Leto PoStnlna-WST. pavialirana. Ljubljana, četrtek 2. oktobra 1919. Štev. 216. Cen« po poiti: 12 celo Uto. 8 W— za pol lita . H 20*— u čitrt leta. 8 ID*— n 1 hiške .. I 3*10 Za LUMjan m*n3l BniiHt«a Ib ipmi: Hopitapiiva rita it I BrtU. ttlffn Sfiv. B PosimuRa številka 16 vin« - NEODVISEN DNEVNIK ~ Pomomsm itavilki 16 *!«. Tlttoni odpotoval v Pariz. pina senatorjev in poslancev je sklenila, da bo podpirala le kandidate, ki so zagovarjali vojno. LDU. Milan, 1. oktobra. (DunKU.) *Agenzia Stefani« poroča: Zunanji minister Tittoni odpotuje danes v Pariz. Ita-fijansko časopisje je že začelo borbo. Sku- Nemčija da Čehom orožje. LDU Berlin, 1. oktobra. (ČTU) »Mor- j publika bo dobila v zameno za sladkor, £en« poroča: Pogajanja med češko-slova- ; premog in kaolin 50.000 pušk, 10.000 ka- ško republiko in Nemčijo zaradi dobave ! rabink, municije in pionirsko orodje, onočja so imela uspeh, česko-slovaška re- * 10S smrtnih obsodb. LDU Berlin, 1. oktobra. (DKU) Kakor poroča »8 Uhr Abendblatt« iz Bazla, javlja »Pressinfrrmation« iz Londona, da ie angleška vlada vstaše v Indiji strogo kaz- novala. 108 voditeljev je obsodila na smrt, 265 v dosmrtno pregnanstvo, 104 v več kct tnletno ječo, 346 pa da izgub'io v ta svoja posestv«. Govor dr. Beneša. LDU Praga, 1. oktobra. Čehoslovaški tiskovni urad objavlja nadaljnji izvodek deloma že priobčenega ekspozeja zunanjega ministra dr. Beneša. Izrodek se glasi: Vsa naša revolucijska akcija se je opirala Qa ime in avtoriteto našega predsednika Masaryka. On je imel takoj izza početka široko evropsko obzorje v dobi, ko so bile v socialnem oziru vse države omajane. Imel je avtoriteto velikega Slovana. Njegova avtoriteta nas je vodila k zmagi. Danes je naše življenje odkrito svetovni zgodovini. Kar bomo prejeli, bo edino le naše delo. Smatram za potrebno, konstati-rati, da moramo biti hvaležni za vse, kar smo v tej vojski, pri sklepu miru osvojili, v gotovi meri našim posameznim zaveznikom, Franciji, Angliji, Italiji, Zedinjenim . državam severoameriškim in drugim državam, ki so se izkazale kot naše prijateljice. Vodili bomo politiko dobrega prijateljstva z našimi dosedanjimi zavezniki in °stali zvesti svojemu programu, smotrom in tradicijam iz dobe naše revolucije. Pravični in pošteni bomo do svojih sedanjih sosedov, ki so bili pred kratkim naši sovražniki. Poleg velikega bloka aliiranih držav stojita pred nami dva druga velika bloka; to je na eni strani germanski, na drugi pa Rusija. Smernica naše politike naprain tema dvema blokoma se danes še ne da določiti. Naše razmerje do Rusije je po-roembno, je življenjski program za nas. Razmere v Rusiji še dolgo ne bodo urejene. Razmere so se izpremenile, toda naša Politika ne kaže nobene izpremembe. ludi danes stremimo po tem, da obnovimo naše razmerje do Rusije po strašnih petih letih. Tudi morajo biti naši odnošaji na-pram Italiji dobri, vendar pa mora ostati naše dobro politično razmerje do prijateljskih Jugoslovanov nedotaknjeno. Prav-tako se morajo razviti naši odnošaji do Romunov in Poljakov. Upoštevati bomo morali oprezno in pozorno smernice na-Pram Dunaju in Budimpešti, Niti najmanjšega dvoma ni, da bo naš darod z veseljem pristopil k zvezi narodov. Sedanje lazmere imajo celo vrsto kratkih konfliktov v sebi, tako da zveza narodov ne bo poslovala tako, kakor so domnevali eni, ki so se zgražali vsled vojnih zaplet-kov. Kakor vedno je stala Francija ob vt-strani. Mirt vna konferenca je sklenila, da smemo :n eti v Pragi ivko za več ladij, ki bode tam vpisane. Danes se moremo voziti po morju s svojo čehoslov aško zastavo. Mirovna pogodba nam zavaruje tudi del ladijskega prostora, razdeljenega med aliiranci, l*i je zasidran v Hamburgu. Zahtevati mciam, da dobimo posestno stanje v Hamburgu, na vzhodu in v kanšni luki Črnega ir.orja, Kar se tiče železnic, 80 razmere za nas enako ugodne. Obžalujem, da se nam ni posrečilo dobiti koridor z Jugoslavijo, Ko pa tega Qi«no dosegli, smo stremili po odškodovanju drugod. S sodelovanjem Francije in ^nglije imamo pravico do zgradbe sekun-~arne železnice od Bratislave do Velike R k* nas k° zvezala z Jugoslavijo, * oelgradom in eventuelno s Trstom. Tudi tukaj bomo obratovali s svojimi vlaki in *vo)iin osobjem. še poslednji trenutek se P°srečilo, pridobiti pravico do _ brzojavnih in telefonskih prog na 'ogrska in avstruiki zemlji. Menam tudi. da bo v kratkem sklenjena carinska pogodba s Francijo in da nam bo dala Francija vse ugodnosti, kakor drugim ententnim državam. Francija ni marala od nas nobene odškodnine. Drugo vprašanje je bilo, kako bomo udeleženi pri finančnih bremenili Avstrije, Tu smo skupno z Jugoslovani, Rumuni in Poljaki izjavili, da se pri vojnih dolgovih Avstrije ne bomo udeležili, Kar se tiče predvojnih dolgov, gre za ključ, po katerem jih bomo plačali. Mi, Jugoslovani, Rumuni in Pol>aki smo se po dolgem boju odločili za dve načeli: 1. da se morajo predvojni dolgovi po razmerah osebnega dohodninskega davka iz let 1911. do 1913. porazdeliti; 2. primerno z danšnjimi neposrednimi davki. Nadalje smo dosegli, da more mednarodno razsodišče reklamirati umetnine, odpeljane iz kraljevega gradu v Pragi na Dunaj ali kam drugam. Mi smo izvozna država par excellence. Kdor rad dela, se mu ni treba bati. Z veseljem nas navdaja, da moremo vso našo energijo porabiti za to, da tudi v novem položaju dokažemo, da je Češkoslovaški narod vreden svobode, ki si jo je priboril po tako dolgem času. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Prihodnja seja danes. 30 komunističnih shodov razpuščenih. LDU. Berlin, 1. oktobra. (DunKU.) Komunistična stranka je za snoči v Vele-berlinu sklicala 30 shodov, ki pa so bili po ukazu policijskega predsednika vsi razpuščeni, Scheidemann. LDU Berlin, 1, oktobra. (ČTU) Soci-jalno-demokratska frakcija narodne skupščine je včeraj zopet izvolila Scheide-manna za predsednika. Ljudsko štetje na Celto-slovaškem. LDU Praga, 1. oktobra. (ČTU) Splošno ljudsko štetje v češko-slovaški republiki se bo vršilo 20. decembra 1920. Boljševikl hočejo skleniti mir. LDU. Pariz, 30, septembra. (DunKU.) »Agence Ha vas« poroča iz Washingtona: Boljševiki hočejo skleniti mir, ako bi bila dvanajstorici voditeljev, med njimi Ljeni-nu, zagotovljena varna vožnja v Južno Ameriko. LDU. Pariz, 30. sept. (DunKU. Brezžično.) Po poročilu iz Carigrada je general Mamakov zasedel Voronež. Spremembe v nemški vladi. LDU. Berlin, 1, oktobra. (DunKU.) V pogajanjih za preobrazbo kabineta se je danes dosegel sporazum tako glede stvari, kakor glede resortov, Demokratje so 'prevzeli pravosodno ministrstvo, čigar vodja bo obenem zastopnik državnega kanclerja, prevzeli so tudi notranje ministrstvo in novo ministrstvo za izvedbo go-spodarstvenili mirovnih pogojev, zlasti obnove na severnem Francoskem in v Bel- Skrb za delavstvo. Jesen je tu, zima se bliža s hitrimi koraki. Gospodinje so si v nekdanjih ča-. sih ob tem času nakupile zaloge živeža, preskrbele zadostno kuriva itd. A to je bilo — nekdaj! Vojna je vse te navade postavila na glavo in nam določila poti, po katerih smo se morali sami oskrbovati, kakor nam je bilo mogoče, in sedr.j? Vkljub dejstvu, da je vojska končana in se je pri nas začelo življenje razvijati vedno bolj v navadni tir, se ponavljajo vojne razmere. Ko bi bilo treba nabaviti potrebnega živeža, potrebnega kuriva, tega nikjer ni. V odpomoč tej bedi je naš magistrat v neki letošnji seji sklenil, naj si občinstvo samo nabavlja drva za kurjavo. Posledica tega je, da so se danes ista podražila za najmanj stopetdeset procentov, katere moramo plačati, vsled prevelike marljivosti ljubljanskega magistrata. In isti urad nam je v zadnji seji naklonil prijazno besedico, katera nam obeča zopet čas, ko bo treba oprtati si nahrbtnike, vzeti v roko palico ter iti na deželo, da si tam oskrbimo krompir in ga potem v nahrbtnikih znosimo na svoje domove. Besede, s krompirjem na) »e občnstvo samo preskrbi in naj se potrudi zanjga, ker M i krompirjem občina ne more baviti«, kažejo vso resno voljo ljubljanskega magistrata za odvrnitev katstrofe pred katero stojimo že danes. Seja občinskega sveta ljubljanskega se je vršila 30. septembra. Drugi dan že nisi dobil na trgu krompirja, pa čo bi ga iskal z lučjo. 'Krompirja na trgu ni. Mi delavci vemo, kaj pomeni to. Če ga hočeš dobiti, idi ven na deželo ter si ga nakupi sam in ravno tako tudi sam na dom spravi. Voznika si delavec ne more najeti, ker isti stane zanjga preveč, pa tudi krompirja si ne more nabaviti toliko množino, da bi se splačalo najeti voz. Temu bi lahko odpomogel magistrat s tem, da bi nakupil zadostne množine krompirja ter preskrbel, da se ga prepelje v Ljubljano, ter bi potem tu v obrokih istega oddajal na odjemalce. To pa da dela in tega se menda magistrat ravno boji. Preteklo bo precej časa, ko se bomo zaman ozirali po trgu za krompirjem, dokler se nas banke in razne nakupovalne družbe ne bodo usmilile in spravile krompir zopet na trg, seveda z dva do tristo odstotki dražje. O blaženi časi! Imeli smo na vladnem krmilu najkrasnejše, najidealnejše ljudi, ki so nam polni demokratičnega in socialističnega usmiljenja priborili današnji naš položaj. Korupcija je zacvetela, banke imajo zopet naše življenje na tenki nitki. Pod strehe delavstva zopet prihaja zma-gonosna beda. .Od premodrega vladanja teh največjih ljubiteljev poslani angelj je zaznamoval prage najbednejšili, najod-visnejšib s črnim znamenjem pogina. Moke ni, krompirja ni, kuriva ni! Kaj Korošec! On ni bil za nič, on nam je dal samo toliko življenja, da smo lahko kupili, kar smo hoteli četudi še po primernih cenah. Kramer, Kristan, Ribnikar, pozdravljeni vi zaščitniki bank in raznih »Impeksov«. Tudi ti ljubljanski občinski svet, središče najusmiljenejših src, bodi tisočkrat pozdravljen. Vi vsi skupaj kot neomajni stražniki verižnikov in navijal-cev cen, vedite, da vas pozdravlja ljubljanski delavec z stisnjeno pestjo, da vas pozdravljajo delavske družine napol oblečene, tresoče se od mraza in lakote. Pozdravljeni vi nosilci najlepših državnih idej, prinašalci lakote in bede v širše sloje ljudstva ter njih navduševalci, ki iz sestradanega ljudstva hočete fabricirati sol države’ Kršč. soc. delavstvo je dobilo drug vtis! Dokazalo bo 1o delavstvo, da rešuje državo in ljudstvo tisti, ki bo pomagal streti vaše delo, onemogočiti vaše načrte! Vi hočete Jugoslavijo, ki jo naj bi tvorile mase bednih in lačnih na eni ter malo številce sitih kapitalistov na drugi strani, j Mi pa hočemo Jugoslaviji zadovoljnih ljudi — zato gremo v boj proti vam in vašim nakanam! — Delavec. Sirite Jfežerni list*4 John Bratianu j<3 eden najznamenitejših sedanjih rumun* sl^ih politikov, po svojem mi&ljenju liberalec, ministrski predsednik v Rumuniji. Zdaj je voditelj rumunske delegacije na mirovnem posvetu, ki pa je nameraval odstopiti in so listi imenovali kot nasled« nika že drugega moža. Bratianu je stal vfdno na strani entente in je storil najvefi to, da je stopila Rumunija v svetovno vojno. ■»M---1 1 1 n———p Zborovanje tobačnega delavstva. Zborovalo je tobačno delavstvo včeraj dne l. oktobra v šentjakobski prosveti. Padale so ostre besede proti obnašanju merodajnih upravnih krogov. Delavstvo zahteva, da tobačna in finančna uprava skrbi za tobačno delavstvo, kakor to za« hteva vsakokratna draginja. Delavstvo mora vse takorekoč izsiliti. 1. Tobačno delavstvo je izreklo ogor« čqnje nad zopetnim prikrivanjem živil* n^d zadržanjem vlade pri tem, nad tihotapskim in agentskoverižnim eksportom živil. 2. Tobačno delavstvo je obsodilo postopanje na občn. zboru Vojne Zveze, kjer sq socialni demokrati s svojo zvezo s kapitalisti uropali delavstvu eno tretjino glasov, boječ se nadzorstva kršč. socialnega delavstva v upravnem svetu delavske gospodarske organizacije. > • 3. Tobačno delavstvo zahteva, da se uradništvo v tovarni obnaša dostojno in dq. se zavzema za delavske interese. 4. Tob. delavstvo zahteva ljudsko vla* do in volitve. Osemurni delavnik uzakonjen. V »Službenih Novin.« kraljestva SRS« Št. 97 z dne 23. septembra 1019 (ljubljanski ••'Uradni list« št. 154 z dne 1. oktobra 1919) je izšla ministrska naredim o osemurnem delavniku. Naredba določa, da v industrijskih, obrtnih, rudarskih, trgovskih in prpmetnih obratih in podjetjih, bodisi zasebnih ali državnih ozir. občinskih, delovni čas ne sme presegati o*em ur na dan ali oseminštirideset ur na teden. To velja tudi za industrijska podjetja, v kmetijstvu in gozdnem gospodarstvu. Na železnicah, poštah, ladjah itd. se morajo te določbe uporabljali rtvzmeram primerno ter sklepajo o tem prizadeta ministrstva v sporazumu b socialnim ministrstvom. Odmor se ne vračuna v osemurni delavnik. Delovni čas se more podaljšati samo izjemoma; za cezure se mora plačati najmanj za polovico višja mezda nego za redne de-loyne ure. Radi uvedbe delovnega časa no more noben delodajalec znižati že pogojene mwde. Stavke. LDU. London, 1. oktobra. (DunKU.) Največja industrijska podjetja v Wale*u jako Upe vsled železničarske stavke. 400,000 rudarjev stavka. LDU. London, 1. oktobra. (DunKU.) Mqpjfo stavkajočih pri podzemeljskih železnicah se je povrnilo k delu. Na Škotskem so vsled napadov dali vlakom straže. LDU, Pariz, 30. septembra. (DunKU.) javlja iz Londona: Sindikat uslužbencev cepine žeternif* i*» avtobusov je »Večerni list«, 2ne 2. oktobra 1919. Štev. 216. Rijavec je s l.# oktobrom t 1. odpovetlal angažma. na zagrebški operi, ker mu gleda kjer je pasla, Blaža, ki se je skrival za Stran 2 ,i )Ti‘f ’>i skleci na zborovanju, tla v..ixaw^ svojo sporazumnost s sklepi, ki jih bo storil transportni sindikat glede vstopa j stayko, LDU London, 1. oktobra, (DKU: >.Dail ly 'Express« poroča, da se je Lloyd G<$ orge javno zavezal, da noben železmča|. tudi ako-. bi življenjske , potrebščine pgtet^fe cenejše, ne bo prejemal manj kot 2 funta šterlinga na leden. LDU, Pariz, 30. septembra. (DunKU.) V listu »Excelsior« je glavni ravnatelj v delavskem ministrstvu Gassoin raz motri val posledice stavke angleških železničarjev glede na Francijo, ki so zlasti važne zaradi premogovnega vprašanja. Za sedaj se ni 'bati, da bi se položaj poslabšal, ker je skrbela vlada za zaloge, ki se- bodo eed|j mc^le uporabljati. Tudi za francoski izvoz bi Iše""neprijetne 'posledice pokazale' šele po daljši stavki. LDU Stockholm, 1. oktobra, (DKU) Ker jr angleška vlada sporočila švsdike-mu ministrstvu za zunanje stvari, da sedaj ne mere dati na razpolago premaga za ladje, je min st^ivo pozvalo lastnike ladij r.a zborovanje v Stockholmu in jim sve-tovalo{ na: pe odpošljejo nobenih laaij na Angleško. LDU Inomost, L oktobra, (DKU) Odvetniški kandidati, ki del&jd«iedno prakso v okrožju deželnega sodišča v Inomostu, so danes začeli stavkati, ker se ni ugodilo njihovim zahtevam za zboljšanje materijal-t-ega položaja. Amerika In mirovni pogodba. LDU. Washinglou, 1, oktobra. (DKU, Br.ezžično.) Senator Borah je izjavil v svojem govoru v senatu, da so vedno ponav-ljafoii- .se plemenski boji v Ameriki svd:-ril& tegavuas tassio veže‘Skuprti krfifi Č‘Sfti-pine matere Avstrije: papirnata krona, ki nasproti zunanjemu svetu že skoraj ni vredna počenega groša, med seboj si pa z njo le prelagamo križ z ene rame na drugo. Tudi neposredne železniške zveze so v prid medsebojni trgovini, ker odpade Velik del transportnih stroškov. Vse to je ttidi najzagrizenejše Nemce naučilo o Jugoslovanih in njih državi drugače misliti in govoriti, riogo so bili vajeni. Tako je »Grazer Tagespost« nedavno priobčila članek, v katerem se1 glede 'reškega vprašanja odločno postavlja na stran Jugoslavije in pravi, da je Reka kot izhodišče na morje Jugoslaviji tako potrebna, da bi njene izgube nobena cena ne mogla plačati. Jasno je kot solnce — pravi list —, da 10 do 12 milijonski narod nikdar ne bo pre-tfesel, da bi ostal zaprt od morja, kakor kako zamorsko pleme, kateremu je ta ali ona evropska država zasedla luke, marveč bo prej ali slej s prevaro -ali silo prebil na morje. — Beležeč vse to, zaključuje »Narodna Politika«: »Očito je, da bo Avstrija v bodoče ob primerni naši gospodarski politiki že po svoji naravi naslonjena na Jugoslavijo ter se moremo nadjati, da bo s tem našim severnim sosedom račun na Koroškem s samim plebiscitom poravnan. Danes je Avstrija naš najsimpatič-nejši sosed. Dnevne novk«. ' Današnji številki prilagamo položnico, *sr prosimo cenj. naročnike, da nam na> jo naročnino v najkrajšem času. — Tenorist Eflavoc cdpoVedal ntidfcS-na zaotebški overi. Operni pevec Josip liščna uprava ni preskrbela stanovanja, kakor se je bila zavezala. Rijavčevemu zgledu bodo iz istega razloga sledili najbr-že Se drugi člani opere in orkestra. »Jutranji List«- ki beleži to vest, pripominja, da se po zagrebških hišah valja na tisoče raznih postopačev in tujcev, dočim za prve umetnike ni mogoče najti stanovanja. — Odbor jugoslovanske menze na Dunaju poroča brzojavno: Dunajska jugoslovanska dijaška menza spričo tehničnih težkoč in pomanjkanja hrane ne more sprejemati novih članov. Dijaki, ki hočejo na Dunaj, naj ne računajo z menzo. — Potvarjanje poštnih znamk v Prekmurju. V Prekmurju so se začele spravljati v promet potvorjene poštne znamke, ,na katerih so čez sliko natisnjene črke: »SHS«. Opozarjamo občinstvo, da se strogo kaznuje ne le potvarjanje pošt. znamk, ampak tudi njih spravljanje v promet. Občinstvo naj v interesu države naznani po~ narejalce in razpečevalce potvorjenih znamk bližnjemu poštnemu uradu ali pa osebam javne varnosti. — Hujskanje na Koroškem. Barbara Tomažič in Marija Pič iz Bistrice v Rožu se zagovarjata pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Obtoženki sta, odkar so zasedli Jugoslovani Koroško, v Žrelcu največji nasprotnici Slovencem. Hujskali sta, da so krivi duhovniki, da so Srbi na Koroškem in da je treba »farje« vse postreliti in stran spraviti, potem da bo dobro, ker so duhovniki vsega krivi, domač »far«, da je kriv navzočnosti Srbov na Koroškem.« Širili sta tudi neresnično govorico, da bodo morale jugoslovanske čete v kratkem zapustiti Koroško in sta tako begali ljudstvo, Deželno sodišče je izjavilo, da ni kompetentno, ker spada ta zadeva pred porotno sodišče. Prvi državni pravdnik Bežek prijavi ničnostno pritožbo. — Brzojavna promet s Poljsko, Brzojavni promet s Poljsko se je otvoril. Pristojbina za besedo znaša 68 vin. 22.5 para. Poleg redne pristojbine je plačati še pribitek 3 kron za vsako brzojavko. Ljubljanske novice. lj Dobrodelna prireditev v Unionu. Stolna Elizabetna konferenca vljudno vabi k dobrodelni prireditvi, ki se vrši v nedeljo, dne 5. oktobra ob pol 8, uri zv. v veliki dvorani Uniona. Spored: Koncert vojaške godbe pod vodstvom g. kapelnika dr. Čerina. Rajanje po napevu »Slovenske mladenke«. Komični prizori. Sreeolov, Šaljiva pošta. Vstopnina 3 krone za osebo, — Ker je čisti dobiček namenjen za reveže, ki jih podpira Elizabetna konferenca in je beda teh podpirancev skrajno obupna, se prosi najobilncjše udeležbe. Za vsestransko zabavo in postrežbo bo kar najbolje poskrbljeno. . lj šentjakobski Orel opozarja na svoj družabni večer in telovadbo, ki ga priredi v nedeljo, dne 5. oktobra ob pol 8, uri zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma. Spored je jako zanimiv. Vabimo! lj Iz sodne službe. Pravna praktikanta dr. Mirko Božič in Milan Tominc sta imenovana za avskultania. Avskultant dr. Iv. Kavčič se je odpovedal službi. lj Iz pisarne narodnega gledališča. Pri plakatih včerajšnje operne predstave Mme Butterfly se je pripetila neljuba pomota, da je bil začetek predstave označen za osmo uro zvečer, mesto za pol osmo. Slavno občinstvo prosimo oprostitve, ker se je to zgodilo brez naše krivde. — Kot že objavljeno v vseh ljubljanskih dnevnikih, je začetek vseh predstav v obeh gledališčih zmiraj točno ob pol 8. uri zvečer. — Prosimo p. n. občinstvo, da se ravna po tej objavi. lj Filatelistični klub — sedaj podružnica »hrvatskega iilatel. društva« — za Slovenijo vabi svoje člane na sestanek, ki se vrši v soboto dne 4. oktobra ob 8. zvečer v restavraciji hotela Union, soba »v rožcah«, Razdelitev raznih Jugoslovanskih znamk. -— Odbor. lj Maksimalni tarifi za izvoščke, Dež. vlada za Slovenijo, oddelek za trgovino in obrt, je glede maksimalne tarife za ljubljanske izvoščke iz leta 1909., ki se v zadnjih letih z ozirom na vojne razmere ni več uporabljala, odločila, da se maksimalna tarifa s 1, oktobrom 1919 zopet uveljavi in obenem dovoli desetkratno ■zvišanje dosedanje tarife. ' Vsak izvošček je dolžan imeti pri sebi en izvod tarife iii naj se prestopki naznanijo policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani... lj Izpred sodišča. Blaž Žibert, posestnik z Lipe, ki je bil 23. aprila t. 1- obsojen na 5 mesecev težke ječe, ker je posilil svojo 15 letno rejenko Frančiško Žibert, sedi zopet na zatoženi klopi. Tisti dan, ko je bil obsojen, je domov grede napadel dekleta s koso in jo je lahko telesno poškodoval in jj pozneje grozii, da jo bo ubil, potem pa še samega sebe. Od oktobra lani je služila Frančiška Žibcrfovn smrekami in se ji je bližal. Zbežala je pred njim. Njen gospodar Janez Jeretina je 27. julija v gozdu tudi videl zasledovalca, ki je stekel proč. Dne 30. julija je pa v gozdu nekdo streljal na Žibertovo in jo je slučajno le malo v prst zadel in jo lahno telesno poškodoval. Vse okolnosti so kabale na Blaža Žiberta. Obsojen je bil na poldrugo leto težke ječe, Žibert je po razglašeni obsodbi naznanil, da mora vložiti ničnostno tožbo za njega dr. Furlan, Zagovarjal se je namreč sam. lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 21. do 27. septembra t. 1. Število: novorojencev 18, umrlih 25. Od umrlih je domačinov 15 tujcev 10. Umrli so za grižo: 4 domačini in 4 tujci; za dušljivim kašljem: lj za jetiko; 1; za različnimi boleznimi: 13; za tpljučnico 2. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifuzom 1; za grižo 12 domačinov, .11 tujcev in 8 vojakov; za vra-tico 1. Narodno gledišče. Drama. 2, oktobra, četrtek popoldne: »Sne-gulčica in škratje«. Izven abon. — Zvečer; »Favn«, Abon. C, 3. oktobra, petek; »Striček Vanja«, Abon. E. 4 oktobra; »Tat«, Abon. B. 5. iktobra, nedelja popoldne: r>Sne-gulčtca in škratje«. Izven abon, — Zvečer: > ! at«. Opera, 2 oktobra, četrtek: »Pikova dama«, Abon A. 3, oktobra, pete*: »Manon«, Abon C, 4 cktolia. sobo'i‘i; sPostiljon iz Lo-njumeau«. Abcn, D. 5. oktobra, nedelja: »Madame Butter-fly«, Izven abon. Razne novice. r Padajoča vrednost denarja. Nobene dežele na svetu ni, ki bi ne trpela zaradi draginje, četudi je vrednost denarja v primeru z ostalimi državami še tako velika. Največjo vrednost ima španska peseta, ki stane 1.75 frankov; še švicarski frank je vreden le za 1.66 francoskih frankov. Kljub temu pa so tudi v Španiji neprestani draginjski nemiri. Dolar, ki je vreden 67 dunajskih kron, je sam na sebi vendar Ko je prišel Dada, sem mu dejala: »Dada, zdravljenje, ki ga je tvoj zdravnik priporočil, bi mi bilo gotovo pomagalo; na nesrečo pa sem zdravila zamenjala s pralnim sredstvom. In od dne, ko sem storila ta pogrešek, se je stanje mojih oči še poslabšalo; zdaj jih bodo morali operirati,« Dada mi je dejal: »Tebe je negoval tvoj mož, to je bil vzrok, da te nisem tako dolgo obiskal.« »Ne,« sem odgovorila. »Resnično, delala sem po navodilih tvojega zdravnika.« O, kako moramo ženske lagati! Kot matere lažemo, da utešimo svoje otroke; kot ženč lažemo, da utešimo očete svojih otrok. Vedno moramo biti sužnje laži. Uspeh moje laži je bil, da se je razmerje med mojim možem in Dada izboljšalo. Dada si je očital, da me je napeljeval v to, da bi imela skrivnosti pred svojim možem. Moj mož pa je obžaloval, ko ni takoj sprejel nasveta mojega brata. Končno je prišel po privoljenju obeh neki angleški zdravnik in je operiral moje levo oko. To oko pa je bilo preslabo, da bi prestalo prehud napor operacije; zadnji plapolajoči blesk pogleda je ugas uil. Nato je izginilo tudi drugo oko polagoma v temi. Nekega dne je prišel moj mož k moji postelji. »Jaz se 'ne morem dalje zadržati,« je dejal. »Kumo, jaz sem uničil tvoje oči,« Čutila sem, kako je v solzah zamrl njegov glas, vzela sem njegovo desnico v svoje dlani in dejala: »Kaj tedaj! Storil si, kar je bilo prav. Ti si razpolagal s tem, kar je bilo tvoja lastnina. Pomisli, če bi bil prišel kak tuj zdravnik in mi vzel luč oči. Kako bi se tedaj tolažila? Zdaj pa čutim, da sc je zgodilo vse iz dobre volje, in v tolažbo mi je, ko vem, da sem izgubila vid pod tvojimi rokami. Ko je videl Ranhandra, da je lotos premalo, da bi z njim častil Boga, je ponudil moje oči namesto lotosa, in tako sem svoje oči Bogu darovala. In kakor hitro boš od danes naprej videl kaj takega, kar te veseli, mi moraš takoj opisati; od tvojih besed bom živela kot od svetega daru, ki je še ostal od tvojega obličja,« Ne morem trditi, da sem govorila ravno te besede in ravno takrat, zakaj manj vreden kot pred vojsko. Danes sc dobi za dolar le tretjino ali četrtino tega, kot pred vojsko. V Stockholmu stane kočija za eno uro 280 čeških kron, kosilo 96 kron, napitnina 40 čeških kron. Berač ne vzame manj kot eno švedsko krono, to je osem čeških kron. Na Angleškem je izgubil denar 20 odstotkov svoje prejšnje vrednosti. Vendar je na Angleškem draginja še zelo majhna in bo jedva nastopila. Francoski denar je izgubil 70 odstotkov svoje prejšnje vrednosti in je zaradi tega v draginja zelo velika. Vzrok temu je prosta trgovina. Odkar so tam meje zaprte, je zrastla vrednost lire od 59 na 98, belgijski frank pa od 94 na 100, 75. Minister Klotz je dejal, da Francija izvaža samo za 80 milijonov, a uvaža za 480 milijonov. r D' Annunzio. Carl Miralaun opisuje d’ Annunzia, kako ga je videl v Parizu: D' Annunzio se zdi ko ena sama tirada, sijajen, gostobeseden, mož, ki ima vseh deset prstov polnih izrekov, ki se bleste kot njegovi prstani. On plakatira sam sebe, svoja ljubezenska razmerja, svoje pr* stane, svoje drame in svoj pravljični telovnik, ki ga more v tem do skrajnosti odličnem pariškem salonu nositi samo božanski Gabrijel, ki ga vse občuduje in nihče ne vzame tega za resno. Na tem malem, skoraj opičje gibčnem, šepetajočem, kričečem in virtuozno plešočem mo* žičku je bila imponujoča samo njegova pleša, najsijajnejša v Parizu, rožnato sija-jjoča, svileno blesteča — reklama za vse plešce, skoraj povod nove pariške mode< Nihče izmed navzočih ni mogel nositi tako nežno in skrbno negovane pleše, kot je bila d' Annunzijeva, žametna, odbijajoča, svileno blesteča — reklama za vse mih barvah. V ostalem se pa ni vedel čisto po salonsko. Tako opisuje tega moža, ki je bil vedno nekaj posebnega in po svojih čudaštvih in komedijanstvu nepremagljiv; o tem se lahko prepričamo danes. r Ludendorifov dar. Vojni spomini znanega nemškega generala Ludendorffa bodo vrgli približno 20 milijonov čistega dobička. Ves ta denar je sklenil pisatelj darovati za »Ludendorffavo ustanovo« za invalide. Tako naj bi svetovna vojna celila rane, ki jih je sama zadala, r Lord Bertic je umrl. Iz Londona poročajo, da je tam po kratki bolezni umrl lord Bertic, nekdanji poslanik Velike Britanije v Parizu, ki je bil eden najboljših angleških diplomatov, ld je preživel v diplomatski službi svojih 39 let. Delal je mnogo na tem, da se je ustvarila ententa. jemala luč moje ljubezni in sem tožila nad svojo grenko usodo, tedaj sem ponovila te stavke v svojem duhu, drugega za drugim, kakor otrok, ki ponavlja pripovedovano povest besedo za besedo. Na ta način sem mogla zopet dihati čistejši zrak miru in ljubezni. V onem trenutku najinega razgovora sem rekla dovolj, da je videl mož, ki je v mojem srcu. »Kumo,« je dejal, »nesreče, ki sem jo zakrivil zaradi svoje neumnosti, ni mogoče več popraviti, Le eno morem še storiti. Ostal bom vedno ob tvoji strani in skušal bom nadomestiti za tvoj izgubljeni pogled toliko, kolikor je v moji moči.« »Ne,« sem dejala, »to ni mogoče. Ne zahtevam od tebe, da napraviš v lastni hiši zavod za slepce. Le eno je mogoče — ti se moreš zopet oženiti.«* Ko sem poizkusila, da mu dopovem, da je to nujno, mi je zastal glas nekoliko. Zakašljala sem in skušala zakriti vznemirjenje, on pa je izbruhnil: »Kumo, vem, da sem norec in bahač ter vse ostalo, toda podlež nisem! Če se bom oženil še kdaj, ti prisegam — prisegam ti s svečano prisego pri hišnem bogu Gopinatu — naj pade na mojo glavo najstrašnejši vseh grehov — očetomor!« Ah! Nikoli bi mu ne bila pustila, da bi bil izustil to prisego, toda solze so zadušile moj glas in od neznanega veselja nisem mogla spregovoriti nobene besede. Zagrebla sem v blazine svoj slepi obraz in plakala in plakala. Končno, ko se je utekla prva povodenj mojih solza, sem privila njegovo glavo na svoja nedrija. »0,« sem dejala, »čemu si izgovoril to strašno prisego? Ali misliš, da ti svetujem, da se poročiš zaradi nizkotne radosti? Ne! Mislila sem nase; ona bi ti lahko opravljala vsa dela, ki sem ti jih delala jaz, ko sem še imela dar oči.« »Dela!« je dejal, »dela!« To lahko opravljajo služabniki. Ali misliš,