zapiranjem naših sodrugov odvrnil idejo komunizma od Maribora.
Pretečeni teden je nekega sodruga kratkomalo zaprl	in	mu odvzel 29 brošur
programa komunistične stranke, ne da bi jih plačal. Menda jih misli razdeliti med svoje podrejene policaje, da se tudi oni nauče komunizma. Že to nam dokazuje, da se res nahaja država v državi, ker to, kar je po celi Jugoslaviji dovoljeno, za Maribor ne velja.
To, kar dela ta veliki vezir, je skrajno smešno, ker dokazuje, da se komunizma boji ko hudič križa. Pa se moti, če misli s tem Maribor obvarovati od komunistične ideje. Lahko se zida kitajski zid okrog Maribora, pa s tem ne bo ničesar opravil. Mariborski proletarijat je sam komunističen in se zaveda proletarske naloge, ki ga čaka Zato, kar ta človek dela, vzbuja po celem Mariboru smeh.
Svetujem Senekovič — paši, da če se tako komunizma boji, naj ga poskusi le na ta način zatreti, da pusti pobiti v Mariboru vse, kar leze ino gre, drugače ne bo čisto nič opravil.
Za to pa, da imamo državo v državi, se mi prav nič ne bojimo, ker vemo, da je mariborski proletarijat razredno zaveden
Konfiscirano I
Špiro.
iz komunistične Slovenije.
Na Viču smo imeli v soboto zvečer, v dvorani pri Travn* lepo obiskan shod Komunistične Stranke. O dnevnem redu »politični položaj, volitve in naša stranka« sta poročala sodruga Bartulovič in Fabjančič iz Ljubljane. Govornika in zborovalci so jako obžalovali, da se ni shoda udeležil noben nasprotnik, kajti dala bi se mu beseda in priložnost, da pobija izvajanja komunističnih govornikov, seveda če bi se mu to posrečilo. Komunisti nikdar ne beže pred javno debato in hočejo
zmagati le z resnico. Na shodu je vladala torej popolna enodušnost in so vsi zborovalci z razumevanjem odobravali stališče svoje Komunistične Stranke. Sodruga govornika sta v vznesenih, ali objektivnih besedah nazorno raztolmačila, da je vir vsega sedanjega zla v gospodarskem neredu, ki ga je povzročila imperijalistična vojna. Neprestane vojne, naci-jonalni šovinizem, odiranje in izžemanje ljudstva, strahovlada vseh meščanskih vlad, soci-jalpatrijotizem, besni militarizem, veriženje, nadmoč trgovskega nad industrijskim kapitalom, padanje produkcije, draginja, pomanjkanje itd. vse to je otrok kapitalizma ali pa je značilno za poslednjo t. j. imperialistično dobo kapitalizma. Produktivni sloji, to jest delavci in kmetje se ne bodo mogli drugače rešiti strahovite katastrofe, kakor če vzamejo sami oblast v roke in potom delavskih in kmečkih sovjetov ter pod rdečo zastavo Komunistične Internacijonale organizirajo na novo narodno gospodarstvo in celi družabni red po teh-le pravilih: Kdor dela, naj tudi je; kdor ne dela naj ne je! Enakost življenskih pogojev za vse ljudi obeh spolov! Vsak naj dela po svojih močeh, vsakemu naj se da po njegovih potrebah! Proč z vsakim izkoriščanjem, zlasti pa večine po manjšini! Proč s kapitalističnim nasiljam in neredom, živel komunistični družabni red! Ker je Komunistična Stranka edina, ki ne zastopa kapitalistov, se bo vse delavno ljudstvo zbralo pod njeno zastavo. Viharno odobravanje, ki je sledilo obema govoroma, kakor tudi pogosti medklici, in često burno pritrjevanje, so znak, da so vsi zborovalci bili ene misli in ene volje.
Dol pri Ljubljani. Dne 12. t. m. se je
vršil tukaj izborno obiskan shod Komunistične Stranke Jugoslavije. Shod je otvoril sodr. Celinšek, ki je navzoče pozdravil ter na to podal besedo sodr. Perdanu iz Ljubljane. Ta je v jedrnatem govoru razložil politični položaj v Jugoslaviji in program Komunistične Stranke, navzoči so mu izkreno pritrjevali. Predno se je shod zaključil, pa pride g. župnik s svojimi Marijinim devicami, katere sta pripeljala s kaplanom iz društva in pa še nekaj kričačev. Med njimi se je oglasil k besedi neki Marinček iz Ljubljane, ki je naglašal, da se krščanstvo in komunizem ne vjemata, ker je komunizem mate-rijalističen, krščanstvo pa ponuja življenje onstran groba, kjer bodo imeli reveži boljše življenje v nebesih. Nato mu je sodr. Perdan odgovoril, da komunisti tirjajo življenje že na temu svetu, ker dobro vedo, da imajo buržuji že tukaj nebesa iz delavskih in kmečkih žuljev. Govornik je nato novodošlim župnikovim ovčicam še enkrat raztolmačil program ter pokazal brošuro »Program komunistične Stranke«, ki jo je prvi kupil g. župnik, da jo pregleda. Mi mu nismo nevoščljivi, naj le pogleda resnici v obraz, saj ni pregrešno. Samo mnenja smo, da jo bo gotovo prepovedal svojim ovčicam rekoč, da bodo pogubljene, ako jo bero. Toda če jo sme g. župnik brati in se ne boji, da bi bij
ternacijonale s pijonirji komunistične 'svetovne revolucije, ruskim proletarijatom.
Sejo je v imenu Izvrševalnega Odbora otvoril sodrug Z i n o v j e v. Najprej se spominja številnih sodrugov, ki so svoje življenje žrtvovali stvari Komunistične internacijonale, sodrugov Samuelyja, Levina in ti-sočev proletarcev, ki so bili ubiti na Finskem, Estonskem, Madžarskem in v drugih deželah. Sodrugom, ki ječe v temnih ječah, pošilja v imenu kongreša najtoplejši pozdrav. Zinovjev nato očrta razvoj mednarodnega delavskega gibanja v zadnjih petnajstih mesecih, od osnovanja HI. Internacijonale. Delavske množice povsod naganjajo svoje voditelje, da obrneje hrbet 11. Internacijonali in zahtevajo priključitev k 111. Internacijonali. Kongres bo moral rešiti celo vrsto vprašanj, ki so v komunističnem gibanju postala sporna in da se posvetujejo o priključenju strank, katerih bistvo in taktika se še r\e more označiti kot komunistična in revolucijonarna. »Toda« —
tako zaključuje Zinovjev svoj govor — »preteklo bo nekaj časa in proletarijat vseh dežel bo korakal pod vodstvom Komunistične Internacijonale v enem enotnem naletu, jasno zaveden glede ciljev in kot enotna celina«.
Po izvolitvi predsedništva pozdravlja sodrug K a 1 i n i n, predsednik vseruskega izvrševalnega odbora Sovjetov, Kongres v imeuu Sovjetske Republike.
Nato se delegatje napotijo skozi ulice, svečano okrašene s cvetjem in črnimi zastavami, v katerih držijo proletarci špalir ter obsipljejo delegate s cvetjem, v Urickega palačo, kjer se seja nadaljuje. Na dnevnem redu stojijo sledeča vprašanja: 1. Poročilo Izvrševalnega Odbora o svojem delovanju; 2. Poročilo posameznih strank; 3. Mednarodni položaj in naloge Komunistične Internacijonale. Poročila so vsa tiskana in razdeljena med delegate.
Burno pozdravljen povzame besedo L. e-n i n o 3. točki dnevnega reda. Nato govore
predstavitelji posameznih strank. Najprej fran-coz Ro s m er, ki obljubi ruskemu proletarijatu, da bo francoskim delavcem in kmetom pripovedoval, kako se je borilo v Rusiji, da bi razumeli, da gre za skupno stvar in da morajo tudi oni stopiti v vrste velike mednarodne proletarske armade. Sodrug Serrati, član italijanske socijalistične stranke, proslavlja Rdečo Armado; predlaga, da se v imenu Kongresa pošlje njej in Rdeči Mornarici besede občudovanja in ljubezni. Sodrug Steinhardt, član komunistične stranke Avstrije, opisuje mednarodni položaj (Rusije in s strastnimi besedami poziva proletarce vseh dežel, da pomagajo svojim sodrugom, ki se junaško borijo in ki so prvi vstali proti oblasti kapitala. Nato opisuje položaj na Madžarskem, orgije ; belega terorja in konča s temi besedami: »Sovjetska Madžarska je pala — Živela Sovjetska Madžarska!«
Zastopnik poljskih komunistov, sodrug Marchlevvskf poroča, da so se poljski
delegati za kongres že nahajali na potu, ko so iz Varšave dobili poročila, zaradi katerih so se morali vrniti. Za poljski narod je odbila sedaj ura usode. Po govoru sodruga Marchlewskega sklene Kongres poslati poziv delavcem vseh dežel, cja stopijo v boj za osvoboditev Poljske. Nato govori sodrug Levi iz Komunistične Stranke Nemčije. On opisuje izdajalsko vlogo, ki so jjo v Nemčiji Igrali večinski socijallsti v zadušitvi vstaje in še enkrat' opozarja kongres na spomin Karla Liebknechta in Roze Luksenburg. »Po njuni smrti« pravi sodrug Levi, »raste komunistično gibanje v Nemčiji vsak dan. Komunizem se je globoko ukoreninil v srcih nemških proletarcev in mase se vedno bolj oproščajo hipnose kompromisnih strank. K temu jih priganja neusmiljena stvarnost sodobne Nemčije«. Govor sodruga Levija ne dopušča nobenega dvoma, da bo Nemčija ena prvih dežel, ki bo stopila na pot soci-jaln^ revolucije. -	Dalje.
Stran 2.
Rd e čl Prapor
St. 33.
pogubljen, je lahko brez strahu glede pekla in pogube bero tudi njegove ovčice.
Polšnik. Tukaj se je vršil v nedeljo dne 12. septembra 1920. shod Komunistične Stranke. Poročevalec iz Ljubljane je razlagal, kako je nastala komunistična ideja. Povedal je, da vzroki svetovne vojne niso bila narodna nasprotstva, da se ni šlo za »Vero, dom-cesarja«, kakor so pravili državniki, da so pognali narode v medsebojno klanje, temveč je povzročil to nemški in Avstro-ogerski kapitalizem na eni, in angleško ameriški kapitalizem na drugi strani, ker je eden kot drugi hotel zavladati čez celi svet. Posledice te vojne čutimo vsi na sebi. Kapitalistični gospodarski sistem tira delavno ljudstvo v vedno hujšo bedo, ker razvija vedno večje izkoriščanje. Delavci in kmetje, vsi kateri si pridobivajo kruh z žulji svojih rok, se morajo zatorej združiti ter delati na to, da se preuredi družabni red, odstrani kapitalistično gospodarstvo ter uvede skupno, to je komunistično gospodarstvo. Ko je nastala Jugoslavija, smo mislili, da nastane svobodna narodna država, da si bodemo, kakor se je govorilo sami rezali svoj kruh, vidimo pa, da ni ne svobode ne kruha, Jugoslavija je postala kolonija antantnih kapitalistov, kateri nas hočejo popolnoma zasužnjiti, naši državniki so se jim popolnoma udali. Skrbeti bode treba, da se tega jarma otresemo, nastopiti moramo isto pot kakor delavno Ijudslvo drugih dežel. Vzgled imamo posebno pri naših bratih Rusih, kateri so prvi nastopili, da starejo moč kapitalizma. Govornik omeni še bližajoče volitve v kon-stituanto ter poživlja navzoče, da se pridružijo Komunistični Stranki Jugoslavije ter glasujejo za može, katere bode ta stranka postavila. Navzočih je bilo nad 1000 oseb. Vsi so pazno sledili izvajanjem govornika. Izrekla se je želja, da se kmalu zopet vrši shod.	k.
Škofja Loka. Tu se je v nedeljo ob 10 uri dopoldne pri Štajercu vršil javni shod naše stranke. Poročevalec s. Bartulovič je v poludnem dveurnem govoru orisal politični položaj ki le nastal po svetovnem klanju. Orisal je težko stanje delavskega in kmečkega ljuistva, ki je po krivdi kapitalističnih žločincev vrženo v grozno pomanjkanje in revščine. Označil je vse meščanske stranke, ki pod raznimi zapeljivim imeni skušajo pridobiti kaline za svoje nenasitno žrelo. Nato je razložil program naše stranke, katerega se je z navdušenjem odobravalo. Poslušalci so mirno sledili izvajanjem sodruga poročevalca, in so ogorčeni hoteli dati duška svoji jezi nad nekim, ki je po nalogu samostojnih prišel da bi razgrajal. Najbolj zanimivo je to, da je skoro ves Čas govora odobraval izvajanja poročevalca, pa je vseeno hotel delati zgago. Po referatu je predsednik shoda do-tičnega samostojneža pozval naj javno pred vso zbrano množico pove svoje mnenje. Namesto da bi se odzval pozivu vseh poslušalcev, jo je hitro popihal in šel na frakelj, da si svojo jezo ohladi. To je dokaz, da se naše delavsko in kmečko ljudstvo ne pusti več farbati, ker je preveč trpelo, da bi še nadalje verjelo kapitalističnim zločincem in njih hlapcem, ki pod ljudskimi in kmečkimi imeni, kakor tudi pod socijalističnimi, kot naši socijalpatrijotje, služijo kapitalu.
Dopisi.
Iz Trbovelj. V nedeljo dne 12. IX. t. 1. se je vršil v. Trbovljah občni zbor strokovne organizacije, »Zveze rudarskih delavcev v Beogradu«. Pripravljalni odbor, ki je vodil do danes posle, je oddal vse v najlepšem redu novemu odboru, ki obstoja po izvolitvi kakor sledi: Persoglio Rudolf, predsednik, Saje Franc, podpredsednik, Peklar Martin, tajnik, Gorjanc Jože, blagajnik, Hauptman Anton in Uršič Jože odborniki, Hacin Jurij, Bocko Ivan, Pristav Ivan, Klenovšek Ivan, pregledniki. Ta dan pa se je vršil pri nas tudi javen ljudski shod, katerega se je udeležilo kakih 2000 poslušalcev. Poročal je sodr. Patakovid iz Beograda, v jasnih besedah nam je orisal zločinski kapitalizem ter njegovo krvoločno zadržanje napram delavstvu. Podal je tudi povprečne podatke iz mastnih dobičkov, katere mora prigarati uboga, do kosti izmozgana delavska raja, da jih potem vtakne v svoje nikdar polne malhe peščica inozemskih mogotcev. Tudi bivša »Unija« bi se hotela znova staviti na prste: »toda ljudje božji!« ali ste že kadaj slišali, da je suho drevo ozelenelo?
Tovarišem Z. J. Ž. v album. Ker vam še zmiraj po glavi vre zadnja žel. stavka, da je bila političnega značaja, Vam moramo še nekoliko omesti zakajene možgane in to zato, da boste jenjali tarnati ter rajši pošteno
mislili, kaj je že in kaj še bode z usodo železničarjev. Morda se veliko tovarišev smeji veselega srca ker je vsled denunci-janstva od strani Z. J. Ž. mnogo poštenih železničarjev na cesti. Le veselite se, mi pa obžalujemo tudi tovariše, ki jih sedaj Zvezarska usoda kruto tepe, ter se jim še hujši bič plete in to zato, ker je ravno društvo Z. J. Ž. dalo orožje razbojnikom v roke, namesto da bi ga samo držalo, ko je bil čas zato.
Morda imajo sedaj razni naredniki zato 2500 K mesečne plače in 16 m. drv na leto (oženjeni brez otrok, dobi še za ženo vsaki dan 3 K namečka) ker ste takozvesto rešili Jugoslavijo trikrat, da je ni sovražnik zasedel. Pač pa je zasedel vas in nas. Upam, da razumete svoj greh, ki ste ga storili ter ga vam vsi blagoslovljena ne odpuste, pa naj je to sama prometna zveza. Čutimo, da ste postali zelo mednarodni in to iz gole ljubezni do tistih železničarjev, ki nemško govore ter bi mogli biti po vaši zvijači odpuščeni. To se je tudi zgodilo, in sicer samo zato, ker se eden takih Nemcev ni hotel zapisati na vabilo višjega zvezarja v njih društvo. Nas prav veseli, da ste se toliko poboljšali, da bi radi imeli vašo zvezo iz vseh narodov sveta, samo da je število tukaj. Kaj vam je mar narodnost. Vsaj mora danes ja biti že vsak človek toliko pameten, da v Jugoslaviji ne potrebujemo narodnih društev, ako smo vsi tukaj rojeni. Kaj ne, da je tako? Vi bijete boj za blagor vseh železničarjev s svojim strupenim jezikom. Kadar se pa gre za res ter treba boj izbojevati, napravite tako kakor otroci, ko oče porednih otrok vzdigne šibo ter beže vsi v kot. To ste vi že trikrat storili proti volji svojih članov samo zato, da ste si zgradili lestvico navzgor. Radovedni smo, kje imate tisti nož, ki ste z njim zagrozili, da boste šli v boj, ako ne bode tista zloglasna pragmatika rešena. Vaši hudobni načrti so se posrečili za nekaj časa. Ali zapomnite si, da oni, ki morajo za Vaše mazilo tako trpeti zaradi slabih turnusev, trpeti radi 8 urnika, ki ste ga požrli, akoravno je' bil vzakonjen, delati pa morajo želez. 12—18 ur. Upeljal se je tisti sistem, ki je bil pred osmimi leti, da se morajo delavci-čuvaji po progi po kolenih na vročemu solncu plaziti in travo pleti, kako je to vse lepo. Povemo vam prav odkrito, da steravno vi tisti izdajalci za železničarje in javne nameščence, ki ste preprečili vsem zatiranim boljši kos kruha, ki smo šli pošteno v boj za njega. Vi ste pravi koristolovci, ki sploh ne spadate med »voditelje« proletarijata. Vaša ljubezen do proletarca je taka, kjer se ga more naj se ga oskube do belih kosti. Potem se bodeš pokoril. Ako pa proletarec resnično hoče korakati z veliko in združeno armado solidarno v boj proti izkoriščevalcu, ste vi in socijalpatrijotje prvi, ki to onemogočujete, ker dobro veste, da bi trpel vaš ugled na žepu in lastnemu telesu.
Mi pa kličemo: proletarci vseh dežel združite sel Ker le v slogi je moč. Maščevanje onim, ki rušijo proletarsko solidarnost in disciplino. Poprimimo se stvarnega in poštenega dela. Proletarska svoboda je v pravi nevarnosti. Strnimo vrste, dokler je čas, da nas nevihta ne'prehiti in da nas,ne bodo drugi proklinjali. Vsi pod rdeči prapori
■	  Žel.	M.
Domače.
Bližajoče se volitve je že opažati na delovanju mestnega občinskega sveta Ljubljanskega in sicer se iste zrcalijo v gostobesednosti predlogov občinskih svetnikov nekaterih strank. O poteku občinske seje dne 14. t. m. bodi v celoti le omenjeno, da je g. podžupan Dr. Triller v odsotnosti obolelega župana Dr. Tavčarja vodil sejo, ter uvodoma z svojo izjavo o nemočnosti ugoditve zahtev mestnih uslužbencev po enkratnem prispevku, kakor tudi ko službeni pragmatiki uslužbence neprijetno iznenadil. Veliko nevoljo je izzvalo njegovo poročilo, da ravnateljstvo državnih železnic mora izprazniti licej, kateri je zidan v šolske svrhe ni ravno sedaj nujno potreben, in za uporabo katerega od januarja t. I. omenjena uprava niti najemnine ni plačala. Čudno se nam le dozdeva, da mestna občina, kateri je bila nemška, šulferajnska šola v Šiški na razpolago, iste za primeroma majhno svoto ni kupila, temveč privatniku v nakup prepustila. Sporno vprašanje liceja bi bilo na ta način najlažje rešeno. Sedaj si pa mora svojo pravico sodnim potom iskati I
Zvišanje cen premoga in želez, tarifov sledi logičnim potom prekletstvo zvišanje
cen vsakdanjih potrebščin Občinarjev - konsu-mentov: zvišanje vodarine, električnega toka in plina. Naravnost klasični so pa bili predlogi zastopnika socijalnopatrijotske stranke, obč. svetnika Kocmurja, ki je predlagal spremenitev imena nekega trga v »Adamiča in Lundra trg« in Zaloške ceste v »Cesto 24. aprila«. Ako ne bi bilo v tem predlogu toliko demagogije, bi se moral človek zjokati nad takim »delavskim« zastopnikom v občinskem svetu. Tedaj zastopnik stranke, ki trobi z vsemi meščanskimi strankami, da smo mi komunisti pognali delavstvo v nesrečo, ki v svojem glasilu vedno kaže na nas kot edine krivce ter se otresa vsake odgovornosti, jemlje s tem predlogom krivdo javno nase, ter jo proslavlja po popolnoma meščanski maniri. Proletarijat, utakni si ta predlog za klobuk, premišljuj o njem in si napravi sodbo I Še drugi tuji »samostojni« predlogi, kakor n. pr. zabranjenje vožnje avtomobilov po frančiškanski ulici, posebno ker so baje laški itd., so bili iste vrednosti. Drugi zastopnik iste stranke obč. Svetnik Mihevc predlaga »resolucijo« radi obrtne nadaljevalne šole, ter zve, da manjka za isto še 50.000 kron, katere bodo krili ljubljanski kapitalisti. Značilnajša je »resolucija«, da naj mestna občina izposluje za neko »nakupovalno zadrugo ljubljanskih mesarjev« dovoljenje nakupa živine v Prekmurje, ker je živina dokaj ceneja. O mili Bože, si li res domišljuje ta zastopnik, da bode ta meščanska družba zato kaj manj izmozgavala reveže? Na občno veselost je zvedel, da ta družba v tej pokrajini že nekaj Časa konkurira a zvišanjem cen z enako buržoazno »vnovčevalnico za živino«.
Nekoliko drugačni so bili predlogi zastopnika klerikalne stranke, obč. svetnika Dr. Adlešiča. V prvo vzdržuje predlog zadnje seje glede prodaje hotela Tivolija in eventu-elno drugih poslopij, kar stoji naravnost v nasprotju z njegovim drugim predlogom, ki zahteva povečanje eksproprijiacijske pravice mestne občine. Po čemu pa, ako hoče lastno imovino prodati? Kaj naj se morda imovina proda, potem zopet ekspropriira (razlasti) in potem zopet proda? Namernice vsacega resnega občinskega politika mora vendar biti kolikor mogoče veliko občinskega imetja občini pridobiti, ter na ta način omejiti špekulacijo s stavbišči, regulirati vrednostni prirastek ter z istim znižati neposredni davek Občinarjev. Predlogi istega občinskega svetnika o upostavitvi odseka v svrho proučavanja vprašanja stavbinske zadruge, ustanovitev stanovanjskega fonda, so pač več ali manj pri sedanjih draginjskih.razmerah, le »godba bodočnosti« v sedanjem času pa menda govor »zar mozora«. — Živele volitve! Ta vzklik pač vodi razne gospode, ki široke sloje siromašnega Ijndstva le tedaj poznajo, ko se približujejo volitve.
Komunistična omladina Ljubljane priredi 3. oktobra t. I. vinsko trgatev in prosi vse sodruge in sodružice ter prijatelje, da bi sodelovali, bodisi z nasveti ali dejansko, oso-bito oni, ki so imeli letos v Hradeckega vasi vinsko trgatev. Na sestanek, ki bo v soboto 25. septembra ob 8 url zvečer v Mahrovi hiši. Odzovite se v obilnem številu.
Tajništvo.
Strokovni pregled.
Pozor usnjarji Iz Slovenije.
Par strokovnih nastavljencev dela z vso paro na to, da ne pride do ujedinjenja usnjarskih delavcev vse države. Opozarjamo usnjarje, da je vsak, ki zavedno nasprotuje ujedinjenju strokovnih organizacij, v današnjem težkem času, ko je ujedinjenje strokovnih organjzacij Življenjsko vprašanje delavstva, smrtni sovražnik delavcev, ki dela v interesu in po navodilih kapitalistov.
Ti hlapci kapitalistov se spozabljajo tako daleč, da niti nočejo pregovarjati o ujedinjenju, dasiravno je kongres na njihovo zahtevo odložen. Usnjarji! Za vašimi hrbti in z vašimi novci se godijo temne stvari. Danes ima podjetnik račun, da podkupljuje agente, ki rujeje proti ujedinjenju, ki je vaš življenski interes. Poživljamo usnjarje, da zahtevajo od svojih zaupnikov, da se udeleže kongresa ujedinjenja v Zagrebu, ki se vrši dne 26. in 27. t. m.
Ujedinjenje usnjarjev in sorodnih strok v Jugoslaviji. V smislu sklenjenega sporazuma z delegati vseh usnjarskih organizacij v Jugoslaviji, bi se moral vršiti v dneh od 12.—13. septembra t. 1. v Zagrebu kongres ujedinjenja usnjarjev in sorodnih strok. No, vsled protipredioga sodrugov Slovencev se je moral isti preložiti na 27.—27. septembra. Tako je že četrtič ta kongres moral biti odložen, da bi se poslednje težkoče odklonile in da bi prišlo do popolnega ujedinjenja us-
njarjev in sorodnih strok. Kdo je kriv vsemu temu? Na plenarni seji, katera se je obdržala 8. septembra v Ljubljani, kateri so prisostvovali tudi delegatje Zveze usnjarjev in sorodnih strok iz Srbije in Hrvaške, se je dognalo sledeče: 1. Da Člani Zveze usnjarjev In sorodnih strok v Sloveniji niso vedeli za protlpredloge, katere so v imenu uprave Izdelala dva človeka v sporazumu s tajnikom Strokovne komisije Tokanom. 2. Da to niso vedeli niti člani centralne uprave, kjer se je vse brez njihove vednosti delalo. 3. Da je Strokovna komisija odločila, da se vsi kongresi ujedinjenja odložijo, in sicer tudi kongres usnjarjev in sorodnih strok; o tem niso obvestili niti Strokovno komisijo niti centralno upravo Slovenske zveze usnjarjev, zvezne uprave v Beogradu niti v Zagrebu! Kaj je vzrok takemu delu ? Tu nočemo o tem govoriti, in prepuščamo, ako bode to potrebno, kongresu ujedinjenja. To pot poglejmo samo razloge, s katerimi po-skušavajo nekateri sodrugi iz Slovenije braniti svoj protipredlog, kjer se zahteva popolna avtonomija in ki je torej izdelan na čisto federativni podlagi. Poleg tega se še zahteva tudi politična abstinenca strokovnih organizacij! Ali isti sodrugi, ki zahtevajo od na6 politično abstinenco strokovnih organizacij, pošiljajo cirkularje podružnicam, v katerih se priporoča socijalpatrijotska stranka kot edini prijatelj delavstva!
Kaj to pomeni ? Oni hočejo federativno ujedinjenje samo zato, da bi mogli še nadalje slovenski proletarijat uprezavati u voz socijal-patrijotizma, kar znači isto kakor v voz bur-žoazije. Ne ujedinimo se na centralistični podlagi! — Kriče sluge. socijalpatrijotizma, kajti Srbi nam hočejo odnesti denar, ki ga hočejo zapraviti po svojih organizacijah, a mi ne bomo imeli ničesar za svoj boj. Ne dajmo »pare«, ker jih bo oblast konfiscirala! I ker so tam drugi poiitični zakoni! Ne združujmo se na podlagi centralizma, kajti mi smo Slovenci, a oni so Srbi in mi se ne razumemo ! In da bi bili še bolj konfuzni, takoj dostavijo, da so bili v Avstriji ujedinjeni na centralistični podlagi, pa se niso razumeli! A zakaj bi Srb in Nemec ne bila enaka, ko so jim jeziki vendar bližji nego srbsko in slovensko!! Kaj pravite branilci federalizma? Za vas je v pogledu jezika Srb in Nemec isto, samo kadar je treba proletarijat zapeljati z njegovega pravega pota, pota nepomirljivega razrednega boja proletarijata. Ne udružujmo se na centralistični podlagi, ker oni ne vedo, kaj je to strokovna borba! ker oni se bavijo z razpravljanjem piškavih teorij! In tako znani tercet poje že dve leti isto pesem. Ali osleparjeni proletarijat spregledava in zahteva račune o dosedanjem delu. Na vse pripovedke socijalpatri-jotov odgovarja s svojimi sklepi, da se mora združiti za vsako ceno in to na centralistični podlagi, ne da bi izgubil iz oči svoj položaj, v katerega so ga pahnili ti pretkani nastavljena. On se tam zadovoljuje z maksimalno plačo 60 K v času, ko on vse svoje življen-ske potrebščine plačuje ravno tako, kakor beograjski delavec (izuzemši stanovanje, katerega ima znatno cenejše), v tem ko beograjski delavec dela za’ 160 K dnevno, ker je obkrožen od onih, kateri ne znajo, kaj je strokovna borba! Naj oni, ki so za to pozvani, pravočasno izvajajo potrebne konsekvence, .na katere naganja bolj nego jasno razpoloženje slovenskih delavcev, v tem slučaju specijelno razpoloženje usnjarskih delavcev; zakaj težko bo onim, katerim bo sodil prebujeni proletarijat. 26. septembra bo on vsem onim, ki ne.bodo hoteli poslušati glas razuma, zaklical: Proč! A v skupnosti s predstavniki Zveze usnjarjev in sorodnih strok iz cele Jugoslavije: Naj živi ujedinjeni Zveza usnjarjev in sorodnih strok v Jugo-8*av*j* *	Milivoje	Kaljevič.
Dnevni red kongresa ujedinjenja usnjarskih delavcev in sorodnih strok Jugoslavije. 1. Otvoritev; 2. Volitve varifikacijskega odbora; 3. Volilev 2 predsednikov in 3 tajnikov; 4. Volitev odbora za utvrditev stalnega dnevnega reda; 5. Poročilo vseh central; 6. Referat o ujedinjenju; 7. Razpravljanje o pravilih in o pravilniku; 8. Volitev uprave in finančne kontrole; 9. O tarifni in štrajkaški politiki; 10. Referat o mednarodnih zvezah; 11. Predlog splitske podružnice o ustanovitvi zveznega organa: 12. Vprašanja in predlogi.
Strokovni komisiji v album.*)
V Fužinah v elektrarni zahteva direktor, da se dela 11—12 ur na dan, medtem ko
*) Strokovni tajniki kriče po shodih kako v Srbiji ni 8 urnega delavnika, da bi na ta način vzbujali nad proletarijatom Socijal šovinizem. Me lalhko naštejemo nešteto obratov in celo mesta v Sloveniji, kjer se naredba o 8 urnem delavniku ne izpolnjuje.
se je celo na dosedaj že delalo 10 ur dnevno. O 8 urnem delavniku' tu sploh govora ni, čeprav obstoji tozadeven zakon, ki se ga morajo vsa podjetja držati. Delavci zahtevajo, da se dela 8 ur dnevno. Če je res toliko dela v elektrarni, naj se vzamejo še novi delavci zraven, vsaj se jih hodi vsak dan toliko ponujat, ki so brez dela. Direktor je zapretil, da bo odpovedal fabrično stanovanje vsem onim, ki ne bi hoteli delati po 11—12 ur dnevno. Direktor ; 'alje trdi, da je od glavarstva dobil dovoljeii.;, da sme vpeljati povišanje delavnega časa. Nadalje trdi direktor,	da	je sklenil	pogodbo	z organizacijo
stavbinskih delavcev, da sme uvesti čezurno delo. Izgovarja se, da se tudi v Ljubljani dela	po	10—12 ur. — Tudi	v Vevčah delajo	pri	papirnici,	ki zidajo	novo tovarno,
zidarji in tesarji že od maja t. 1. 11—13 ur na dan. V časih delajo od 7. ure zjutraj pa do 9. ure zvečer. Zahtevamo, da poverjeništvo za socijalno skrb in obrtno nadzorništvo nemudoma preiščete nečuvena slučaja na Fužinah in Vevčak in da se tudi tu takoj vpelje 8 urni delavnik. Če je mnogo dela, naj se vzamejo na delo še novi delavci, katerih	je	dovolj na	razpolago.	Tudi vlada v
Fužinah nered v izplačevanju.
Pozor rudarji! Rudarji naj ne potujejo v rudnik Klenovnik (okraj Požarevac, Srbija), ker je tam obrambeni štrajk rudarjev.
Iz sovjetske Rusije.
Francoska ofenziva laži proti sovjetski Rusiji. Moskva. »Vestnik« piše: Francoski radiotelegrafi poročajo zopet lažnjive vesti o Rusiji. Poročajo, da je v Petrogradu kontrarevolucija, da so mnogi komisarji ubiti itd. Vse to so izmišljene laži francoskih bankirjev. Nikoder ni bilo nemirov in v Rusiji je veliko večji mir, in red nego v Zapadni Evropi.
Poljski socijalpatrijotje nočejo miru.
Moskva, 20. sept. V odgovor Pilsudskemu, ki je izjavil, da Poljska ne reflektira na mirovna pogajanja z Rusijo, je sodrug Trocki odgovoril: Pilsudski je javno izjavil, da poljska vlada noče slišati ničesar o mirovnih pogajanjih z Rusijo, rekel je, da ima poljska vlada pred očmi samo en cilj in to popoln zlom vojaške sile sovjetske vlade. Mi Rusi iskreno želimo, da se konča vojna, mi želimo miru in smo storili vse, da ga dosežemo, ali ako Poljaki tega nočejo, mi Rusi to storimo sami, mi bomo vzpostavili mir in ako Pilsudskemu prva lekcija ni bila dosti, damo mu drugo!
Moskva, 9. sept. Na kongres orientalskih narodov v Baku je dospelo čez 2000 delegatov 37 vzhodnih narodnosti. Zastopniki 37 potlačenih narodov so sklenili tesno zavezo s sovjetsko Rusijo.
Hrastnik. Odgovor na članek priobčen v »Napreju« št. 205 od dne 7. septembra 1920.
Na predbacivanje k veselicam, ki so se vršile pri g. Alojziju Loger v Hrastniku, odgovarjamo sledeče: veselice so se vršile mirnim in pravilom odgovarjajočim potom. Kar se pa tiče stvari po veselici, pa nismo mi odgovorni in mislimo, da tudi tisti ne, ki se spodtika na teh veselicah.
Dotični osebi, ki se zaganja z raznimi lažmi v te veselice, svetujemo, da naj se pobriga za svoj socijalpatrijotski delokrog, ki je Že itak v agoniji.
Dopisnik se hoče pokazati kot diktator stražniškega osobja radi svojih dobičkaželjnih interesov, ker se niso te veselice vršile tam, kjer se jih je dotičnik poželei.
Kdo se senči v vladni milosti, se je pa jasno pokazalo dne 5. septembra 1920. tam, kjer se je vršila igra z veselico, godbo in pretepom. Ako -velja naredba, da se na plačilni dan ne dobi licenca za godbo in podaljšanje policijske ure, zakaj pa. ne velja ista naredba za vse?
Tukaj se vidi protekcija tukaj! Pregovor je: Pometaj pred svojim pragom.
Iz Kamnika. V soboto nas je zapustil nam vsem nad vse priljubljen sodrug F. Kralj. Imenovani si je kot tajnik kraj. polit, organizacije in podpredsednik podružnice kovinarjev stekel obilo zaslug za probujo proletarijata v Kamniku. Bil je neutrudljiv v agitacijskih delih, nad vse požrtvovalen za razširjanje »Rdečega Praporja* in marljiv sodelovalec pri delavskih prireditvah. Sodr. Kralju želimo obilo sreče z željo, da bi, kakor v Kamniku povsod deloval za naše ideje, in mu kličemo: Naprej po začrtani poti!
9. Izkaz darov za lrtve.
Sever, Ferleseh, Žagar, Blažiča, Leskovar, Trošt, Senčar, Zor, Keržič, Kapi, Ribič Klemenčič, Jordan, Zaviršek, Verbek, Visenjak, Černač, Pibernik, Pott, Zaviršek A., Zupančič, Klemenčič, Mehle, Kušar, Skubic, Sadič, Bremšak, Hočevar, Gosarj Borštnar, Smole Narija, Repina, Dolničar, Pečniki Janežič, Bitenc, Prelc, Tomažič, Horvat, Berčič, Heller, Simončič, Hojker, Logar, Dular, Stojan, Blatnik, Bončar, Berler Peterlin vsi po 10 K; Prešern, Starič, Vodlak, Baznik, Martinšek, Osterman, Pavlič H., Ambrožič J., Modec A., Debevec V., Manc F., Valenčič H., Anzlovar, Kramar M., Juvan, Erjavec, vsi po 20 K; Cerar 12 K, Košir 7 K, Eržen 8 K, Željan 6 K, Pleško, Vidmar po 15 K, neimenovan 5 K, Polšak Fr. 20 K, neimenovan 40 K-Skupaj 938 K.
Izdaistelj: Konzorcij »Rdečega Prapora* v Ljubljani. — Lastnik: Komunistična Stranka Jugoslavije. — Odgovorni urednik Rajk« Osterc. — Tisk tiskarne Makso Hrovatinv Ljubljani.