Pottums pitftuM v |otorU Leto XVm., St. 198 LJubljana, četrtek 26. avgusta 1937 upiavuiaivo, ujuoijana, eLoatljeva allea 6 — Telefon St. 8122, 8123, 8124, 3125, 8126. lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 8 — TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka uüea 5t. 11 — Telefon It 2455. Podružnica Cel je: Kocenova oL 8t. i Telefon «t 190. Računi pri posi. ček. zavodih: Ljubljana St 11 842. Praga čislo 78.180, Wien 4t 105 24L Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Dio 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor. Gosposka ulica 11, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vrača Ja Akcija evropskega severa Švedski zunanji minister Sandler je prišel včeraj v Varšavo. Po končanem poljskem posetu se bo vračal preko Nemčije ter obiskal pri tem tudi Berlin. Skandinavska diplomacija je v zadnji dobi dokaj živahna. Skandinavske države se udeležujejo gospodarske akcije, ki stremi po neki skupnosti in medsebojnem podpiranju malih in srednjih držav v severni in severno-zapadni Evropi, skupnosti, ki je dobila ime po norveški prestolici Oslu, kjer se je vršila prva konferenca. Iniciativa za to sodelovanje je izšla sicer od zapadnih držav, Nizozemske in Belgije, toda po vnemi, s katero so se tej akciji pridružile skandinavske kraljevine Danska, Norveška in Švedska, in poleg njih tudi Finska, se je moglo videti, da je ideja zelo simpatična tudi na evropskem severu. Sandler, švedski zunanji minister, je pred nedavnim potoval v zapadno Evropo, v London in Pariz. Še mnogo večjo pozornost je vzbudilo njegovo potovanje v Rusijo v začetku letošnjega poletja. To popotovanje je bilo prav posebno značilno. Skandinavski in baltiški sever, to področje malih držav, sta začela gojiti čimdalje bolj živahne zveze z Rusijo. V dobi velikih evropskih nasprotij, ko je zlasti padalo na tehtnico ideološko postavljeno navzkrižje med obema taboroma, totalitarističnim ter komunističnim, ali praktično vzeto, nemškim in ruskim, je postajalo čim dalje bolj važno, kako se bo v tej nevarni atmosferi očuvala samostojnost povsem nevtralnih skandinavskih in baltiških držav. V taki situaciji so se državniki iz bal-tiško-skandinavskega področja s posebnim zaupanjem prizadevali, da so si uredili kolikor najbolj mogoče dobre odnošaje do Velike Britanije, ki pomeni zanje poleg Francije najkrepkejšega zaveznika njihove samostojnosti. Toda prav tako so začeli čim dalje večjo brigo posvečati prizadevanju, da si ohranijo v Rusiji če že ne naklonjenega soseda, pa vsaj državo, ki ima popolno zaupanje v njihovo voljo do pooolne nevtralnosti in vztrajanja v njej. Sand-lerjev poset v Moskvi je vsekakor imel za cilj, da dokumentira to prizadevanje in mu da poudarka na kar mogoče viden način. Poljska si je vedno želela, da si zgradi neko primerno pozicijo v baltiško-skandinavskem področju. Zlasti je imela zanjo pomen taka akcija, ko je bilo tako rusko kakor nemško sosedstvo še slabotno in ne dovolj organizirano. More se reči, da je pomenila v neki dobi Poljska domala najmočnejšo silo v Baltiku. Toda danes prav gotovo ni več tako in danes Varšava ne more več misliti na to, da bi dosegla vodilno vlogo v baltiško-skandinavskem predelu. Saj se je poljska moč relativno manjšala v razmerju s tem, kakor sta se ta čas oboroževali Nemčija in Rusija. Obnova tako nemške kakor ruske pomorske vojne sile postavlja Poljsko pred posebno hude probleme. Situacija je tedaj dandanes močno drugačna, nego je bila v prvih letih po vojni. Takrat so se zlasti baltiške države ogibale prilike, da bi sklenile s Poljsko kako pretesno zvezo, boječ se. da bi s tem vzbudile na primer pri Rusih vtis, da je ta zveza naperjena zoper Sovjetsko zvezo. Danes seveda taki načrti sploh niso več aktualni. Danes je prav za prav tudi poljska politika koncentrirana v prizadevanje, da se ustvari in organizira v baltiško-skandinavskem področju pas povsem nevtralnih držav, ki naj smatrajo poglavitno nalogo svoje vloge v tem, da ohranijo samostojnost in nedotakljivost lastnega ozemlja ter s tem onemogočijo spopade obeh ideoloških front, ki dejansko sploh nimata skupnih mej v tem sektorju. To je bilo od nekdaj poljsko stališče, a hkrati sta enako interesirana tudi Skandinavija in Baltik. More se tedaj reči, da so se sedaj interesi na primer Švedske in Poljske bolj zbližali nego kdajkoli po vojni. In ako je prav sedaj Sandler krenil na pot. je splošna situacija dala dobrega povoda za poset. Švedska in Poljska sta imeli v zgodovini obilo stikov. Zgodovina ve o tem povedati zelo mnogo. Bili so dinastični in politični stiki, bila so srečanja sodelovanja, pa tudi konfliktov in spopadov. Toda vse to je bilo v dobi, ko je bila Švedska večja in mnogo močnejša sila, ki je v velikem naponu svoje sile izvršila obsežna osvajanja to stran Baltiškega morja. Saj je bila to doba, ko je bila Švedska prva sila ob Baltiškem morju in ko so njeni zakoni veljali od Hamburga pa do Belega morja na daljnem severu. Ti časi so že davno minili in ako se bodo sedaj v dneh Sandlerjevega obiska obuiali spomini nanje, to res ne bo drugačnega nego samo spominskega pomena. Danes je ostalo od nekdanje švedske sile samo ono, kar se opira na pravo švedsko zemljo in švedsko ljudstvo.^ Eno kot drugo pa je navezano na mirno delovno politiko, ki pozna le uvodoma na- KITAJSKA NIKAKOR NE BO KOS JAPONSKI TEHNIČNI PREMOČI Na vseh Srontah postaja položaj Kitajcev kljub njihovemu junaškemu odporu od dne do dne slabši Tokio, 25. avgusta, o. Vojaški strokovnjaki objavljajo v tisku daljše članke, v katerih se podrobno bavijo s splošnim vojaškim položajem na Kitajskem. Japonski vojski je pri šanghaju uspel eden izmed najtežjih manevrov. Izkrcali so svojo vojsko na sovražni obali v neposredni bližini sovražnika. Vojaški strokovnjaki sicer ne povedo, koliko Japoncev se je doslej izkrcalo, vsi pa naglašajo, da so japonski oddelki kljub hudemu kitajskemu obstreljevanju že včeraj zavzeli postojanke, na katerih so si znatno olajšali svoj položaj in s katerih pomočjo se bodo sedaj nova izkrcavanja čet lahko izvršila % manjšim rizikom. Listi priznavajo, da so na poti še nova ojačenja japonske vojske pred šanghajem. Vrhovno poveljstvo japonske vojske se je odločilo, da prične že v najkrajšem času z odločilno ofenzivo proti šanghaju, da bi se tako čim prej likvidiralo sedanje nevzdržno stanje. Japonci računajo, da jim ofenziva ne bo povzročala velikih težav. Kitajci kljub svojemu junaštvu mnogo manjših oddelkov japonske vojske vse doslej niso mogli pregnati izpred šanghaja. Naravnost neznatni oddelki japonskih mornariških strelcev so dober teden vzdržali izreden pritisk več kitajskih divizij. Zaradi tega japonski listi sodijo, da bo v teh dneh nastal popoln preokret. Za novega vrhovnega poveljnika japonskih sil v šanghaju je bil imenovan general Macui, ki velja za enega izmed najsposobnejših japonskih generalov. Njegova naloga je, da čim prej prežene Kitajce s šanghajskega področja ter zavaruje japonske interese v šanghaju, nakar bodo postale tudi sedanje mednarodne akcije za nevtralizacijo šanghaja docela neaktualne. Kar se vojaškega položaja v severni Kitajski tiče, naglašajo japonski listi, da so Kitajci prepustili Japoncem nrmkovski prelaz takorekoč brez borbe. Kitajci se umikajo tudi izpred Kalgana in so japonska letala bombardirala že več njihovih transportnih vlakov. Nadalje so na umiku tudi pri Tajtungu v pokraiini šansi. Južno od Pekinga še vztrajajo na svojih postojankah v bližini Liangsianga, vendar bodo kmalu morali nazaj tudi s tega področja. Po japonskih vesteh je sedaj v sevemo-kitajskih deželah zbranih 400.000 kitajskih vojakov. Boji pri nasskovskem prelazu Štiri kitajske divizije so se včeraj spopadle z japonsko vojsko, ki prodira od nankovskega prelaza proti Kalganu, ter s sprednjimi oddelki kvantunške vojske, katere del je pričel iz Kalgana prodirati proti jugu. Ker je nastala nevarnost, da jih Japonci obkolijo na predelu ob progi Kalgan—Nankov, so se Kitajci pričeli umikati po več dolinah na visoko planoto Hajlaj. 19. kitajska armija, ki velja za eno najbolj elitnih kitajskih vojaških formacij, prodira z vso naglico proti severu, da bi Japoncem zopet iztrgala nankovški prelaz ter obenem rešila kitajsko vojsko, ki so jo Japonci severno nankovskih gorà malone že obkolili. Spopadi na nož Davi so sveže kitajske čete prešle v napad v okraju Honkevu. Borba je trajala vse dopoldne in se je zavlekla tudi še v popoldanske ure. Kitajci so svojo ofenzivo dobro pripravili. Vso noč je njihovo topništvo sipalo granate na postojanke japonskih mornariških strelcev, ki pa so vzdržali na svojih postojankah in so se pogumno branili tudi vse dopoldne. V odseku Vusung-Ljuho je prišlo do silnih spopadov na nož. Kitajsko vrhovno poveljstvo je opoldne izdalo komunike, v katerem pravi, da so Kitajci v tem odseku zavzeli spet vse postojanke, ki so jim jih Japonci iztrgali včeraj s svojim nenadnim naskokom z ročnimi granatami, Japonci poročajo nasprotno, da izvajajo njihovi oddelki vedno močnejši pritisk na kitajske postojanke zapadno in južno od Vusunga ter da so dosegli tudi danes znatne uspehe. Dejansko je bilo mogoče tudi iz mednarodne koncesije opaziti, da so Kitajci popoldne po neuspeli ofenzivi v honkevskem okraju pričeli evakuirati svoje postojanke v tem predelu kakor tudi v sosednem Ca-peju, očividno iz bojazni, da se ne bi že v najkrajšem času znašli v navzkrižnem ognju japonskih mornariških strelcev in japonske pehote, ki prodira iz Vusunga navzdol proti Šanghaju Popoldne je kitajsko vrhovno poveljstvo izdalo nov komunike, po katerem je postavilo na sever proti Japoncem nadaljnjih pet rezervnih divizij, glede na vesti o izkrcavanju Japoncev v Hangčovu pa postaja vedno bolj jasno, da bodo morali Kitajci celo brez večjega odpora nazadnje le zapustiti vse šanghajsko področje. General Macui odklanja vsaka pogajanja Japonski general Macu? je dopoldne sprejel japonske in tuje novinarje ter jim izjavil, da Japonci v nobenem primeru ne bodo pristali na kakšna pogajanja, dokler Kitajci ne bodo prenehali 5 svojimi izzivanji. Priznal je, da se Kitajci hrabro bore in da so imele japonske čete pri izkrcavanju v bližini Vusunga znatne izgube, ker so jih Kitajci obsipali tudi s težkimi minami. 5.000 Japoncev pobitih Nanking, 25. avgusta. w. šef generalnega štaba čangkajška je dobil telefonsko obvestilo s fronte, da je bilo 5000 Japoncev, ki so se izkrcali davi po hudih bojih pri Vusungu, popolnoma uničenih^ En japonski brigadni general in en letalski poveljnik sta bila ubita. Beg inozemcev iz mednarodne koncesije šanghaj, 25. avgusta, o. Tujci se še nadalje izseljujejo iz mednarodne koncesije. Dopoldne je odplulo iz šanghaja s parni-kom »Empress of Canada« več sto angleških žensk in otrok. Kakor se zatrjuje, je doslej izmed 60.000 tujcev, ki so živeli še pred mesecem dni v šanghaju, zapustilo to luko že 18.000. Japonci o položaju Tokio, 25. avgusta, o. Po današnjem uradnem poročilu japonskega vojnega ministrstva so Japonci po padcu Kalgana pričeli prodirati v Notranjo Mongolijo, pa tudi proti jugu. Na južni strani so sprednje straže kvantunške vojske že naletele na kitajske čete, ki so branile nankovški prelaz in se sedaj umikajo v osrčje pokrajine Šansi, Vse kaŽ2, da se nameravajo Kitajci v Šansiju reorganizirali in ojačiti. O položaju na fronti pri Šanghaju pravi komunike, da so Japonci prodrli od Vusunga še za nadaljnja dva kilometra proti Šanghaju. Vsekakor je treba po tem poročilu sklepali, da si morajo Japonci priboriti lam vsako ped zemlje. Tudi privatna poro- čila opozarjajo na to, da Japonci blizu Vusunga zaradi odpora najboljših kitajskih formacij le parasi napredujejo. Južno od Tiencina je japonski skspedicij-ski zbor naletel na močne kitajske oddii-ke, ki so se vgnezdili na gričevju. 19 km daleč od tega mesta. Razvila se je že snoči huda borba, ki ss je danes nadaljevala. Japonci trdijo, da so Kitajce pregnali na drugo stran železniške proge, ki vodi iz Tiencina proti jugu. Japonska vtóda je po nadaljnjih polurad-nib informacijah sklenila del kvantunške armade premestiti v Hopej. da bi zadržale izredno močno kitajsko vojsko, ki si prizadeva, da bi prodrla do Pekinga. Te kitaj- ske sile so izredno velike in bi lahko pričele resno ogrožati japonsko fronto v tem severno-kitajskem predelu. Ojačenja iz Japonske bi prišla tja bržkone ža prekasno. Nove japonske čete Tokio, 25. avgusta. w. Po poročilih listov je sklenil ministrski svet, da odpošlje nadalnje čete za zaščito interesov in legitimnih pravic Japoncev v severni Kitajski- Po seji je japonskj cesar po vrsti sprejel min. predsednika, vojnega ministra in šefa generalnega štaba. Blokada kitajske obale Tokio, 25. avgusta. w. Šef tretjega japonskega brodovja je odredil in proglasil blokado kitajske obale, od Šanghaja do neke točke v bližini Hongkonga. Ta del obale je približno 100 milj dolg. Čangkajšek za preselitev vlade iz Nankinga Tokio, 25. avgusta. AA. >ALsi« poroča, da je maršal Čangkajšek sklenil premestiti sedež vlade iz Nankinga v Hongkiang v pokrajini Sečuan. kar naj bi bil nov dokaz za komprom:s. ki je bil sklenjen med maršalom Cangkajškom in politiki, ki so naklonjeni Rusiji. Ruski transporti orožja na Daljni vzhod Pariz, 25. avgusta, o. Iz Rige poročajo, da odpremljajo iz Rusije z vso naglico velike transporte orožja, streliva in drug:h vojnih potrebščin, kakor tudi razne kontingente vojaštva na Daljni vzhod. V Moskvi se pravkar mudi kitajska vojaška misija z nalogo, da se pogodi z zastopniki ruskih tovarn orožja za nadaljnje dobave. Italijanska ojačenja na poti v šanghaj Rim, 25. avgusta, d. Italijanska vlada se je odločila, da odpošlje nadaljnja ojačenja na Kitajsko. Dočim je vojna ladja »Levanto« že v nedeljo odplula v šanghaj z mornariškim bataljonom »San Marco«, je dobil sedaj prvi bataljon grenadirske ga polka »Savoia« v Adis Abebi povelje, naj odide v M ausavo, kjer se bo vkrcal in prispel v 17 dneh v šanghaj. Angleška vlada se posvetuje o položaju Chamberlain, Eden in Halifax so včeraj razpravljali o vseh trenutno perečih vprašanjih London, 25. avgusta, w. V uradnem stanovanju ministrskega predsednika Cham-berlaina so se danes pričeli razgovori angleških ministrov, ki jim pripisujejo v političnih krogih veliko važnost. Min. predsednik Chamberlain je že ob 9 dcpoldne prispel iz škotske. Prvi ga je obiskal vojni minister lord Halifax, četrt ure kasneje je prišel zunanji minister Eden. Razgovori so trajali do 13- ter so se popoldne nadaljevali, Chamberlain, Eden in lord Halifax so danes predvsem proučili dogodke na Dalj-njem vzhodu, napade na angleške trgovinske ladje v Sredozemskem morju ter vprašanja, kj so na dnevnem redu jesenskega zasedanja Društva narodov. Med temi vprašanji so tudi problemi, ki so v direktni zvezi z italijansko-angleškim zbli-žanjam, tako abesinski problem in reforma pakta o Društvu narodov. V londonskih poučenih krogih menijo, da se bodo angleški predlogi glede demilitarizacije gotovih ogroženih delov šanghaja izjalo- vili zaradi odpora Japoncev. Očitno tudi ni mogoče tesnejše sodelovanje med Veliko Britanijo, Zedinjenimi državami in drugimi silami za zaščito interesov velesil na Kitajskem. • Največjo pozornost sta Chamberlain in Eden posvetila varnosti angleških trgovskih ladij v Sredozemskem morju. Komunike generala Franca, da n{jegove vojne ladje ne bodo dopuščale, da bi banditi pod angleško zastavo prinašali municijo in orožje v Španijo, je napravil v Londonu zelo neugoden vtis. Angleški trgovski krogi zahtevajo od vlade energičnih ukrepov za zaščito angleških ladij. Kakor domava jo, je ministrski predsednik Chamberlain že v današnjih razgovorih razpravljal o takih ukrepih- Poleg novega protesta pri generalu Francu bo angleška vlada mogoče svojim vojnim ladjam dala strikten nalog za kazenske sankcije, ako bi bile zopet napadene kake angleške trgovske ladje. Obkoljevanje Santandra Francove čete so oddaljene od mesta le Se 12 km ter bodo bržkone že jutri vkorakale vanj Salamanca, 25. avgusta. AA. Nacionalistične čete so sedaj le še 12 km oddaljene južno od Santandra poveljstvo nacionalističnih čet, ki operirajo na tej fronti. računa z vkorakanjem navarske kolone »Castillo« in kolone »črnih strel« v glavno mesto pokrajine Santander v petek. Prebivalstvo Torrelavega je priredilo značena prizadevanja popolne miro- | ljubnosti za svoj program. Bilo bi napak, ako bi Sandler po posetu v Moskvi ne krenil tudi v Varšavo. Saj so tamkaj, zlasti kar se tiče odnošajev do Rusije, zelo občutljivi. Sand-lerju ne bo težko preveriti poljskih državnikov, kaki so bili nagibi njegovega moskovskega potovanja. Kakor nagla-šeno, se bodo mogli v teh pogledih ugotoviti mnogo slični nazori. Po opravljenem posetu v Varšavi bo odšel Sandler v Berlin. Ta pot je jako razumljiva. Saj so v Nemčiji glede severnjakov še prav posebno občutljivi. Osobito glede Švedske. Ta je ena od onih držav, na katero so Nemci stavili velike nade, kjer so računali z velikimi simpatijami za narodno-socialistične metode in nazore. Tudi med svetovno vojno je uživala nemška stvar med Švedi razmeroma največ simpatij, pa se je spričo tega pričakovalo, da bodo te vezi trajale še nadalje. Toda zgodilo se je obratno: kakor v ostalih severnih državah, je tudi na Švedskem socialna demokracija silno napredovala in dobila odločilen vpliv tudi na vodstvo dr- žavne politike. Da ta politika ni naklonjena hitlerjevskemu režimu, je povsem umljivo. Zato je z nemške strani deževalo napadov na švedski račun in časopisje je obdolževalo Švedsko, da je njena politika toliko kot boljševiška. V resnici je tako, da komunisti na severu sploh nič ne pomenijo, marveč je tam demokracija absolutno utrjena. Kar je stikov na rusko stran, izvirajo vsi iz naznačenega mirovnega prizadevanja. Po vsem tem je računati, da simpatije za Sandlerja, ki pripada sam socialistični stranki, v Berlinu ne bodo velike in da spričo tega njegovo stališče ne bo najlažje. Toda po obisku v Varšavi in Moskvi bi bila v Berlinu pač velika zamera, ako bi Sandler ne krenil tudi tjakaj. Tako se pokaže, da je berlinski poset za Sandlerja v glavnem dolžnostna pot, vendar pa bo nudila priliko, da se naglasi poDolna švedska nevtralnost. Sandlerjeva potovanja pričajo, kako je tudi severna Evropa čim dalje manj v zatišju in kako vedno bolj tudi tjakaj pljuskajo valovi splošne evropske vznemirjenosti. nacionalističnim četam navdušen sprejem. V mestu je ostalo 15.000 prebivalcev. Na skrajnem krilu je navarska kolona snoči zavzela postojanke na cesti Bilbao-Corona in sicer vasi zahodno od Torrelavega. Tako je pod ognjem te kolone del železniške pioge, po kateri se ljudje izseljujejo iz Santandra. Prebivalstvo za predajo Santander, 25. avgusta. w. Prebivalstvo Santandra se je uprto ter je zahtevalo, naj se mesto preda. Prišlo je do pouličnih bojev, končno pa je prevladovalo nacionalistično prebivalstvo. Nacionalistične čete bodo najbrže že danes vkorakale v mesto. Republikanske čete, ki so še ostale v Santandru, se cenijo na 15.000 mož. Nacionalistične čete se sedaj nahajajo 6 km pred mestom. Ob 18.30 so tukajšnje oblasti izjavile, da se pokore generalu Francu. Mesto že padlo San Sebastian, 25. avgusta. w. Brezžične vesti iz raznih krajev nacionalistične fronte javljajo o zavzetju Santandra. Te vesti so bile v nacionalistični Španiji sprejete z velikanskim navdušenjem. V Valladolidu in v Burgosu so se vršile velike manifestacije za generala Franca. Povsod se sestavljajo transporti z živili za prebivalstvo v Santandru. Krvavi poulični boji Hendaye, 25. avgusta, g. Popoldne so prispele vesti iz nacionalističnega glavnega stana, da je Santander padel. Zadnja epizoda borb se je odigrala v notranjosti mesta samega. .Civilna garda, kateri M Ja pridružil velik del prebivalstva, se Je uprla proti dosedanjemu režimu. Prišlo je do krvavih pouličnih bojev, pri katerih je prebivalstvo razorožilo miličnike, ki še niso pobegnili, ter pobilo ostale, ki so se uprli razorožitvi. Po padcu sedanjega režima je bila v mestu imenovana civilna oblast. Nato so parlamentarci odšli k nacionalističnim četam ter pozvali generala Davillo, naj s svojo vojsko vkoraka v mesto. Doslej nacionalistične čete še niso zasedle mesta ter stojijo ob periferiji. Mogoče bodo vkorakale v mesto ponoči ali jutri zjutraj. Republikanski general Uriburu Je pobegnil v Asturijo. Asturski rudarji se pripravljajo, da poženejo mesto v zrak. Množice so že pričele ropati po lokalih in privatnih hišah. Baskovska vlada na begu Hendaye, 24. avgusta, d Angleški ru-šilec »Keith« je odplul včeraj iz Saint Jeana de Luz v malo pristanišče Cabo Mayor v bližini Santandra, kjer naj bi se vkrcali nanj člani bivše baskovske vlade s predsednikom Aguirrom ter 17 nacionalističnih talcev, ki so jih Baski po padcu Bilbaa prepeljali v Santander. Razen tega naj bi se vkrcali na krov rušilca vsi angleški državljani, ki so še v Santandru. Kot jamstvo za dobro volio Francove vlade, da ne bo motila tega podjetja, se nahaja na krovu rušilca tudi vojaški poveljnik nacionalistov v I runu, Troncoeo. Obupen položaj Baskov Pariz, 25. avgusta, o. Zmerni in tudi levičarski listi danes priznavajo, da je položaj republikancev pri Santandru obupen. Francova zmaga na severni fronti bi pomenila novo nevarnost tudi za Madrid in Valencijo, ker bi nacionalisti lahko postavili pred Madrid 80.000 svojih najboljših vojakov z bilbajske in santander-ske fronte. Z njimi bi si lahko zagotovili zmago v Španiji. Kar se tiče Katalonije, pravijo listi, bi se Franco zadovoljiv s tem, da bi tam zavladali zmernejši elementi v okviru neke avtonomije, ki pa bi morali vendarle priznati nacionalno vrhovno oblast. Nočno obstreljevanje Madrida Madrid, 25. avgusta. AA. Snofti so nacionalisti ponovno obstreljevali prestolnico- Opolnoči so njihove čete in baterije otvorile ogenj v osrednji okraj mesta. Granate so padale skoraj pol ure nepretrgoma. Nekatere granate so porušile po cela nadstropja hiš. Tudi vladne bateriji so odgovarjale v prav tako naglem ritmu Takoj, ko je priletela prva granata, se je prebivalstvo zateklo v zavetišča. Koliko človeških žrtev je terjalo bombardiranje, še ini znano. Svet DN ne bo sklican na izredno zasedanje Ženeva, 25. avgusta, o. Generalni tajnik Društva marodov in sedanji predsednik sveta sta se sporazumela, da svet DN ne bo sklican k izrednemu zasedanju zaradi protestne note valencijske vlade glede na napade na španske republikanske ladje, ki so bili izvršeni v zadnjem času tudi na odprtem morju. Svet Društva narodov se bo sestal, kakor je bilo napovedano, 10. septembra. To pa je bilo sklenjeno pod pogojem, da se med tem ne bo pripetil na Sredozemskem morju nikak nov inci-i demt. y »JUTRO« šf. 198 -CetrtcE. '26. Vin. 1937- Prevrat v Iraku Pomen umora šefa generalnega Štaba — Zakulisna borba med angleškim in nemškim vplivom Razmeroma majhen dogodek, takorekoč osamljen dogodek, vsaj na prvi pogled. Bekir Sidki paša, šef generalnega štaba, je podlegel strelom oficirjev v Mosulu, to-rez podlegel atentatu funkcionarjev iz vojske. Smrt Bekirja Sidkija pa je dogodek, katerega pomen sega daleč preko tega, kar bi si ped tem predstavljali brez podrobnejših navedb. Zakaj Bekir Sidki, šef iraškega generalnega štaba, je predstavljal v deželi mnogo več nego samo visoko vojaško osebnost, in je veljal več, nego je pomenila njegova sicer zares velika funkcija. Bekir Sidki je bil oni mož, ki je izvedel državni prevrat ob koncu lanskega leta v Bagdadu, vrgel vlado in postavil novo, to se pravi: svojo vlado, ter pri tem dal ubiti prejšnjega vojnega ministra kot najenergičnejšega člana strmoglav-Ijenega kabineta. Sedaj je zadela enaka usoda njega in njegovo vlado. Njega sa mega kot pravega pred stavite! ja novega režima so zadele krogle nasprotnikov, vlada pa je morala odstopiti in napraviti prostor možem, ki naj vrnejo zopet v veljavo staro stanje. V tem obsegu bi bil prevrat v Iraku zadeva povsem ali vsaj pretežno lokalnega pomena, podobna neštetim onim, ka> kor se dogajajo v manjših neurejenih državah, kjer so še običajne bolj patriarhalne oblike političnega obračunavanja. V resnici pa je danes že tako, da je celo v Aziji le malo takih držav, pa da je treba za vzgledi poseči že na drugo stran, v male razmere južnih ter srednjeameriških malih držav, da se nam ponudijo primerni primeri. Prevrat v Iraku pa presega pomembnost takih domačih revolucij po motivih, ki imajo tu svojo besedo, po političnih stremljenjih, ki segajo senika i ter .se uveljavljajo bodisi javno ali za kulisami po tajnih poteh in s prikritimi metodami. Iraške afere so v znatni, najbrž v poglavitni meri igra dogodkov te vrste. Irak je država, ki je bila še nedavno mandatna dežela, izročena Veliki Britaniji v upravo. Londonski politični krogi so smatrali, da je pozicija Anglije dovolj zasigurana, pa so se odločili, da prepusti-jo domačinom popolnoma proste roke. In tako je bil Irak od leta 1932. dalje povsem samostojna država. Za zunanje opazovalce se je nudila s tem zelo zanimiva prilika, da vidijo, kako se v praksi preizkusi ta način osamosvojitve. Irak je za Angleže področje nemajhnih gospodarskih interesov, saj izkoriščajo petrolejske vrelce pri Mosulu, a vrh tega vodi tod čez velika zračna pot v Indijo. V Londonu so računali, da bo njihov politični, finančni in gospodarski vpliv v Bagdadu dovolj močan in trajen, da se ohrani država v ugodnem razmerju, v čim tesnejših prijateljskih odnošajih. Prevrat, ki ga je nekako pred desetimi meseci izvršil general Bekir Sidki, je bila prva zelo neugodna preizkušnja tega novega razmerja. Bekir Sidki je predstavljal namreč zastopnika onih krogov, ki so bili jako neprijazno razpoloženi napram Angležem. še več, Bekir Sidki niti ni predstavljal prave arabske iraške orientacije, marveč je pomenil nekako reakcijo na turško stran. Sam po rodu bolj turškega nego arabskega pokolenja, po karieri v zvezi s tradicijo stare turške dobe, pa enako starim turškim generalom izredno nestrpen; saj je bil on tisti, ki je dal o priliki nekega majhnega upora brezobzirno postreliti nemuslimansko prebivalstvo v množicah kot najuspešnejše sredstvo, da se spravijo neljubi narodno-politični problemi s sveta. Zato ni čudno, da niti izven Iraka v arabskem svetu njegovega prevrata ob koncu lanskega leta niso pozdravili s simpatijami. In da ga niso z zadovoljstvom vzeli na znanje v Angliji, je prav tako umljivo, zakaj novi gospodar položaja, ki si je začel urejati režim v obliki zelo avtoritarnega sistema, če ne kar v smislu diktature, je bil nasprotnik Velike Britanije ter je kazal svoje simpatije v povsem drugih smereh. V Monsulu, kjer so ga zadele krogle nasprotnikov, je bil general samo mimogrede, ko je potoval dalje v Turčijo, kjer se je nameraval udeležiti velikih vojaških vaj v Trakiji, odtod pa odpotovati dalje v Nemčijo. S tem popotnim načrtom je označena hkrati smer njegovih političnih simpatij. Kemal paša je mogel s svojim konceptom prednjeazijskega bloka, sesto-ječega iz Turčije, Perzije, Afganistana ter Iraka, v Bagdadu prav v tej cri imeti naglega uspeha ter poravnati stare spore za mejo napram Iranu. Po vsem onem, kar je znanega o krepkih turških tradicijah v vrstah pristašev Bekir Sidkija, politika naslanjanja na Turčijo ni nič nenavadnega in presenetljivega. Po svojih posledicah se nemara bolj tiče odnošajev napram arabskemu svetu nego napram Evropcem, zakaj arabsko politično življenje se vendarle razvija v znatni meri v znamenju nerazpoloženja napram Turkom, ki so se z njimi razpletli tudi povsem konkretni spori ob sirsko-turški meji radi Aleksandretskega sandžaka. Toda problemi teh odnošajev se bodo bolj izobličili v bodočnosti. Pač pa se je že sedaj pokazalo, da. so tičali za nastopom generala Bekir Sidkija tudi še drugi zunanji vplivi. Ob priliki njegovega umora so bile objavljene že dovolj podrobne vesti, ki pripovedujejo o močnih vplivih iz območja nemškega nacionalnega socializma. Pokazalo se je, da so obstojale prav tesne vezi med sedanjim režimom v Nemčiji ter med režimom ustreljenega iraškega generala in strmo-glavljenega njegovega kabineta. Vse kaže, da celo njegov prevrat preci desetimi meseci ni bil brez vplivov s te povsem določene strani. Toliko sc je dosedaj objavilo. Toda računati moremo, da se v takih prilikah ohrani za kulisami še obilo tega, kar ni nič manj važno. Saj je znano, da deluje v novejši dobi v bližnjem orientu še več zunanjih faktorjev in sicer takih, ki niso ugodno razpoloženi napram Veliki Britaniji. Zlasti v arabskem svetu je na delu propaganda, ki smo o njej čuli razmeroma malo, a zato nič manj pomembnega. Na dlani leži domneva, da so se te tajne sile udejstvovale tudi v Bagdadu, pa da je bilo reakcije nanje tudi v Mosulu. Vsekakor se brez trde borbe nikomur ne bo omogočilo, da bi porabljal Irak za vzvod, s katerim naj bi se izpodnesel britanski vpliv v bližnjem vzhodu, ob poti skozi Sredozemsko morje v Prednjo Azijo, v Indijo in dalje. Osvetljen s teh vidikov dobi razmeroma majhen dogodek v Mosulu pomen veliko večjega obsega., značaj zakulisne borbe, o kateri pač vemo, kdaj se je začela, o kateri pa je mnogo manj jasno, kdaj in kako se bo končala. Beležke Puntarj! med mačkovcl V Križevcih izhaja list »Dom«, ki ga izdaja skupina nezadovoljnih mačkovcev. Urejuje ga prof. Maštrovič, nekdanji osebni prijatelj dr. Mačka in bivši urednik službenega glasila HSS »Seljačkega doma«. List piše zelo ostro proti sedanjemu vodstvu HSS. Dr. Mačka osebno sicer ne napada, tem bolj pa njegovo politiko in njegovo okolico. Doslej so mačkovski listi molčali o tem puntu, ker pa Križevčani le ne umolknejo, se je končno spravil nad nje »Obzor«. Seveda pa je malo težko zavračati pametno zahtevo, ki jo postavlja »Dom«, naj HSS poskuša priboriti Hrvatom resnično enakopravnost v državi in naj se ne omejuje le na jalovo politiziranje. »Dom« zavrača tudi znano geslo, da Hrvatje lahko čakajo makar še 100 let. »Obzor« pravi, da je tako pisanje izdajstvo nad hrvatsko stvarjo, in dokazuje, da se HSS ne sme za nobeno ceno sporazumeti z nobeno stranko, ki temelji na jugoslovenski ideologiji- širjenje ilegalnih letakov V »Hrvatskem dnevniku« čitamo: »Sodeč po pisanju »Vremena« in »Samouprave«, sta Beograd in Srbija obsuta z letaki. Današnja (torkova) i Samouprava« je posvetila borbi z letaki dolg uvodnik. Ostro obsoja i ton i vsebino teh letakov, češ da so zloraba tiskane besede in »zločin proti logiki naših demokratsko-po-litičnih zakonov«. »Samouprava« se sprašuje, kdo širi te letake, in izraža mnenje, da delajo to zunanji neprijatelji. Baje so letaki že tako številni in pogosti, da jih tudi najbolj radovedni ljudje nočejo več sprejemati, ko jim jih ponujajo po ulicah, ali jim jih pošiljajo po pošti. V teh letakih skušajo po mišljenju »Samouprave« zunanji neprijatelji dajati sugestije za urejevanje naših notranjih vprašanj. Glavno glasilo JRZ apelira na vse državljane, naj tem letakom ne verujejo. Obenem poziva pristaše JRZ, naj na letake ne odgovarjajo s svojimi letaki, saj imajo svojo strankino glasilo, ki odgovarja, kar je potrebno. Pač pa je skrajni čas, da oblasti energično in hitro nastopijo proti tej borbi z letaki.« Za ptičke brez gnezda Pred novo omejitvijo cerkvenega vpliva na vzgojo v Nemčiji ßeriin 25. avgusta, d. Angleški poslank v Berlinu Neuville Hendcrson se bo na povabilo udeležil narodno-soc;alističnega kongresa v Niirnbergu, kjer pa se bo mudil samo en dan, namreč 10. septembra. V Nürnberg bo prišel tudi francoski poslanik. Zanimivo jc to v toliko, ker doslej diplomatski zastopniki zapadnih velesil niso p r ;sos t vo va li niirnberškim strankarskim kongresom, v prvi vrsti zaradi bojazni, da ne bi govori narodno-socialističnih voditeljev povzročili diplomatskemu zboru kakih ncprilik. OdIoč:tev, ali bo zastopal poslanika Dodda. ki je na potovanju, kak član ameriškega poslaništva, še ni padla Rusija vsekakor ne bo zastopana na kongresu v Niirn-bergu. Angleški in francoski poslanik bosta v Niirnbergu prisostvovala le sprejemu di- plomatskega zbora in paradi Hitlerjeve mladine. V političn;h krogih pričakujejo, da bo na letošnjem niirnberškem kongresu v ospredju cerkveno vprašanje in da bodo ob tej priliki proglašene nove odredbe o nadaljnji omejitvi cerkvenega vpliva na vzgojo mladine v Nemčiji. Dejstvo, da se bodo nemški katoliški škofi sestali te dni v 1 uldi na konfcrcnci, smatrajo kot znak, da presojajo v katoliških krogih položaj kot zelo resen. Monakovški nadškof kardinal Faulha-ber in miinsterski škof Galcn bosta po konferenci v Fuldi odpotovala v Rim, kjer bosta poročala o položaju katoliške cerkve v Nemčij:. Včeraj je državni tajnik Mackensen sprejel papeževega nuncija Orscniga, s katerim je imel dajši razgovor. Sandler v Varšavi Varšava^ 25. avgusta. AA. Danes ob 16.40 je prispel z letalom na uradni obisk v Varšavo švedski zunanji minister Sandler. V njegovem spremstvu je generalni tajnik zunanjega ministrstva Günter. Na letališču so ga pozdravih zunanji minister Beck, njegov pomočnik Szembek, švedski poslanik v Varšavi, poljski poslanik na švedskem, zastopniki zunanjega ministrstva in mesta Varšave. Poljskj listi prisrčno pozdravljajo obisk švedskega ministra in poudarjajo pomen sodelovanja obeh držav, enakost njune politike in prijateljske zveze, ki ju družijo Finančni ukrepi francoske vlade Pariz, 25. avgusta. AA. Na današnji seji vlade sta predsed nik Chautemps in zunanji minister Delbos poročala o položaju na Daljnem vzhodu, finančir minister Bonnet pa je predložil celo vrsto uredb gospodarskega značaja z zakonsko močjo, ki jim je med drugim namen dognati, kako se vrši anketa o sedanjih razmerah v francoski produkciji in sicer v vsaki važni panogi industrije posebej. Nameravana je cela vrsta ukrepov, za olajšanje mobiliziranja državnih fondov in zasebnega tržišča. Na seji so sprejeli tudi razne druge ukrepe o finančni kontroli. Gradbeni minister Queuil-le jc poročal o poteku pogajanj s francoskimi železniškimi družbami za novo ureditev državnega železniškega omrežja, notranji minister Dormois pa je izročil predsedniku republike Lebrunu, ki je predsedoval seji, v podpis odbor, po katerem se kantonske volitve razpišejo za 10. in 17. oktobra. Po sej-', ki je trajala do pol 13. so zvedeli, da je vlada sprejela v načelu sklep o ukinitvi lOVo dajatve na kupone francoskih rent, nastalo pa je vprašanje, ali naj ta ukrep velja tirdi za kupone vrednostnih papirjev, ki so izenačeni z državnimi rentami, kakor n. pr. železniške obveznice. To vprašanje naj prouč; finančni minister s prizadetimi tovariši, tako da bo mogla vlada o tem končno sklepati na prihodnji seji. Šele na tej seji bo sprejet odlok o ukinitvi lOVo davščine na državne vrednostne papirje. Prihodnja seja bo v torek dopoldne. Hrvatski socialisti in mačkovci šibka stran radičevske stranke je bila od nekdaj ta, da ni znala pridobiti hrvatskega delavstva in da mu v stranki ni nikoli pustila do besede. Bržčas so se voditelji bali, da bi morali deliti oblast z zastopniki delavstva. Sedaj poskušajo mačkovci z vsemi silami, da bi popravili to pogreško prošlosti. Ustanovili so svojo lastno delavsko organizacijo, Hrvatski radnički savez (HRS). Čeprav ga forsi-rajo na vso moč in skušajo tudi delavstvo terorizirati, kjer se le da, ne morejo doseči pravih uspehov. »Slobodna ri ječ", glasilo hrvatskih socialistov, razpravlja tudi v zadnji številki o tem prizadevanju in ■med; drugim pravi: •. , »Mi s18«. I. zvezek, k{ je izšla v Zagrebu v založbi Miles. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Zračna depresija je prešla s Panonske nižine v južne predele Jugoslavije in s? je deževno vreme razširilo na večji severni del Balkanskega polotoka. Oblačno in deževno je v vsej srednji Evropi, le tu pa tam je nekoliko jasno. Drugod v Evropi prevladuje jasno vreme. V Jugoslaviji je povsod oblačno razen na skrajnem jugu, kjer je še neholiko jasno. Dežuje od časa do časa skoro v vseh predelih. Nekoliko se je zjasnilo samo v severn-^m delu dunavske banovine. Zemunska vremenska napoved: Pričakuje se postopno zboljšanje vremena. Nekoliko dežja bo samo tu pa tam. Toplota se bo nekoliko dvignila. Zagrebška: Vedro, temperature se Vodo dvignile. Dunajska: Po večinrl solnčno in toplo, toda velika možnost krajevnih neviht. ZDRUŽENJE VOZOVNIH PREGLEDNIKOV DRŽ. ŽEL. Ljubljana »poroča vsem tovarišem, da Je naš član, gospod Anton Grgurič vozovni preglednik drž. žel. dne 24. avgusta t. 1. tragično preminuL Pogreb pokojnika bo danes popoldne ob 15.30 iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ohranimo pokojnika r lepem spominu I »JUTRO« št 198 3 Četrtek. 26. Vin. 1WT Zagonetha zaloškega zločina Preiskava je zbrala prve sledi za razbojnikom iz zaloškega gozda Ljubljana, 25. avgusta Ves! o krvavem roparskem napadu na pisarniškega slugo Josipa Ostreža z zaloškega kolodvora je v vsej okolici vzbudila nadvse živahno zanimanje in obžalovanja vredni dogodek je predmet intenzivnega razpravljanja in ugibanja v vsej javnosti. Ljudska govorica že ve naznačevati nekatere smeri, v katerih bi bilo treba iskati razbojnika, a kar je uradna preiskava doslej prinesla konkretnih ugotovitev, nobena izmed njih še ne kaže kakšne trdnejše sledi. Za dogodek se je na prošnjo vevške orožniške postaje že včeraj pozanimala tudi policije Ica uprava v Ljubljani, odkoder 60 dedektivi takoj pohiteli na kraj napada s policijskim psom. Toda tudi prizadevanje policijskih organov ni moglo roditi razveselivejših uspehov in policijski pes je pobeglega napadalca sledil iz gozdiča, kjer je bil rop izvršen, preko železniške proge in mimo smodnišnice onkraj aerodroma do Spodnje Zadobrove, do kamor so neznanega 6umljivca videle bežati tudi nekatere priče. V Spodnji Zadobrovi 6e je policijski pes ustavil na dvorišču posestnika Ivana Zabukovca, kamor se je bil razbojnik nazbrž zatekel, nato pa je poiskal eno izmed stranskih steza, da je izginil neznano kam. Preiskava pa je o dogodku samem ugotovila nekatere zanimive podrobnosti, ki pričajo, v kako nenavadnih, svojevrstnih oko-Ivčinah je bil izvršen ta roparski napad. Načelnik zaloške postaje g. Marko Zupanič ie nesrečnega Ostreža orisal kot izredno marljivega, poštenega, zanesijicega uslužbenca, ki je užival pri svojih šefih splošno zaupanje, in zato so mu poverili tudi najodgovornejše nosle. V Zaioqu je služil že od leta 1917. Zaloški kolo 3vor ina precej živahen promet in v blagajni se mu vsak dan nabere od 30 do 60.000 Din, ki jih sproti oddajajo na poljsko pošto na naslov ljubljanske železniške direkcije. Denar je skoraj zmerom nosil Ostrež na pošto, samo kadar je bilo za manjše zneske, je namesto r;ega opravljal ta posel kdo drug. V tej i funkciji je Ostrež hodil od Zaloga do pevice Marije vselej med 9. in 10. uro. Pri neki nesreči je bil izgubil desno oko, tudi na levo je malo kratkoviden in zaradi tega se pri hoji nikoli ni oziral okrog, temveč je zmerom gledal v tla pred seboj. Vse te okolnosti je moral neznani razbojnik jema-t v račun, ko ga je včeraj pričakal v gozdu in ga s kolom udaril po glavi od desne strani. Tik pred gozdičem, kakšnih 50 korakov «d kraja, kjer je kmalu nato sledil napad, -toji hiša posestnice Ane Bacciavile. Baccia-vilova je prav tedaj stala pred hišo s stanovalko Ano Tomšičevo in obe ženi sta od daleč videli moža, kako je z aktovko jx>d pazduho stopil po stezi v gozd. Tomšičeva ie imela nekaj opravkov v drvarnici, a po nekaj minutah se je vrnila v stanovanje. Ko se je čisto slučajno ozrla skozi okno, je opazila, kako je Ostrež prišel nazaj, kako se je opotekel, kakor da je pijan, v roki je držal robec in se prijemal za glavo. Bila je prepričana, da mu je prišlo slabo in da še zato vrača proti domu ali na postajo. Nadvse zanimivo je pač, da Bacciavilova in Tomšičeva, ki sta se gibali komaj kakšnih 0 korakov od kraja napada, nista Čuli no-enega vzklika in nista videli nobenega sumljivega človeka prihajati ali odhajati, povrhu pa se je vsa reč odigrala z nenavadno brzino. Udarec je bil tako hud, da je Ostrež na mah izgubil zavest in se zgrudil v krvi, a že čez nekaj minut se je predramil in zbral toliko moči, da je lahko vstal in šel. Bil pa je očitno toliko omoten, da ni mogel zaklieati na pomoč in da mu ni moglo priti na misel, naj zavije v najbližjo hišo in obvesti ljudi, temveč je šel naravnost proti kolodvoru, da vso nesrečo najprej sporoči svojemu šefu. Ko je prišel na postajo, je imel še dovolj moči, da ee je na kratko izpovedal, a njegovo stanje je bilo v resnici od minute do minute obupnejše in bre^z odlašanja so ga morali prepeljati v bolnišnico. Vevški orožniki so pod vodstvom svojega komandirja Sušnika takoj začeli poizvedovati za razbojnikom in njihovo prizadevanje je kmalu zbralo nekaj tehtnih dokaziL Zanimivo je pa, da razen prebivalcev Baeciavilove hiše niso opazili ničesar sumljivega tudi neki sosedje, ki so delali na polju, kakšnih sto korakov od kraja napada, a ničesar sumljivega ni opazil tudi upokojeni železničar Anton Ce par, ki je malo pred Ostrežem šel skozi gozd. Pač pa je izpovedal železniški delavec France Baje. ki stanuje v baraki VIII, nedaleč stran, da je takoj po dogodku videl neznanega človeka, kako je pribežal iz gozdiča in tekel čez progo proti smodnišni-ci. Videl ga je iz daljave kakšnih 200 m in po njegovem opisu je bil begunec gologlav, oblečen v hlače svetlejše barve, a pod pazduho je nekaj tiščal. Malo dalje sta videla begunca tudi sinova posestnika Svetka iz Slap, France in Karel, ki sta na njivi blizu smodnišnice okopavala krompir. Po njuni izpovedi je begunec tiščal pod pazduho suknjič, v njem pa je imel najbrž zavito aktovko z uropanim plenom. Bežal je proti Zadobrovi. Karlu Svetku se je neznanec zazdel sumljiv in je nekaj časa še tekel za njim, a je kmalu opustil lov. Ko sta se brata malo pozneje vračala proti Devici Mariji, so jima na postaji sporočili, da je bil izvršen zločin. Po njunem opisu je bil sumljivec 35 do 40 let star, koščenega, širokega obraza, kostanjevo svetlih, razmršenih, dolgih las, telesno močan in plečat, oblečen v zamazano, napol belo srajco z razcefranimi rokavi, v gibanju neokreten in tos, a hlačnice je imel zavihane čez kolena tako, da so mu zamazane spodnjice visele do gležnjev. Vevški orožniki so takoj včeraj telefonično in brzojavno obvestili o razbojniškem napadu državno tožilstvo, sresko načelstvo, žan-darmerijske pcetaje v vsem okolišu od Kamnika do Medvod in Zagorja, posebej pa še poveljstva litijskega, kamniškega in logaškega žandarmerijskega voda. Kakor dajejo slutiti vsa znamenja, morajo biti roparju razmere na zaloškem kolodvoru precej dobro znane, in zato ga najbrž ne tx> uspešno iskati med običajnimi vsakdanjimi grabeži in razbojniki, temveč v krogu ljudi, ki so imeli nekoč s železnico okrog Zaloga kaj več opravka. Vevški orožniki in njihovi tovariši iz sosednjih krajev so bili danes ves dan na terenu in ne more biti dvoma, da to razbojnik že v doglednem času v rokah pravice. Kakor nam proti večeru poročajo iz bolnišnice, se je Ostreževo stanje popoldne za spoznanje obrnilo na bolje, a njegovo življenje še zmerom ni iz nevarnosti. Po katastrofi nova pomlad v Bučah Drevje se je razcvetelo, vinska trta zeleni Buče, 25. avgusta. Kmalu bo pretekel mesec dni, kar je v Bučah v šmarskem srezu uničila toča polja, sadonosnike in vinograde. Nad pet milijonov din je bila ocenjena škoda samo v bivši občini Buče. Ljudje s strahom pričakujejo zime, saj ne bodo imeli nobenega živeža niti denarja za obleko. Potrebna bi bila izdatna pomoč od banovine in države v živežu in denarju, saj drugače niti v šolo ne bodo mogli pošiljati svoje dece. Če bi danes pripeljala pot tujca v Buče in v okolico, bi se začudeno oziral okrog in zdelo bi se mu, da je pre- spal vso dolgo zimo ter se prebudil pomladi, v maju. Vinska trta je pognala močne mladike in nastavilo se je polno grozdja, ki bo v teku 14 dni začelo cvesti. Jablane in hruške cveto kakor pomladi. Čebele, ki so si v teh tednih po toči izpraznile vso zalogo, pridno obletu je jo cvetje. Ako ne bi bilo na poljih okleščene koruznice in praznih fižolovk, po sadovnjakih in ob poteh pa izruvanega drevja, bi popotnik mislil, da je prišel v srečno deželo, kjer imajo vsako leto dve pomladi in dve žetvi. Prilagamo Vam šopek dehtečega cvetja • • Padel je stari hrast. Na pragu stoletnice je umrl Ivan Jurca Dne 17. avgusta je zopet padel eden izmed starih, grčavih hrastov, zvestih čuvarjev slovenstva na našem Primorskem skozi vso drugo polovico preteklega stoletja, pa prav do poslednjih dni, Ivan Jurca. Rodil se je v Gorenjah leta 1838. 2e z osemnajstim letom se je porod5! in slavil po vrsti srebrno, zlato, diamantno in železno poroko. V srečnem zakonu se mu je rodilo šest otrok, od katerih živita še dve hčeri in sin. Ob njegovi smrti žaluje za njim veliko število potomcev in src&r 28 vnukov in 20 pravnukov. V svojem rajstnem kraju je dolga leta županoval. zraven pa se je še posebno rad bavil s sadjarstvom. Bil je eden od prvih, ki je začel uvajati pri nas nasade na veliko. Zaradi zaslug, ki si jih je pridobi kot predsednik kmetijske podružnice v Gorenjah, mu je družba podelila posebno diplomo. Prav do zadnjega je delal v svojih ljubljenih sadovnjakih: ogrebal čebele, obrezoval drevje in popravljal orodje. Se pred tremi leti je obiskal Ljubljano 'n Ma- ribor in nihče ne bi prisodil živahnemu, kakor sveča ravnemu možu 96 let. Prijetno je bilo sedeti v njegovi družbi in ga poslušati, kako je z njemu lastno originalnostjo pripovedoval svoje doživljaje: kako je za časa velike lakote dobil za voz oglja 5 kg koruze, kako so na vozovih, ki so bili narejeni samo iz lesa, vozili krije na prodaj v Trst, kako se je sam učil čitati m pisati in kako je b"'l priča mnogim dogodkom, ki jih mi vemo le še iz zgodovine. Ko so prišli Italijan-, je bil on edini, ki si vkljub grožnjam in pritisku ni pustil iz-premeniti imena v Giorgio. Ko so krušili slovenske napise s spomenikov, si je dal postaviti grobnico s slovenskim imenom in posvetilom. Bolezni skoroda ni poznal. Do zadnjih dm je bil čil in čvrst, še čital je brez očal. Šestnajstega pa je potožil, da se čuti nekam trudnega. Naslednji dan je, kakor bi hotel zadremati, zaprl oči — in je zaspal za vedno. Časten ostani njegov spomin med nami! Premalo mlečnih izdelkov na Gorenjskem Sirarstvo in mlekarstvo še ni dovolj razvito Radovljica, 24. avgusta Ze pred vojno in takoj po vojni smo posvečali pozornost planinam v Bohinju. Za podvig živinoreje se je zelo zavzemaj pokojni župnik Piber in je dosegel tudi prav lepe uspehe. Jako delaven je tudi bivši agrarni komisar g. dr. Spfller-Muys. Nekaj Bohinjcev se je bilo šolalo v eirarstvu v Svici in nato skušalo prenesti priučeno na domača tla. Toda žal uspehi niso bili trajni, kakor se je pričakovalo. Temu je v glavnem povod pomanjkanje kapitala. Kmetje, člani mlekarskih zadrug, ne morejo čakati na denar in zato se pri nas v mnogih primerih prodaja premlad sir. Pa tudi za moderno urejene sirarne in za shrambe ne-d osta je denarja. V naših lepih planinah ne-vtdimo tistega napredka, ki bi ga lahko imeli in bi bil zelo potreben prav zdaj, ko se je jel v vsem radovljiškem srezu razvijati tujski promet. Kako veliko je pomanjkanje mlečnih izdelkov poleti v radovljiškem srezu, kjer naj bi bila živinoreja ena izmed glavnih gospodarskih panog, potrjuje dejstvo, da hodijo okoličani kupovat 6irovo maslo v mesto, v Radovljico, kjer 6o prav za prav nastanjeni le trgovai in obrtniki in je le v okolici nekaj kmetov. Pridelki teh pa poleti niti ne zadostujejo za Radovljico samo. V Radovljico prihaja sedaj maslo z vseh vetrov ; iz Ljubljane, Naklega in celo s Štajerskega. In kljub temu se dogodi, da v Radovljici niti za drag denar ne dobiš masla. Navadna cena maslu in sladke smetane za kilogram je 32 din. Plačevali pa so jo Se tudi po 84 din. V Kranju pa r mlekarni prodajajo tako imenovano fino čajno maslo celo po 38 din kg. Iz tega se kaj dobro ra/zvidi, da zadev-Sčine glede živinoreje in posebno mlekarstva v radovljiškem srezu niso v skladu t razvijajočim se turizmom. Tega ne morejo urediti kmetje sami. Trelba je. da se za to stvar zavzamejo državni gospodarski činitelji. Vzrok našega splošnega kmečkega gospodarskega nazadovanja namesto napredovanja je pomanjkanje splošnega državnega gospodarskega načrta. Posamezne pokrajine se morajo izpopolniti v pridobivanju dobrih proizvodov, za katere pa je tudi treba najti in urediti trg posebno takrat, ko doma preositajajo. Zelo lep primer naše nerodnosti imamo prav pri pomanjkanju mlečnih izdelkov v radovljiškem srezu v poletnih mesecih. Kakor že v uvodu rečeno, 6e sirarstvo in mlekarstvo v radovljiškem srezu ni tako razvilo kakor se je pričakovalo in to kljub dobri volji mnogih naših živinorejcev. Zelo važen vzrok, da, se kmetje bolj ne posvetijo živinoreji in mlekarstvu in zato manjka v poletnih mesecih mlečnih izdelkov, je tiudi v tem, da v vseh ostalih mesecih v letu ni odjemalcev za naše kmečke proizvode. Kam z mlekom, sirom ini maslom takrat, ko odidejo letoviščarji? V tovarnah je to lahko. Kadar je sezija, takrat se dela; blago, ki ostane, pa se shrani za drugo se-zijo. Kaj pa naj naredi kmet z živino in mlekom? Prav temu vprašanju bo treba posvetiti posebno pokornost v našem srezu. Seveda pa bo treha to spraviti tudi v sklad z bremeni in dajatvami ki se terjajo od kmeta ne glede na to. ali kmet blago dobro ali neugodno proda. Armada 1,144.848 pridnih stavcev bi morala sesti za moderne stavne stroje in delati eno leto, noč in dan, če bi hotela postaviti orjaški »letnik« iz vsega našega, v 140 letih izdanega tiska slovenskih no-vin. Na novinarski razstavi bo6te videli, kako to gre dandanes naglo in pretirali boste donna vrstice časopisov v zavesti, da vam je zdaj znana uganka, kako nastane ljubi gost, ki ga prejmete vsak dan v hišo. Velikanska ploskev potiskane površine naših novin je požrla nad 37.000.000.000000 črk jih zlila v 1.002,.167.002.400 vrst in pokrila svinčeno ploskev 2,754.980 strani, ki so jih pionirji našega novinarstva in nasledniki uredili. Ce bi te svinčene kolone, v širini stolpičev naših dnevnikov zvrstili eno za drugo, bi dobili 4,132.470 kilometrov dolg svinčeni trak. In če bi ta neznansko dolgi trak svinčenih vrstic skrajšali na polmetrsko širino, bi s to krhko preprosjo lahko še trikrat opasali zemljo, potegnili trak dalje na luno in tamkaj pritrdili. Celjani nam v radiu predstavijo Dobrno Izvrsten spored današnje radijske reportaže Ko smo v torek zvečer odprli svoje radijske aparate ter jih zvezali s kratkovalovno radio postajo Centralnega presbi-roja, smo vedeli, da se nam bo v radijski reportaži iz Kamnika nudil lep glasbeni užitek. Na sporedu je bil nastop pevskega društva »Lire«. To društvo obstoja skoraj že 55 let ter je v dolgi dobi svojega delovanja želo že lepe uspehe. Pod roenitim banovinskim zdraviliščem, ki je znano ne samo doma,. temveč tudi v inozemstvu. Dobrna nam je pripravila v resnici umetniški spored. Na koncertu, ki ga bomo drevi od 21.45 do 22.30 poslušali v kratkovalovni postaji v Beogradu, bodo sodelovali dlični umetniki, tako koncertna pevka gospa Helena dr. Rajhova, pi-anistinja gospa prof Mi rea Samcinova, vodstvom svojega pevovodje g. Orila Vremšaka nam je društvo mudilo v resnici izbran spored naših pesmi. Koncert tega društva v radijski reportaži je ponovno potrdil sloves tega marljivega, discipliniranega in na visoki glasbeni stopnji stoječega ztoora. s tem je tudi to društvo mnogo doprineslo v propagandni akciji za naša letovišča. Drevi se bomo zvezali z Dobrno, z zna- ravnabelj Glasbene matice v Celja, prof. Karlo Sanein ter gg. Maks žumer, Mario Sancm in Valter Jegrišnik. Spored tega prenosa je tako skrbno izbran, da bo zadovoljil tudi razvajene prijatelje glasbe. Kakor običajno bo kratkovalovna postaja v Beogradu oddajala tudi predavanja o Dobrni, tn sicer ob 13.45 v srbskohrvat-skem, ob 20. v francoskem, ob 2015 v italijanskem in ob 21.30 v nemškem malo ur vas loči od ABBAZI JE modnega morskega kopališča Velika kopališčna sezona — Slavnostne prireditve — Družabno življenje — kateremu kopališču daje inozemska elita prednost. LAURANA: kopališče, oddaljeno 10 minut od Abbazije. Nabavite si hotelske in bencinske bone. železniške olajšave od 50—70%. Pojasnila daje: ENTT, Petra Kočiča br. 6, Beograd, Azienda di Soggiorno, Abbazia in vse potniške in tujsko-prometne pisarne. H bbazla JESENSKA SEZIJA HOTEL QUISISANA & EDEN zahtevajte NAJMODERNEJŠI KOMFORT — NAJBOLJŠA CENTRALNA LEGA PROSPEKTE DUNAJSKA KUHINJA Lg T Slike z učiteljskega kongresa Skoplje, 24. avgusta. Slovenski delegatje JUU smo v soboto dospeli v Skoplje na kongres. Večina je prevozila do sem nad 1000 km. Predsednik dravske sekcije g. Metod Kumelj je dospel s člani glavnega odbora že v petek in so uredili vse potrebno glede prenočišč in ostalega. Glavni odbor je imel v soboto zjutraj sejo, priprav"! je vse potrebno gradivo, obiskal je ugledne osebnosti: bana g. Marka Novakoviča, mitropolita Josifa in druge. Glavni odbor tvori kakih 60 članov iz vseh krajev Jugoslavije in mu načelu-jejo g. Dimnik H Ljubljane, g. Kranjčevič iz Zagreba in g. Dimitrijevič iz Beograda; bil je soglasen v vseh sklepih. Seja je bila v krasni, moderni šoli carja Dušana. Skoplje poklanja veliko pažnjo osnovnemu šolstvu, zadnja leta so postavil* kar štiri šolske palače. V soboto popoldne je bil prvi sestanek delegatov. Do zadnjega kota so napolnili obsežno Narodno gledališče, moderno stavbo na levem bregu Vardarja. V imenu var-darske sekcije nas je pozdravil njen predsednik, na vse pozorni Marko Cvetkovič. Dnevni red je obsegal zgolj tehnične zadeve skupščine. Opozicija prot* sedanji upravi JUU pa je izpustila poizkusni balonček. K besedi se je oglasil vodja opozicije Miloš Matovič, upravnik beograjske poizku-sne šole, ki je napadel med drugam priljubljeno učiteljsko organizatorko go. Maro Krstonošicevo. Predsednik Dimnik mu je zato odvzel besedo. Matovič pa je pozval k eksodusu svoje pristaše, ki so res zapustili gledališče in šli zborovat zase. Večina je nato soglasno za vršila dnevne, red. Zvečer je bila svečana razsvetlitev Dušanovega mostu preko Vardara, na mno- gih krajih so bili pozdravni večeri v čast gostom. Mesto je zaradi smrti Nj. Svetosti patriarha Varnave v žalosti in so na hišah še žalne zastave. Pred Oficirskim domom je svirala vojaška godba in tu se je hladilo na stotine domačinov in kongresi-stov. Skoplje ima zelo hladne večere in noči pa pekoče dneve. Promet in živžav traja vso noč. Ze na vse zgodaj pokaže solnce svojo moč. Nedelja je bila posvečena slovesnemu delu. Navzočih je bilo nad tisoč učiteljev, glavne lože pa so zasedli zastopniki kralja, bana, komandanta armije in drugih odlični-kov. Programatičnd govor g. Dimnika je bil deležen čestih odobravanj. Ob burnem pozdravljanju smo odposlal" brzojavke Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu namestniku. Zatem so pozdravljali skupščino razni predstavniki; starešina Sokola. Metropolit Josif je poudarjal vzgojni vpliv učitelja in duhovnika; pred kratkim upokojen« profesor Rado je Kneževič, predsednik Profesorskega udruženja, je žel za pozdrav pohvalo večine, manjšina pa je vpila, da mu ne dovoli nadaljevati govor, ker je trdil, da je bilo preteklo leto čas trpljenja in muk. Ob gromozanskem vzklikanju večine, ki je zahtevala, da prof. Kneževič nadaljuje govor in ob protestih manjšine, je na priporočilo policijskega komisarja zaključil ugledni gost svoje besede. Energično je posegel vmes policijski komisar, ko je pozdravil zbor upokojeni profesor vojne akademije g. Mile Pavlovič, ki je prinesel pozdrave Narodne odbrane ' .. Sele čez čas je pričel stari učiteljski veteran g. Kapetanovic iz Prištine obnavljati zanimive spomine iz časov turškega robstva. Njegovo predavanje o vlogi učitelja za osvobojenje Južne Srbije je od-gmilo zaveso težkih dni, ki jih ima ta pokrajina za seboj. Volitve v razne skupščinske odseke so prinesle bojno glasovanje; vloženi sta bili dve listi. Po tajnem glasovanju je bilo oddanih za Dimnikovo listo 299 glasov, za opozicijo pa 113. V vsak skupščinski odbor je prišlo I» 6 članov s prve in po 3 člani z druge liste. Clan volilnega odbora je bil tudi učitelj g. Franjo Roš iz Celja. V nedeljo popoldne so bile seje ram ih skupščinskih odborov. Ostala delegacija se je razdelila v tri .tìcupimie in je šla počastit spomin tistih, ki so omogočili, da je danes Skoplje svobodno, jugoslovensko. Položili smo vence na spomenik padlih junakov in na spomenik padlih dijakov_ — Sledntfega je izdelal Lojze Dolinar in je med najlepšimi v Skoplju. Obilo delegatov je odhitelo v Hram slave, majhno, zelo okusno in. umetniško izdelano cerkvico, kjer so shranjene koetj kakih 10.000 padlih borcev. Zvečer je Narodno gledališče priredilo svečano predstavo »Pečalbare«. Napisal je igro mladi pisatelj Panovič po noveli starega učitelja Andjelka Krstiča Drama prikazuje življenje iz okolice Detara, od koder odhajajo težaki v svet, da M prinesli domov denar. Delo prikazuje pestro življenje našega joga. pisano je v narečju, zato so mu slovenski gledalci težje sledili, oduèevljemi pa smo bili vsi nad posrečenimi prizori in umetniškim podajanjem. V ponedeljek ob 8. je bilo že spet vse na svojih mestih, ko so prišla v razpravo poročila raznih odsekov Huda burja je bila okrog verifikacije mandatov. Iz dravske banovine, ki je poslala na zbor 75 delegatov, ni bUo nikakih ugovorov. Skupščina Je v vsem verificirala 415 po- ; je bilo Obsojeno po učiteljskih predstavni-cblastil. Manjšina je zahtevala, da se po- j kih Beograjsko »Vreme« je v ponedeljek trdijo tudi ostali sporni delegatje, čeprav j poročalo, da učiteljstvo ni dalo besede g. so nekatere poslali na skupščino kar sreski šolski nadzorniki in jim izstavili tozadevne poverilnice. Po raznih okoliščinah je opozicija proti sedanji upravi in strnjenemu delu učiteljstva napredovala-Na lanski skupščini v Novem Sadu je bilo za JRZ le 26 glasov, letos pa 113 iskrenih pripadnikov. Dočim je večina mirno prisostvovala razpravam in poročilom, je bila opozicija zelo živahna. Domala vsako razpravo so skušali ovirati. Saj vemo. kako lahko ovira delo velike množice peščica nemirne-žev posegel je vmes policijski komisar, ki je zapre til, da bo dal ob ponovnih motnjah izprazniti balkon in galerijo. Delegacij pa je zapretil, da bo dal skupščino predčasno zaključiti, če bo še kaj prerekanj. Videč, da je možen predčasen razpust skupščine, je večina podala nujen predlog, da naj bo v takem primeru potrjen obračun in vsi predlogi, ki jih je stavil glavni odbor v razpravo kongresu. Predlagatelji pa so izrekli željo, naj se o vsem razpravlja po dnevnem redu, ker žele mirnega poteka skupščine. Predlog je bil od vseh, ki jim je napredek stanovske organizacije pri srcu, z veliko večino sprejet, manjšina pa se je za nekaj časa pomirila, ko je uvidela, da ima sedanjja uprava v rokah obširna pooblastila za primer predčasnega zaključka Obilo govoric in komentarjev je vzbudilo poročilo beograjske radijske stanice, kj je javila da bodo drevi zborovali učitelji člani JRZ v Skoplju; o Samem kongresu JUU, ki mu je prisostvoval tudi odposlanec Nj. V. kralja, pa ni radio javil niti besede. Tudi teodenciozno poročanje gotovega dela dnevnega časopisja Kneževiču. Delegacija je obsodila tak način poročanja, prisotnemu g. Kneževiču so priredili večminutne manifestacije. Naposled je bil predlog, da Se g- Kneževič izvoli za častnega člana JUU, sprejet z ogromno večino Niti v enem primeru ni bilo soglasnih zapisnikov o delu skupščinskih odborov, kar je seveda oviralo hitro poslovanje. Opozicija ki je imela v vsakem odboru po tri člane, večina pa po 9, je oddala ločena poročila, vendar se ni mogla prav uveljaviti. Gospa Simičeva, nadzornica beograjskih ljudskih šol, je zamerjala vodstvu, da ne išče stikov z ministrstvom prosvete Odgovarjal ji je znani učiteljski prvak g. Lazar Belič iz Užic, ki je opisal dvakratni poset glavnega odbora JUU v ministrstvu, kjer so načeli vsa vprašanja kj teže učiteljski stan. Vodstvo organizacije stoji na čelu depolitizacije, organizacija kot celota se ne sme vdinjati politiki, dočim Se posamezni člani lahko opredelé po mili volji. ~ Ob nezmanjšanem zanimanju nabito polnega gledališča so nastopali delegatje, in iznašali predloge za napredek šolstva ter odkrivali rane. zaradi katerih trpi šola in učiteljski stan. »JUTRO« št. 198 4 Četrtek. 26. VIII. 1937 Armada kupcev je pripravljena! Ogromni iznosi bodo v jesenskih mesecih potrošeni za življenjske potrebščine. Sleherni človek kupuje jeseni, vsak po svoji moči. Cas je, da podjetniki, zlasti trgovski, vzpostavijo zveze z armado potrošnikov, ki že ugibajo, kje bodo najbolj ugodno nakupovali. »Jutrovi« inserati so jim najboljši vodič do res dobrih trgovin in drugih dobaviteljev. Takozvanih »stalnih odjemalcev« danes ni več. Moda, profinjen okus, vse večje izbere blaga in trgovskih podjetij, stalno inse-riranje modernih trgovcev, je stalnost odjemalcev odpravila. Trgovci to sami dobro vidijo. Današnji knpec izbira tudi trgovine, nele blago. Trgovci storijo prav, če v začetku sezij, z oglasi v »Jutru«, ki je predstavnik našega kupnomočnega občinstva, večkrat predstavijo javnosti svoje tvrdke. Z nekaj reklamnimi streli pokažite armadi kupcev pot k sebi! Domače vesti * Važna izprememba v redu letenja. Svo-ječasno je bilo napovedano, da bodo letala Oelaga, ki opravljajo redno letalsko potniško službo na zračni liniji Dunaj — Gradec — Celovec — Ljubljana — Sušak in nazaj, obratovala samo do 31. avgusta. Ker je frekvenca te, tndi za nas zelo važne zračne linije zelo velika, se je avstrijsko društvo Uelag odločilo, da bodo njegova letala na tej liniji obratovala do konca septembra po istem redu letenja, ki je bil v veljavi doslej. Z ljubljanskega letališča se dvigajo avstrijska letala na polet proti Sušaku ob 12.10 na polet proti Celovcu pa ob 13.00, v obe smeri samo ob torkih, četrtkih in sobotah. 4 Skrivnosten napad pri Domialah. Organi preiskovalnih oblastev se živo zanimajo za zagonetni napad, ki sta ga v soboto okrog polnoči izvršila dva neznanca na lastnika mehanične delavnice Konrada Pepela iz Mozirja ua državni cesti onkraj Ponižal. G Pepel je s svojim pomočnikom prejšnji teden montiral neke stroje v Podpeči. V soboto 6ta končala svoje delo, a sta se toliko zakasnila, da sta se šele okrog 22. z avtoin odpeljala proti Ljubljani in domu. Mimoer de sta se ustavila v neki gostilni v Domžalah, da povečerjata. Ko sta opolnoči nada ljevala vožnjo, sta kmalu opazila, da se je nekdo olesil na avto. G. Pepel je ustavil in istopil, tedaj sta pa od zadaj planil« nanj dva neznanca in eden izmed njiju ga je trikrat z nožem sunil v hrbet, nakar sta napadalca izginila v noč. Pepelov pomočnik je svojega gospodarja takoj odpeljal v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. * Naš častni konzul v Moravski Ostravi je postal g. inž. dr. Jaroslav Havliček, namestnik generalnega direktorja vit/ko viški h rudokopov. G. dr. Ilavličck je naš rojak. Njegov, že pokojni oče je bil ugledni zdravnik v Sremu, kjer se nanj ljudstvo spominja z veliko hvaležnostjo in spoštovanjem. Ni bil samo dober zdravnik, temveč tudi velik dobrotnik revežev. Mati dr. Havlička živi na rodbinskem posestvu v Moslavini-Popovači. Pestra častnega konzula, pa je znana zdravnica v Zagrebu. Inž. dr. Havliček jo odličen strokovnjak in si je z raznimi svojimi strokovnimi razpravami že razširil sloves daleč po svetu. Ko so v Zagrebu otvarjaU tehnično fakulteto, so mu ponudili profesorsko katedro, ponudlHo pa je odklonil, ker je bil obvezan že drugod. Daleč od svojega rojstnega kraja se celo zanima za naše razmero in, kadar bo šel v pokoj, se bo vrnil spet med nas ter se stalno naselil v Zagrebu. * Nov tolmač Ira ncnsrine. Predsedn išlvo apelacijskega sodišča v Ljubljani je imenovalo gospoda dr. Ivana Crnagoja, publicista v Ljubljani, Tyrseva cesta št. 2 (hotel Sloni za stalno zapriseženega sodnega tolmača za francoski jezik. * Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 68 z dne 25. t. m. objavlja uredbo z zakonsko močjo o pismeni izdelavi in podpisovanju sodnih določb v civilnih in kazenskih stvareh, če sta sodnik ali zapisnikar trajno zadržana. Nadalje navaja konkurenčne proge državnih železnic, pristop Afganistana k mednarodni konvenciji o zatiranju prometa in trgovine z nemoralnimi publikacijami, odpoved konvencije o nočnem delu žensk po Braziliji in razne objave iz »Službenih no vin«. 8&TM DElMOm SOIA ZA RITMIČHO CIMMAS7SKO IH UMETNIŠKI PIES. DUKIČEV GIOK-GAÜSVA ,VPIS DNEVNO ©D ta-14- IN 0 : v STEKLENI CA H . ' ORNJÀ r RADG O NA- - * O zaščiti Sremske Mitrovice pred poplavami so razpravljali na zadnji seji občinskega odbora in sklenili, da se bodo še letos lotil; graditve obrambnega nasipa oib Savi. Graditev že pripravljajo, ker je vlada pred meseci prispevala za gradbo nasipov ob Savi 200.000 Din. Ta kredit je se vel a zadosten samo za začetek in bo zdaj mitro-viška občina uvedla posebne dajatve za kritje vseh stroškov. V primeru, da. bodo od države pozneje določeni večji krediti, bodo prispevki občanom vrnjeni, ali pa se bo denar porabil v kake druge važne namene. * Nov planinski dom v Bosni. Na Vlašič-planini, na planoti, ki ji pravijo »Kraljica«, bodo sarajevski planinci v nedeljo položili temelje svojega planinskega doma. Dom bo zgrajen na višini 1520 metrov. Mala Shirley Tempie ZLATI KODRč< bo zabavala staro in mlado v svojem ljubkem filmu Da omogočimo mladini ogled tega filma, bo danes in jutri izredna predstava ob 16. uri popoldne. MlllllillllllllllllllM Elitni kino Matica. lllllllilllllllM PREDSTAVE ob 16., 19.15, in 21.15 uri.--- * Najstarejše Jugoslovene išče češki zdravnik dr. Pavel Viskup, ki je zdaj obhodil že vse naše južne kraje. V Južni Srbiji in Črni gori je našel okrog 200 stoletnikov. Vsakega je izpraševal o načinu njegovega življenja, o prehrani in delu, ter tako ugotovil, da so vsi ti najstarejši Ju-gosloveni najskromnejše živeli in pretrpeli tudi mnogo gorja. Prehrana teh stoletnikov ni v nobenem skladu z znanstvenim; teorijami, zakaj nekateri stoletniki so se vsa svoja dolga leta hranili samo s črnim kruhom in sočivjem, užili so le malo mesa, Zopet mraz — zopet Lutz peči, Ljubljana VII. zato pa več mleka in sira. Uživanje domačega žganja in kajenje ni oviralo dosege visoke starosti. Med trumo stoletnikov je posebno zanimiv po zapiskih češkega zdravnika črnogorski pastir Jovo Vujovič, ki je star 102 leti. Ta mož pripoveduje in je na njegovem obrazu tudi vidno, da je pred kakimi 50 leti postal žrtev strašne'bolezni — raka, ki se mu je prigloial od nosa do čelnih kosti. Takratni zdravniki go menili, da je mož izgubljen, a neki vaški padar je Vu-joviču priporočil, naj kuha neke posebne rastline ter s sokom izpira rane. To je pomagalo in pastir je preživel množico svojih zdravih rojakov in svoje zdravnike. Češki zdravnik zdaj vneto izprašuje starega .pastirja in njegove znance, da bi ugotovil zdravilno rastlino, ki je imela tolike uspehe. Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. ogi. reg. br. iso3/i936 * Z letalom v Celovec. Tri ure potrebujete, da se pripeljete z vlakom iz Ljubljane v Celovec, vrhu tega ste 'dostavljeni še neprijetnostim morebitnih ud, ki se dandanes tolik rat pojavlja a naših železnicah, kar Vas upravičeno spravlja v slabo voljo. Ce pa potujete z letalom, ste v dobrih 20 minutah že v Celovcu, pa ste deležni še edinstvenega užitka, ki vam ga nudi to potovanje s prelepim razgledom na našo Gorenjsko in Karavanke. Moderno trimotorno Jun-kersovo letalo družbe Oelak vozi vsak torek. četrtek in soboto. Ob 15. se dvigne v Ljubljani in prispe v Celovec že ob "Ì5.20. Vožnja na tej progi velja le 200 din. Družba petih oseb uživa 20%, od šest do deset oseb pa 30%> popusta od vozne cene. če se Vas zbere družba šest ljudi, se lahko peljete v Celovec že za 140 din. Ne zamudite ugodne prilike. Vse informacije dobite pri Aeropu-tu. telefon 3621. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1. * Prispevke za asirsko-kaldejske begunce zbira z dovoljenjem banske uprave g. Vardo Malek, delegat podpornega odbora. * Namesto venca na grob g. Jagodica je daroval g. Franjo Kušar, Tržič, Din 100 za gluhonemo deco v Ljubljani. * Nenavaden protest subotiških mesarjev. Nasvojem zborovanju so sn bo tiski mesarji soglasno sprejeli sklep, da bodo na tri mesece odpovedali svoje obrtnice. Vsi mesarji v Sabotici bodo po tem sklepu 24. no-vemlbra zaprli svoje lokale in. ustavili vse poslovanje. To je bilo sklenjeno zaradi tega, ker je občinska uprava odbila njihovo prošnjo, naj se občinska trošarina na meso zniža od enega na pol dinarja. Po treh mesecih bodo subotiški mesarji zaprli svoje lokale, da bi dali priložnost občinski upravi, naj ona sama otvori mesnice ter š8 prepriča, kako se da izhajati pri trošarinah, kakršne so zdaj. Subotiški mesarji nagla-šajo v svoji spomenici, da občida ninia pravice zahtevati od njih tako visokih trošarin, ko se n. pr. v Beogradu zahteva samo pol dinarja, v mnogih drugih mestih pa celo samo po 10 do 25 par od kilograma. Tekače (t epi he) največjo izbiro mt od din 15.— naprej nudi nova trgovina Goričar, Sv. Petra cesta 30. * Po velikem požaru v Preserju. Iz Radomelj nam še poročajo: sJutroi je že poročalo o velikem požaru, ki je divjal v znani Staretovi lesni industriji v Preserju pri Jaršah. Staretovo industrijsko podjetje je največje te vrste v kamniškem okraju. Leži ob cesti iz Preserja proti Radomlju in se-stoji_ iz več žag in tovarne za zaboje, jer-menice in razne lesene sestavne dele. Ogenj je objel strojnico in sosednje objekte. Spričo hude vročine je bila velika bojazen, da bo celo industrijsko podjetje postalo žrtev besnega požara. Prvi so bili na mestu gasil- Dom Ilirija — Planica nadm. višina 1000 m; 20 minut od žel. postaje, divna alpska priroda, zdrava klima. Od 1. septembra naprej posezijske cene, Din 50.— dnevno. * Hudourniki odkrivajo predzgodovinske ostanke. Gorski potok Globočica, ki izvira pod Ivančico, prinaša vsakokrat kadar zaradi nalivov močno narase, mnogo okame-nelih morskih školjk, okamenele ribe in dele okostja-, kar dokazuje, da je v pradavnih časih tam valovilo morje. Leta 1012. so našli v tem potoku okamenclo veliko morsko žel vrv, r> kateri je prof. Koch iz Za Treba izdal brošuro v hrvatskem in nemSkcm jeziku. Po zadnjem nalivu so valovi poroka vrgli na breg razne zelo važ,ne predzgodovinske predmete, ki jih zdaj motrijo v zagrebškem geološkem muzeju. DOBRNA pri Celju Za srčne, živčne in ženske bolezni ln vse one, ki so počitka potrebni! Akratoterma 37<> C, naravno ogljikovo-kisle kopeli. Izborni zdravilni učinki pri boleznih srca, živčev, ženskih boleznih, boleznih ledvic, mehurja, oslabelosti, kroničnih želodčnih in črevesnih katarjih. Krasen park, divna okolica. Od 1. septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.100.— do Din 1.650.— (Avtobus Celje—Dobrna in nazaj, soba, hrana, kopeli, zdravnik in takse). Zahtevajte prospekte! * Nesreča v rudniku. Blizu Tesliča se je v rndniku Rudopolje, ki je last privatnega podjetja, pripetila v skladišču eksplozivov huda nesreča. Miner Milko Sunarič je izbiral mine, da bi jih izročil delavcem, ki so odhajali na delo v rove. Prva mina, ki jn je potegnil iz zaboja, mu je. ko je na njej hotel ipričvrst.iti vijak, eksplodirala v roki. Nesrečnega minerja je pri eksploziji raztrgalo na kose, močno pa sta bila ranjena dva blizu stoječa delavca. Preiskovalna komisija je bila takoj sestavljena in so neki delavci izjavili, da je prišlo do eksplozije menda zaradi tega, ker se nekaterj eksplozivi shranjujejo predolgo v skladišču. * V Postojnsko jamo in k odkritju spomenika kralja Aleksandra I. dne 5. septembra t. 1. Voznina, skupni potni list, vstopnina v jamo in k jamskim prireditvam 66 din. Prijave sprejema še tekoči teden dnevno Zadruga železniških uradnikov ;Donu v Ljubljani, hotel Metropol, novo poslopje, I. nadstropje. ZDRAVILIŠČE Radio —Therm a, Laško. Radioaktivne termalne kopeli (37.5 C). — Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenji ženskih bolezni, arterioskleroze itd. Znižane cene od 1. septembra dalje pavftalna pcnMja za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100.—. V tej pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča! * K I N C 1 * 1 1 Ä MATICA Mala, a vendar najpopularnejša filmska umetnica Shirley Tempie v filmu ZLATI KODECKI nemški dialog Najboljši film za staro in mlado. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri tei. 27-30 LOGA u— Anton Gr«ruri? podlegel poškodbam. Vozovni preglednik Anton Grgurič, ki je v torek okrog 17. na glavnem kolodvoru tako nesrečno padel pod vlak, da so mu kolesa odrezala obe nogi in levo roko. je -Se v torek zvečer okrog 20. izdihnil. Reševalci so ga nekaj minut po nesreči prepeljali na kirurški oddelek in zdravniki so mu takoj posvetili najskrbnejšo pozornost, a Grgurič je izgubil preveč krvi, da bi bilo mogoče še misliti na rešitev njegovega življenja. Žalostne razmere, ki vladajo na našem kolodvoru in vobče v organizaciji naše prometne službe, so spet terjale pretežko žrt-^v. Pogreb tragično preminulega, v stanovskih krogih in med občinstvom priljubljenega železničarja to jutri ob 15.30 iz mrtvaške veže na Zaloški cesti. Pokojni Anton Grgurič je bil po rodu iz Delnic, v Ljubljani nima sorodstva, in pogreb mu bo oskrbela ljubljanska podružnica Združenja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, katere delaven član je pokojni bil. Poslednja ljybezen Ivana Straussa — kralja valčkov — v filmu NESMRTNE MELODIJU Komorni pevec Alfred Jerger, ^Jta* Holzschuh, Leo Slezak Predstave danes ob 19.15 in 21 15 uri- u— Šola Glasbene Matice bo sprejemala gojence ves dan 1., 2. in 3. septembra. V soboto 4. septembra je že razdelitev ur pouka v Hubadovi dvorani ob 15. in 16. Vse podrobnosti so označene tudi na velikih lepi-kih, ki bodo te dni nalepljeni po Ljubljani. u— Društvo »Tabor*. Drevj ob 20.30 bo redni članski sestanek s predavanjem. Po predavanju važne društvene zadeve. Vabljeni vsi prijatelji. Iz Celja Docent Dr. Jos. C H O L E WA Ordinira od 1. IX. TAVČARJEVA 9-1. od 11—12 in od 2—4 ure u— Novi grobovi. y Rožni dolini, Cesta na Brdo. je umrla ga. Jelica Hartmanova. Pogreb ugledne pokojnice bo jutri ob pol Anton Grobelšek. Pogreb bo danes ob 16.50. 16. — Xa Milčinskega ulici 79. je umrl g. — Pokojnima blag spomin, žalujočim na5«? iskreno sožalje! Vaše zdravje čuva „Lasfa" sladna kava u— Spet enkrat nekaj lepega za mladino. Hvala bogu vendar enkrat, film ^Zlati kodrčki« teče v kinu Matici. To je bilo že kar grdo od uiprave, da je pustila našo n est i pno mladino taiko dolgo čakati. Shirley Tempie in njen konjiček in njena ljubezniva družba i vsi že 14 dni tam na stenah kavarne »Zvezde« (v slikah namreč), filma pa od nikoder ni bilo. Kakorkoli, zdaj je tu. Mladina je navdušena. Starši zadovoljni. Shirley Tempie nas bo s tem svojim filmom (ki je menda res njen najboljši) vse pomladila Danes in jutri sta izredni predstavi ob 16. poglejte ta film, lep je! u— V ljubljanskih hotelih za čas letošnjega jesenskega ljubljanskega vHesejma že vse sobe rezervirane oziroma naročene. Zaradi tega uprava Ljubljanskega velesej-nta naproša vse one, ki imajo zasebne sebe za Čas vel esej ma na razpolago, da to prijavijo načelniku stanovanjskega odseka Ljubljanskega velesejma g. Dragu Šebeniku, pisarniškemu ravnatelju Mestnega načelstva (magistrat) v Ljubljani, ek«pedit. V „Menzi", Kolodvorska 8 — kosilo z mesom 5—8, večerja S—6 din ci iz Homca in Radomlje, ki so z veliko naglico napeljali cevi, da rešijo glavno tovarno, skladišče in parno lokomobilo. Kmalu so prihiteli še gasilci iz Mengša, Vira, Domžal, Stoba in Doba, tako da je bilo na mestu skupno 7 požarnik bramb. Združenemu naporu gasilcev se je posrečilo omejiti požar in ga proti jutru udušili. Pogorela sta* dva polnojarmenika, 1 samica, 2 cirkularki in strojnica. Uničeni objekti so bili zavarovani za 460.000, škoda pa znaša okrog 800.000 Din. Ker so uničeni stroji in bo trajalo precej časa do obnovitve, bo moralo v nekaterih delih tovarne dalj časa počivati delo. Prizadetih je okrog 100 delavcev. Žrebanje Državne razredne loterije dne 23* avgusta 1937. Din 1.000.— št.: 5.807; 5.818, 5.854, 10.851, 24.830, 24.887, 33.019; 33.057; 33.069, 46.147, 75.654 ZADRUŽNA HRANILNICA, Dalmatinova b * Kongres Zveze tramvajskih, električnih in občinskih delavcev je bil po dveh dneh zaključen v Beogradu in sprejete so bile resolucije, ki zahtevajo v prvj vrsti, naj bodo delavci teh strok deležni splošnega delavskega zavarovanja in naj 6e jim ne brani pristop v dovoljene delavske strokovne organizacije. * Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj, potrjen od ministrstva trgovine iii industrij« na trgovskem učilišču >Christofov lični zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. je sedaj redno vsak dan. Pojasnila in brezplačna izvestja na razpolago. — Ravnateljstvo. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Iz Ljubljane n— Prosvetni oddelek mestnega poglavarstva (Auerspergova palača) v dneh 27. in 28. avgusta t. 1. zaradi snažeuja uradnih prostorov ne bo posloval. u— Trboveljski slavfki. Vse prijatelje in čcstilce opozarjamo na nocojšnji koncert Trboveljskih slavčkov v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Začetek koncerta je točno ob 21. na čast udeležencev pedološkega kongresa. Iz vseh strani slovanskih držav so prihiteli v Ljubljano najodličnejši predstavniki pedagoške znanosti in njim na Čast bo nastopil nocoj brez dvoma najboljši slovanski mladinski zbor pod vodstvom svo-.iega sijajnega dirigenta g. Avgusta šuligo-ja. Kolikor je sedežev še na razpolago, se dobo po 10. din v knjigarni Glasbene Matice. Stojišča so pa po 3. din. Koncertni spored obsega najlepše točke izredno bogatega programa Trboveljskih slavčkov. u— Naš drž. konservatorij. ki ima štiri oddelke, nižjo, srednjo in visoko šolo ter učiteljsko — pedagoški oddelek sprejema gojence od 1. do 7. septembra dnevno od 9. do 12. ure. Sprejemni izpiti se vnše 10. in 11. septembra, redni pouk pa začne 16. septembra. To velja tudi za operno šolo. ki ji posebni oddelek konservatorija. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasne deske v veži zavoda. u— Na I. drž. mešani meščanski šoli Josipa Jurčiča na Viču bo vpisovanje v vse razrede dne 1., 2. in 3. septembra 1937. vsakokrat oi 8. do 12. ure. Popravni izpiti bodo 30. in 31. avgusta od 8. ure dalje. — Vse potrebne informacije so na oglasni deski v soli, j u— Cenjeno občinstvo opozarjamo na izredno prestavo, ki bo danes in jutri ob 4. uri popoldne z malo Shirley Tempie v flmu iZlati kodrčki«. Elitni kino Matica. u— Putnik priredi; n. septembra izlet « posebnim vlakom v P<*tojwko jamo in na Rakek k odkritju spomenika Kralju Aleksandru L Cena vožnji, vstopnina v jamo in poln. list Din 63.—. Cena kosilu na Rakeku Din 14___ Cena večerji na Rakeku Din 10.—. 4. do 8. septembra izlet, z avtobusom v Benetke, Padovo, Tret in Gorico z obiskom vojaškega pokopališča Redipuglie. Cena vožnji, prehrana, prenočišče, potni 1-st in vodič v Benetkah Diu 685. Vse «lauge informacije v biletarnicah Putnik v Gaje v i ulici in v Hotelu »Metropol«. Prijave se zaključujejo 31. t. m. Dr. V. STACUL zopet redno ordinira u— Avtomobilisti in motociklisti, člani ljubljanske sekcije Avtomobilskega kluba, so zavarovani brezplačuo proti nezgodam. Redni člani so zavarovani za (primer smrti za vsoto 20.000 din ter za vsoto din 30.000 za primer delne ali popolne trajne invalidi-tete, Člani Kola avtomobilistov in motoci-klisti pa 7,a din lOOno v primeru smrti in din £3.000 v primerni trajne nesposobnosti. Ciani h4o zavarovani «utomatično. čim poleže članarino. Zavarovalnica »Slavija*, ki oskrbuje tn kolektivno zavarovanje, je ob tragični smrti Rudolfa Zalokerja, ki je bil član Kola avtomobilistov, bre/ nadaljnega takoj izplačala din lO.ooo njegovim svojcem. Kraški teran — najboljši kraški pršut pri „Levu" u— šolski odhor strokovno nadaljevalnih šol v Ljubljani obvešča mojstre, vajence in starše, da je vpisovanje v strokovno nadaljevalne šole ljubljanske v I. II. in 111. razred za zamudnike še v nedeljo dne 2». avgusta 1937 med 8. in 12. uro pri vodstvih strokovno nadaljevalnih Šol na Grabnu, pri Sv. Jakobu, na Ledini. 11a Vrtači in 11a Pru-lah. K vpisovanju je prinesti: krstni list, izpričevalo o zadnjem šolanju, učno pogodbo. ki mora biti !>otrjena od pristojnega združenja in 22.50 din za vpisnino. Vajenci, ki se bodo vpisali v prvi razred, morajo prinesti s seboj poleg zgoraj navedenih listin še zdravniško izpričevalo. Šolski odbor opozarja mojstre, da je njihova zakonita dolžnost, vpisati vajence v šolo ter skrbeti za točno obiskovanje sole. e— Poškodbe zemljiš? pn v-ojaštrii. štdb 39. pešpolka v Celju je naprosil mestno poglavarstvo za sledečo objavo: Prosimo, da se objavi vsem meščanom, da se v primeru kakršnekoli škode na njihovem imetju takoj na kraju samem obrnejo do oficirja, ki poveljuje edinici, da se tu skupno ugotovi višina in vrsta škode, šele nato naj se takoj vloži pritožba in navede ime oficirja, ki j? videl škodo. Ce preteče več dni od dozodk'; in se škoda ne dožene na kraju samem, ni mogoče škode ugotoviti. e— Ustanovni občni zbor sreske mladinske organizacije JXS za celjski er»z bo ▼ nedeljo 5. septembra ob pol 9. dopoldne ▼ Celjskem domu. Poleg delegatov in članov krajevnih mladinskih organizacij v celjskem srezu se ga bodo udeležili tudi delegati iz Ljubljane in narodni poslanec g. Ivan Pre-koršek. e— Izbirne lahkoatletske tekme celjske sokolske župe za sestavo župne reprezentance, ki bo tekmovala na medžupnih tekmah v Zagrebu 6. septembra, se bodo pričele v nedeljo 29. t. m. ob 9. dopoldne n« Glaziii v Celiu. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 nadvse zabavno opereto »PRI BELEM KONJIČKU«. h, Maribora a— Preselitev. S 1. septembrom t. 1. se preselita uredništvo in uprava dnevnikov »Jutra* in »Večernika« v Mariboru iz svojih dosedanjih prostorov v Gosposki ulici 11 na Grajski trg 7, prvo nadstropje (dosedanji prostori Ljudske samopomoči). Cenjene naročnike, inserente, dopisnik® in prijatelje našega lista prosimo, da se s 1. septembrom v vseh zadevah našega poslovanja (oglasi, naročnina, dopisi itd.) oglašajo v novih prostorih na Grajskem trgu 7, prvo nadstropje, dohod direktno iz trga. a— Madžarski zdravniki in novinarji v Mariboru. Pod vodstvom prijatelja naše države primarija dr. Geze Baiacza iz Pe-čuha bo v času od 28. do 31. avgusta propagandno potovanje velike skupine madžarskih zdravnikov in novinarjev v naša zdravilišča. Skupina šteje nad 120 udeležencev, med njimi je okoli 100 zdravnikov, univerzitetnih profesorjev, primarijev in drugih kapacitet ter nad 20 najuglednejših novinarjev. Madžarski gosti bodo obiskali Rogaško Slatino, Dobrno in Rimske Toplice. Iz Rogaške Slatine se bodo v ponedeljek 30. avgusta peljali z avtokari v Maribor in na Mariborski otok, nato si bodo ogledali naša letovišča ob vznožju Pohorja. Povratek iz Maribora je predvidevan preko Ptuja in Majšperka. Na meji v Kotoribi bodo madžarske goste pozdravili predstavniki zdravniške zbornice mariborskega zdravniškega društva, novinarskega združenja in Tujsko prometne zveze v Mariboru. Mariborčani pripravljajo uglednim gostom lep sprejem. a— Deca iz »Abesinije« bo spet posečala tezensko šolo. Poročali smo že o sklepu krajevnega šolskega odbora na Teznem, v smislu katerega naj bi šolska deca iz tako zvane »Abesinije« ali »Sibirije«, vzhodno od Tezna na obeh straneh ceste, v novem šolskem letu posečala razvanjsko šolo. S tem bi biio prizadetih okrog 112 šoloobveznih otrok. Zaradi slabe poti iz Razva-nja, ki vodi skozi gozd, je sklep vzbudil nerazpoloženje mnogih staršev in nedavno je bil sklican sestanek zastopnikov uprave občin Hoče in Pobrežje, krajevnega šolskega odbora in staršev. Do sporazuma ni prišlo in se je bilo bati, da bi 112 otrok iz »Abesinije« ostalo v šolskem letu 1937-38 brez pouka. Zlasti so temu nasprotovali starši, ki se boje za svoje otroke zaradi nevarne poti skozi gozd. Zadevo je sedaj pred pričetkom novega šolskega leta rešilo sresko načelstvo Maribor levi breg. ki je odločilo, da krajevni šolski odbor na Teznem spet sprejme dcco iz > Abesinije«, ki spada pod razvanjski šolski okoliš, a uprava občine Hoče mora prispevati za vzdrževanje tezenske šole po sporazumu oziroma po ključu, ki bo sestavljen na podlagi davčne moči sestavnih delov tezenske šolske občine. a— Vpisovanje v drž. II. deško meščansko šolo bo dne 1.. 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. V to šolo se vpisu iejo učenci, ki stanujejo v magdalenskem okraju in okoliških vaseh na desnem dravskem bregu. Ponavljalni izpiti bodo 4. septembra, pričenši ob 8. uri. a— Na 1. drž. dekliški šoli v Miklošičevi ulici bodo popravni izpiti 31. t. m. od 8. ure dalje. Učenke ki bi prišle k izpitu prepozno, se odklonijo. Vpisovanje bo od 1. do vključno 3 septembra od 8. do 12. ure. Točnejša pojasnila dobe starši na zavodu. a— Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru zaključuje v soboto 28. t m. svoje vpisovanje. Proti delodajalcem onih vajencev in vajenk, ki se dotlej še ne bodo prijavili, bo moral šolski odbor podvzeti zakonite korake. Postani in ostani član Vodnikove družb el »JUTRO« št. 198 -Četrtek 26. VIII. 1937: Gospodarstvo Težkoče v trgovinskih odnošajih med Italijo in Avstrijo Ali povečanje avstrijskega uvoza lz Italije ali pa zmanjšanje uvoznih kontingentov za avstrijsko blago Nedavno smo poročali o prizadevanju Italije, da zmanjša obseg tihih preferenc (tako zvanih kreditnih ugodnosti), ki jih uživa Avstrija pri izvozu lesa v Italijo, kar je važno tudi za naš izvoz lesa, odkar nam je Italija v gospodarski pogodbi od 25. marca t. L priznala enake ugodnosti kakor državam rimskega bloka. Kakšen je bil rezultat pogajanj med italijanskimi in avstrijskimi lesnimi interesenti, ki so se nedavno vršila v Italiji, ni točno znano. Kakor zatrjujejo, je prišlo do kompromisa, ki velja do konca oktobra, ko poteče ugodnostni kontingent v višini letnih 33 tisoč vagonov lesa. Po informacijah z Dunaja, so pri teh pogajanjih italijanski delegati znova poudarili svoje stališče, da v načelnem priznanju ugodnostnega uvoznega kontingenta še ni vsebovana dolžnost Italije, da stavi za uvoz avstrijskega lesa na razpolago uvozne licence za ustre-zajočo količino lesa. Dejstvo, da skuša Italija. zmanjšati uvoz lesa iz Avstrije vzbuja seveda negodovanje v vrstah avstrijskih izvoznikov. Zaenkrat je Italija obljubila, da bo do konca oktobra, ko poteče ugodnostni kontingent, dala Avstriji na razpolago uvozne licence za še ne izkoriščen kontingent, ker je uvozna potreba Italije nadalje znatna. O vprašanju obnovitve lesnega kontingenta za leto 1937/38 pa bodo razpravljali o priliki trgovinskih pog-ajanj v jeseni. Vse pa kaže, da bo Italija ob tej priliki zahtevala redukcijo kontingenta. Tu igra gotovo važno vlogo obnovitev ltalijanrko-jugoslovenskih trgovinskih od-nrtäajev. Ita.lija.nski uvoz lesa je že letos v prvem polletju pokazal izrazito tendenco k zmanjšanju uvoza iz Avstrije. Po italijanski statistiki je uvoz lesa iz Avstrije letos v prvem polletju nazadoval v primeri z lanskim prvim polletjem od 413.000 na 332.700 kub. metrov, medtem ko se je uvoz iz Jugoslavije dvignil od 20.000 na 102.600 kub. metrov. Kolikor pe je zmanjšal uv^z iz Avstrije za. toliko se je povečal uvoz iz Jugoslavije. Pri tem je morala Italija — predvsem v korist uv»za iz Avstrije — skoro docela ukiniti uvoz iz drugih drža.v fzlasti iz Rusije), ki je padel od lanskih 69.000 na 1.200 kub. metrov. V tej zvezi so zanimive informacije, ki I jih objavlja dunajska »Die Börse« o tajni revizijski klavzuli v italijansko-avstrijski trgovinski pogodbi. Avstrijski izvozniki so se zanašali, da bo po dolgotrajnih pogajanjih v letošnjem maju in juniju, ki so dovedla do obnovitve tihih in odkritih preferenc do junija prihodnjega leta, nastopila doba mirnega razvoja trgovinskih odnošajev z Italijo. Zato je povzročilo neprijetno presenečenje, ko se je zvedelo, da predlaga Italija za jesen nova pogajanja. Last zatrjuje, da vsebuje italijansko-av strijska pogodba od letošnjega junija i neobjavljenem protokolu revizijsko klav zulo, ki daje vsaki stranki navzlic podaljšanju ugodnosti do junija 1938. pravico, zahtevati do konca tek. leta revizijo, kolikor bi izkušnje pokazale, da je taka re via j a potrebna. Temeljne spremembe, ki so nastale v italijanskem gospodarstvu po končani abesinski vojni zlasti v pogledu narodno-obrambne avtarkije, tangira-jo tudi rimske protokole in pogodbe, ki izvirajo iz teh protokolov, kar ima za posledico da Italija ne more več voditi trgo vinske politike, ki podpira politično pri jateljstvo s trgovinsko-političnimi žrtva mi. Današnje gospodarske razmere silijo Italijo, da izkoristi vse trgovinsko-politič-ne možnosti in da v vsakem pogledu for-sira izvoz. Demobilizacija vojske vrača na delovni trg številno delavstvo, ki more najti zaposlitev predvsem v izvozni industriji. Vsi navedeni razlogi silijo Italijo k reviziji trgovinsko-političnega razmerja z Avstrjo. Ta revizija pa je možna na dva načina: bodisi da Avstrija poveča uvoz iz Italije, ali pa da se zmanjša avstrijski izvoz v Italijo. Za bodoči izvoz v Italijo — tako nadaljuje duna jski list — nastajajo znatne ovire, ki pomenijo v načelnem pogledu raz-rahl.jan.je rimskih protokolov, kar je pričakovati tudi v bodočem trgovinskem razmerju z Madžarsko. Italijansko zahtevo, da se avstrijski izvozni presežek v prometu z Italijo zmanjša z večjim avstrijskim uvozom iz Italije, smatra »Die Börse« za težko izvedljivo, ker so avstrijske možnosti uvoza iz Italije skoro izčrpane. Tako preostane le zmanjšanje kontingentov za izvoz avstrijskega blaga v Italijo. Tiskanje obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov Finančni minister je izdal pravilnik o emisiji in o amortizacijski službi 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov in je obenem izdal državni tiskarni znamk naročilo za tisk 700.000 komadov teh obveznic;. Kakor je znano, dobe denarni zavodi za 25% terjatev, izročenih Privilegirani agrarni banki, od države 3% obveznice. Enake obveznice dobe tudi za kritje onega zneska, ki ostane nepokrit, potem ko je denarni zavod za kritje 25% odpisa, ki ga mora nositi sam, porabil polovico glavnice in vse rezerve. Trenotno še ni točno znano, kako velik je znesek, ki ga bo morala na ta način kriti država. Verjetno pa je. da vsota ne bo presegala 900 milijonov Din. Finančno ministrstvo pa je zaenkrat dalo tiskati 700.000 obveznic v nominalni vrednosti 500 milijonov Din, in sicer 500 000 obveznic po 100 Din, 100.000 obveznic po 500 Din, 50.000 obveznic po inno Din. 30.000 obveznic po 5000 Din in 20.000 obveznic po 10.000 Din. Od celotne vsote pol milijarde Din bo odpadlo na obveznice po 10.000 Din 200 milijonov Din, na obveznice po 5000 Din 150 milijonov, na ostale tri vrste obveznic pa po 50 milijonov Din. Veliko število manjših obveznic po 100 Din je potrebno zaradi tega, ker bodo denarni zavodi na zahtevo vlagateljem izplačevali vloge v teh obveznicah. Pred novo ureditvijo plačilnega prometa s Francijo Znano je. da je naša država odpovedala Franciji klirinško pogodbo in bo klirinški sporazum potekel 1. oktobra t. 1. Sedaj proučuje to vprašanie stalni koordinacijski odbor pri zunanjem ministrstvu, ki je o tem razpravljal v svoji ponedeljkovi seji. Verjetno je. da bomo s Francijo uvedli sistem svobodnih plačil, kakor to velja danes v plačilnem prometu z Anglijo. Pri tem bo trgovinski promet urejen na podoben način, kakor z Anglijo in Holand-?ko. Tak način plačilnega prometa bo seveda za nas koristen le tedaj, če nam bo Francija nudila zadostne kontingente. Naš izvoz v Francijo se je letos sicer znatno povečal in ie dosegel v prvem polletju 300.9 milijona Din nasproti 36.8 milijona Din v prvem lanskem polletju. Pri tem pa je treba upoštevati, da je največji del tega izvoza odpadel na pšenico, kajti samo pšenice smo letos v prvem polletju izvozili v Francijo za 248.6 milijona Din (lani nič), kar predstavlja 83% vsega izvoza. Lesa smo izvozili za 13.00 milijona Din (lani za 12.5). Pomemben je bil samo še izvoz svinčenega koncentrata, ki je znašal 15.5 milijona Din in izvoz koruze, ki je znašal 8.4 milijona Din. Gospodarske vesti = Držarna hipotekama banka beleži v svojem izkazu za mesec julij sicer zmanjšanje gotovinskih sredstev za 68.2 na 735.2 milijona Din, vendar je navzlic temu ta vsota razpoložljivih gotovinskih sredstev še vedno izredno visoka, saj je znašala lani ob koncu julija le 565 milijonov. V teku julija so se hipotekama posojila zmanjšala za 11 na 2013 milijonov (lani ob koncu julija 2070), povečala pa so se komunalna posojila za 33 na 111- milijonov (lani 83'2). Lombari Ina posojila pa so se ponovno skrčila za 15 na 71 milijonov (lani 111). Dolg finančnega ministrstva se je precej povečal, in sicer za 100 milijonov na 698 milijonov (lani 642). Na pasivni strani izkazuje bilanca za julij povečanje hranilnih vi o? na knjižice le za 3 na 1347 milijonov (lani 1197), toda povečanje vlog po tekočem računu za 61 na 681 milijonov Din (lani 443). Razni fondi in kaipitali javnih ustanov pa so v teku julija narasli za 21 na 2311 milijonov (lani 1918). = Naš letošnji izvoz v Italijo. Poročali smo že, da je znašal lelos v prvem polletju naš izvoz v Italijo 249.7 milijona Din nasproti 32.2 milijona Din v lanskem prvem pol lelju. Iz podrobne statistike našega izvoza v Italijo je razvidno, da odpade največji del izvoza na les, iu sicer od 92.7 milijona Din. Navzlic temu pa je naš izvoz lesa v Italijo sorazmerno slab, kajti predstavljal je le 37% vsega našega izvoza v Italijo, nasproti (i0n/o pred sankcijami. Na drugem mestu je živina. Skupaj smo letos izvozili v Italijo za 02.9 milijona Din živine, in sicer za 42 milijonov goveje živine, za 11 milijonov Din živih svinj in za 9.9 milijona Din žive perutnine. Izvoz lesa in zaklane perutnine je znašal 8.2 milijona Diu, izvoz jajc 8.9 milijona Din in izvoz slanine 9.1 milijona Diu. Važno pestavko tvori tudi izvoz žita, kajti pšenice smo izvozili za 15 milijonov Din, koruze pa za 10.6 milijona Din. Omeniti je še izvoz fižola, ki je znašal 6 milijonov Din. = 41. razstavna prireditev ljubljanskega velesejma bo letošnji jesenski velese-jem od 1. do 12. septembra. Jesenske prireditve »Ljubljana v jeseni« so redno dopolnilo ljubljanskemu pomladnemu velesejmu industrijskega in obrtnega značaja. Letošnja prireditev bo zavzemala ves prostor ljubljanskega velesejma, ki obsega 40.000 m3, ter bo izredno zanimiva in pestra. Podala nam bo razstavo slovenskega novinarstva, etnografsko in misijonsko razstavo »Indija«, umetnostno razstavo slovenskih likovnih umetnikov, razstavo »Materi za otroka«, cvetlično razstavo, ki bo izpopolnjena z veliko razstavo eksotičnih ribic in metuljev, vzoren sadni vrt, razstavo malih šivali, razstavo pernate in dlakaste divjadi naših gozdov v posebnem živalskem vrtu ter razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov. Posebno bogato bodo zastopani pohištvo in stanovanjska oprema, radio aparati, živila, izdelki male obrti, galanterija in tehnične novosti. Seveda bo razstavljeno še mnogo drugega in ni mogoče vsega našteti. Jugoslovanski harmonikarji bodo tekmovali za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto 1937/38 v nedeljo 12. septembra. Razstavnemu prostoru bo priključeno tudi lepo zabavišče z raznimi atrakcijami, godbami in plesom, ter variété, kjer bodo nastopali artisti s svetovnih odrov. Na odhodni postajni blagajni je treba kupiti celo vozno karto do Ljubljane in še rumeno železniško legitimacijo za 2 Din. Na velesejmu se dobi velesejemska legitimacija in potrdilo o obisku, nakar ima obiskovalec brezplačen povratek. = Sprameksiranje ceste Naklo—Pod-brezje. Kraljevska banska uprava je razpisala drugo licitacijo za sprameksiranje (površinsko obdelavo z bitumenom) državne ceste štev. 2. od 648.7 do km 653.9 (Naklo—Podbrezje). Proračun znaša 500 tisoč Din. = Zateški hmeljski trg. Iz Zatca (ČSR) poročajo, da je kupčija že precej oživela in da se plačuje letošnji hmelj po 850 do 1065 KČ za 50 kg. Po informacijah češke sekcije žateškega hmeljarskega združenja je bilo doslej prodanih 8000 starih stotov, predvsem v Nemčijo in Ameriko. — »Made in Jugoslavie« je vtisnjeno v najnovejše domače lesene igračke, barvane z zdravo barvo brez arzena in svinca. Te igračke poznajo angleški in ameriški otroci, saj se izvažajo v tisočih — a naš otrok jih bo prvič videl na velesejmu na razstavi Zveze gospodinj v paviljonu »K«. Izdelane so po ameriških predlogah in pedagoških načelih. = Konkurz je razglašen o imovini Franca Bizjaka, trgovca v Zireh (upravnik mase dr. Ciril Kraševec. odv. v Logatcu: prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Logatcu 3. sept. ob 9.. prijavni rok do 20. sept,, ugotovitveni narok 5. okt.). = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana Rahneta, trgovca in posestnika v Ljubljani - Mostah, Pokopališka 3 (poravnalni upravnik dr. Vladimir Šuklje, odv. v Ljubljani; poravnalni narok 20. septembra ob 9., prijavni rok do I5. sept.). = Dobave; Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 26. avgusta ponudbe za dobavo volnenih korev in do 2. septembra za dobavo oljnega piatila ter raznega elek- tričnega material«. Direkcija dri rudnika v Kaknju sprejema do 1. septembra ponudbe za dobavo ključev za vijake, klešč, ključavnic in dr. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do dne 2. sep. ponudbe za ostrenje starih pil, do 9. septembra za dobavo tračnikov, do 16. septembra za dobavo delov za bencinske svetilke, raznih pil, železne pločevine ter tolčenega kamenja. = Licitacije. Dne 26. t. m. bo v pisarni garnizijske uprave v Ljubljani licitacija za oddajo prodaje raznega peciva in bureka pod zakup. Dne 27. t. m. bo pri komandi dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani licitacija za nabavo 150 m3 bukovih drv. Borze 25. avgusta Na ljubljanski borzi so se dane* avstrijski šilingi trgovali nespremenjeno po 8.4H, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.46 (v Beogradu po 8.4019), angleški funti po 238 in grški boni po 29.9350, nemški klirinški čeki stanejo v LjuNjani in Zagrebu 13.00, v Beogradu pa po 12.99. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri čvrsti tendenci notirala 409 — 412 (v Beogradu je bil promet po 408). Zaključki pa so bili zabeleženi v &/» Blairovem po 93 — 93.12 in v delnicah Trfoveljenke po 250 in v delnicah Sečeraoe Osijek po 195. Devize Ljubljana. Amsterdam 2395.41 — 2410.01, Berlin 1743.78 — 1757.66, Bruselj 730.65 — 735.71, Curih 990.45 — 1003.52, London 216.08 — 218.14, Newvork 4308.51 — 4344.82, Pariz. 162.77 — 164.21. Praga 151.28 — 152.38, Ta-1. 227.70 — 230.78. Curih. Beograd 10 Pariz 16.3475. London 435.50, Newvork 73.32. Milan 22.9250, Oslo 109.0750, Köbenhavn 96.95. Praga 15.1850, Varšava 82.30, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote- Vojna Skoda 409 — 412, 4°/o agrarne 53.25 — 54. 4*'» severne agrarne 52.50 den., 7% begiuške 76 den.. 6% dalm. agrarne 71.7." den., 7"'» invest. 90 den., 7% stabiliz. 8fi.5o den., 1% Drl hip. banka 100 den., 7V. Blair 8•/• Blair 93 — 93.50c delnice Narodna banka 7200 den., PAB 196 den., Trboveljska 250 — 273, Outmann 50 — 60, Sečerana Osijek 195 _ 200, Osiječka ljevaonica 200 bi., Du-brovaòka 390 — 410, Oceania 273 den., Jadranska 400 den. Beograd. Vojna Skoda 408 — 409 (408), za dee. 407 — 406, 4*/» agrarne 53.50 den., 4*/» severne agrarne 52.50 — 53, 6*/« begiuške 77 _ 77.26, 6*/» dalm. aerarne 75 — 75.50, 7*/t invest. 91 den., 7% Drž. hip. banka 100 den., 7V» Blair 84.90 — 95 (841 8V. Blair 93.50 — 94.25, Narodna banka 7275 — 7450, PAB 199 den. (199 — 200). Blagovna tržišča ZITO '+ Chicago. 25. avgusta. Začetni tečaji: pšenira; za sept. 105.375, za dee. 107.125, za maj 109.125; koruza: za sept. 96.873. za dee. 65.275, za maj 66.375. + Winnipeg, 25. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 121.25. za dee. 117.75, za maj 119.50. + Novosadska blagovna borza (24. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica (78/79 kg): baška 165 — 167.50: banatska 162 do 168; baška ladja Tisa 168 — 170: ladja Be-gej 167 — 169; sremska slavonska 77/78 kg 164 _ 165. Oves« baški, sremski, slavonski 110 — 112. Rž: baška 165 — 167.50 Koruza, baška in nemšika 90 — 92. banatska 87 _ 89. Moka; baška in banatska »0g« in »Ogg« 260-270, »2« 240-250, ,5« 220—230, »6« 190 — 200. »7« 160 — 170, »8« 120 — 125. Otrobi: baški, sremslri, in banatski. v jutastih vrečah 88 — 92: baSka ladja 92 do 93. Fižol: baški beli brez vreče 302.50 — 207.50. \ + BudimpeStanska terminata borza (25. t. m.). Tendenca nedoločena. Koruza: za sept. 11.43 — 11.44, za maj 11.60 — 11.61. BOMBA« + Liverpool, 24. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 5.47 (prejšnji dan 5.48), za dee. 5.49 (5.51), za maj 5.61 (5.64). -I- Newyork, 24. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 9.55 (9.55), za dee. 9.63 (9.63), za mare 9.76 (9.76). Sokolska proslava 6. septembra Poziv Saveza SKJ vsem župani, društvom in četam Savez Sokola kraljevine Jugoslavije bo slovesno proslavil 15. rojstni dan svojega starešine Nj. Vel. kralja Petra II. dne 6- septembra. Savez SKJ je za ta slovesni praznik jugoslovenskega sokolstva izdal vsem žu-pam, društvom in četam nastopni poziv: »Jugoslovensko sokolstvo bo letos na posebno svečan način proslavilo 15. rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra n. Vse sokolske edinice naj podvzamejo vse, da bo ta največji jugoslovenski in sokolski praznik veren in dostojen izraz brezmejne ljubezni, ki jo goji ves jugoslovenski narod skupno s sokolstvom do svojega vzvišenega kralja. Savez Sokola kraljevine Jugoslavi je bo skupno z vsemi župami, društvi in četami zastavil vse svoje sile, da bo letošnja proslava kraljevega rojstnega dne tako po veličastnosti in sijaju, kakor tudi postevi lu sokolstva in naroda nadkrilila vse dosedanje proslave. Ta sklep saveza SKJ — je v popolnem skladu s splošnim razpoloženjem in željo vsega njegovega člastva. Cas in razmere, v katerih živimo, so najboljši tolmači za po trebo velike in veličastne sokolske manifestacije ter jugoslovenske nacionalne misli na rojstni dan onega, ki predstavlja simbol srečne bodočnosti jugoslovenskega naroda in državnega edinstva. Zato bomo i.a letošnji 6- september izkazali vdanost in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Prav tako bomo na ta dan izpričali svojo vdanost ideji jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva in svojo pripravljenost za vse napore in vse žrtve v službi kralja in Jugoslavije. Na kraljev rojstni dan se končuje prva obletnica, odkar smo proglasili sokolsko Peti ovo petletko. Ta obletnica mora biti poseben pečat tudi proslavi rojstnega dne našega kralja, kateremu smo posvetili teh pet let naših naporov in stremljenj. Zaradi tega mora biti letošnja proslava tudi dokaz naše resnične pripravljenosti za žrtve in nesebično sokolsko delo. Opirajoč se na izvršeno delo v prvem letu sokolske Petrove petletke, bo naša proslava pokazala: manifestacijo ustvarja-jočega navdušenja, pozitivnega in konstruktivnega domoljubja, ljubezen do kralja, kot simbola tega domoljubja in ljubezni, ki pa se ne kaže samo v navdušenju marveč tudi v delu in žrtvah. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije prepušča vsem sokolskim župam v naši zemlji, da same po krajevnih prilikah organizirajo proslave za rojstni dan Nj- Vel. kralja Petra II. Tako je savez SKJ dobii od nekaterih žup obvestilo, da bodo priredile svečan« akademije, baklade in zažgale »kraljev kres«. Slan v o» tn a *eja v vseh sokojekih m ed'nicah Savez Sokola kraljevine Jugoslavije naroča vsem župam, društvom in sokolski m četam, da same organizirajo manajsveča-nejšj način proslavo kraljevega rojstnega dne. Na sam kraljev rojstni dan naj imajo vse Bokolske edinice v zemiji dišoa tesnih, netlakovanih ulic, se je pehala in. preti mah h* Brokern trgu Sok el Abed. Tu > zvooil prodajalec vode, ofctovorjen s kozjimi mehovi, tam je rjovel potnarančar z jerbasom zlatih sadov na razcapanem turbami in ponujali svoje blago na prodaj. Videi si pešce, ljudi na mezgih ijufdi na osfeh in jezdece na vitkih arabskih konjih ; večno se menjavajoče prelivanje barv, pehanje, smeh in prekünjanjfe na žarkem solncu, pripekajo-čem s «njega neba, pod katerim so frfotali golob-je. V senci rumenega zidu so zdela krdela beračev in pohabljencev ter javkala za miloščino; v ograjenem prostoru nedaleč od vrat so se poslušalci prerivali okoli medaha, cestnega pevca, ki je ob spremljavi gajtte in cimbale s tenkim nosnim glasom predmašal nekakšno balado. Varuhi sejma so se brezobzirno prerivali skozi vrvenje ter dostojanstveno stopali skozi vrata, ki so bila navadnim postopačem in dirhäli zaprta. V velikanskem, golem, z zidov jem obdanem prašnem štirikotniku je biia več prostora. Dražba sužnjev je bala napovedana šele čez uro, in trgovci, ki so imeli obče zaželeno pravico, da so smeli ob zidovih postavljati svoje lope, so porabljali ta čas za kup-čevanje. Na prodaj je bilo največ veline, sadja in dišečim, le eden ali dva trgovca sta ponujala vernikom dragulje in zlat nakit. Sredi dvorišča je bila izkopana jama, širen osmerokotnik z nizko, troatopno ogrado. Na spodnji stopnici je ždel v črnem kaftanu postaren, bradat jud z žepno ruto na glavi. Na kolenih je držal veliko, plosko škatlo, polno manjvrednega lišpa in redkega kamenja. Okrog njega je stalo nekaj mladih Mavrov in drva turška častnika, Id 00 se VBi hkratu pogajali a starim Izraelom. Vsa severna stena dvorišča je biia pokrita s dolgo streho, navzven pa zaprta z zavesami fe vel-blodje dlake. Izza teh je bilo slišati pritajeno mrmranj e človeških glasov. Tu so bile staje, v katerih so čakali sužnji, določeni za današnjo dražbo. Spredaj je stražilo nekaj tucatov gusarjev, ki so jih spremljali zamorski soižnji. Onkraj zidiu je mrlela bela kupola moče je; ob tej se je dvigal vitek minaret med ponosnimi krošnjami dateljnovih palm, ki so ji dolge veje negibno visele v vročem zraku. Gneča onkraj vrat je mahoma valovala. Po «ni izmed cest, ki so se iztekale na trg, ie s klici: »Oalk! 03k Oak varda! Prostor! Umaknite se! prikorakala šestorica velikanskih Nubijcev. Vodoravno v rokah so držali dolge palice, ld so si z njimi brezobzirno utirali pet skozi gneóo ter med glasnim preklinjanjem množice odbijali ljudi na desno in levo. »Badak! Prostor! Prostor za gospodarja Asad ed Dina, izbranca AMahovega! Drhal, ki je zapi al a nazaj, se je spustila na kolena in Sklanjala glave v prah, ko je jahal mimo nje Asad na mlečnobelem mezgu, spremljan od Tsaimanija: in triurne janičarjev v črnilh suknjah, t golimi sabljami v rokah. Kletve, ki so se bile usale na Nutoijce, so utihnile, in goreče blagoslavlja-nje je napolnilo zrak. Kulturni pregled Mladina in kultura Dan^s bo otvorjen v Ljubljani kongres slovanskih mladinoslovcev. Iz več slovanskih dežel, zlasti iz češkoslovaške, so prispeli odlični zastopniKi pedogoške vede, da se v kulturnem središču Slovencev posvetujejo o važnih vprašanjih sodobne pedologije in da se vzajemno seznanijo z novimi izsledki svojih proučevanj in raziska-vanj. Ljubljanski pedološki kongres je nov, razveseljiv pojav praktičnega izvajanja slovanske vzajcninostne misli na znanstvenem področju. V veku, ki ga je Ellen Key označila za »stoletje otroka« — in kaj je dandanes v večji meri skupno demokratičnim in totalitarnim režimom, kakor skrb za otroka, za mladino, za njen duhovni in telesni obraz? — v tem čudnem in zapletenem veku je vsaj pomen mladinskega vprašanja izven vseh diskusij. Topoglava, do kraja izrojena bi bila družba, ki bi puščala v nemar to važno vprašanje. Še veliki češki mislec in mladinoslovec Komen-sky jc bil moral krčiti pota njegovemu razumevanju; dandanes so problemi ja-fnn in Čvrsto pred nami. toda njih praktične rešitve se često dotikajo razvnetih živcev sedanjega človeštva in povzročajo mnoge bolečine. Preko vseh političnih in soci-.plnih gesel pripravljajo znastveniki svoja Objektivna pota k spoznanjem in resnici. Morda je prav slovanski duh poklican, da fc svojo večjo občutljivostjo za čustvene potrebe človeka, svojim zavestnim stremljenjem po človečnosti in s svojimi izrazito demokratičnimi nagibi opravi na teh rahločutnih področjih človeškega znanja velike naloge, kakor jih je nekoč izvršil eden izmed začetnikov novega vzgojeslovja J. A. Komensky. Mladinoslovje je s svojimi končnimi, globoko v živo usodo narodov segajočimi spoznanji javna zadeva par excellence. Predvsem se pa dotika osrednjih živcev vsega kulturnega dejanja in nehanja. Kajti kaj so vsi kulturni vzori, če jih nc morejo ali nočejo peroti mladega rodu prenesti v bodoča gnezda, v nove pomladi?! Nedvomno je velikega pomena säm problem: mladina in kultura. Mladina in duhovna kultura! Posvečajo se mu vse šole, velika mreža javnih naprav deluje zanj, toda vzlic vsemu se še vedno in nič kaj redko oglašajo utemeljene tožbe in pritožbe, da velik del mladine ne kaže zadostnega zanimanja za višje pojave kulturnega življenja. Mnoga znamenja v nekaterih državah nas prepričujejo, da je mladina in zlasti še mladina med onimi, ki pripravljajo pota rebarbarizaciji, kulturnemu propadu. Iz mladinskih vrst prihaja navdušen aplavz protikulturnim besedam in dejanjem; v taborih mlade ge-neracize bobne gesla o edinozveličavno-sti nasilja in o škodljivosti humanizma. Vsi vemo, da jc taka mladina samo zrcalo razkroja in zmede v starejšem poko-lenju in da je naša skupna krivda, če se oglašajo v gozdu mladega rodu odmevi naših lastnih dvomov, zadreg in klicev na razpotjih. Vzlic temu pa ostaja še mnogo posebnih vprašanj, ki osvetljujejo položaj današnje mladine z bioloških, psiholoških in moralnih vidikov. Kakor je potrebno, da najde predvsem starejše pokolenje izhod iz pogorišč svojih idealov in labirinta svojih zmot in zmed, je hkrati tudi nujno, da se odvračajo od mladega rodu možnosti enakih težkih izkušenj in preizkušenj. Znanstvena prouče-nja opozarjajo na pomen bioloških (rasno-higienskih) preosnov, prav tako kakor na daljnosežnost nravstvenih problemov, ki so morali toliko časa tičati v senci ošabnega intelektualizma. Z druge strani pa se vedno jasneje kaže psihološka potreba take človekove vzgoje, ki ne bo — kakor v nemali meri dosedanja, pretežno razumska vzgoja —• pretirano oboževala kvantitete, števila, mnoštva, marveč bo vrnila nekdanji ugled kakovosti in perso-nalnosti wsega človeškega dejanja in nehanja. Samo po poti teh načel, ki jih morajo zadostno proučiti in osvetliti s svojih posebnih zrelišč tudi mladinoslovci, je mogoča pot k neki večji enotnosti in k skupni, višji in zdravejši kutumosti. Med mnogimi sredstvi je konkretnimi vzgoja mladine za literaturo in umetnost. Nemalega pomena bi bilo, če bi se dandanes veljavne metode za ta del šolske vzgoje podvrgle temeljitejšim psihološkim raziskavam. Kajti vse kaže, da velike količine energij in Časa, ki gredo v te namene, izzvenevajo v prazen prostor. Vsa slovstvena vzgoja v srednjih šolah ne doseže niti tega, da bi vsaj 80 odstotkov absolventov .teh. šol vzgojila za dosmrtne prijatelje kvalitetne literature, zlasti poezije. V prejšnjih dobah je bila poetična in miselna knjiga izobraženim ljudem večja duhovna potreba in uteha kakor je dandanes. Nedvomno je del krivde v mnogo večji zapletenosti današnjega človeškega življenja in še neki del krivde v sami književnosti, vendar ravnodušnost nasproti kulturi korenini delno tudi v vzgoji, v nje metodah, v splošni neurejenosti široko pojmovane kulturne vzgoje. Poezija, glasba, likovna umetnost so tudi danes obnovitvene sile kulturnega življenja in trdna bariera zoper rebarbariza-cijo, katere nevarnost tiči v sleherni prelomni dobi. S prepotrebno obnovo kulturnega duha in človeške skupnosti bo treba dati tudi tem silam možnost večjega vpliva. Začetek vsega uspeha ali neuspeha je pa tudi tu pri mladini. Nismo mladinoslovci. Vendar tudi mi, ki izven vseh znanosti opazujemo sodobno kulturno problematiko, razumemo važnost mladinoslovja za osrednje vprašanje naših dni: za obnovo tvorne in združujoče kulturnosti. Dandanes, ko v neki državi celò šolske knjige smešijo tiste, ki verujejo v kulturo kot (največji most med narodi, kot edino pot iz zmede raznih sodobnih političnih »vitalizmov« in materialistične omejenosti, — dandanes se pri besedi »kultura« ločujeta dva svetova. Prepričani smo, da slovanski duh ne more biti drugje kakor v svetu skupnostne kulture in človečnosti. Zato verujemo v slovanske mladinoslovce in jih pozdravljamo pri plemenitem delu! —o. Zapiski ITALIJANSKI POVOJNI FILOZOFI A. Tilgher je zbral v knjigo »Antologia dei filosofi del dopoguerra« (Mondena. 1937) značilne sestavke italijanskih tiiodrosloveev tiste smeri, ki je najznačilnejša za sedanjo Ital jo, ker je tolmač modroslovnih potreb fašizma! V predgovoru označuje za prave filozofe tiste, ki imajo o bolj ali manj razčlenjenem. razdrobljenem, zgolj umstveno dojetem in v dialektična n:d6protja se razpadajočem svetu in življenju popolno, enotno in vsaj do neke mere osebno podobo. Zato pravi, da ni sprejel v antologijo piscev, ki kažejo glade modroslovja zgolj zgodovinsko ali znanstveno zanimanje ali ki so se omejili na kakšno filozofsko panogo in io obdelujejo bolj kot vedo kakor kot filozofijo, ne iščoč osebnega odnosa in intuitivne podobe življenja. Te filozofe imenuje fonografi viventi«, češ da «talno ponavljajo formule te ali one šole. Pravi filozofi povojnega časa so v Tilgher-jevih očeh tisti, v katerih delu odseva »il tormento intellettuale e morale del dopoguerra' (umstvene in nravstvene muke povojnega časa) in ki so se kaj naučili iz življenja tega obdobja ter skušali bolj ali manj srečno, genialno in osebno reševati njegova posebna vprašanja. Zato nista bili sprejeta v Antologijo v Evropi najbolj znana sodobna italijanska filozofa Croce in Gentile, mojstra idealistične struje. ki verujeta v duhovni monizem. v neomejen napredek in v svetost zgodovine, razumevane v obliki Boga, ki se dviga nad časom. Misleci Tilgherjeve filozofske antologije zanikujejo prav te tri točke. Vsi so antihu-manistični, protihistorični, vsi nasprotni veri v napredek, niso pa nasprotniki samega idealizma. Evola, Tilgher, Martinetti in do neke mere Reusi so v gnosološkeiii smislu idealisti. V ostalem se pri vseh filozofih te vrste izraža v večji ali manjši meri pesimizem, ki je značilno osnovno obeležje sicer zelo razgibanega, dejavnega, mladostno razki pelega italijanskega fašizma. Ta pesimizem je predvsem zavrgel vero v napredek ia ustvaril protihumanistično razpoloženo»! fa^ ši stični h mislecev. Za Mignona je izkustven, s čuti dojemljiv svet ves kaotičen in protisloven ter ne more biti nič drugega nego nepopolna éfvaritev nekega ževljenjskega načela, ki ni doseglo svoje popoine sile m ki ga nemara še čaka najvišji stvarjalni vzgon. Emilia Nobile, Martinetti, in ßuonaruti eo dualisti, ki verujejo v večni boj duha in telesa in izključujejo sleherno ubranost in spravo med njiima, iz česar sledi iragicno Življenjsko občutje. Pri Aliottu in Rensiju se kaže pluralizem. Tilgher pa proglaša etični pluralizem življenjskih stilov. Po Tilgherju je človek že po naravi neurejeno bitje, polno razdiralnih sil, ki sovražijo trdno formo; samo etično hotenje je tisto, ki skuša človeka organizirati in mu _ dati neko življenjsko središče. Iz tega sledi potreba aktivizma, ki naj bi bil bistvo fašizma. Evola, znan kot eden izmed kulturnih in verskih filozofov fašizma, stopnjuje svoj idealizem v magijo. Vsekako bo Tilgherjeva »Antologija dei filosofi del dopoguerra« lahko nudila tudi pristašem humanizma» vpogled v vero ljudi, ki so obrnili hrbet ideji o človeštvu in napredku. —o. Ing. Rudolf škof, Gradbena mehanika. Slovensko strokovno literaturo je pravkar obogatila nova, dokončna knjižna izdaja obsežnega spisa prof. ing. Rudolfa Škofa »Gradbena mehanika«. Izdaja obsega dve odlično opremljeni knjigi. Prva šteje 132 strani tiskanega besedila, posebno prilogo »Normo in tabele« in 368 slik z legendo v posebnem, 81 strani oksegajočeni zvezku. Druga knjiga šteje 168 strani in v posebnem zvezku, ki je — prav kakor v prvem delu — zvezan s knjigo, 369 slik in tabel s potrebnim besedilom. Celotna oprema fe izdaje ne zaostaja niti malo za inozemskimi učnimi knjigami in priročniki te vrste. Delo prof. inž. škofa je namenjeno šoli in praksi, tako da bodo s pridom segli po njem vsi domači gradbeniki. Za usodo slovenske strokovne literature je značilno, da je »Gradbeno mehaniko«, katere natis je zaradi žtevilnili slik in tabel izredno drag, izda! avtor v svoji založbi. Tako ie zopet izpričal, da je tako delo združeno pri nas z osebno požrtvovalnostjo avtorjev, kakor gplon nosi slovenski kulturni vzpon vidno znamenje osebnega idealizma in osebnih žrtev. Prav zaradi tega ja treba s posebnim priznanjem zabeležiti v kulturni kroniki izil tega velikega strokovnega dela, ki ga nameravamo še prikazati g poročilom iz strokovnega peresa. Inž. R. škofa sGradbena mehanika* (I-II) se naroča pri avtorju, Ljubljana, Srednja tehnična šola. Doživljaji češke žene v Jugoslaviji, v Parizu in v sovjetski Rusiji bodo snov novega romana češke pisateljice Helene M a lì rove »Deset rokü?, Ki izide v kratkem v Pragi (»Evropski literarni klubt). Novo nemško izdajo celotnega Shakespeara je napovedala založba Herber a Reichner-ja na Dunaju. Shakespearjeva dela prevaja Richard Flatter. Jaromir Weinberger ja spisal opero > Wallenstein«, ki bo 4. septembra odprla sezono v dunajski državni operi. Obisk pri Emiliani! Glorarju, srbeko-pra-voslavnem župniku v Dalju, ki se je v svojo knjigo *0d jara do jarac lepo uvedel v češko literaturo, opisuje Zd. Jerman v naj- novejši številki praških rLiterarnih Novin«. 0 Glocarjevi knjigi je prvo izmed jugoslov. listov poročalo >Jutro« v letošnji velikonočni številki, šele dokaj pozneje so izšla poročila v drugih listih in revijah. Giocar, edin Čeh, ki je obenem češki in srbski pisatelj, prevaja sedaj svojo kroniko nesrečne vasi Vitojevci, ki jo je uničila povodenj, v srbohrvaščino, ker eo založniki pokazali zanimanje zanjo. Še vedno pa ne more najti založnika za svojo antologijo čeških pesnikov, ki jih je prevel v srbščino. Na jesen izda v praški založbi sSfinxr: roman iz življenja na Mo-ravskem. Njegov češki literarni obiskovalec sodi, da v Glorarju »dorašča resničen pesnik, ki je vreden pozornosti«. Nemška književnost na češkoslovaškem. Praške »Literarne Novine podajajo v zadnji •številki pregled nemške založniške produkcije v ČSR. Predvsem ugotavljajo značilno dejstvo, da je proizvodnja nemških nepc-riodičnih tiskov poskočila od 1. 1932 do danes za 50°.V Vzrok je predvsem v tem, -ški mestni hiki, in sicer v nai-lednjih disciplinah: Za moške?, na 100 m prosto. 400 m prosto, na 4 X 300 m prosto, 100 m hrbtno, 200 m hrbtno ter v štafeti 3X100 mešano. V ženskih disciplinah pa na 100 m prosto. 400 m prosto, 4X^00 m prosto, 10<) m prsno. 100 m hrbtno in v etafet-i 3X^00 m mešano. V waterpolu bo našo državo zastopati kompletni dubrovnifiki Jug. Na zadnji seji .JNS so bili določeni kan-dati, iz vi* t e katerih bo sestavljena državna reprezentanca, ki bo 6. septembra igrala v Beogradu proti Rumuniji, in e-ieer Glaser, Urh, Hiigl, Matošič, Zagorac, Pogačnik. Ga-jer. Kokotovič. Kečkeš, Lechner, Lešnik, Glišovič, Pleše. Antolkovič, Vujadinovié, Zečevič in Marjanovič. To tekmo bo eodil češkoslovaški sodnik K ri st. — Obenem so bili na tej seji odrejeni tudi sodniki za ne-deli-ke tekme v ligi. med katerimi bo ono med Haškom ki Ljubljano v Zagrebu sodil beograjski sodnik .Tovan Ružič. Nekateri listi velo povedati, da ho nde-ležba naše lahkoatletske reprezentance na balkanijadi v Bukarešta morda le izvedljiva. V pristojnem ministrstvo! so se zgla-sili zastopniki JLAS ter opozorili pristojne faktorje na veliko Scodo, ki hi .jo im«1! naš lahkoaMetski sport, če naši tekmovalci letos ne bolo mogli sodelovati na tej vsakoletni največji lahkoatletski reviji na Balkanu. Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov (službeno). Za danes popoldne se odredi tekmovanje na 800 m za atlete žorgo Ale-Sa, Sk/ušek Marjana, Nabernika Tonija ln Pogačnika. Na 100 m se odredi Kovačift Alfonz. Zgornje točke tekmovanja so odprte za vse atlete, ki mislijo, da bi po svoji sedanji formi lahko kompetirali na mesto v državni reprezentanci- V petek ob 21. bo seja u. o v lokalu. Predsednik. Zvem »lov, lahkoatletskih klubov. Naprošajo se gg. sodniki: Gorjanc, Megušar, Polajnar, dr. Bradač, Cerne, Sancin D-, Windisch in Kermavner, naj pridejo na igrišče Primorja popoldne ob 17.30. K. Slavija. Drevi ob 20. v lokalu sestanek vseh nogometašev; je važno zaradi nedeljske tekme. Jutri ob 17. trening-te le ma z Jadranom; vsi sigurno! Novo športno igrišče v Ljubljani. V teku dveh let si je SK Korotan zgradil ob Dolenjski cesti novo športno igrišče za nogomet in lahko atletiko. Za zdaj je uporabno samo še nogometno igrišče, lahko-atletska steza in druge naprave bodo pa predvidoma gotove v teku enega leta. Novo igrišče ima zelo lepo lego. Ob priliki verifikacije nogometnega igrišča priredi Koiotan 29. t. m. ob 15 pokalni br-zotumir, na katerem sodelujejo Grafika, Ljubljana, Jadran in Korotan. Iz SK LJubljane. Zaradi današnje trening tekme Se opozarjajo vsi igralci ligi-nega in rezervnega moštva na objave, ki so razobešene na običajnem mestu- Današnji trening se prične ob 17. Iz življenja na deželi KOČEVJE. Na drž. realni gimnaziji bo vpisovanje dne 1. sept. v I. r-, dne 2. in 3. s«pt za H.—IV.. r„ dne 4* pa za VII. in VHI r. Istočasno se bodo sprejemali tudi učenci z drugih zavodov. Po odloku kr. banske uprave dtjaki, ki so v preteklem šolskem letu dovrSilj IV- r. na tukajšnjem zavodu, ne potrebujejo odobritve spregleda šolskega okoliša, ako ee nameravaj» vpisati v V. r. na realni gimnaziji v No-vm mestu .v Ljubljani. . . . BLED. Zvočni kin0 predvaja do nedelje » Ol ovo gnezdo«-, lovski film po romanu Ganghoferja. Predigra: črtana Sala. SKedi »Taras Bnijta«. Postani ln ••fanl élan Vodnikove dražbe! »JUTRO« St. 198 8 Četrtek. 26. Vili. 1937 CENE MALIM OGLASOM ^ beeeda, Din davka aa vaak ogla« ln «kratno ptl- •tojbmo Din Sv— sa «fro aH dajanje našlo vor plačajo oni, u Iščete •talb. NaJmfutfU ««k a enkratno objavo oglasa Din Dopisi ta cenitve se ■amftmaj» po Din sa vsako besedo. Din 8— davka n vsak oglas tn enkratno pristojbino Din fi.— sa Šifro aH dajanj« naslovov. Najmanjši snesek sa enkratno objavo oglasa Din 20._» V«l ostali oglasi se saratenajo po Dia L— sa besedo, Din 8-— davka vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— sa «fro alt dajanje - — objav» oglasa Dia 17^ Ponudbam na tifrs ne prilagajte znamk! Le, ie zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nsM m _odgovor, priložite Ulli 5»' Pri8toJb*n® « male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma Jihje vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer *® zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi Beamte i Dta, iavek S Dte. ■» šitr0 «11 lajanj« UMl«r» I Dia. »»JmanjiH 17 Dia. Tekstilca pomočnika obratovodje, prakso sprejmimo. Pa Mesto v pisarni I al! v trgovini il če abs. trg I tei. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »V Sloveniji», 21067-2 Brivski pomočnik mlad, dober delavec vojaščine prost, IS*« »talno mesto. Nastop takoj. Drago Varaždin, Spinči-21003-2 goj Jugoslovansko dri a71 Vučetič, Ijanstvo. Pon. s prepisi | Ceva 22. spričeval na Tekstilno to varno Beer. Hrlbernlk etl Manufakturist Comp St. Vid nad Ljuj, ^!etno ^ ^^ °1Jano- 20606^1 samski z dobrimi referenca- ! mi, išče službe. Ponudbe ™ I prosi na ogl. odd. »Jutra. pod »Izurjen manufakturist« 21167-2 Jute 21168-2 Za našo tkalnico preprog iščemo Samostojnega ÄÄÄI Manufakturist co preprog ln risati vzorce, I * večletno prakso žel' pre-pat.romirati ln veščega izse- ®en,ti mesto. Ponudbe pro-kanja. Ponudbe na Bindfa- 8I, ^S1- odd- »Jutra« pod den Ssilfabrii und Textil- »Agilen manufakturisi«. Industrie A. G., Odžaci, j Bačka, Dunavska banovina. 21049 1 Pletilje Izurjen« f dobro plačo se | sprejmejo takoj na stalno mesto. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 8041-1 Gospodično ■ primerno šolsko Seobrazbo in t znanjem nemščine I »prejme drogerija. Ponudbe j s sliko ns ogl. odd. »Jutra« pod »Drogerija«. 21083-1 | Frizerko veščo trajne, železne In j rodne ondulacije sprejmem. Ponudbe na podr. »Jutra«, Jesenice, pod »Plača dobra« i 21142-1 Kovaškega pomočnika I najraje s polkovske šolo j sprejmem. Biti mora trezen in zanesljiv. Vinko Dlčar Jesenice, Gorenjsko. 21143-1 Damski frizer dobi taioj »talno namešče-nje. Ponudbe: Salon »Mila« Ljubljana. Tyrseva c. 7 31164-1 Beeeia | Dta. (Uve* t Dia. Jutra<' Učenca sprejmem takoj v trgovino. 21172 44 d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrov» c. 2-1. 31Ü81-1 Pomožna moč mjnjši moški, spreten risa nja reklamne stroke. se sprejme takoi za stalno ali poldnevno delo pri velefir-m: v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«, Beeeda 1 Din, davek S DIl za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Reven akademik 21197-1 IW rad instnrìra! za stano _ j vanje ali hrano. Ponudbe Plačilno natakarico ^i0.^ 'Jntr%116^ iščem za takoj. Gosfr'lna VI-cel, Maribor. 21189-1 Prodam Trgovsko pomočnico I 38ewl* l Dia, 4»»e* 8 Dia, aH pomočnika v trgovini QAftJii> t» šifro »U dajanj» naslov» 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. 3 nove pianine krasen glas, za zelo nizko ceno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 21187-26 Gramofon znamke Homocord Elektro na električni in ročni pogon skoraj nov prodam ? 850 Din. Kupna cena je bila 3000 Din. Ljubljana, Hrenova ulica 14, pritličje des no. 81171 26 Avto, moto Beseda 1 Din. Ja vek 8 Dia. z» šifro s& dajanje na«lov* 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. B.M.W. motocikel s športno prikolico 500 cm ugodno proda takoj Rajko Jelovčar, Gore-njavas. 21153 10 Motor B.S.A. 350 kubikor popolnoma nov, 4 prestave močne in kromatično harmoniko Stiri vrstno proda Kos Makso, Buče. 21,162-10 Kupim Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro »11 lajanje naslov» Din. NajmanjSi tnesek 17 Dia. Berkel tehtnico od 5—20 kg dobro ohranjeno in eno dee. tehtnico 150 kg nosilnosti kupim. Lovro Rozman, Grudnovo nabrežje 31.175-7 Beseda I Din la vek 3 Utn z» Silno »I? lajanje oaslova » Din. Ntjmanj&t tn«»ek 17 Din. Gostilno v najem vzamem kjerkoli. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prometni kraj«. aie8-17 Drobilec s kakršnimkoli pogonom. Ie ne z bencinom, vzamem v najem takoj. Ponudbe aa ogl. odd. »Jutra« pod »Dro bilec«. 21166-17 Lokali Beseda i Din, davek 8 Din za šifro »U lajanj* naslov» 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Trgovino z mešanim blagom na prometni cesti v mestu Slovenije, z odkupom I vse zaloge, oddam v na-1 jem. Potreben kapital cca 30.000 Din. Ponudbe pod »Zaradi bolezni« na ogl. odd. Jutra. 20713 19 Dijake sprejme učiteljska rodbina v Mariboru. Vrt, kopalnica, strogo nadzorstvo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribo ru pod šifro »Učitelj«. 20984-2-2 Dijaka srednje tehnične šole sprej mem v toplo stanovanie in dobro domačo hrano. Gerbi-čeva 51. KoJezija. 2M09 22 Na Mirju oddam veliko sobo s tera-so in kopalnico 2—3 boljšim dijakom z d-obro oskrbo in tečno hrano. Naslov v vseh poslovalnicah »Ju-tra«. 21124-22 Visokošolec f>e sprejme na stanovanje I in dobro hrano k boljši slovenski družini v Zagrebu v bližini un'vprze. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 21184-22 MOŠKI ki trpite za seksualno neurastenijo, impotenco oslabelo funkcijo spolnih žlez itd. poskusite OK ASA 50 tablet Din 110 100 tablet Din 220 300 tablet Din 560 Dobiva se v vsaki lekarni. LEKARNA IMr. Rozman Beograd, Terazije 5 a Okusna in lahko prebavljiva NESTLE MOKA je zelo primerna hrana za deco za časa poletne vročine Be»t-1a 1 i>i, la v-t s u šifro »U lajanje naalev» S Din. Najmanjši tn«»ek 17 Dia Prazen kabin»** poceni oddam takoj. Sarajevska 7, poleg nove cer- I kve v Šiški. 21139-23 I Prazno sobo lepo, sončno, oddam. Rožna I dolina, c. III. št. 6. 21154 23 Na Jesenicah na glavni cesti oddam lo kal primeren za vsako obrt. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Gotov uspeh« 20715-19 Posfst Beseda 1 Din davek 8 Din. za šifro »U dajanje naslov» Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Večje število parcel kompleksov, posestev gozdov, trgovskih n stanovanjskih hiš ter vil ima naprodaj Tradben. strokov ni izobražen posredovalec Kunaver Ludvik, Cesta 29. oktobra 6, Telefon 37 33. Pooblaščeni graditelj in sodni cenitelj >a nasvete brezplačno na razpolago. 69 20 Hiša, gostilna prometna točk« v Ljubljani, Sobo lepo opremljeno, v lepem, mirnem delu Ljubljane od-1 dam gospodu. Prule. Sokolska ul. 5. 21150-23 I Lepo sobo prost vhod, souporaba ko- | palnice. center, oddam boljšemu gospodu. 21:70-231 Mesečno sobo s posebn'm vhodom oddam I solidnemu gospodu ali go-s[>od:čni s 15. septembrom. [ Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 21182-231 Opremljeno sobo sončno s posfbnim vhodom oddam takoj ! ali 2 osebama z vso oskrbo v centru. 1 Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 21195-23 I =HO.ßAriA=tS ODPß/yi PDHLIAI.EKCEME JA'CI IHHBAN LÄSiniTAKOJ USTAVI IZPADAM J E LA LASJE PORASTEJO TUDI MA PLEŠASTO!" MEJTU.-* ' > • ^ STAKLEMICA PtTflOVZETJU DIN .40*-PÖSTMI HA DIM 7.-OZMETIKA-SPLIT (■LiL'UHiFi? br. 17271/37 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam | 1 ali 2 osebama. Naslov v j vseh poslovalnicah »Jutra«. 21196-2:3 Prazno sobo oddam takoj. Šiška. Celovška cesta 90. 21179-23 1 PRVOVRSTNI FOTOAPARATI na mesečno odplačilo Najlepše ^«IVÜSC samo v trgovini SEVER — MARIJIN TRG 2 KSILOLITNI TLAK za kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne itd., je edino primeren, sodoben in cenen. — Izvršuje ga ft Material" Ljubljana, Tyrseva 36 a O, Veliko sobo naprodaj ali se vzame po- ! lepo. sončno, prazno ali I sojilo 250.000 Din. vknjižba meblovano, s posebnim vho-na prvo mesto. Trikratna dom ter souporabo kopalni- vrednost. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31158-20 3—4 stanovanjsko hišo Ljubljani za gotovino kupim. Ponudbe pod »Brez posredovalca« na ogl. >dd. Jutra«. 21.155-20 Štiri stavbne parcele naprodaj blizu kolodvora Sevnica približno a tisoč kvadratnih metrov velike. Cena ugodna. Vprašati: Štorgelj Ivan, Sevnica. 31148-20 ce oddam. Streliška ul. 24 I desno. 311S6-33 | Sobo s posebnim vhodom oddam | solidni oseb Dvorakova 3-IH. 21174-23 I ril* Zahtevajte brezplačne prospekte št- 20 JUGOAGENCI JA Zagreb, Ilica 43/L 7 .; •-:' ^ ...i- Valovito morje Dvignite pismo v ogl. odd. »Jutra«. Maribor, pod »Srečen zakon«. 21163-20 ragocenosti Vsakovrstno zlato knpnje po asjvUfk cenali Cerne - juveiir LJubljana, Wolfova allea i. 12-38 es i t a 3 Beseda i Ulli law«» 6 L>U> u šilno all lajanje oa«i«v» Din, Najmanjši tneaek 17 Dia. Hranilne vloge vseh denarnin zavodov terjatve in vrednostne papirje v n o v č i m najkulantnej- po najvišji tanj takoj v gotovini A. Planinšek Ljubljana Bethovnova nI. 14. Telefon 35-10. 89 16 Več stotisoč vlog Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice v Ljubljani kupim. Ponudite višino vlo-s ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačam dobro gotovino«. 21150-16 Bančno kom. zavod in menjalnica MARIBOR, Aleksandrova ni. 40. vnovcuje hranilne rajižice vseh bank m hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni. 237 ie Hišo s trgovino ešanega blaga in trafiko na zelo prometni cesti prodam. Pripravna je tudi za vsako drugo obrt. Cena in plačilni pogoji zelo ugodni. Interesenti povprašajte na ogl. odd. »Jutm« pod šifro »Res ugodno«. 20714-20 Stanovanja Beseda i Din lave* 3 Dia. za šifro »I4 lajanje naslova S Din Najmanj&l tnesek 17 Din. Uradniška družina stalna, tričlanska, odrasla ln mirna išče dvosobno stanovanje za 1. november. Dopise pod »Do 700« na ogl. odd. Jutra. 20698 21a Dvosob. stanovanje s kabinetom ail trosobno v centru ali tik cestne železnice iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zdravnik« 31178-21a Beseda 1 Dil lavefc a U11. za šifro »li lajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Opremljeno sobo sončno, išče .»lidna in stal- | na gospodična v bližini mesta, ne predraga, za takoj I ali s 1. septembrom. Ponud- ( be na ogl. odd. »Jutra« od šifro »Plačam točno«. 21183-28a I Dijaške sobe Beseda 1 Din lavek 8 Din za šifro »11 lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Stanovanje za dijaka I. realne gimnazije vzamem takoj. Pogoj: zračna soba blizu gimnazije. V poštev pridejo družine, ki imajo dijake sposobne za inštruktorje ter da bi imela skupno spalnico. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačam dobro« do 28. tega meseca. 21081-22a JUL Vsata bMv > » Da: lavek 8 Dia ta lajanje naslova S Dn; najmanj snesek 30 Dia Naključje me morda seznani s simpatičnim inteligentnim gospodom. 32 do 38 let starim, plemenite duše ln v dobrem položaju gospodična lz boljše, premožne družine, resne narave, dobrosrčna, si želi ustvariti prijeten dom. ki temelji na med sebojnem razumevanju. Dopise pod strogo dis-krecijo na oglas. odd. Jutra pod šifro »Zadovoljstvo«. 20532 24 Veliko industrijsko podjetje IŠČE učitelja * pedagoga za odgojo mladih ljudi, ki je izurjen v telovadbi in verziran v novinarstvu. Pismene ponudbe poslati pod šifro »PEDAGOG« na Publicitas d. d. — Zagreb, Ilica 9. Natakarica aednonoska) dobi stalno mesto v večji restavraciji v Zagrebu. Pismene ponudbe pod br. 47134 na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9. Razno Dva dijaka nlžješolca iz boljš« rodbne» sprejmem na dobro hrano ter zračno in solnčno stano vanje v centru mesta. Oena zmerna. Pomoč pri učenju ter strogo nadzorstvo. Na slov r vseb poslovalnicah Jutra. 19542 22 Beseda 1 Din davek 8 Din ta šifro »ti lajanje naslova 5 Din Najmanjši tne»ek 17 Din. Lepoto hočete doseči zato potrebujete lenjigo »Tajne kozmetike« od Kozmetičarke Slave Gril Sagreb. Lopašičeva 11 parter. Naročite si tudi lonček nočne kreme. Ra tera Vam ohrani ilce v mladostni svežostl. Knji ga stane 40 din. lonček nočne kreme 20 din. 250 37 Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika Opozorilo ! V nedeljskem »Jutru« smo priobčili opozorilo, s katerim smo delali krivico našemu edinemu zakonitemu poslovodji WALTRU ENGELEJU in našemu knjigovodji TREBARJU IVANU. Opozorilo kot popolnoma brezpredmetno preklicujemo, ker imenovanima ne moremo ničesar nepravilnega očitati. TRGOPROMET družba z o. z. Ljubi ja aa. Tovarna tekstilnih tiskanin IŠČ E risarko za šablone in vzorce V poštev pridejo absolventinje risalne šole. Oferte s s'dko in nekaj risb poslati in ogl. odd. »Jutra« pod šifro »11.11« 1 Iščem zastopstva I I Prvovrstno vpeljan zastopnik-potnik s sedežem v Beogradu, 1 I prevzame zastopstva za rajone Beograd, Srbijo, Makedonijo, 1 I črnogoro in Hercegovino v branži tekstilni, bombažasti in 1 I volneni, svileni, pleteni in štrikani kakor tudi za celotno i I galanterijsko in kratko blago. Imam prvovrstne reference, i I Cenjene ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod šifro: i »Prvoklasno uveden zastupnik-putnik«. limi»«»™ iJnserirafie v >&utr>uJutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani, 020001010200010002000100000001000248010200000100020001020100010202020153