Urška Battelino: Izgorevamo zaradi slabih odnosovOdzivi na vladno potrditev trase hitre cesteCeljski »bombarderji« pustošijo po Franciji Št. 3 / Leto 72 / Celje, 19. januar 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl LesjakINTERVJU NAŠA TEMA KULINARIKAREPORTAŽAKULTURACELJEŠPORT AKTUALNO GOSPODARSTVOstr. 26-27str. 18 str. 2-3 str. 3, 6str. 4 1 Ko sneg preseneti sredi januarja Še nekaj dni po prvi »pošteni« pošiljki snega to sezono se je del Slovenije spraše - val, kdo je ponovno zatajil, da so se potovalne poti malodane povsod spremenile v polžje. Slišali smo, da so bile razmere tokrat spet izredne. Toda ob prihodnji napovedi obilnejše snežne pošiljke bomo težko verjeli, da so ustrezne službe pripravljene. Tako so namreč zagotavljale tudi ob tokratnih napovedih. Foto: GrupANa policah kmalu tudi meso izbrane kakovosti Zaradi dobička tožba proti občini Delavec in robot z ramo ob rami Bumfest: krajši, a nič manj »bumbastičen« Razstava Dekade: osemdeseta Drugačno spoznavanje naravoslovja Gurmanski hamburgerjistr. 4 str. 7 str. 12-13 str. 14 str. 15 str. 29 str. 35 2 Št. 3, 19. januar 2017 AKTUALNO Ob tem pobočju Gore Oljke želi vlada zgraditi hitro cesto Velenje–Šentrupert. V Spodnji Savinjski dolini se strinjajo, da ceste, ki zahteva takšen davek, ne potrebujejo. Povsem drugačno je mnenje v Velenju, kjer so z odločitvijo vlade zelo zadovoljni. Kot pravijo, je to tudi edina pravilna in smotrna odločitev. Ali se bomo kdaj res vozili po cesti, naslonjeni na pobočje za tukajšnje stanovalce svete gore, bo pokazal čas. Najprej pa bodo o tem odločali sodniki.Katastrofa za Spodnjesavinjčane Združene civilne inici - ative Braslovč, Polzele in Šmartnega ob Paki so se že odzvale na vladno potrditev državnega prostorskega na- črta, ki predvideva gradnjo hitre ceste Velenje–Šentru - pert. Ker so prepričani, da je projekt z regionalnega, s prometnega, z okoljskega in s finančnega vidika slaba rešitev, bodo pravico iskali po sodni poti. Najprej napo- vedujejo ustavno presojo, če bo treba, bodo šli tudi na evropsko sodišče. Civilne iniciative vseh pri - zadetih občin že leta opozar - jajo na nepravilno umeščanje in nespametno načrtovanje trase, ki bo, če bo do gradnje res prišlo, odnesla več kot 51 hektarjev najkakovostnej-še kmetijske zemlje, poleg tega bo brez doma ostalo 42 družin. Ob tem civilne iniciative opozarjajo tudi na neekonomičnost in razme- tavanje z davkoplačevalskim denarjem, saj naj bi bila trasa Velenje–Šentrupert za 188 mi - lijonov evrov dražja od trase Velenje–Arja vas. To je le ne-kaj argumentov, s katerimi so skušale vlado prepričati, da bi odobrila ponovno vredno- tenje vseh možnih tras. Brez uspeha. »Očitno se je ta vlada odločila zaključevati projekte, ki si jih je začrtala, ne glede na to, kakšne bodo posledice. Zdi se, da ta vlada ne želi pri- sluhniti argumentom in tudi ne upoštevati lastnih državnih strategij,« je v odzivu dejal ar - hitekt Urban Jeriha, strokov - ni sodelavec iniciativ. Ob tem je poudaril, da je ministrstvo s to odločitvijo in sprejetjem sla - bo pripravljenega državnega prostorskega načrta prelomilo tudi zavezo iz leta 2011: »Pred - stavniki ministrstva so rekli, da bodo spoštovali ugotovitve medresorske delovne komisi-je, ki je ugotovila neskladje in neprimernost zdaj izbrane tra- se F2-2. Ministrstvo je s to od-ločitvijo pokazalo dvoličnost in da ne spoštujejo niti lastnih ugotovitev.« Jeriha je ob tem dejal še, da vsa ta opozorila, namenjena vladi, niso zgolj opozorila in natolcevanja ci- vilne družbe, temveč da gre za mnenja in opozorila številnih strokovnjakov ter strokovnih nevladnih organizacij. Dovolili gradnjo, zdaj bi rušili Cesta bo verjetno še najglo- blje zarezala v življenja ljudi v občini Šmartno ob Paki, kjer bo porušenih največ stanovanjskih stavb. O ruši - tvah je govorila tudi okoljska ministrica Irena Majcen, pri čemer so bili krajani Podgore, ki jo bo cesta povsem spre - menila, nad njenimi odgovori zelo razočarani. Predstavnik civilne iniciative Šmartno ob Paki Martin Podgoršek je bil do ministričinega nastopa zelo kritičen in jo je označil za lažnivko. »Ministrica laže Vlada sprejela načrt hitre ceste Hitra cesta od Šentruperta do Velenja tudi v načrtu razvojnih programov 2017–2020Po pravico na sodišče in zavaja, ko govori o časov - nem poteku umeščanja trase, laže, ko govori o rušitvah. Ko je dajala izjavo in dobila vpra - šanje, ali gre res za 42 stano- vanjskih hiš, je ovinkarila, češ da gre za toliko stavb, ampak da so to pomožni objekti in podobno. To ni res. Sku - pno bo porušenih več kot sto stavb, 42 stanovanjskih. Razselili bodo 120 ljudi,« je- zen in ogorčen hkrati razlagal Podgoršek. V oči bode namreč to, da je okoljsko ministrstvo v času umeščanja ceste v prostor ljudem izdalo pravnomočna gradbena dovoljenja za gra - dnjo stanovanjskih hiš, danes pa želi to isto ministrstvo prav te hiše zrušiti zaradi ceste, ki jo je že ob izdaji dovoljenj umeščalo v prostor. Poleg tega je pod takrat izdanimi gradbe - nimi dovoljenji podpisana ista gospa, ki v imenu ministrstva danes vodi postopke umešča-nja trase.Minuli petek popoldne so praktično po vsej državi vladale izredne razmere. Zapisi na socialnih omrežjih v smislu »za pot namesto deset minut potre- boval uro in pol« ali »šest ur za pot iz Ljubljane do Koroške« so kapljali drug za drugim. Gneva je bilo obilo. Večina se je spraševala, kako lahko ponovno sneg pristojne vzdrževalce cest »preseneti« prav sredi januarja. Zlasti na poti od Velenja do Koroške so situacijo namesto tistih, ki v žep pospravijo denar za vzdrževanje cest in naj bi omogočili njihovo prevoznost, reševali gasilci. Kot so dan za izjemno delovnim dnem zapi-sali sami, so šli na prvo intervencijo ob enih popoldne in se vrnili nazaj v »štab« dvanajst ur kasneje. Premraženi, utru-jeni, izčrpani. Čeprav so prav sami ponovno dokazali, da so povsem upravičeno na vrhu lestvice priljubljenih poklicev, je namreč kritika padala tudi po njih. Neupravičeno. Da zaradi januarskega snega obstane večji del Slovenije, najbrž ni naključje. Potovanje na Koroško je bilo prav tako mučno kot potovanje na drugi konec države. Da ne ome - njam slabe prevoznosti po mestih. Roko na srce, da nekdo s parkirišča sredi Celja do table, ki označuje konec mesta, potrebuje uro in dvajset minut, najbrž ni povsem normalno. Verjamem, da lahko levji delež za nek zastoj doprinese to- vornjak, ki zaradi neprimerne opreme povzroči daljši zastoj. Tudi osebni avtomobil z letnimi pnevmatikami. Ampak da ceste niso urejene niti naslednji dan ali celo še dan zatem in da na voziščih in pločnikih ležijo ledene ploskve, tega pa ne moremo naprtiti ne prvemu ne drugemu. Ko smo se v nedeljo po kosilu v prijetnem sonč- nem in za zimo dokaj toplem vremenu odpra- vili na družinski sprehod po eni naših klasičnih poti po vasi, smo začudeno opazovali, kako je očitno čišče-nje cest ostalo pri tem, kar se je pač naredilo v petek v tistem metežu. Še bolj smo bili ogorčeni nad stanjem pločnikov. Še najbolj nad »pločnikom« nad avtocesto. Tistega snega tam letos (resnici na ljubo tudi minula leta ne) nista preganjala nobena lopata ali stroj. Tako lahko pešci prečkajo nadvoz, ki je že tako nevaren zaradi slabe vidljivosti in prehitre vožnje voznikov, zgolj po vozišču. Kakšne signale ob tem prejemamo pešci iz mimovozečih avtomobilov, mi najbrž ni treba pisati. Nič bolje se ne godi pločnikom drugje. Tudi tisti namreč, ki so bili deležni kakšne obdelave z mini plugom, so ostali ledeni, kupi snega med pločnikom in voziščem pa glasno pričajo o tem, kako polovičarski smo. Na enem od najbolj obremenjenih celjskih križišč si moral v soboto zjutraj poka- zati dobro pripravljenost plezanja čez kupe snega, ki sta jih proti semaforju potisnila cestni plug na eni strani in mini plug s pločnika po drugi strani. Komu mar za invalide, ki so morda morali po kakšnem opravku ali zgolj za nekaj minut na zimsko sonce? Tudi dojenčki očitno lahko ostanejo kar med štirimi stenami. Dnevni red zadnje seje vlade je na- povedoval njen odgovor na poslansko pobudo Matjaža Hanžka iz Združene levice, ki je vlado pozval k zaustavi- tvi postopka sprejemanja državnega prostorskega načrta za hitro cesto od Šentruperta do Velenja, in sicer kot za - dnji poskus, da jo odvrne od namere, da sprejme uredbo o DPN za traso F2-2. Ta je Hanžku odgovorila tako, da je uredbo sprejela. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je po seji vlade povedala, da je sprejemu uredbe nasprotoval kmetij - ski minister Dejan Židan, za katerega je znano, da se ne strinja z uničevanjem kmetijskih zemljišč zaradi gradnje hitre ceste. »V nekem delu se je DPN z zasnovo trase uspel izogniti kmetij -skim zemljiščem, v določenem delu pa ne. V čim večji meri smo se poskušali izogniti tudi stanovanjskim stavbam, kar nam tudi ni uspelo v celoti, zato je približno štirideset stavb predvidenih za rušenje,« je povedala ministrica, ki je prepričana, da bo investitor, torej Dars, storil vse potrebno, da bo dosegel dogovor z lastniki stavb o ustreznem nadomestilu. Na novinarsko vprašanje, ali je vlada pri sprejemanju uredbe imela v mislih napoved civilne iniciative in drugih, da bodo uporabili vsa pravna sredstva za izpodbijanje uredbe, je ministrica Majc - nova odgovorila, da se zaveda težavnosti umeščanja državnih prostorskih načrtov v Sloveniji. »Ni trase, pri kateri se ne bi srečevali s to težavo, a ne zaradi prote-stov civilnih iniciativ. Res pa je, če po-mislim na občino Braslovče in na to, da so pred nekaj leti tam sami predvideli za gradbeno cono 150 hektarjev kmetijskih zemljišč, da njihovo dejavnost zdaj zelo težko objektivno ocenjujem, ko gre pri cesti za 30 do 40 hektarjev kmetijskih zemljišč,« je še povedala. Vlada je sklenila tudi, da bo projekt hitre ceste od Šentruperta do Velenja, ocenjen na 300 milijonov evrov, uvrščen v načrt razvojnih programov 2017–2020. Uredba, s katero vlada v skladu z Zako- nom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor sprejme dr - žavni prostorski načrt, daje podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbe-nega dovoljenja. ROBERT GORJANCUVODNIK Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK Misel tedna (Mark Twain)Navade ne moreš vreči skozi okno; prav počasi jo moraš korak za korakom premamiti ven po stopnicah. Ledeno In vsako leto se zgodba ponovi. Prav vedno stisnemo zobe in pustimo, da mine. Do kdaj še? 3 Št. 3, 19. januar 2017 AKTUALNO V Velenju zadovoljni V Mestni občini Velenje so si več let prizadevali za čimprejšnjo umestitev tra-se hitre ceste tretje razvoj- ne osi v državne prostor - ske načrte. Po njihovem mnenju bo cesta povezo - vala regionalna središča in trasa F2-2 bo to nalogo najbolje opravljala. Velenje kot gospodarsko središče, v katerem ima sedež tudi eden največjih slovenskih izvoznikov, to je Gorenje, namreč tretjo razvojno os nujno potrebuje. V obči - ni verjamejo, da se bodo zdaj aktivnosti za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za hitro cesto dogajale še hi - treje. Velenjski župan Bo - jan Kontič je predsedniku vlade Miru Cerarju in mi - nistrici za okolje in prostor Ireni Majcen poslal dopis, v katerem je izrazil navdu-šenje, da je vlada izpolnila predvolilno obljubo in je po večletnih prizadeva- njih trasa končno umešče-na prostor. Mestna občina Velenje bo še naprej nudila projektu vso podporo, so v občini zapisali v sporočilu za javnost. BGOBolj medlo, a kljub temu ne - zadovoljno se je na odločitev odzval župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar, ki je po- vedal, da je o odločitvi vlade izvedel iz medijev. Priznava, da so glede na dogajanja v drugi polovici leta 2016 v ob-čini takšno odločitev pričako- vali. Kopušar, ki so mu številni predstavniki civilnih iniciativ očitali neodločnost in naklo - njenost tako imenovanemu velenjskemu lobiju, ki naj bi po mnenju Spodnjesavinjča- nov to cesto tudi izsilil, oblju-blja, da bo občina prizadetim krajanom pomagala po svojih močeh in v okviru pristojno- sti. Prihodnji teden se bo se- stal tudi z zborom krajanov, kar je bilo sicer načrtovano že pred vladno odločitvijo. Bo pa osrednja tema najverjetneje sprejetje, za mnoge sporne-ga državnega prostorskega načrta. Zbirajo denar za pravno pomoč Občine so lani sicer nekaj denarja namenile za delovanje civilnih iniciativ, a se morajo te znajti predvsem same. Tako na primer zbirajo prostovolj- ne prispevke za kritje stro - škov pravne pomoči. »Puške ne bomo vrgli v koruzo,« je odločen Podgoršek. Kot pra- vi, bodo najprej preverili, ali je odločitev skladna z ustavo. Najprej bodo člani iniciativ izčrpali vsa pravna sredstva doma, če bo treba, bodo šli vse do evropskega sodišča. Je - riha je ob tem spomnil, da sta bili slovenska vlada in z njo vsa Slovenija v zadnjem času že opozorjeni zaradi spreje - manja sporne zakonodaje. »Ta odločitev zagotovo sodi med takšne,« je jasen arhitekt. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPAKo nam jo zagodeta sneg in led Ob zadnjem nekoliko obilnejšem snegu se nismo znašli ravno najbolje Snega smo se odvadili. O tem pričajo razmere, ki so nastale na naših cestah in ulicah pred koncem tedna ter so se nada- ljevale v nov teden. Naše ceste in ulice po sneženju seveda zares niso bile v ravno zavidljivem položaju. Začelo se je tudi iskanje krivcev. Pri tem so nekateri s prstom takoj pokazali na ministrstvo za infrastrukturo, ki je lani spomladi pripravilo nov Pravilnik o rednem vzdrževanju cest. Ministrstvo svojo morebitno krivdo odločno zanika in omenja, da je bilo spremenjeno le določilo glede prevoznosti klancev. »Edino novost v pravilniku na po- dročju zimskega vzdrževanja cest predstavlja določilo, da se na odsekih cest z vzdolžnim naklonom nad 10 odstotkov šteje, da je prevoznost zagotovljena tudi, če je promet možen le z uporabo snežnih verig,« odgovarja ministrstvo. Novo določilo se nanaša predvsem na gorske prelaze Vršič, Predel in Jezerski vrh. »Izvajanje zimske službe ostaja na isti ravni kot doslej,« zagotavlja ministrstvo. Upravljavec cest sam odloči, kdaj bo začel posipavati oziroma plužiti. »Najpozneje takrat, ko je na avtocestah, hitrih in državnih cestah – kjer je povprečen letni dnevni promet več kot štiri tisoč vozil – največ 10 centimetrov snega, in do 15 centimetrov za ostale državne ceste,« omenja ministrstvo. Po ureditvi v naši državi ima avtoceste na skrbi Dars, državne in regionalne ceste direkcija za infrastrukturo ter občinske ceste posamezna občina. Na našem območju je glavni izvajalec družba Voc, podjetje za vzdrževanje in obnovo cest. Obilnega sneženja niso pričakovali In zakaj smo bili od konca tedna priča tako hudim razmeram na posameznih slovenskih cestah, da so bila zaradi njih napi-sana celo protestna pisma? Bogdan Kočevar iz celjske družbe Voc pripisuje to posebnim vremenskim razmeram. »Te smo pričakovali, vendar ne v takšnem obsegu,« odgovarja Kočevar in opozarja na močno podhladitev podlage in na to, da je dež prešel v sneg. »Preventivne posipe smo izvajali že v dežju, saj je bila napoved dokaj natančna. Dež je sol spral z vozišča, zato je prišlo na nekaterih površinah do lepljenja snega in zamrzni- tve,« opisuje razmere Kočevar. Tako so nastale ledene plošče, ki jih pri tako nizkih temperaturah, kot so se pojavile, ni bilo mogoče odstraniti. Takšno stanje ostaja na cestah, vse dokler se temperature ne povzpnejo na približno pet stopinj Celzija. To velja tudi za cone za pešce. Tako pravi Bogdan Kočevar, ki je med pogovorom spomnil, da so veljale podobne razmere na primorski avtocesti že dan prej kot v naših krajih. Po sneženju je bilo s težavami povezano tudi pešačenje po ulicah Celja. In sicer po snegu, ki se je oprijel podlage, zato so morali Celjani in okoličani hoditi po spolzkih površinah. Koče- var pravi, da se snega tako ni dalo odstraniti. Za celjske ceste ima družba VO-KA na skrbi letno vzdrževanje cest in pregledniško službo, in sicer tudi v zimskih razmerah. Pogodbeni izvajalec zimske službe je družba Voc. BRANE JERANKO, foto: GrupA Vozilo, ki smo ga ob zadnjem sneženju najtežje pričakovali, sploh ni plužilo. Avtomobil je pred vožnjo treba očistiti, nenazadnje tudi zaradi kazni, ki nam preti. Tako smo čistili ob zadnjem obilnejšem sneženju.Kaos je bil v petek popoldne na celjskih cestah neobvladljiv. Večinoma pločniki in zlasti prehod iz cestišča na pločnik niso bili oči-ščeni niti do ponedeljka.NE PREZRITE stran 6Kako mraz in sneg vplivata na delo branjevcev, poštarjev in smetarjev? 4 Št. 3, 19. januar 2017 GOSPODARSTVO Na policah kmalu tudi meso izbrane kakovosti Okrogel znak z napisom Izbrana kakovost – Slovenija bo poleg izdelkov Mlekarne Celeia kmalu nosilo tudi meso iz Šaleške doline Čeprav se delež potrošni - kov, ki kupujejo slovensko hrano, od leta 2012 vztraj- no povečuje, jih je mini- strstvo za kmetijstvo lani k nakupu slovenskih izdel - kov začelo spodbujati še z oznako izbrana kakovost. Gre za novo nacionalno shemo kakovosti, ki je na- menjena kmetijskim pri- delkom oziroma živilom. Cilj novega označevanja je ozaveščanje potrošnikov in pomoč, saj se marsikdo v poplavi evropskih, naci- onalnih in komercialnih oznak o kakovosti, pore - klu ter načinu pridelave in predelave izdelkov tež- ko znajde. Potrošnik lah - ko zdaj na osnovi oznake izbrana kakovost ve, da je izdelek narejen iz sloven- ske surovine in da za kako - vostjo in varnostjo stojijo pridelovalci in predeloval- ci ter certifikacijski organ, ki je nadziral pridobitev te oznake. Prve so znak izbrana ka- kovost pridobile Ljubljanske mlekarne, od 28. oktobra lani ga ima tudi Mlekarna Celeia. Certifikat, ki potrjuje, da so mlečni izdelki iz mle- ka, pridelanega in predela - nega v Sloveniji, ki je odlične mikrobiološke kakovosti in sveže, je pridobilo več kot 1.100 kmetov, ki mlekarni dobavljajo mleko. S prido - bljeno oznako torej mlekar - na nadaljuje svojo strategijo, da mleko odkupuje izključ- no v Sloveniji in kupcem ponuja najboljšo slovensko kakovost. Šaleška zadruga bo prva Ta mesec ali najkasneje v prvih dneh februarja bo na trgovskih policah tudi gove - je meso z oznako izbrana kakovost iz Kmetijske za - druge Šaleška dolina. »Kot prva zadruga smo za izbra- no kakovost že certificirali skupino 350 rejcev, od ka- terih kupujemo govedo,« je povedal direktor Ivo Drev. Skupina Gorenje lani z 8 milijoni evrov dobička Gorenje je objavilo prve ocene poslovanja v letu 2016 in napovedi za leto 2017. Celotna skupina je lani prihodke od prodaje povečala za 2,6 odstotka na 1,257 milijarde evrov. Čistega dobička bo 8 milijonov evrov, kar je nekoliko več, kot so v družbi načrtovali. Leto 2015 je Skupina Gorenje sklenila s prav tolikšno izgubo. Največ prihodkov je skupina ustvarila s prodajo gospodinjskih aparatov. Okrepila je prodajo inovativnih in premijskih aparatov, ki predstavljajo že približno 27 odstotkov vseh prodanih velikih gospodinjskih aparatov. Lani je Gorenju uspelo povečati prodajo v Rusiji, Ukrajini ter državah vzhodne Evrope, a tudi v Avstraliji, ZDA in Aziji. Za letos v Velenju načrtujejo nadaljnjo rast prodaje. Prihodki naj bi se v primerjavi z lani povečali za 4,6 odstotka. Več naj bi prodali izdelkov s premijsko blagovno znamko Asko, rast prodaje pa pričakujejo na večini svojih trgov. Ob tem računajo, da se bodo povprečne prodajne cene velikih gospodinjskih aparatov zvišale za 4 odstotke. Poleg višjih prihodkov v Gorenju letos načrtujejo tudi višji čisti dobiček. Znašal naj bi malo več kot 13 milijonov evrov. JIKmalu narok o podjetju Simer Celjsko sodišče je sklicalo narok, na katerem bo obravnavalo ugovor proti vodenju prisilne poravnave v celjskem podjetju Simer. Ugovor je novembra lani vložila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in predlagala stečaj. Slaba banka je v ugovoru navedla, da je stopnja verjetnosti, da bo Simer s prisilno porav - navo rešil svoje finančne težave, manjša od 50 odstotkov. Poleg tega meni, da bi bili upniki, če bi šlo podjetje v stečaj, bolje poplačani. DUTB, ki ima do celjskega podjetja za 2,2 milijona evrov terjatev, je stečaj predlagala že februarja lani. A je Simer kmalu zatem vložil predlog za uvedbo prisilne poravnave, ki ga je sodišče sprejelo in s tem ustavilo odločanje o stečaju. DUTB se je na takšen sklep pritožila in med drugim tudi navedla, da Simer zelo očitno zlorablja pravna sredstva. Ker je višje sodišče ugotovilo, da v postopkih ni bilo storjenega nič nezakonitega, je slaba banka na celjsko sodišče poslala ugovor proti vodenju prisilne poravnave. Narok, na katerem se bodo predstavniki podjetja Simer srečali s predstavniki Družbe za upravljanje terjatev bank ter ostalimi upniki, bo 6. februarja. JI Projekta so se lotili skupaj s Kmetijsko zadrugo Rače, ki zanje že nekaj let kolje ekološko govedo in pakira ekogovedino z znamko Eko- dar. V Račah, kjer so se prav tako certificirali za novo oznako, bodo poskrbeli za zakol, razsek in predelavo govedine. Ivo Drev pravi, da posto- pek certificiranja ni težak, vendar zahteva svoj čas. Kmetje, od katerih zadruga odkupuje govejo živino, so se organizirali v skupino rejcev in zadrugi predložili izjavo o članstvu. Pred certi- ficiranjem je morala zadruga pri vsakem od njih opraviti notranji nadzor in na vsaki kmetiji preveriti, ali izpol - njuje pogoje, ki jih določa specifikacija o izbrani kako- vosti za goveje meso. Nato je rejce po posebnem ključu pregledala še certifikacijska hiša Kon-Cert. Nič več zavajanja potrošnikov Certifikat izbrana kakovost pomeni, poudarja Drev, da je govedo zraslo in bilo zaklano v Sloveniji. »Vse se mora do-gajati pri nas, v nasprotnem primeru rejec certifikata ne more dobiti. Pomeni torej, da živali v našo državo ni - smo pripeljali od drugod in bi jih pri nas le vzredili. V naši zadrugi smo že sicer od leta 2009 zavezani, da pro - dajamo izključno slovensko govedino. V zadnjih letih se je zavedanje potrošnikov o pomenu lokalno pridelane hrane občutno zvišalo, zato tudi iščejo hrano, v našem primeru je to meso, ki je vzrejeno in predelano v Slo-veniji.« Oznaka izbrana kako- vost oziroma nova blagov - na znamka je torej bolj kot za zadrugo pomembna za kmeta in potrošnika, še po-udarja Ivo Drev. »Mi smo le vezni člen med njima in smo zelo veseli, da lahko tržimo izključno slovensko meso. Končno bomo lahko vedeli, kaj je res slovensko. V pre - teklosti je bilo namreč kar precej zavajanja. Saj poznate zgodbe, ko je bilo meso pri-peljano iz tujine in v Slove-niji le predelano, označili pa so ga kot slovenski proizvod. To je nepoštena praksa, ki je bila žal dovoljena. Zdaj bo oznaka izbrana kakovost za vselej opredelila, kaj je slo- vensko, in naši potrošniki ne bodo mogli biti več zave-deni.« Cene ne bodo višje Končni cilj kmetijske za - druge je certificiranih 600 do 700 rejcev, s katerimi so- deluje. Ivo Drev pravi, da bo zelo vesel, ko bodo v Slove-niji certifikate pridobili prav vsi kmeti, ko bodo tudi vse klavnice začele klati izključ-Nova oznaka Izbrana kakovost – Slovenija lahko ozna- čuje le živila slovenskega izvora, ki imajo znano poreklo. Proizvajalci mleka, mesa in sadja bodo z vključitvijo v to novo shemo kakovosti potrošnikom jasno sporočali, da je njihov izdelek višje kakovosti in v celoti pridelan oziroma rejen ter predelan v Sloveniji.Roman Gregorn: »Dvig kakovosti je dolgoročen proces, saj ne vključuje le proizvajalcev, ampak tudi ›pripravljavce‹ sadja, to je hladilnice. In nenazadnje tudi trgovce, ki so v tej verigi zelo po-memben člen.« Ivo Drev: »Marsikdo uvaža tretjerazre-dno meso in ga potem predela v ›slo-venski‹ izdelek. Cene takšnih izdelkov so vsekakor nizke, vendar se vprašajte, kakšna je njihova kakovost.«no slovensko govedino in ko bo na trgu le meso z oznako izbrana kakovost. »Želim, da bi slovenski potrošniki končno videli, da lahko tudi v Sloveniji ustvarjamo pošte- ne zgodbe. In da bi izbrana kakovost dobila takšen po - men, kot ga ima podobna oznaka AMA v sosednji Av - striji, kjer potrošniki nočejo živila, če na njem ne piše, da je iz njihove države.« Drev zagotavlja, da cene govedine izbrane kakovosti ne bodo višje od cen mesa, ki nima te oznake. Šaleška zadruga bo najprej poskrbela za certificiranje rejcev s svojega območja in iz Zgornje Savinjske doline, kasneje pa tudi za vse ostale, ki bodo to želeli. »Prepričan sem, da rejci, ki ne bodo imeli certifikata izbrana ka-kovost, kmalu ne bodo mo- gli več v klavnicah oddajati svoje živine,« še pravi Drev. Sredi leta še Laščani Predvidoma sredi leta bo meso z oznako izbrana kakovost dala na trg tudi Kmetijska zadruga Laško. Direktor Jože Žabkar je po- vedal, da so vso potrebno dokumentacijo že oddali, tudi presoja vseh petdesetih rejcev, od katerih kupujejo govejo živino, naj bi bila končana kmalu. Čaka jih še certificiranje njihovega me-snopredelovalnega obrata in nato še trgovine. Sadjarji se še usklajujejo Za vstop v shemo izbrana kakovost se intenzivno pri - pravljajo tudi pridelovalci in predelovalci sadja. Kdaj bodo dobili zeleno luč za začetek certificiranja, še ni znano, je pa specifikacija za ta sektor v zaključni fazi po- trjevanja. »Sadjarji še vedno usklajujemo posamezne ka- kovostne parametre, kot sta na primer velikost jabolk in njihova trdota, ter določamo ostalo vsebino sheme, ki jo bo ta standard kakovosti vseboval,« je povedal direktor šentjurske Meje Roman Gre- gorn. Podjetje se bo vsekakor vključilo v shemo, saj si tudi sicer prizadeva za pridelavo zdrave, kakovostne in varne hrane. Oznaka izbrana kako - vost bo le še potrdila, da je res tako. V Meji kakšnih posebnih prednosti pri prodaji zaradi oznake izbrana kakovost ne pričakujejo. »Pričakuje- mo le določen napredek pri urejanju trga in dolgoročni dvig kakovosti. Certifikaci- ja namreč pomeni korak k nadzoru in uniformiranosti, posledica tega pa bo tudi ve- čja preglednost trga,« je še povedal Gregorn. JANJA INTIHAR Foto: GrupAZnak izbrana kakovost je oktobra lani dobila tudi Mlekarna Celeia. 5 Št. 3, 19. januar 2017 GOSPODARSTVO WWW.SIMBIO.SI V nemškem Stuttgartu se na prvem letošnjem ve- čjem turističnem sejmu, ki se bo končal v nedeljo, predstavlja tudi Slovenija. Na osrednjem sejmu za po- čitnice in oddih, ki zajame obiskovalce iz vse nemške zvezne dežele Baden Wür- temberg in je prvi znanilec turistične sezone, sta se predstavila tudi dva turi-stična ponudnika Savinj-ske regije, Kamp Menina in Terme Topolšica. Dežela Baden Würtem- berg je največja zunanjetr-govinska partnerica Slove- nije in je izjemnega pomena tudi za razvoj slovenskega turizma. »Zato je prisotnost Slovenije in slovenskih po- nudnikov na sejmu CMT Stuttgart kljub dolžini, tra- ja namreč kar devet dni, nujna,« je opozorila Maj-da Rozina Dolenc, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Nemčiji. V Nemčiji se predstavljajo Sava Turizem, Hit Alpinea, Turizem Ljubljana, Maribor- -Pohorje, Terme Topolšica, a tudi manjši specializirani ponudniki, kot so ekološko Posestvo Trnulja in Kamp Menina ter agencija Atur Travel. Med sodelujočimi je tudi Mreža postajališč za avtodome, saj je sejem na- menjen tudi temu segmentu turizma. Animacijo na slo- venski stojnici je prevzela Savinjsko-Šaleška regija. Na sejem po goste Jure Kolenc, direktor Kampa Menina, je prepri- čan, da bi morala Sloven-ska turistična organizacija (STO) sejem v Stuttgatu še bolje izkoristi. Priznava, da je letos bil narejen korak naprej in v pravo smer, a je to za trg s toliko turistične- ga potenciala še premalo. Sam se je za sodelovanje na sejmu odločil predvsem zato, da bi v Slovenijo in Kamp Menino pripeljal več nemških gostov. »Za zdaj smo zelo dobro znani pri Nizozemcih in Belgijcih. Želimo si še Nemcev,« pravi. Zelo pomembno je, kot je še izpostavil, da bi v Sloveniji pripravili res ce- lostno predstavitev, s ka- tero bi spremenili miselni tok nemških turistov, da je Slovenija zgolj postojanka za kapučino na poti do hr- vaške obale. »Moramo jim sporočiti, da se da tudi v Sloveniji marsikaj početi. Naš cilj mora biti, da se bodo nemški gostje najprej ustavili pri nas, tu ostali približno pet dni in nato še štirinajst dni pri južnih sosedih,« še pove Kolenc. Še več nemških gostov si želijo tudi v Termah To-polšica. Njihov predstavnik Davorin Aram je sodelova- nje na letošnjem sejmu zelo pohvalil in izpostavil izje- mno dobro organizacijo ter sejemsko promocijo. Sicer so, kot je povedal, Terme Topolšica na germanskem trgu že precej prisotne. Le- tos si poleg novih nemških gostov želijo še več obiska Italijanov, tako de se bodo v prihodnjih tednih in mesecih predstavili tudi na turističnih sejmih in srečanjih pri naših zahodnih sosedih. LK Zamenjava v vrhu BSH V BSH imajo novega di- rektorja, odgovornega za tehnično področje. Petra Eisermanna, ki se je po petih letih dela v Sloveni- ji vrnil na sedež skupine v München, je zamenjal Matija Petrin, ki v BSH dela že več kot 22 let. Ta se je v vodstvu nazarskega podjetja pridru- žil Boštjanu Gorjupu in Wol- framu von Ohainu. »Slovenija je več kot postajališče za kapučino« Terme Topolšica in Kamp Menina na turističnem sejmu v Stuttgartu Prodajalna bivšega Peka v središču Celja je dobila novega lastnika. Stečajni upra- viteljici Tadeji Tamše je na javni dražbi približno 160 kvadratnih metrov veliko prodajalno s pomožnimi prostori uspelo prodati za 235 tisoč evrov. To je za 90 tisoč evrov več, kot je znašala izklicna cena. Kdo je kupec, Tamšetova še ni želela razkriti, povedala pa je, da gre za podjetje iz Celja. Na Celjskem zaradi stečaja Peka pred le- tom brez dela ni ostalo veliko ljudi. Peko je namreč že v preteklih treh letih v regiji zaprl večino svojih trgovin. Ostali sta le posloval-nici v Celju in Velenju, še pred nekaj leti pa je imel Peko na Celjskem trgovine v Laškem, Žalcu in Tuševem trgovskem centru. Prodajalne v Velenju stečajna upravitelji- ca še ni uspela prodati. Prva dražba je bila neuspešna, za drugo še čaka sklep sodišča. Kmalu bo stekla tudi proizvodnja v Pekovi tr- žiški stavbi. Oblikovalka čevljev Alja Viryent, sicer doma z Vranskega, je lani najela pribli- žno sto kvadratnih metrov veliko delavnico. Potem ko ni uspela najti investitorja, se je odločila za zagon proizvodnje čevljev svoje blagovne znamke s pomočjo predprodaje. JIZa negativno mnenje kriva zakonodaja Direktorica Celjskih lekarn opozarja na neskladje Zakona o javnem naročanju z lekarniško dejavnostjo Računsko sodišče je decembra v revi- zijskem poročilu o nabavi zdravil v letu 2014 trem lekarnam, med njimi tudi celjski, ugotovilo nepravilnosti pri na- ročanju. Revizorji so v poročilu zapisali, da Celjske lekarne niso izvedle ustrezne- ga postopka oddaje javnega naročila v skupnem znesku 23,4 milijona evrov, kar je v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju. Zato so jim izdale negativno mnenje. Revizorji so tudi ugotovili, da bi lahko lekarne »z ustrezno opredelitvijo pogojev in meril v postopku javnega naročanja dosegle nižjo nabavno ceno zdravila in bi pozneje dogovorjeni popusti bili izkazani že v knjigovodski listini«. Ocenjeni morebi- tni prihranki bi v Celjskih lekarnah znašali 262 tisoč evrov. Direktorica Celjskih lekarn Lilijana Grosek zaradi negativnega mnenja ra- čunskega sodišča ni zaskrbljena. Pravi, da bi ga dobile, če bi bile revidirane, tudi ostale lekarne v Sloveniji. »Že v času re-vidiranja smo predstavnikom računske- ga sodišča pojasnili, da področje javnega naročanja za lekarne ni smiselno urejeno in bi bilo treba čim prej spremeniti zako- nodajo. To si lekarne v okviru lekarniške zbornice prizadevamo že trinajst let, a brez uspeha. Morda bo tokrat drugače, saj je tudi računsko sodišče v skupnem poročilu o vseh treh revizijah ministr- stvoma za zdravje in za javno upravo naložilo, naj preverita ustreznost zako-nodaje in predlagata spremembe,« poja- snjuje Grosekova in poudarja, da lekarne javnemu naročanju pri obnovah svojih prostorov ali nabavi opreme nikakor ne oporekajo. Povsem drugače pa je z na- bavo zdravil. Javna naročila niso potrebna Za nabavo zdravil za nadaljnjo prodajo sploh ne bi bila potrebna javna naročila, pojasnjuje direktorica Celjskih lekarn. Cene za zdravila na recept določa drža- va s pravilniki in tudi plačnik, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se v okviru sistema najvišje priznanih cen zdravil odloči, koliko bo za določeno zdravilo plačal. »To pomeni, da lekarne nimamo nobenega manevrskega prostora pri cenah, saj so te že določene,« pravi Grosekova. Kot pojasnjuje, je pri nabavi zdravil, ki jih ne plačuje zavarovalnica, ampak jih ljudje plačujejo sami, druga- če. »Pri teh zdravilih delujejo mehanizmi trga in če bi sledili določilom zakona o naročanju, bi omejili izbor izdelkov, to pa je v nasprotju s tistim, kar naj bi le-karne počele.« Za razvoj in posodobitve In kaj pomeni 262 tisoč evrov more- bitnih prihrankov, ki jih omenja račun-sko sodišče? »To je plačilo za delo, ki ga opravimo namesto dobaviteljev in za dobro sodelovanje z njimi. Način dobav in dostav se je namreč v zadnjih letih zelo spremenil in lekarne veliko dela opravimo namesto dobaviteljev. Teh tako imenovanih popustov ni na dobavnicah, saj ne gre za popuste pri ceni zdravil. In zato zaradi njih tudi cene v lekarnah ne bi bile nižje,« pojasnjuje Grosekova in poudarja, da ves tako pridobljen denar ostane lekarni. Porabijo ga za razvoj, za nakup opreme in posodobitve poslova- nja, deloma pa tudi za zaposlene. JANJA INTIHARStečajna upraviteljica Peka še ne želi razkriti, kdo je kupil bivšo prodajalno Peka v središču Celja. Celjski Peko ima novega lastnikaLilijana Grosek: »Lekar- niška zbornica si že nekaj časa prizadeva, da bi Za- kon o javnem naročanju upošteval tudi posebnosti lekarniške dejavnosti. Vsi nas poslušajo in nas tudi razumejo, spremeni se pa nič. Podajajo si nas kot vroč kostanj.« 6 Št. 3, 19. januar 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Ni zime za … poštarje in smetarje Tudi v času tako imeno - vane polarne fronte je naše življenje teklo po ustaljenih tirih. Za to je skrbelo tudi več delavcev na terenu. In kako je bilo poskrbljeno za- nje? Ali so jim delodajalci olajšali delo v ekstremnih razmerah? Smetarji iz podjetja Simbio Smetarji so svoje delo opra- vljali kot ostale dni, edina sprememba je bil nekoliko prilagojen delovni čas. Kot je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi v podje - tju Simbio Helena Kojnik, so smetarji svoje delo začeli ne- koliko kasneje kot ponavadi, a ne toliko zaradi njih samih, temveč zato, ker so v mrazu klonile določene naprave. Naj - več težav so imeli z okvarami hidravlike za dvig zabojnikov. Kot je pojasnila Kojnikova, bi bila situacija drugačna, če bi se temperature spustile pod – 20 stopinj Celzija. Takrat bi se delo najbrž ustavilo. Poštar zvoni tudi v mrazu Triodstotni dodatek pri pla- či za delo na terenu poštarji prejemajo celo leto. Kot je opozoril direktor celjske po - slovne enote Pošte Slovenije) Srečko Sršen, o ekstremnih temperaturnih stanjih in ote - ženem delu ne smemo govoriti le pozimi, temveč tudi poleti, Tržnica ni primerna za nizke temperature Priklop grelca je dovoljen le z namestitvijo števca električne energije CELJE – Hud mraz povzroča težave branjev - kam in branjevcem na mestni tržnici. Ta je v času najnižjih temperatur bolj kot ne samevala. Le dve ali tri branjevke so vztrajale kljub mrazu. Da je celjska tr - žnica neprimerna za zimske razmere, so branjevci opozarjali že ob njenem odprtju decembra 2009. Branjevci, ki svoje izdelke na celjski tržnici prodajajo na stojnicah, električ- nih grelcev ne morejo uporabljati, saj tam priključitev na električno omrežje ni možna. Drugače je z branjevkami v tako imeno - vanih boksih, kjer je dostop do električne energije možen, a prepovedan. Tam je na - mreč nalepljeno obvestilo, da priklop grelnih te - les ni dovoljen. Kot je pojasnil vodja tržnice Boštjan Jelenko, je tako, ker v pavšal, ki ga branjevci plačujejo, ogrevanje ni vključeno: »V mesečno najemnino je všteta razsve- tljava, ne pa tudi gretje, za katerega je treba posebej plačati.« Če želijo branjevci priklopiti grelce, je treba to sporočiti upravi, ki namesti električni števec, na podlagi tega pa se poraba elektrike plačuje posebej. A četudi bi se branjevci odločile, da bodo plačale električno energijo, porabljeno za grelce, to vsem ne bi bilo omogočeno, je pojasnil Boštjan Jelenko: »Tržnica ni bila zgrajena tako, da bi omogočala priključitev grelcev v vseh boksih. Varovalke tega ne bi zdržale.« Sicer je ocenil, da bi približno tretjina branjevcev svoje grelce lahko priključila na električno omrežje. A menda posebnega zanimanja za to niti ni, do zdaj povpraševanja po števcih za elektriko še ni bilo. Branjevke in branjevci imajo sicer na tleh nameščene lesene deske, da ne stojijo na mrzlem betonu, po želji pa se lahko ogrevajo s plinskimi gorilniki. EP, JI, foto: SHERPA Kmalu nova ležišča za brezdomce CELJE – Zaradi pomanjkanja prostora in zaradi porasta števila ljudi brez strehe nad glavo je mestna občina ob za- vetišču za brezdomce v Kosovi ulici 7 postavila štiri bivalne zabojnike. Ti bodo nekoliko omilili prostorsko stisko, poleg tega je na- stanitvene zmogljivosti v kletnih prostorih zavetišča treba ob- noviti. Občina je gradbeno dovoljenje za postavitev zabojnikov pridobila jeseni, izvajalec postavitve bivalnih enot pa je podjetje Elektro Turnšek Container. Tri bivalne enote bodo namenjene namestitvi brezdomcev, ena bo namenjena za sanitarije. Izvajalec del je opravil vsa dela razen zaključnega sloja na fasadi, saj vremenske razmere konec prejšnjega meseca in v začetku tega leta niso dopuščale izvedbe del. Celjska občina je za ta projekt namenila več kot 48 tisoč evrov, pri čemer notranja oprema še ni všteta v ceno. Občina zdaj čaka na pridobitev uporabnega dovoljenja, potem bo bivalne enote predala Zavodu Socio, ki upravlja zavetišče za brezdomce. Po obnovi kletnih prostorov bodo v zavetišču imeli na voljo osem ležišč več, kar pomeni skupno 32. RG Očetovski dopust po novem Letos so očetje upravičeni do 50 koledarskih dni očetovske - ga dopusta. Od tega je 25 koledarskih dni plačanega, saj dr - žava zanj zagotavlja očetovsko nadomestilo. Za preostalih 25 dni zagotavlja država plačilo prispevkov za socialno varnost. Lani se je namreč začelo postopno preoblikovanje neplača- nega očetovskega dopusta v plačanega tako, da se vsako leto 25 dni neplačanega očetovskega dopusta preoblikuje v pet dni plačanega. Prvih 15 koledarskih dni očetovskega dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od zadnjega novega leta ima oče pravico do še desetih koledarskih dni pla- čanega očetovskega dopusta, ki ga mora uporabiti do konca prvega razreda osnovne šole. Ostalih 25 koledarskih dni, za katere so plačani prispevki, lahko oče izkoristi do tretjega leta otrokove starosti. Nova ureditev ne velja za očete otrok, ki so starejši od treh let. Očetovski dopust je mogoče uveljaviti na centrih za social-no delo. (Vir: ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) BJ Marjan Žmaher, Prožinska vas: »Proti mrazu se borim s toplimi oblačili in obutvijo, saj je težko stati nekaj ur na takšnem mrazu. Pro - dajam lahko le gomoljnice ter kislo zelje in repo, a še to moram pokriti z odejami, da ne zmrzne. Čeprav je zaslužek zelo skromen, saj v teh dneh tržnico obiščejo le redki, pri-dem vsak dan. Pozimi bi bilo sicer dobro, če bi se dalo kaj zapreti, samo potem to ne bi bila več tržnica. Bolj kot to, da je pozimi mrzlo in poleti vroče, me na tržnici motita pomanj- kanje parkirnih prostorov in skromno število dostavnih mest.« Veronika Verbič, Polžanska Gor - ca: »Sem ena tistih, ki imajo radi mraz, zato me nizke temperature ne motijo in na celjsko tržnico pri- dem vsak dan. Težava je zelenjava, saj v Celje prinesem le tisto, ki je odporna na mraz. In še to moram hraniti v zabojčkih iz stiropora in jo pokriti z odejami. Bilo bi lažje, če prodajni pulti ne bi bili iz betona. Kupcev je malo, zaslužim le toliko, da imam za položnice. Simbio bi lahko pozimi vsaj delno zaprl tr - žnico, da ne bi tako pihalo.« ko temperature močno nara - stejo. Prav zato lahko poštarji svoj delovni čas nekoliko prila- gajajo celo leto. Poleti, v času najvišjih temperatur, lahko začnejo delati bolj zgodaj, po- zimi pri nizkih temperaturah pa kasneje. V času najnižjih temperatur so sicer poštarjem in ostalim terenskim delavcem Pošte Slovenije, ki so neposredno in najbolj izpostavljeni mrazu, priskrbeli zimsko opremo. »Poskrbeli smo za primerno zimsko obleko, podobleko in spodnje perilo, toplo obutev, kapo in vse, kar spada zraven. Prav tako jim prvi nadrejeni vedno svetuje, kako ravnati v ekstremnih vremenskih raz- merah. EP, foto: SHERPABranjevci morajo za tako imenova- no rezervacijo in skladišče na me- sec plačati 85 evrov, za vsak dan, ko prodajajo na tržnici, pa še dodatne 3 evre ali več, odvisno od prostora, ki ga zasedejo. 7 Št. 3, 19. januar 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Zaradi dobička tožba proti občini Zdravstveni dom bo očitno tudi letos vroča tema CELJE – »Z vsebino tožbe uradno nismo seznanjeni. Od vodstva Zdravstvenega doma Celje smo prejeli v vednost le obvestilo o vloženi tožbi, ki jo bomo komentirali po preuči- tvi,« so se v Mestni občini Ce- lje odzvali na vloženo tožbo zaradi prenosa dobička, ki ga je ustvaril zdravstveni dom, v občinski proračun. Sindikati v Zdravstvenem domu Celje, predstavniki zapo- Alenka Obrul: »Odvzem denarja ni vplival na kako- vost naših storitev« »S tožbo sem seznanjena, kot direktorica ZD Celje pa se pod tožbo nisem podpisala, ker menim, da so postopki ustanovitelja v skladu z veljavno zakonodajo. Osebno se s takšno zakonodajo ne strinjam, vendar so za njeno spremembo potrebni povsem drugačni postopki na dr- žavni ravni,« je v odzivu na tožbo zapisala direktorica Zdravstvenega doma Celje mag. Alenka Obrul. Tudi sama si želi, da bi upravno sodišče o tej zadevi čim prej odločalo, saj bodo na ta način lažje sprejemali poslovne in strokovne odločitve, ki so vezane na fi nanč- na sredstva. »Odvzem denarja se trenutno ni odrazil v tolikšni meri, da bi vplival na kakovost naših storitev oziroma da bi doslej to lahko občutili naši uporabniki, je še zapisala direktorica ZD. Ali se bo prijavila za ponovno kandidaturo na razpisu za direktorja ZD, ki bo objavljen predvidoma marca, pa se še ni odločila.»Mislim, da noben zdravnik nima ambicij, da bi kandidiral, ker gre za mesto poslovnega direktorja zdravstvenega doma. Naše mesto je v ambulantah in zase lahko rečem, da se bom z velikim veseljem za polni delovni čas vrnil v svojo ambulanto družinske medicine,« je Milan Rajtmajer odgovoril na vprašanje, ali morda namerava kandidirati za direktorja Zdravstvenega doma Celje, potem ko se bo Alenki Obrul letos iztekel mandat. Veliki načrti za nove skakalnice VELENJE – Šaleška doli- na se z novim letom hvali z novim smučarskoskakalnim centrom, ki ima šest skakal- nic. Z različnimi velikosti skakalnic je mladim skakal- cem omogočena možnost tre- niranja na domačem terenu. Naložba, vredna 560 tisoč evrov, je izrednega pomena za občino in tudi za Smučar-skoskakalni klub Velenje. Tehnični pregled dveh no- vih skakalnic, 55- in 35- metr-ske, je bil decembra uspešno končan. S tem se je končal tudi projekt, ki je bil deležen kar nekaj nevšečnosti. Mestna občina Velenje, ki je zagoto- vila večino denarja, to je 390 tisoč evrov, ima s smučarsko- skakalnim centrom velike načrte. »Prizadevamo si, da bi panožni center za nordijsko kombinacijo v nekaj letih na- stal tudi v Velenju. Najprej kot regijski, morda kasneje tudi kot državni center. Pogoji zanj so namreč zdaj ustvarjeni. V povezavi z izobraževanjem si bomo prizadevali, da bi na Gimnaziji Velenje nastal tudi športni oddelek,« je povedal vodja urada za družbene de-javnosti na Mestni občini Ve-lenje Drago Martinšek. Velenjska pridobitev je iz- rednega pomena za mlade skakalce in skakalke. »Zadnjih nekaj let nismo imeli primer- nih skakalnic in so morali naši mladinci trenirati po okoliških skakalnicah doma in v tujini. S to pridobitvijo bodo lahko naši tekmovalci in tekmoval- ke trenirali doma, kar je zelo pomembno, saj bodo imeli več časa za druge prostoča-sne dejavnosti. Nenazadnje bo klub imel zaradi tega manj stroškov,« je prepričan predsednik Smučarskoska- kalnega kluba Velenje Bog-dan Plaznik. Klub, ki ima trenutno 33 tekmovalcev, od tega celo šest deklet, je že nekaj let najboljši klub v nordijski kombinaciji in med prvimi tremi v skokih v Sloveniji. Na skakalnicah bodo tekme državnega pokala za mlajše selekcije. Otvoritveno tekmo na novih skakalnicah načr- tujejo spomladi, in sicer po končani tekmovalni sezoni. Amfi teater skakalnega cen- tra omogoča prireditve tudi v poletnem času. V občini že pripravljajo predloge, kaj bi lahko v poletnih mesecih pripravili na ozelenelem pri- zorišču. BGO, foto: arhiv MOV REKLI SO: Miran Gorinšek, župan Slovenskih Konjic »Pred trinajstimi leti smo bili ob vstopu v EU vzhičeni kot zaljubljenci na začetku zveze. V vsakem razmerju pride do streznitve, ko je treba sprejeti tudi negativne plati, se spustiti na trdna tla in izbrati prava izhodišča za pozitivno skupno pot v prihodnosti. Če pogledamo našo državo pred 25 leti in danes, je jasno, da smo se prav odločili in da bi zagotovo še enkrat izbrali isto pot.« Marko Diaci, župan Šentjurja »Slovenija je mesto z dvema milijonoma prebivalcev in druge možnosti, kot da se povezuje v takšne ali drugačne povezave, v globalnem svetu nima. Finančna perspektiva 2007–13 je bila za našo državo zelo dobra. Šentjur je bil med bolj uspešnim pri črpanju, in sicer s pripombo, da se je treba za evropska sredstva še kako truditi. Nič ne pride samo od sebe. Finančna perspektiva 2014–20 pa je milo rečeno ne-perspektivna, da ne rečem katastrofalna. Vsaj v vzhodnem delu države bi še kako potrebovali ›trde‹ projekte, resnici na ljubo pa tudi za mehke ni nobenega denarja.« Franc Bogovič, evropski poslanec SLS »Vse pogosteje opažam, da pri nas obolevamo zaradi tako imenovanega B-kompleksa. Nekoč je bil za vse kriv Beograd, danes je kriv Bruselj. Kaj delamo narobe sami, kako zelo stvari ›zakompliciramo‹ in kako smo včasih bolj papeški od papeža, pa ne uvidimo. Za mnoge birokratske težave smo si kar sami krivi.«V kakšni Evropi prihodnosti želimo živeti? ŠENTJUR – Zavod Evro- pa misli je v sodelovanju z evropskim poslancem Fran- cem Bogovičem v Ipavčevem kulturnem centru pripravil okroglo mizo na temo uredi- tve Evrope prihodnosti. »Gle- de na globino prelomnic, na katerih se je znašla unija, o temeljnih stvareh ne morejo odločati zgolj ozki politični in akademski vrhovi,« je prepričan Dragan Burbuto- vski, ki si je tak »think tank« ali po slovensko »smislišče« evropskih idej tudi zastavil. Dokument, ki bo nastal ob koncu razprav, bodo konec februarja predali predsedni- ku vlade dr. Miru Cerarju. Šentjursko omizje je bilo številno in pestro, med gosti so bili župani, gospodarstve- niki, predstavniki zavodov, nevladnih organizacij, šolniki, dijaki in upokojenci. Kot je v uvodu dejal Bogovič, je na raz- potju cel svet, ne samo Evrop- ska unija. Zadnje desetletje ali dve se svet namreč niti slučaj-no ne razvija v smer, kot si jo je zamislil razvit zahodni svet. »Stvari so se postavile na gla- vo. Razvijajo se nove ekono- mije, kitajski srednji razred je danes številnejši kot v Evropi, demografske spremembe pre- hitevajo naše ukrepe, digita- lizacija spreminja svet, nena- zadnje so Slovenci digitalnega mačka (Govoreči Tom) pro- dali za več, kot je bil vreden celoten sistem Mercatorja,« je našteval Bogovič. »Kljub vsem kritikam Evropa ostaja najbolj zaželen del sveta za bivanje in delo.« Tudi v pre- lomnih časih mora soglasje o vseh temeljnih dokumentih doseči vseh 28 članic. Pri raz-ličnih interesih je to vse prej kot enostavno. Evropske ideje na vseh javnih posvetih bodo med izhodišči za pripravo stališč naše države, ko bodo evropski državniki na najviš- ji ravni to pomlad odločali o temeljnih strategijah Evrope prihodnosti. StOslenih v svetu zavoda in Milan Rajtmajer kot predsednik stro- kovnega sveta s tožbo, ki so jo vložili na Upravno sodišče RS, zahtevajo, da celjska občina zdravstvenemu domu vrne 1,2 milijona evrov, in sicer skupaj z obrestmi. Kot je povedal Rajt- majer, je bil odvzem presežka prihodkov nad odhodki neza- konit, saj bi ta denar morali uporabiti za dejavnosti, zaradi katerih je bil zdravstveni dom ustanovljen. Na to je opozar- jal na seji mestnega sveta, ki je sprejel spremembe odloka v začetku minulega leta. »Okrnjeno strokovno delo« »To so bila sicer sredstva, ki jih je zdravstveni dom ustvaril s t. i. tržno dejavnostjo, ven- dar je šlo za denar, ki ni bil na primer namenjen za plače zaposlenih. Ta presežek smo v ZD nameravali vložiti v po- sodobitev in gradnjo stavb, v nakup dodatnih diagnostičnih in terapevtskih naprav. Meni- mo, da bo zaradi odvzema tega denarja v prihodnosti lahko okrnjeno strokovno delo v zdravstvenem domu,« je poudaril strokovni vodja ZD Celje. Sprejeti odlok so vlaga-telji tožbe sprva izpodbijali na ustavnem sodišču, ki pa o za- devi ni razsojalo: »V obrazloži- tvi odločitve je ustavno sodišče zapisalo, da določbe o ureditvi presežka iz tržne dejavnosti niso splošne določbe, ampak gre za posamično določbo v točno določenem zavodu, in nas je zato usmerilo na uprav-no sodišče.«Vpliv na poslovne in strokovne odločitve Tožbo proti celjski občini so tožniki na upravnem sodišču vložili 20. decembra, želijo pa si, da bi upravno sodišče o tožbi čim prej razsojalo. »Vse skupaj namreč že vpliva tako na poslovne kot strokovne odločitve v našem zavodu,« je še povedal Rajtmajer in dodal, da strokovni svet zdravstvene-ga doma enoglasno podpira tožbo. »Ustavno sodišče RS se je v skladu s sodno prakso opredelilo, da ni pristojno za oceno ustavnosti in zakonitosti posamičnih aktov. Pričakuje- mo, da bo Upravno sodišče RS odločilo v skladu z veljavno za- konodajo,« so še na kratko v Mestni občini Celje komentira- li odločitev ustavnega sodišča. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (SHERPA) Mag. Alenka Obrul in Milan Rajtmajer: fotografija še iz časov začetkov skupnega so- delovanja, glede tožbe proti občini pa imata različne po- glede. 8 Št. 3, 19. januar 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Na druženje v hišo po meri človeka V domu starejših so končali večjo prenovo skupnih prostorov Ko steklo poči, do Novomata skoči.Družinam dodelili stanovanja VELENJE – Mestna občina je zadnji razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, na podlagi katerega je bila oblikovana veljavna prednostna lista, objavila oktobra 2015. V začetku 2016 je začela dodeljevati stanovanja po prednostni listi in lani so rešili 124 stanovanjskih stisk občank in občanov. Za letos upajo, da bodo uspeli rešiti približno sto stanovanjskih primerov. Septembra 2015 so v Velenju končali projekt Poslovno - -stanovanjski objekt Gorica, v okviru katerega so pridobili kar 132 neprofitnih stanovanj in 198 pokritih parkirnih mest. Zaradi novogradnje so lahko lani rešili več stanovanjskih primerov kot pretekla leta, kar 124. »Od tega smo 88 stano-vanj dali v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varšči- ne, to je lista A, 14 prosilcem smo v najem dali neprofitna stanovanja, za katera so zavezani plačati lastno udeležbo, to je lista B, 22 občanom pa smo stanovanjsko stisko rešili z dodelitvijo bivalnih enot, službenih stanovanj ali s preno- som stanovanjske pravice na družinskega člana,« je razložila vodja urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak. Največ prosilcev za garsonjere Na veljavni prednostni listi za dodelitev neprofitnih sta- novanj v najem imajo še nekaj prosilcev. »Na listi A je ostalo še dvesto družin in na listi B še deset družin,« je dodala Rednjakova. Največ je ostalo prosilcev za stanovanja, kjer je samo en član družine. Teh je kar 88. Nerešenih je 61 prime-rov tričlanskih družin in še 40 nerešenih stisk štiričlanskih družin. Nov razpis bodo objavili, ko bo veljavna prednostna lista izčrpana, predvidoma v prvi polovici leta 2018. Mestna občina Velenje beleži pozitivno demografsko sliko in prav zaradi tega bo tudi v prihodnje poskušala občanom zagotoviti dovolj stanovanjskih enot. »Letos bomo gradili oskrbovana stanovanja za starejše občane. Želimo si graditi tudi nova stanovanja za ostale prebivalce. V načrtu želimo en projekt uvrstiti v program Stanovanjskega sklada RS, tako da bomo mogoče kmalu začeli graditi,« je pozitivno zaključila Alenka Rednjak. BGO, foto: GrupA Hitra optična povezava ROGAŠKA SLATINA – Vzgojno-izobraževalne ustanove v občini so po novem povezane na hitro optično povezavo. So edine na območju Obsotelja in Kozjanskega, kar je občini uspelo zagotoviti s pomočjo vseslovenskega pro- jekta IR-optika. Projekt IR-optika je trajal od leta 2012, končal se je lani, financiran je bil s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ministrstvo za finance je objavilo javno naročilo Na- kup optičnih povezav do kar največjega števila organizacij s področja raziskovanja in izobraževanja, na voljo je bilo približno 15 milijonov evrov. Prijavili so se tudi v Rogaški Slatini in uspeli. Kot so sporočili iz občine, je bil vzrok za prijavo vedno hitrejši tehnološki razvoj, ki povečuje potrebo po večjih ko-ličinah prenosa podatkov po internetu. Nova infrastruktura zdaj omogoča uporabo novih tehnologij, saj je optična pove- zava pogoj za nemoteno delovanje e-vsebin. Izobraževalne in raziskovalne organizacije lahko zdaj uporabljajo napredne informacijsko-komunikacijske tehnologije in brezplačne sto - ritve omrežja Arnes. V razpisu je bilo zahtevano jamstvo za 25-letno delovanje kupljenih optičnih vlaken, kar pomeni, da zavodi z vzposta - vljeno optično povezavo vsaj 25 let ne bodo imel stroškov. V Šolskem centru Rogaška Slatina je vzpostavljeno novo komunikacijsko vozlišče, od koder so z optičnimi vlakni na Akademsko in raziskovalno mrežo Slovenije –Arnes priklju - čeni Šolski center Rogaška Slatina z dijaškim domom, vse tri osnovne šole, glasbena šola, Knjižnica Rogaška Slatina, dve enoti vrtca, ljudska univerza in kulturni center. EPBo Šket držal obljubo in postavil bazen? ŠMARJE PRI JELŠAH – Majhen del občinskega pro-računskega denarja je letos namenjen pripravi projektov za gradnjo kopališča, kar je bila ena glavnih predvolilnih obljub trenutnega župana Stanka Šketa. A šmarski svetniki niso enotni, ali je takšna naložba sploh po - trebna. V letošnjem proračunu so za pripravo projektov za ko- pališče, ki bi ga zgradili čez Dvorski potok v športnem parku Šmarje pri Jelšah, na- menili šestdeset tisoč evrov. Projekt je sicer ocenjen na milijon evrov, nekateri sve -Denar v proračunu tudi za kopališče naložbo. Svetnik SDS Janko Šket je na zadnji občinski seji predlagal celo zaprt in ogrevan bazen, saj naj bi ta občanom in turistom služil celo leto in ne le dva ali tri mesece poleti. Župan Stanko Šket je pre - dlog ostro zavrnil in nami- gnil, naj se vsak vpraša, kdo bo takšen bazen vzdrževal in kako bo donosen. Poudaril je, da se je treba le uskladiti, ali bo bazen klasičen ali biološki naravni. Župan je sicer zagotovil, da bo svojo predvolilno obljubo držal: »Prepričan sem, da bo Šmarje pri Jelšah imelo ba - zen. Vse politične stranke in vsi kandidati za župane so pred volitvami to obljubili in mislim, da nihče ne sme po- jesti besede.« Preostanek denarja za bazen bo sicer treba še za - gotoviti. Župan vidi rešitev predvsem v javno-zasebnem partnerstvu. Sicer so v obči - ni prepričani, da bi naravno kopališče pritegnilo veliko turistov tako poleti kot v hla-dnejših mesecih, ko bi lahko služilo kot drsališče. EP Foto: arhiv občinetniki pa so prepričani, da gre za preveliko in nepotrebno ŠENTJUR – Dom inten - zivno obnavljajo že zadnjih pet let. V osemnajst let stari stavbi jih sicer precej ome - juje nesodobna arhitektura zasnova. Kljub vsemu s pre- novami sledijo vsebinskim konceptom, ki so jih zasta - vili v zadnjih letih. Osnovna misel, ki jih vodi pri delu, je ena prvih stvari, ki jih obi - skovalec vidi ob vstopu. Hiša po meri človeka. Bistvo pre- nove je bilo v tem, da bi se stanovalci počutili čim bolj domače, vzdušje pa bi bilo tako prijetno, da bi dom po- stal družabno središče tudi za vse ostale Šentjurčane. Ob zadnji naložbi so obno- vili vhod, recepcijo, kavarno in domsko jedilnico. Prido - bili so nekaj novih prostorov za delo socialnih delavk in za skupine za samopomoč. Srce doma po novem pred-stavlja hiša. To je družabni in delovni prostor po vzoru osrednje izbe v starih koz- janskih kmečkih domačijah. Pohištvo je iz hrastovega lesa, v središču kraljuje lončena peč, ob njej je nepogrešljiva lesena klop. »Nismo bili pre-pričani, kako bodo ta prostor stanovalci sprejeli. Po nekaj tednih se je izkazalo, da veli-nekem intimnem domačem okolju zberejo družine, ne da bi bilo treba njihovega svojca voziti kam ven,« je povedala direktorica Vesna V. Razbor - šek. Spomladi še medgeneracijski center Pri vhodu se prostor raz- deli na dva dela. Na eni stra- ni je kuhinja, ki domačnost ustvarja tudi z vonjem, nova jedilnica je dobila videz resta - vracije, na drugi strani je pro - stor urejen kot dnevna soba, ki vabi k pogovoru in poseda - nju ob televiziji ali kaminu. »Hiša po meri človeka pome- ni, da se stanovalci in obisko - valci v njej počutijo kot doma. Zavedamo se, kako so ljudje pri nas omejeni z možnost - mi gibanja. Zelo težko gredo v mesto in zato se trudimo, da bi mesto povabili k nam. Pa naj bo na malico, na kavo ali na kakšno dejavnost.« Kot je še povedala Razborškova, bodo spomladi uredili pose - ben medgeneracijski center, kjer bodo za starejše ljudi, ki živijo samostojno, pripravili razne tečaje, telovadne aktiv - nosti, druženje in podobno. StODirektorica Vesna V. Razboršek je konec leta iz rok pristojne ministrice prejela najvišje priznanje na področju socialnovarstvenega dela. Kot pravi, je to priznanje tudi za njeno izvrstno ekipo sodelavcev. Trenutno je v domu 72 zaposlenih in približno 160 stanovalcev. Obnova je stala približno 200 tisoč evrov in so jo v celoti financirali iz lastnih sredstev. S prenovami zadnja leta sledijo predvsem sodobnim standardom, kjer so sprejemljive le eno- ali dvoposteljne sobe z lastno kopalnico. Če bodo v prihodnje hoteli še izboljšati kakovost bivanja, hkrati pa ohraniti število postelj, bodo morali zgraditi prizidek. Večmilijonskih naložb pa ne bodo mogli izpeljati brez zunanjih virov.ko bolje, kot smo sploh upali. To je tudi prostor za družin-ska praznovanja, za božična in praznična kosila, ko se v 9 Št. 3, 19. januar 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Udeleženci dnevnega centra za otroke in mladostnike Podmornica se v času počitniških aktivnosti odpravijo tudi na izlet. (Foto: CSD Žalec)Podmornica zaplula po Spodnji Savinjski doliniZ januarjem v Spodnji Savinjski dolini širitev enot Dnevnega centra za otroke in mladostnike Podmornica ŽALEC – Z letom 2017 je na območju Spodnje Savinjske doline zaživel nov program žalskega centra za socialno delo. Gre za širitev programa Dnevnega centra za otroke in mladostnike Podmornica, ki v Žalcu uspešno deluje že 22 let. Zdaj bo center enkrat tedensko gostoval in deloval tudi v ostalih spodnjesavinj- skih občinah. Žalska Podmornica je svo- je motorje zagnala decembra 1995, njeno posadko pa sesta- vljajo otroci in mladostniki, ki popoldneve preživljajo ob dru - ženjem, učenjem, kuhanjem, risanjem in igranjem z raču - nalnikom, družabnimi igra-mi, sprehodi in izleti, ogledi predstav … Kot pravi direkto - rica žalskega centra za socialno delo Helena Bezjak Burjak, gre za preventivni program. »Otrokom nudi miren, varen prostor, kjer lahko opravijo domačo nalogo, se učijo, za - bavajo in sprostijo. Sodelujejo lahko pri različnih ustvarjalnih delavnicah in športnih igrah, s čimer krepijo socialne vešči-ne.« Ob tem Bezjak Burjakova poudarja, da namen programa nista učna pomoč in varovanje otrok. »Gre za sklop socialnih in pedagoških elementov, ki jih skušamo vključevati v pro-gram, manjši del pa je seveda namenjen tudi učenju.« Tudi v ostalih občinah po dolini Program se je v skoraj 22-le- tni zgodovini dodobra zasidral v lokalno okolje. Potrebe in že - lje so po besedah direktorice narekovale širitev. Za zdaj bo strokovni delavec enkrat te - densko izvajal program social- nopedagoške pomoči otrokom in mladim v občinah Vransko, Tabor, Braslovče, Polzela in Prebold. V Žalcu bo ta še na - prej deloval petkrat tedensko. »Zavedamo se, da gre za prvi korak širitve. V tem letu mo- ramo občinam, ki program finančno podpirajo, dokazati, da je to v dobrobit otrok in ce- lotne skupnosti, v nadaljeva - nju bomo razmišljali tudi o tem, da bomo še kje prisotni ves teden.« V Žalcu, kjer program izva- jajo od ponedeljska do petka in imajo zaposlene tri sodelav - ce, k njim prihaja več kot 50 otrok. Po ostalih občinah, kjer bo program enkrat tedensko izvajal en zaposleni, bodo za zdaj v skupine vključevali naj - več šest mladostnikov. LEA KOMERIČKI Kabli za elektriko pod zemljo Prizor iz okolice Rečice ob Savinji. Pod zemljo bo pred žledom varneje.LJUBNO, NAZARJE, RE - ČICA OB SAVINJI – Družba Elektro Celje bo letos nada- ljevala projekt zemeljskega kablovoda za električno energijo na območju med Nazarjami, Rečico ob Savinji in Ljubnim. Odločitev za ta- kšno naložbo je med drugim posledica predlanskega žle- da, ki je elektrogospodarstvu in občanom povzročil veliko škode. Gre za enajst kilometrov dolgo traso kabliranja daljno-voda napetosti 2 x 20 kilovol- tov, ki bo položen vse do Šport centra Prodnik. Ta je na oze- mlju ljubenske občine. Lani je družba Elektro Celje vložila približno šesto tisoč evrov za prva dva dela naložbe. Sep- tembra so se tako začela dela na odseku od razdelilne po - staje Nazarje do transforma - torske postaje Rečica trg. Lani se je prav tako začela gradnja nadomestne transformator - ske postaje Varpolje. Glavna dela prvih dveh delov na - ložbe so dokončana, ostaja še odstranitev obstoječega daljnovoda. Prav tako lani sta se začela naslednja dva dela naložbe na območju transformatorskih postaj Grušovlje in Okonina. Elektro Celje se pritožuje zaradi nekaterih težav pri določanju tras kablovodov, kar je povezano s pridobiva-njem služnosti lastnikov ze- mljišč. »V določenih primerih postavljajo lastniki zemljišč nesprejemljive pogoje, zato iščejo projektanti nadome-stne rešitve,« je povedala vodja kabineta uprave Maja Ivančič. »Kljub temu priča - kujemo pravočasno dokon - čanje projektne dokumen- tacije PGD in PZI ter končne izvedbe v predvidenih ro- kih,« je dodala. Naložba naj bi bila končana do konca leta. Projekt kabliranja je raz- deljen na devet delov, za katere je predvidenih še 1,8 milijona evrov. Elektro Celje načrtuje za letos in priho- dnja leta tudi druge podobne naložbe. Tako je predvidena na območju mesta Velenje obnova srednjenapetostnih vodov. BJ Foto: arhiv NT Naložbeno naravnan proračun REČICA OB SAVINJI – Približno tretjina letošnjega občinskega proračuna je namenjena za naložbe. Skupni prihodki in odhodki znašajo dva milijona evrov, kar je desetino manj kot lani, ko je bilo na voljo več evropskih in državnih sredstev. Med glavnimi naložbami je gradnja centralne čistilne naprave za odpadne vode, ki jo Rečica postavlja skupaj z Mozirjem in Nazarjami. Medobčinskega pomena je prav tako postavka za sofi- nanciranje dokumentacije za načrtovano gradnjo prizidka zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. V občini bodo Rečičani začeli uresničevati zadnji del urejanja dovozne ceste v naselje Varpolje, in sicer skupaj s pločnikom. Ta naložba je prav tako turističnega pomena, saj je v Varpolju priljubljen kamp. Za posodabljanje občinskih cest je letos namenjenih 130 tisoč evrov. Za posojila za naložbe iz preteklih let bo rečiška občina letos odplačala sto tisoč evrov. BJV Trnovljah marca VOJNIK – Na področju plazov čaka občino nova velika naloga. Novembra je dokončala sanacijo plazovitega območja v Bovšah in leto prej pod gradom Lemberg. Trenutno se pri-pravlja v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor še na sanacijo plazu v Trnovljah pri Socki. Državni in občinski denar za to sanacijo je zagotovljen, saj sta podpisani tako pogodba z mi- nistrstvom kot z izvajalcem, družbo Voc. Vojničani računajo na dela v Trnovljah marca, odvisno od vremenskih razmer. Skupna vrednost del znaša 120 tisoč evrov. Gre za plaz ob lokalni cesti, ki povezuje Socko in Frankolovo. Plaz ogroža tudi bližnje gospodarsko poslopje. 10 Št. 3, 19. januar 2017 IZ NAŠIH KRAJEV V domu je lepo V Domu starejših Laško je približno štirideset odstot- kov stanovalcev iz okolice Laškega, sicer pa so iz vseh delov Slovenije. Medgeneracijsko sožitje: stanovalcem doma so zapeli tudi najmlajši, otroci iz Vrtca Debro. Pavla Jeras, 84, iz Kra - šnje pri Trojanah: »V domu sem že deset let in sem v njem zelo za-dovoljna, res se nimam kaj pritoževati. Imamo vse, kar potrebujemo, mašo, petje, različne aktivnosti, vsak se lahko česa udeleži. Veliko se družimo, čeprav smo iz različnih koncev Slovenije. Če pa komu ni všeč, pa naj si poišče oskrbo drugje.«ANKETA Avgust Kakaš, 70, Ve- lenje: »V domu sem že nekaj me - secev, sem sem prišel zaradi zdravstvene nege, za Laško sem se odločil, ker je bilo tukaj prosto, potem ko sem se že zanimal na več krajih. V domu se dobro počutim, družba je enkratna. Na za - četku se je bilo treba priva- diti na novo okolje, potem pa ni bilo več težav.« Občinski traktor že na delu ŠTORE – Nov traktor, ki ga je občina kupila prejšnji mesec, je že v uporabi. S tem nakupom želi poceniti stroške zimske službe. Nov traktor s priključki omogo - ča tako opravljanje dela zimske službe kot tudi letno vzdrževanje občinskih cest. Oktobra je bil objavljen javni razpis za zimsko vzdrževa- nje cest za prihodnja tri leta. To vzdrževanje je razdeljeno na več sklopov. Tri sklope izvajajo na razpisu izbrani izva- jalci, četrtega občina. Občina pluži in posipava na Lipi, v spodnjih Štorah in Dragi, Voc Ekologija je bila izbrana za območji Pečovja in Kresnik, podjetje PGP Grad za Svetino, Šentjanž in del Kompol ter podjetje Interstar za drugi del Kompol. Prožinsko vas in Ogorevc. Občina ima na voljo dva delavca, ki lahko opravljata takšna dela. Nov občinski traktor je bil uporabljen že za dve posipa - vanji cest. Traktor je stal 45 tisoč evrov, plug in posipalnik okoli 20 tisoč. Koliko bo občina s tem nakupom privar - čevala, je težko točno napovedovati, pravi župan Miran Jurkošek. Odvisno je od moči zime. »Kot kaže trenutno, v tem letu veliko ne bomo privarčevali,« je izračunal župan. Če bi bila takšna zima, kot je bila pred nekaj leti, ko je občino zimska služba stala več kot dvesto tisoč evrov, bi se ta nakup izplačal že v eni zimi. BJLAŠKO – »Petnajst let za delovanje takšne ustanove ni veliko, vendar smo v teh letih postorili veliko in se razvili v enega od vidnejših ponudnikov storitev institu-cionalnega varstva starejših v slovenskem prostoru. Pri svojem delu smo sledili stro - kovnim smernicam s podro - čja varstva starejših, v delo vpeljevali sodobne koncep- te in primere dobrih praks doma in iz tujine,« je ob jubi - leju povedala Janja Podkori - tnik Kamenšek, vodja Doma starejših Laško. Prvi stanovalci so se v nek - danji opuščeni stavbi Zdravili- šča Laško nastanili decembra 2001. Danes v domu, ki delu-je v okviru Thermane Laško, prebiva 165 stanovalcev in 12 uporabnikov oskrbova- nih stanovanj, zanje pa skrbi več kot 80 zaposlenih. Dom ima pred drugimi podobnimi ustanovami tudi prednost, saj je imetnik koncesije za opra- vljanje osnovne zdravstvene dejavnosti. Na prireditvi ob jubileju so stanovalci doma sooblikovali program dogodka. Janja Podkoritnik Kamenšek, vodja Doma starejših LaškoSledijo najsodobnejšim pristopom oskrbe Jubilej doma starejših Vedno večji pomen paliativne oskrbe »To pomeni, da imamo zapo - sleno tudi svojo zdravnico, ki zelo dobro pozna stanovalce in je dodatno izobražena tudi na plačajo stanovalci sami, s po - močjo svojcev in subvencije občine, medtem ko zdravstve- no nego financira zdravstvena zavarovalnica. Osnovna oskrba v domu znaša 590 evrov. »Ča-kalna doba za sprejem v dom za negovalni del je od dveh do treh mesecev, za stanovanjski del do pol leta, prav tako je precejšnja čakalna doba tudi za gospodinjsko enoto, ki je namenjena obolelim z de - menco.« Brez bojazni ob menjavi lastništva Thermana Laško je, kot je znano, po potrjeni prisilni poravnavi prešla v roke DUTB in je zelo verjetno, da bo v pri-hodnosti dobila nove lastnike. V vodstvu Doma starejših La- ško se sicer s temi vprašanji ne obremenjujejo, ampak se osredotočajo na programe in razvoj. Tudi po prepričanju Sama Fakina, predsednika uprave Thermane Laško, me- njava lastništva ne bi smela vplivati na perspektivno priho - dnost doma starejših, saj so do - sedanje izkušnje pozitivne in Thermana lahko s to naložbo izkorišča številne sinergijske učinke in prihranke. »Skupna je na primer nabava hrane za hotel in za dom, s čimer dose- gamo boljše cene, prav tako sta skupni priprava kosil v hotelski restavraciji in pralnica, mogo-če so kadrovske popolnitve po potrebi. Poleg tega stanovalci doma lahko uporabljajo stori- tve zdravilišča, se hodijo kopat v bazen, obiskujejo fizioterapi - jo …« je prednosti opisal Fakin. Tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek ni zaskrbljen za prihodnost doma ob mo - rebitni menjavi lastništva. »Kdorkoli bo postal lastnik Thermane, mu bo v ekonom- skem interesu, da ima ta dom, saj je dejavnost oskrbe starej-ših financirana tako iz občin-skega kot iz državnega prora- čuna, kar zagotavlja preživetje na dolgi rok,« je prepričan. Občina Laško sicer za dom- sko oskrbo letno namenja pri-bližno 800 tisoč evrov, ob tem pa si skupaj z vodstvom doma prizadeva, da bi v prihodnosti povečali namestitvene zmoglji - vosti, da bi lahko čim več ob- čanov svoje tretje življenjsko obdobje preživelo v svojem domačem kraju. ROBERT GORJANCpodročju paliativne oskrbe, ka - tere pomen je v porastu v do- movih starejših,« je povedala vodja doma. Tako kot ostali domovi je tudi Dom starejših Laško financiran iz dveh vi - rov: iz denarja za oskrbo, ki jo 11 Št. 3, 19. januar 2017 KRONIKA Policisti zasegli kovinski bokser in nekaj tablet Policisti na Mednarodnem mejnem prehodu Dobovec so zasegli kovinski bokser in nekaj tablet. Prvega so našli v osebnem vozilu 25-letnega srbskega državljana, stanujočega na območju Slovenskih Konjic, pri vstopu v našo državo in mu ga zasegli. 53-letnemu vozniku pa so pri vstopu v Slovenijo policisti zasegli dve škatlici tablet Lexaurin, ki vsebujejo prepovedano snov bromazepam, ki je na seznamu prepovedanih drog.V Javni agenciji RS za varnost prometa so pred- stavili analizo stanja var - nosti cestnega prometa na slovenskih cestah v lan- skem letu. S stanjem niso zadovoljni. Najbolj proble- matični so bili trije meseci. Aprila lani je zaradi lepega vremena in začetka sezone izstopalo število nesreč mo- toristov, maja se je zgodilo največ nesreč zaradi alko- hola, medtem ko je avgust izstopal zaradi povečanega tranzitnega prometa zaradi dopustov in praznika. Sicer sta v poletnih mesecih vzro- ka za nastanek prometnih nesreč največkrat neprilago - jena hitrost in neupošteva - nje pravil cestnega prometa. Decembra pa je sledilo rahlo poslabšanje predvsem zara- di zadnjega tedna, ko je na naših cestah umrlo kar se - dem udeležencev cestnega prometa. Med vožnjo tudi pod vplivom drog »Kot država smo padli na izpitu glede vožnje pod vplivom alkohola,« je lansko stanje v prometu ocenil mag. Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije. Lani je policija ukrepala zoper de - vet tisoč voznikov zaradi alkohola, zasegla je tri tisoč motornih vozil večkratnih kršiteljev cestnoprometnih predpisov, tistih, ki niso imela veljavnih vozniških dovoljenj, in nekaj predela-nih motornih koles. »Lani je bila posebna pozornost na- menjena tudi uporabi drog in drugih psihoaktivnih snovi med vožnjo, decembra smo v času nacionalne ak - cije testirali 89 voznikov, od katerih jih je bilo kar 45 po-zitivnih,« še dodaja Kapun. Pri varnosti v cestnem prometu ima še vedno naj- večjo vlogo človeški dejav - nik. »Problematični so tudi mobilni telefoni, alkohol in agresivnost pri vožnji. Na izboljšanje stanja ne more- mo vplivati samo s kazno - vanjem, temveč predvsem s prometno vzgojo,« je med drugim poudaril psiholog Marko Polič.Z namenom izboljšanja varnosti vseh udeležencev v prometu na slovenskih ce- stah je agencija predlagala nove ukrepe, kot so okrepitev nacionalnih akcij (za mobil- ne telefone, hitrost in alko- hol), več napora na področju izboljšanja varnosti pešcev in motoristov ter raziskovanje pravih vzrokov in dejavnikov prometnih nesreč. NT Požar v eni od pisarn Zagorelo v nekdanjem razvojnem centru V ponedeljek dopoldne je v Ulici XIV. divizije v Celju v stavbi nekdanjega Ra - zvojnega centra Celje v eni od pisarn izbruhnil večji požar. Na kraju dogodka so posredovali poklicni in prostovoljni gasilci, ki jim je še pravočasno uspelo ob- vladati ognjene zublje, da se niso razširili še na druge dele stavbe. Policija je spo - ročila, da je do požara prišlo zaradi vžiga papirja v košu za smeti. Zaradi vdihavanja dima so dva moška, ki sta poskušala pogasiti požar, odpeljali v celjsko bolnišnico, medtem ko so prostore zaradi goste- ga dima morali zapustiti tudi uslužbenci iz drugih pisarn. »Najprej smo dobili obvesti-lo, da gori stanovanje. Ko so gasilci prispeli na prizorišče dogodka, se je izkazalo, da gre za pisarno. Zagorelo je v košu za smeti, potem se je ogenj razširil po pisarni - ških prostorih, med drugim so zgoreli vrata in podboji,« Alkohol in prevelika hitrost glavna krivca za prometne nesreče Število mrtvih v nesrečah na avtocestah se je podvojilo Ta teden traja v vsej drža - vi akcija o uporabi mobil - nih telefonov med vožnjo. Iz PU Celje so sporočili, da bodo podatke o ugotovlje- nih kršitvah posredovali po končani akciji.Poklicni in prostovoljni gasilci so v močnem sneženju posredovali s petimi vozili. je povedal Janko Požežnik, direktor Poklicne gasilske enote Celje. Požar je poga - silo osem gasilcev Poklicne gasilske enote Celje in deset gasilcev Prostovoljnega ga - silskega društva Gaberje, na prizorišču pa so posredovali s petimi vozili. Gasilci so pre -zračili prostore v delu stavbe, kjer je izbruhnil požar, zato jih del dneva ni bilo mogo - če uporabljati, pisarna pa bo neuporabna dlje časa, in sicer do temeljite obnove. Sicer pa smo si posledice požara na terenu tudi sami ogledali, ko je nekaj gasilcev še opravljalo požarno stražo. Kljub zračenju poslovne stav - be je bil vonj po zažganem še zelo izrazit. Materialna škoda še ni ocenjena, a sodeč po vi- denih posledicah, zagotovo ne bo majhna. ROBERT GORJANC Foto: SHERPAZahvaljujoč hitremu posredovanju gasilcev ni prišlo do hujših posledic.Roparji nad bencinske servise Minuli petek okoli 21.20 je neznan storilec oropal bencin- ski servis na Mariborski cesti v Celju. Neznanec, oblečen v črna oblačila s kapuco, ki je bila na notranji strani zelene barve, pri čemer je imel kapo z izrezom za oči, je vstopil v prostore bencinskega servisa in s pištolo zagrozil prodajalce- ma ter od njiju zahteval denar. Neznanec je sam iz blagajne vzel nekaj gotovine in pobegnil v smeri proti Ulici franko-lovskih žrtev v Celju. Rop bencinskega servisa so obravnavali tudi v nedeljo oko - li 20.30 na Dečkovi cesti v Celju. Neznan oborožen storilec, oblečen v siv spodnji del trenirke, sivo jopo s kapuco in črno jakno ter šalom čez obraz, je vstopil v prostore bencinskega servisa, zagrozil prodajalcu in iz blagajne ukradel nekaj gotovine. Po ropu je peš odšel v smeri proti IV. osnovni šoli. Po očala in gotovino Vlomilec je v optiki v Zrečah ukradel več okvirjev za očala, več sončnih očal in tri naprave za merjenje dioptrije ter bru- šenje stekel. Lastnikom je povzročil visoko materialno škodo. Minulo soboto je vlomilec v stanovanjski hiši v Petrovčah, kamor je vlomil skozi vhodna vrata, ukradel gotovino in dve ročni uri. Ste videli nesrečo? V soboto ob 10.36 se je na glavni cesti izven naselja Ko- šnica zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznika dveh osebnih vozil. Neznan voznik osebnega avto-mobila znamke Volkswagen, tip Vento, temno rdeče barve je vozil iz smeri Laškega proti Celju. V desnem preglednem ovinku hitrosti in načina vožnje ni prilagodil razmeram na cesti, zato ga je zaneslo na nasprotno smerno vozišče, po ka - terem je v tistem trenutku pravilno pripeljal voznik drugega osebnega vozila. Ta je skušal trčenje preprečiti z umikom v desno. Neznan voznik je kljub temu trčil v levi del osebnega vozila in po trčenju s kraja nesreče odpeljal, ne da bi ustavil. Vse, ki imate kakršnekoli podatke o omenjeni prometni nesreči, prosimo, da pokličete na telefonsko številko Poli - cijske prometne policije Celje 03 572 78 00 ali na telefonsko številko 113. Gorelo v počitniški hiši V nedeljo okrog poldneva je v Babni Gori v občini Šmarje pri Jelšah zagorela lesena obloga ob dimniku počitniške stavbe. Gasilci PGD Sveti Štefan, Loka pri Žusmu in Šmarje pri Jelšah so oblogo pogasili, odstranili del lesenega opaža in izolacije ter pregledali prostore. Zasežen kovinski bokser (Foto: PU Celje) 12 Št. 3, 19. januar 2017 NAŠA TEMA Delavec in robot z ramo ob rami Digitalizacija ne bo odnesla delovnih mest, spremenila jih bo – Uvajanje proizvodnje »četrte industrijske dobe« bo zahtevalo vlaganje in spodbudne ukrepe države Tudi slovenska podjetja se vedno bolj zavedajo, da je digitalizacija več kot samo trend in da bo že kmalu postala nujen sestavni del konkurenčnosti njihovih poslovnih modelov. Večina podjetij se z digi-talizacijo organizirano že ukvarja, do leta 2020 naj bi podjetja v to področje investirala že od dva do šest odstotkov svojega prometa. Uvajanje tako imenovane industri- je 4.0 v proizvodna podjetja bo v naslednjih letih zahtevalo vlaganja in primerno usposobljene zaposle- ne. Novim zahtevam se bodo morali prilagoditi tudi v izobraževalnem procesu. Industrija 4.0 prinaša uvajanje di- gitalnih tehnologij, avtomatizacije, robotike, informacijsko-komunika- cijskih tehnologij, strojnega vida in drugih omogočitvenih tehnologij na nov, celovit način. Četrta industrij- ska revolucija prinaša spremembe na področju organizacije proizvo- dnih procesov. Ne bo več proizvo- dnja tista, ki bo določala, kaj se pro- izvaja. Vsak posamezen izdelek bo določal svoj individualen proizvodni proces. Industrija 4.0 tako nadome- šča individualno proizvodnjo z učin- kovitim in s poenotenim sistemom. Za podjetja največje ovire za uspe- šen prehod v industrijo 4.0 predsta- vljajo visoka vlaganja v opremo in nezadostna usposobljenost zaposle- nih. Zato pričakujejo podporo izo- braževalnih ustanov in tudi podporo države, ki je industrijo 4.0 uvrstila med prednosti v programu pametne specializacije. »Če želi Slovenija res postati referenčna država na podro- čju digitalne transformacije, bodo nujne davčne olajšave za investicije Prvi pametni pralni stroj so v Gorenju naredili leta 1993, a ga niso zaščitili. v raziskave in razvoj ter za investi- cije v digitalno infrastrukturo. Po- trebna bo tudi sprememba izobra- ževalnega sistema, ki se bo moral bolj prilagoditi željam in potrebam podjetij, ki ustvarjajo dodano vre- dnost v Sloveniji,« menijo podjetja, ki so združena v slovensko-nemški zbornici. Nemška strategija na slovenski način Industrija 4.0 je nova era v in- dustrijski proizvodnji, ki so jo za-nas že mogoče govoriti o četrti in- dustrijski revoluciji, ki je, kot oce- njuje, dejstvo. »Tehnologije se never- jetno hitro spreminjajo, dostopne so vsem, s čimer svet postaja majhna vas.« Sloveniji bi lahko, kot pravi, nova revolucija veliko prinesla, a le v primeru, če bomo ravnali pametno. »Če bomo prilagodili šolstvo, če bo država z olajšavami ali kako druga-če omogočala nove in bolje plačane zaposlitve in če bodo lokalne sku- pnosti smotrno načrtovale pametna mesta, potem lahko ta revolucija pri-ne bi dosegli, če ne bi ves čas mislili na prihodnost in vlagali v razvoj ter šli v korak s tehnolo- škim napredkom,« je dejala direktorica Petra Melanšek, ki je leta 2007 prevze- la vodenje podje- tja. Še vedno pa za glavnega inovatorja velja njen oče Jože Viktor Melanšek, ki pravi, da brez hitrih povratnih informacij ni več mogoče uspešno voditi podjetja, vsaj na globalni ravni ne. V podjetju so oblikovali sku- pino za avtomatizacijo in ro-botizacijo, ki razvija in bdi nad razvojem novih naprav ter robo- tov. »Tako je že končana naprava za razvrščanje ustnikov v paletke, ki bo olajšala zamudno delo ročne montaže. Potrebni so zgolj še manj- ši popravki, da bo stroj svoje delo opravljal karseda hitro. Izdelana je tudi že montažna miza za ›kolabo-rativnega‹ robota UR3, ki bo skrbel za lepljenje kovinskih zaponk na pokrove. V pripravi so tudi poso- dobitve za montažni stroj UMS4, in sicer za montažo pisal, kjer bo prav tako prisoten robot UR3, ki bo s pomočjo vijačnika montiral ustnik na držalo. S partnerji pospešeno razvijamo prvo avtomatsko robot- sko mizo, ki naj bi bila končana do konca februarja,« je izjemno bogato in pestro delo na področju avtoma-tizacije in robotizacije povzel vodja skupine Luka Melanšek. Najpomembnejši ostaja človek Tudi po četrti industrijski re- voluciji bo človek ostal ključen dejavnik uspešnega poslovanja, vendar se bodo precej spremenile zahteve po kompetencah in vešči-nah zaposlenih, pravi visokošolski učitelj v Visoki šoli za proizvodno inženirstvo in samostojni podjetnik Tomaž Perme: »Tradicionalne de- lovne naloge bomo združevali in oblikovali nove. Vedno bolj bodo v ospredju digitalne kompetence, ko- munikacijske veščine, znanje tujih jezikov, delo v skupini, sposobnost reševanja zapletenih problemov, kritično razmišljanje, inovativnost in ustvarjalnost.« Perme ob tem poudarja nepo- treben strah pred izgubo delovnih mest. »Podjetja delovnih mest ne bodo ukinjala. Jih bodo pa spre-minjala. Operater na stroju ne bo več operater, ampak bo reševalec težav in izzivov.« Ko gre za pame- tne tovarne, Perme poudarja, da za to »pametjo« še vedno stoji človek. »Tovarna brez ljudi je iluzija izpred tridesetih let, ki pa ni cilj nemške platforme 4.0. Cilj je, da bi s pomo- čjo avtomatizacije in s sodobnimi tehnologijami olajšali delo zaposle- nim in povečali učinkovitost ter tako ustvarili še dodatna delovna mesta. O izzivih, ki jih gospodarstvu prinaša industrija 4.0, ter odzivu izobraževanja so pretekli konec tedna na pobudo Regijskega študijskega središča, Višje strokovne šole Šolske-ga centra Celje, Visoke šole za proizvodno inženirstvo in Regionalne gospodarske zbornice Celje spregovorili predstavniki gospodarstva, podpornega okolja, izobraževalnih ustanov in tudi študenti višjih in visokih šol.Robot Nao. Ta že nekaj časa sodeluje s Šolskim centrom Celje in za zdaj učiteljev še ni nadomestil. Jim je pa v veliko pomoč. Njegova glavna naloga je motivacija mladih. Rezultati kažejo, da je pri tem zelo uspešen. snovali in poimenovali Nemci. V Sloveniji gre sicer še bolj za vizijo, čeprav veliko podjetij že uporablja sklope poslovnih procesov, ki so del koncepta 4.0. To so na primer siste- mi, ki bodo nadomestili uveljavljen nadzor poslovanja v excelovih tabe- lah in po elektronski pošti. »Pri nas je kar nekaj primerov dobrih praks, ko podjetja s strateškim pristopom poskušajo izkoristiti priložnosti če- trte industrijske revolucije. Veliko jih že ima uvedene številne omo- gočitvene tehnologije, ki pa bi jih želeli bolje izkoristiti. Rešitev za industrijo 4.0 ne bo mogoče pre- prosto kupiti ali prenesti iz drugih podjetij, tudi zato ne, ker ima vsako podjetje svoje značilnosti,« je bilo mogoče slišati na nedavnem posve- tu o izzivih gospodarstva in odzivih izobraževanja v Celju. Direktor celjskega podjetja Etra Franc Preložnik meni, da je pri nese ogromno. Vse tisto, kar želimo. Nova delovna mesta in dodano vre- dnost.« Preložnik ob tem izpostavlja še, da smo Slovenci mednarodno znani in priznani po inovativnosti in visokem tehnološkem znanju. Predstavnik Gorenja Robert Rošer, direktor programa Kuhalni aparati, je povedal, da je Gorenje že leta 2015 ustanovilo odbor za uvajanje digitalizacije v poslovanje, leta 2011 pa je znotraj tovarne uve-dlo tudi inženiring, s katerim želi zmanjšati izgube v proizvodnem procesu. Še vedno pa velenjsko podjetje po mnenju Rošerja presla- bo in premalo učinkovito izkorišča zbrane podatke. Eno vodilnih podjetij na podro- čju razvoja učinkovitega avtoma-tiziranega proizvodnega procesa je zagotovo podjetje Vivapen, ki je pred dnevi obeležilo petdeset let delovanja. »Tega jubileja zagotovo 13 Št. 3, 19. januar 2017 NAŠA TEMA Tehnološki razvoj se v zadnjem dese- tletju res strahotno hitro razvija. Ponu- dniki najrazličnejših elektronskih na- prav, ki naj bi nam olajšale življenje, tekmujejo, komu bo uspelo operacijski sistem prej nadgraditi in kdo bo lahko uporabnikom prej ponudil nekaj nove-ga. Nekaj takšnega, kar nas bo še bolj potegnilo v oblake. Sploh se nismo za- vedali, kdaj smo postali neumni sužnji pametnih naprav. A takšna je danes realnost in razvoj se na tej točki ne bo ustavil. Zato je menda najpametneje korakati z njim »vštric«. Kdor pač zmore. Podjetniki opozarjajo, da brez nenehnega napredka in razvoja ne bo kruha. Če želijo na trgu, kjer je konkurenca neizprosna, preživeti, morajo v svoje vrste zvabiti najboljše. Mlade usposobljene ljudi z izkušnjami. Čeprav so to sanje vsakega direktorja, je realnost povsem drugačna. Šole učijo po zastarelih načrtih, praktični pouk sicer je, a je mnogokrat njegova kakovost vprašljiva. Mladi diplomanti pa z izjemnim poznavanjem socialnih omrežij in spletnega »chata«, zavero- vani vase in svoj prav, do pravih delovnih izkušenj skorajda ne morejo priti. Dobro se menda piše vsem »pametnjakovičem«, ki jim sestavljanje drobnih žičk in vezij ter pisanje programov za umetno inteligenco ne delata težav. Profesorji v višjih in vi-sokih strojnih šolah pravijo, da ti študentje vsi dobijo delo. Kako krasno. Poleg tega na zavodu za zaposlovanje množično iščejo nizko izobražen tehnični kader za delo v proizvodnji. Dela je menda v Sloveniji precej, delavcev pa kljub precejšnji brezposelnosti ni. Morda tudi zato, ker so plačila v določenih panogah milo rečeno mizerna in tako ljudi sistem, če so zaposleni, še do-datno kaznuje, sili v iskanje socialnih pomoči. Potem so v izobraževalni verigi še ambiciozni starši, ki za svoj podmladek hočejo le najboljše. Tako bomo kmalu imeli vso mladino v takšnih in drugačnih šolah, tiste pred upokojitvijo pa bodo na zavodu dodatno izobraževali za delo na defi citarnih področjih. To so zagotovo tehnični poklici. A ne tisti z visoko-tehnološkim znanjem avtomatizacije, digitalizacije in roboti- zacije. Iskani so namreč tudi profi li ljudi, ki znajo še vedno kaj ustvariti ali popraviti z lastnimi rokami. Na primer krovci in kleparji. »Strehe bomo vedno delali, z industrijo 4.0 ali brez nje,« je pred dnevi napol v šali dejala Katja Esih, direktorica Regijskega študijskega središča. A to je dejstvo. Robotika je zagotovo zanimiva in predvsem za mlade fante privlačna. Zanimivo pa je, da v tem trenutku na zavodu za zaposlovanje v Celju usposabljajo prodajalce in mesarje.Kot pojasnjujejo pri Slovensko-nemški gospo- darski zbornici je industrija 4.0 za proizvodne obrate prelomno obdobje, ki ga lahko primer- jamo s tremi preteklimi velikimi industrijskimi revolucijami, ki so tlakovale pot moderni indu- strijski družbi: parni stroj konec 18. stoletja, tekoči trak in ele- ktrifi kacija konec 19. stoletja ter avtomatizacija proizvodnih procesov z uporabo elek- tronike in informacijskih tehnologij v 70. letih prejšnjega stoletja. Tako kot prejšnje revolucije bo tudi industrija 4.0 prinesla korenite spremembe v gospodarskem razvoju in pri organizaciji dela. Ustaljeni vzorci se bodo spremenili: osrednje upravljanje proizvodnje bodo nadomestili decentralizirani procesi, ki se bodo upra-vljali sami in znotraj katerih bodo pametni izdelki, stroji in viri med seboj komunicirali. Digitalizacija industrije omogoča integracijo celotne vrednostne verige v realnem času. Indu- strija 4.0 je revolucija na področju trajnosti in učinkovitosti ter prava revolucija v proizvodnih halah, ki jo lahko primerjamo s Kopernikovo.Robotika je mamljiva, a na zavodu usposabljajo mesarjeOB ROBU LEA KOMERIČKI osebnih podatkov. »Nove tehnolo- gije omogočajo tudi različne oblike del, ki pri nas še niso posebej stan-dardizirane, na primer delo za več delodajalcev hkrati in delo od doma. To bo prineslo tudi precejšnje pre-mike na zakonodajnem področju,« še razmišlja Špoljarićeva. Kdo mora narediti prvi korak, šola ali industrija? Da je pri nas razkorak med znanji, ki jih nudijo izobraževalni programi, in tistim, kar potrebuje gospodar- stvo, iz leta v leto večji, je jasno sko- raj vsem. O tesnejšem sodelovanju se govori že leta, desetletja. Posa- mezne šole se s podjetji v regiji sicer že nekaj časa bolj ali manj uspešno povezujejo pri projektnem delu in tega naj bi bilo v prihodnje še več. S tem pridobijo vsi, še največ dijaki in študenti, ki so tako ob vstopu na trg delovne sile opremljeni z doda- tnim praktičnim znanjem. Čeprav predstavniki šol zatrjujejo, da je program že danes zasnovan na vsaj polovičnem praktičnem usposablja- nju, podjetniki še vedno »jamrajo«, da so mladi po končanem šolanju premalo usposobljeni. Omogočitve- ne tehnologije za uvedbo četrte in- dustrijske revolucije so večinoma že dostopne, zato bi bilo treba pozor- nost nameniti tudi obstoječemu izo- braževalnemu procesu, je prepričan dekan Visoke šole za proizvodno in- ženirstvo Gašper Gantar. »Na tem področju so precejšnje možnosti za izboljšave v izobraževalnem siste- mu. Treba bo nadgraditi oziroma posodobiti obstoječe izobraževalne, zlasti študijske programe ter slediti potrebam gospodarstva na področju nadaljnjega usposabljanja in prekva- lifi ciranja v obliki vseživljenjskega izobraževanja.« Gregor Černivec, vodja raziskav in razvoja družbe Indramat, je na enem od posvetov pred časom dejal, da sta poklica prihodnosti zagotovo mehatronik in operater stroja CMC. Marko Bohar iz Gospodarske zbornice Slovenije pa si želi več samoiniciativnosti visokih in višjih šol. Ob tem izpostavlja, da bi morale šole in univerze danes mlade izobra- ževati za znanja, ki jih bodo v pod- jetjih potrebovali čez štiri leta. Ob tem prodekan mariborske fakultete za strojništvo Iztok Palčič meni, da četrta industrijska revolucija kljub vsemu (še) ne bo prinesla novih študijskih programov, čeprav bodo morali temeljito prenovili obstoječe. LEA KOMERIČKI, Foto: SHERPA Kot pojasnjujejo pri Slovensko-nemški gospo- darski zbornici je industrija 4.0 za proizvodne obrate prelomno obdobje, ki ga lahko primer- jamo s tremi preteklimi velikimi industrijskimi revolucijami, ki so tlakovale pot moderni indu- strijski družbi: parni stroj konec 18. stoletja, tekoči trak in ele- ktrifi kacija konec 19. stoletja ter avtomatizacija proizvodnih procesov z uporabo elek- tronike in informacijskih Kot pojasnjujejo pri Slovensko-nemški gospo- darski zbornici je industrija 4.0 za proizvodne obrate prelomno obdobje, ki ga lahko primer- jamo s tremi preteklimi velikimi industrijskimi revolucijami, ki so tlakovale pot moderni indu- strijski družbi: parni stroj konec 18. stoletja, tekoči trak in ele- ktrifi kacija konec 19. stoletja ter avtomatizacija proizvodnih procesov z uporabo elek- tronike in informacijskih Industrija 4.0 je nemška državna iniciativa, ki se je začela leta 2010, prvič pa je bila javno omenjena leta 201 1 na hanovrskem sejmu. Glavni ciliji te strategije so usmerjeni v ustvarjanje pametnih izdelkov, postopkov in procesov ter pametnih tovarn. Podobno razmišlja tudi Melanškova, ki meni, da je strah povsem odveč. »Tisti, ki želi in ima voljo, se bo pri-lagodil tudi spremembam, ki bodo vsekakor namenjene bolj urejenemu in preglednemu poslovanju. Takšen način dela bo omogočal pregleden, dosleden, zanesljiv proces proizvo- dnje, ki bo sprva sicer morda celo počasnejši, kot je zdaj, ko ga opra- vljajo na nekaterih mestih izključno ljudje, a bo vsekakor enakomeren in ne bo odvisen od zunanjih dejavni- kov, ki vplivajo tako na počutje, raz- položenje, zdravje in produktivnost sodelavcev.« Spremembe izziv za »kadrovnike« Ta industrializacija v ospredje po- stavlja posameznika in sodelovanje zaposlenih na vseh ravneh, meni Sonja Špoljarić, direktorica kadro- vskih in splošnih zadev v podjetju BSH Hišni aparati. »Pomeni pove- zovanje med dobavitelji in končnimi proizvajalci ter nenazadnje tudi nov način delovanja kadrovskih služb.« Špoljarićeva izpostavlja predvsem pomen primerne komunikacije. Pri- znava, da ta v slovenskih podjetjih še močno šepa in kot pravi, bo na tem področju treba še veliko nare- diti. Poseben izziv za kadrovsko področje nova doba prinaša na področju varovanja in izmenjave Zakaj govorimo o četrti industrijski revoluciji? Ne prinaša sprememb samo za industrijo, temveč tudi za zaposlene. Vedno bolj intenzivno upravljanje v realnem času vpliva na vrsto dela, delovne procese, okolje in na način dela. Ena ključnih kompetenc bo odgovornost, ki bo spodbujala posameznikov razvoj in doseganje zadanih ciljev. Petra Melanšek, Vivapen Robert Rošer, Gorenje Sonja Špoljarić, BSH Hišni aparati Franc Preložnik, EtraBo čovek zgolj še opazovalec delovnega procesa? 14 Št. 3, 19. januar 2017 KULTURA Pri Ustanovi Velenjska knjižna fundacija je ob koncu leta izšla fotomonografija me- sta Velenje z naslovom Velenje intimno, ki jo bo velenjski župan podarjal kot proto - kolarno darilo. Pri Ustanovi Velenjska knjižna fundacija so pred časom izdali monografijo Velenje prisrčno, lani konec leta pa so izdali novejšo različico. Drago Martinšek je z Ivom Stro- pnikom izbral fotografije novega velenjskega fotopisa, ki vsebuje kar 450 posnetkov 63 ve - lenjskih fotografov. »V Mestni občini Velenje že nekaj let organiziramo natečaj Fotografija meseca. Komisija nato vsak mesec razglasi najboljšo fotografijo, ki krasi naslovnico Ko - ledarja prireditev Velenje. To je bil poglaviten nabor fotografij, ki so objavljene v knjigi. Obenem smo k sodelovanju povabili še osta - le fotografe, ki se intenzivno ukvarjajo s por - tretiranjem oziroma fotografiranjem vedut, narave, okolice Velenja in tudi meseca,« je povedal sourednik fotopisa in vodja urada za družbene dejavnosti v Mestni občini Velenje Drago Martinšek. Urednika fotomonografije sta prepričana, da ima mesto kaj pokazati. In najljubša fotogra-fija Draga Martinška? »Preveč jih je. Meni so všeč fotografije mesta in tudi okolice. Ko sva z Ivom Stropnikom z verzi dopolnila fotografije, se nisva mogla načuditi, kako lepa je narava, enako lepo je tudi mesto Velenje.« BGO Krajši, a nič manj »bumbastičen« Prvo dejanje letošnjega tolkalnega festivala že na ogled Ta konec tedna bo v Žal- cu spet bobnelo. V osrčje Spodnje Savinjske doline bo že enajsto leto zapored prišel najglasnejši festival pisane tolkalne glasbene družine. 20. in 21. januar - ja bodo ozračje v dvorani doma II. slovenskega tabo- ra Žalec tako ogrevali vr - hunski glasbeniki iz petih evropskih držav. Lanski jubilejni Bumfest je postregel s toliko presežniki, da se je dolgoletni direktor in oče festivala Dejan Tam- še že takrat zavedal, da ga bo težko ponoviti, kaj šele preseči. Čeprav presežkov letos ne napovedujeta, or - ganizatorja – Slovenski tol - kalni projekt Stop in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec – obljubljata, da bo fe- stival zasledoval desetletno tradicijo in obiskovalcem, željnim tovrstne glasbene predstave, ponudil nekaj novega, spektakularnega in vrhunskega. Kot pravi Tam- še, se bodo na odru prestavi - li tako različne profile, da bi med njimi vsak obiskovalec moral najti nekaj po svojem okusu. Tudi tokrat bosta organi - zatorja poskrbeli za podmla-dek s petkovo matinejo. »Ta je ponovno razprodana,« je bil zadovoljen Tamše. Osta- jajo tudi brezplačne delavni - ce za vse, ki želijo o svetu tolkal izvedeti kaj več ali svo - je znanje nadgraditi. »Pogoj za nastop na Bumfestovem odru je namreč mentorstvo na delavnicah.« Dva koncertna dneva Čeprav je festival skrčen na dva koncertna večera, progam s tem ne trpi, je prepričan Tamše. Matjaž Juteršek, direktor žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem, ki že ves čas sode- luje pri organizaciji festivala, je dejal, da sta se organiza- torja za krajši festival odlo- čila sama, a ne zaradi upada zanimanja med nastopajoči- mi ali obiskovalci. »Tega je še vedno veliko,« pravi. Čeprav je v desetih letih festival prerasel okvire regij - skega in celo nacionalnega festivala, so s financami vsako leto težave. S kraj - šim festivalom je nižji tudi proračun. Ta se letos giblje pri približno petnajst tisoč evrih. Tretjino je za organi- zacijo zadnjih pet let prispe -valo ministrstvo na podlagi večletne pogodbe, ki se bo letos iztekla. »Brez tega de- narja si festivala v takšni obliki ne moremo privošči-ti. Lahko bi imeli na primer en koncertni večer, a v tem primeru ne moremo govoriti o festivalu,« je jasen Tam- še. Za zdaj nov razpis še ni objavljen in tako je organi-zacija dvanajstega festivala še vprašljiva. Je pa Tamše prepričan, da bi morali, če se se bodo ponovno prijavili na razpis, uspeti. »Glede na to, kaj smo v teh letih nare- dili, bi si zaslužili še kakšen evro več.« Od tolkal, elektronike, saksofona do vodovodnih cevi Nastopajoči na Bumfe- stu so že v preteklih letih dokazali, da v svetu tolkal domišljija in izvirnost ne poznata meja. Tudi letos bodo nastopi ne le paša za ušesa in dušo, temveč tudi za oči. Zagotovo bodo veli- ko pozornosti poželi danski tolkalci, združeni v skupino HabenGoods, ki bo obisko- valce ponesla v svet doma narejenih glasbil, na katere Zven kamna, ki prevzame Da je svet tolkal skoraj brezmejen, na Bumfestu dokazujejo iz leta v leto. In tako zadnja leta ljubitelje glasbe in umetnosti nasploh povabijo na svojevrstne razstave v Savinov likovni salon v Žalcu. Po mnenju umetniškega direktorja tolkalnega festivala Dejana Tamšeta se je tovrstno sodelovanje in povezovanje različnih umetniških polov med ljudmi zelo dobro prijelo. Do 13. februarja bo tako še na ogled zanimiva razstava iz cika Prostor, Telo in Medij v prehajanju z naslovom Zveneče skulpture – zven kamna, ki te prevzame. Skulpture so prispevali akademski kiparji Alenka Vidrgar, Dragica Čadež in Boštjan Lapajne, glasbo je prispeval skladatelj Pavel Mihelčič. »Projekt je nastajal skupaj z Mihelčičevo avtorsko glasbo Zeleno polje, rdeča prst in je usmerjen v raziskovanje najbolj primarnih materi-alov: kamna in gline, ki sta že v pradavnini poleg vsakdanje uporabnosti izkazovala lastnosti zvoka in mikavnost kiparskega snovanja. Čeprav ju danes ne dojemamo kot materiala za izdelavo glasbila, umetniki v njuni materiji z občutljivostjo zaznavajo vibracije, s katerimi vzpostavljajo zanimiva razmerja med estetskim, snovnim in zvočnim. V tem kontekstu je projekt Zveneče skulpture tudi nastal,« je povedala kustosinja Alenka Domjan, ki je obiskovalce na odprtju z besedo popeljala po razstavi. Dela vseh treh avtorjev ponujajo gledalcu povsem novo perspektivo; interaktivni in večplastni umetniški prostor s specifičnim ritualom, kjer je obiskovalec hkrati poslušalec in gledalec ali celo izvajalec glasbe. Intimno srečanje z Velenjem Šaleško mesto je bilo navdih za fotografe. (Foto: arhiv MOV)Dejan Tamše in Matjaž Juteršek Posebnost razstave je, da se lahko obiskovalci razstavljenih skulptur dotaknejo ali nanje zaigra- jo. Na odprtju razstave sta melodije iz skulptur izvabila tolkalca Matevž Bajde in Franci Krevh.je mogoče odigrati skorajda vse. »Radovednost in potre- ba po nenehnem iskanju no - vih poti do občinstva dajeta skupini svojevrsten pečat in sta del njene identitete, ki jo je na nastopih mogoče ču - titi. Dinamiko skupini daje tudi raznolikost osebnosti vseh treh članov,« o danski skupini pove Tamše. Verje-tno bodo precej pozornosti občinstva deležna njihova glasbila. »Njihova glasbila so narejena iz najrazličnej- ših vodovodnih cevi, kant, vozičkov in različnega roč- nega orodja. Fantje igrajo vse od ›komadov‹ AC/DC do številnih filmskih uspešnic, kot sta na primer Pink Panter ali Pirati s Karibov,« dodaja Tamše. Izjemno zanimiv bo po napovedih umetniškega direktorja tudi nastop mla - dega avstrijskega tolkalca Nika Waltersdorferja, ki bo na žalskem odru doka - zal, da lahko tudi en sam glasbenik zveni kot orkester iz več deset članov. Nemec Claus Hessler, ki je znan po svoji odprti bobnarski teh - niki igranja na setu bobnov, bo pokazal, kako je lahko igranje bobnov tehnično si- cer zelo zahtevno, a hkrati tako preprosto zvenijo.« Vsem, ki igrajo bobne, bo pokazal, da bo treba še veli- ko vaditi,« v smehu dodaja Tamše. Edinstven koktajl ža - nrov bo predstavila skupina Bam. Gre za glasbeni projekt treh belgijskih glasbenikov, ki so tolkalom priključili še saksofon. Na žalskem odru bo nastopil tudi inovativen hrvaški dvojec Filip Mer - čep in Nicolas Sinković, ki dobro povezuje tolkala in elektronsko glasbo. Za žal - ski festival pripravljata prav poseben program, ki se bo začel že pred dvorano. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA 15 Št. 3, 19. januar 2017 KULTURA V E Č E R V M U Z E J S K I K A VA R N I V sredo, 25. januarja 2017, ob 18. uri vas vabimo v Prešernovo ulico 17 na predstavitev fotomonografije Vinka Skaleta Korenine. Z avtorjem se bodo pogovarjali ddr. Igor Grdina, dr. Anton Šepetavc in povezovalec večera dr. Tonček Kregar. N A P O V E D U J E M O Odprtje fotografske razstave Vinka Skaleta v torek, 14. februarja 2017, ob 18. uri. Prijazno vabljeni!Priporočamo Jubilejni koncert zbora Collegium vocale Celje Collegium vocale Celje, ki je bil ustanovljen jeseni 2011, je naslednik Komornega zbora Emanuel, ki je izjemno uspe- šno deloval 21 let. V soboto, 21. januarja, ob 19.30 bo v Narodnem domu v Celju pod vodstvom Bernarde Preložnik Kink proslavil peto obletnico. Na celjskem odru bo mogo - če slišati skladbe Brahmsa, Schuberta, Rutterja, Makora in tudi odlomke iz muzikala Veronika Deseniška, popu - larno glasbo v zborovskih priredbah, gospel in spiritual. Popularna dela bodo izvajana ob spremljavi Free jazz banda. Dela romantičnih skladateljev Brahmsa in Schuberta bodo zazvenela ob klavirski spre- mljavi Metode Kink in Simone Moškotevc Guzej.Osemdeseta: Od smrti predsednika do rojstva nove države V Zgodovinskem arhivu Celje je na ogled razstavo Dekade: osemdeseta, ki je nadaljevanje serije razstav Dekade, s katero želijo v arhivu na zanimiv način predstaviti obširno gradivo desetletja. Pomemben del razstave so tudi fotografije, ki jih lani prevzel arhiv v hrambo in so del zelo bogate fototeke naše medijske hiše Novi tednik in Radio Celje. Strokovni sodelavci Zgo- dovinskega arhiva Celje so ob koncu leta 2015, leto pred praznovanjem šestdesetle - tnice ustanovitve, predstavili prvo dekado. To so bila de- vetdeseta, s katerimi so žele - li predstaviti način življenja v omenjenem času. Dekade bodo posegale vedno bolj nazaj vse do petdesetih let, ko je bil arhiv ustanovljen. S serijo razstav Dekade želijo v arhivu odpreti polje razu-mevanja delovanja arhivov. Od leta 1980 do 1989 je bilo obdobje reševanja siste-ma, ki je razpadal, v pogledu zgodovinskih sprememb pa eno prelomnih obdobij v di-namičnem 20. stoletju, ki je zaznamovalo tudi usodo po- sameznikov znotraj delujočih družbenih sistemov. Razsta- va gradi na predstavitvi ar - hivskega gradiva in manj na poskusu njegove interpreta- cije. »Z razstavo želimo po- sredovati svojo arhivsko de- javnost. Izpostavljamo njeno poslanstvo – od pridobivanja, hrambe in dostopa informacij gradiva – po drugi strani pa želimo arhivske vire izposta-viti kot temelj raziskovanja v humanistični znanosti,« je povedal ob odprtju razstave direktor Zgodovinskega arhi- va Celje dr. Borut Batagelj. Z razstavo in izdanim kata- logom želijo širšo javnost spodbuditi, da bi gradivo, ki je nastalo ob tem, delila tudi na družbenih omrežjih s skupno oznako dekade80. »S tem želimo sporočiti, da smo, so vsi v to zgodovino prispevali in da ta ni le del interpretacij prevladujočih ideologij nekega časa.« Razstava je razdeljena na enajst tematskih sklopov: na področje uprave, pravosodja, družbenopolitičnih organi- zacij, gospodarstva, potro-šništva, ekologije, šolstva, zdravstva, kulture, športa in na koncu na področje pregle - da zgodovine arhiva. Smrt predsednika skupne države Vsak posameznik je to de- setletje doživljal po svoje. A po besedah Boruta Batagelja je to obdobje močno zazna- movala smrt Josipa Broza Tita, ki ni bil le predsednik, ampak simbol in ustanovi - telj tedanje skupne države. Z njegovo smrtjo sta umirala skupna država in politični sistem. Konec osemdesetih let so že nastali začetki nove Slovenije. Fotografiji, ki ča - sovno zamejujeta dekado, prikazujeta ravno to. Ena predstavlja otroke, ki se v osnovni šoli Slavka Šlandra vpisujejo v žalno knjigo (II. osnovna šola Celje) maja 1980, na drugi starejši zbi - rajo podpise za Majniško de-klaracijo, ki je napovedovala nastanek nove države. Za razumevanje tega obdobja je pomemben sklop tudi delova- nje družbenopolitičnih orga- nizacij. »Družbenopolitične organizacije so v teh letih po - osebljale željo političnega sis - tema, ki je vsaj navzven kazal demokratičnost. Za današnje odraščajoče generacije je za-nimiv takraten celoten sistem samoupravljanja, saj si težko predstavljajo, na kakšen na- čin je deloval. Zato je treba ra - zumeti delovanje pionirskih in mladinskih organizacij.« Fotografije naše medijske hiše v veliko pomoč Batagelj je še poudaril, da je arhiv lani v hrambo pre - vzel del zelo bogate fotote- ke naše medijske hiše Novi tednik in Radio Celje, ki ga je uporabil pri tej razstavi. »Fotografije so nam zelo po- magale pri rekonstruiranju duha tistega časa, saj ob do-kumentih povedo največ,« je še dodal Batagelj. Razstavo je slavnostno od - prl predsednik skupščine ob - čine Celje Edvard Stepišnik, ki je funkcijo, ki je povsem primerljiva z današnjo žu - pansko, opravljal dva man - data (1982–1986), bil pa je tudi član strokovnega sveta zavoda arhiva. Razstava bo obiskovalcem brezplačno na ogled v času uradnih ur arhiva do konca maja letos, za vnaprej najavljene skupi- ne pa je mogoč ogled tudi po dogovoru. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Če leta 2017 govorimo o polarnem mrazu pri minus 15 stopinjah Celzija, le kaj so poročali leta 1985, ko so v Celju namerili minus 27 stopinj Celzija.»Osemdeseta so bila desetletje polno ovir, zato smo za naslovno fotografijo razstave izbrali celjskega atleta in olimpijca Roka Kopitarja, ki je dosegal največje uspehe v teku na 400 metrov z ovirami,« je povedal Borut Batagelj. »Zgodovinski arhiv Celje so osemdeseta najbolj zaznamovala z iskanjem novih prostorov za arhivsko gradivo in sodelavce. Arhiv se je v tem času odprl navzven in je pripravil prvo razstavo, ki jo je obiskalo več kot osem tisoč obiskovalcev. Maketa arhiva predstavlja željo zaposlenih v tistem času, da bi se preselili v novo zgradbo, saj se je arhiv v nove prostore preselil šele leta 2001,« je povedal soavtor razstave Jože Kranjec.Razstava Dekade: osemdeseta 16 Št. 3, 19. januar 2017 AKTUALNA PONUDBA 3MA LES, Matej Hribernik, s. p., lesarstvo, posredovanje040 432 0413males123@gmail.comwww.3males.siVAM V VESELJE, NAM V IZZIV! SLOVENSKEMU LESU DAJEMO OBLIKO. ICM d. o. o. T: 03 620 0703 M: 051 371 829 bilyana@icm.si PE V LAŠKEM na novi lokaciji, Trubarjeva ulica 1.Samopostrežna restavracija Stolpič še vedno posluje v zgradbi Banke Celje Čeprav so stavbo Banke Celje že dodobra izpraznili, resta- vracija Stolpič še vedno normalno obratuje. Drago Trupej, ki je pred dobrimi devetimi leti prevzel vodenje restavracije, poudarja, da kljub premestitvi delavcev Banke Celje Stol- pič, ki se nahaja v drugem nadstropju stavbe (Vodnikova ulica 2) še vedno normalno obratuje in nudi vsak dan sveže malice in kosila.Cena dnevne malice znaša 4,50 evra. Možnost je tudi izbire polovične malice po ceni 3,50 evra. Ob nakupu desetih bonov za malico vam enajstega podarijo. Nudijo tudi študentska kosila po ceni 5,5 evrov, pri čemer obiskovalec s predložitvijo veljavne študentske izkaznice doplača le 2,87 evra. Tedenski meni si lahko ogledate na spletni strani www.stolpic.si ali pa pokličete na telefon 03 492 65 56.Drago Trupej se zaveda, da sta lokacija in dostopnost med največjimi prednostmi gostinskih ponudnikov. Če-prav je restavracija nekoliko oddaljena z ulice in se nahaja Dober tek vam želi ekipa samopostrežne restavracije Stolpič!ponujeni meniji ne ustrezajo, vam bodo pripravili malico po naročilu: zrezke (na različne načine) s prilogo, solatni kro- žniki, mešano meso na žaru, hladni bife, »/f_i nger food« ali druge jedi po naročilu. V pri- meru, da ne želite čakati, vam priporočajo, da jedi predho- dno naročite na telefon 03 492 65 56. Dnevna malica poleg glav- ne jedi vsebuje tudi juho in so-v drugem nadstropju, se zapo- sleni trudijo svoje obiskovalce razvajati s kakovostno hrano in postrežbo. K njim še vedno zahajajo obiskovalci, ki so večinoma zaposleni v središču Celja in restavracijo dobro poznajo, hkrati pa prisegajo na hitrost postrežbe (čakalna doba je največ 2 minuti) in raznoliko prehrano. V samopostrežni restavraciji Stolpič vam vsak dan (od po- nedeljka do petka) nudijo tri različne menije malic in kosil, od mesnih, tistih »na žlico«, do tistih, po katerih posegajo vegetarijanci. V kolikor vam Milan Konečnik, s. p., Mali Vrh 19 B, Šmartno ob Paki(min. je 2,19 evra z ddv) Notranji prostor restavracije naenkrat sprejme do 100 oseb, na zunanji terasi pa imajo prostora še za 25 oseb.Odpiralni čas je vsak dan (od ponedeljka do petka) od 9.00 do 14.30. lato. V samopostrežnem baru lahko izbirate med desetimi vrstami dnevno svežih solat. Tedenski jedilnik je skrbno načrtovan. Za pripravo uravno-teženega in zdravega obroka je treba izbrati kakovostne sesta- vine, zato večino naročujejo pri lokalnih pridelovalcih hrane in pripravljajo sezonske jedi. 17 Št. 3, 19. januar 2017 ZAPOSLOVANJE IN KARIERA Velika napaka večine is- kalcev zaposlitve: ko mora- jo iskati delo, se osredotoči- jo predvsem na življenjepis in na svoj nastop na more- bitnih razgovorih. Mnogi is - kalci se zapodijo v iskanje primerov »pravih izrazov«, ki naj bi jih vstavili v svojo komunikacijo, ali »pravih fraz«, ki naj bi jih povedali v pravem trenutku. Svojo po- zornost usmerijo samo na morebitne objavljene oglase in tako ignorirajo večino re- sničnega trga dela. Kako napisati življenje- pis in kako se ta razlikuje od spremnega pisma, je pomembno, a še zdaleč ne najbolj. Pred tem je treba postaviti temelje, kot bi gra- dili hišo: na trdnih temeljih postavite zidove, ki jih nato krona še streha. Šele stavba z vsemi elementi je trdna – zato vam priporočamo, da si vzamete nekaj časa za vsako od področij. Tako boste zgra - dili učinkovit način iskanja zaposlitve, ki bo prilagojen vam in vašim posebnostim. Trdno smo prepričani, da na uspešno iskanje zaposli- tve enakovredno vplivajo štiri področja: prepričanja kandi- data o trgu dela in lastnih možnostih, priprava na iska- nje, predstavitev kandidata in pristop kandidata k iskanju. Prepričanja kandidata Kar verjamete, se zgodi! Če ste prepričani, da delov -nih mest ni – tako tudi je. Če menite, da ste prestari ali premalo izkušeni za opra - vljanje določenega dela, se bo to delodajalcu zagotovo zdelo težava. Če mislite, da ne zmorete učinkovite komunikacije po telefonu – zgodilo se bo. Večina vedenja vseh ljudi je avtomatizirana: izkušnje, ki jih pridobimo v življenju, naše telo pretvarjajo v avto- matske odzive. Prepričanja o tem, kaj smo in česa ni - smo zmožni, so tako globo- ko ukoreninjena v nas, da jih ne slišimo, ne občutimo. A jih vseeno izražamo: lju- dem okoli sebe pošiljamo signale. Tako na primer is - kalec, ki verjame, da je pri 45 letih prestar za delo, v to zlahka prepriča tudi vse druge. Vsako informacijo, ki lahko okrepi njegovo pre - pričanje (na primer opazko morebitnega delodajalca ali soseda), zato hitro registrira in z njo še okrepi svoje pre-pričanje, da je za delo pre- star. Dokaze, da zmore še marsikaj, pogosto zavrača, saj globoko v sebi verjame, da niso resnični. Vse to se dogaja nezavedno, zato se moramo potruditi in poslu-šati svoj »notranji glas«: ko zaslišimo ali začutimo, da nas omejuje, se zavestno spravimo k razmišljanju, kako to preseči. Sprememba prepričanj je nekaj najtežjega, kar lahko človek stori. V naši naravi Regijski komercialist za Štajersko - Ptujsko, Prekmursko in Koroško (m/ž) (delo na terenu) V svoj krog vabimo novega sode - lavca/sodelavko za delo na terenu. Glavne odgovornosti: samostojno delo na terenu, obiskovanje ob- stoječih kupcev (izdelava naročil, predstavitev novih izdelkov), pri - dobivanje novih poslovnih par - tnerjev, analiza tržišča, razvijanje in izvrševanje učinkovite poslovne in trženjske strategije ter načrtov za področja z namenom poveče- vanja prodaje v regiji. Kristal, d. o. o., Renče, Lukežiči 45, 5292 Renče. Prijave zbiramo do 12. 2. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Produktni vodja (m/ž) (Braslovče) Od vas pričakujemo, da imate vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonom- ske ali tehnične smeri, poznate tehnike pogajanja in ste sposobni strateške nabave, poznate osnove marketinga in vam je delo s stran- kami v veselje, imate tekoče zna- nje angleškega jezika … Silco, d. o. o., Orla vas 27a, 3314 Braslovče. Prijave zbiramo do 15. 2. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist na terenu (m/ž) (Braslovče) Od vas pričakujemo, da pozna- te tehnike prodaje in osnove mar - ketinga, vam je delo s strankami v veselje in znate graditi odnos z njimi, ste naravnani k doseganju rezultatov, ste visoko motivirani, fleksibilni, vztrajni in razvojno usmerjeni … Pridružite se nam tudi vi in skupaj z nami dosegaj-te izjemne rezultate. Silco, d. o. o., Orla vas 27a, 3314 Braslovče. Prijave zbiramo do 15. 2. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Plakaterji in zunanji sodelavci (m/ž) (celotna Slovenija) Glavni nalogi delovnega mesta sta odgovorno in samostojno delo plakatiranja, vzdrževanje rekla- mnih plakatov. Amicus, d. o. o., Planina 3, 1000 Kranj. Prijave zbi- ramo do 15. 2. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter, serviser (s. p.) (m/ž) (Celje ali okolica) Zaradi povečanega obsega del in širitve prodajnih programov va- bimo zainteresirane samostojne podjetnike ali posameznike, da se pridružite uspešnemu kolek - tivu kot monter, serviser (m/ž) za montažo in vzdrževanje avto- matskih industrijskih, garažnih, požarnih in zrakotesnih vrat. BLT, d. o. o., Idrija, Ulica sv. Barbare 6, 5280 Idrija. Prijave zbiramo do 15. 2. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Serviser (m/ž) (Petrovče in teren po Sloveniji) Matjaž, d. o. o., je z novimi pove- zavami, pristopi in kadri perspektiv -MojeDelo.co m MojeDelo.co mno podjetje, ki prihodnost gradi na večletni tradiciji in trdni gospodarski rasti ter zbira ambiciozen, zagnan in podjetju predan kader za utrjevanje tradicije, dvig kakovosti in poveče - vanje obsega poslovanja. Trgotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Ve - lenje. Prijave zbiramo do 31. 1. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec kolorist (m/ž) (Ložnica pri Žalcu) Spekter, d. o. o., iz Ložnice pri Žal - cu je uspešno družinsko podjetje z več kot 30-letno tradicijo. Podjetje je specializirano za prodajo vseh vrst lakov in barv. Zaradi širitve pro- grama v svoje vrste motiviranih in predanih sodelavcev vabijo novega sodelavca na delovnem mestu pro - dajalec kolorist (m/ž). Trgotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Ve - lenje. Prijave zbiramo do 31. 1. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Organizator prevozov (m/ž) (Nazarje) Pričakujemo komunikativno ose- bo z dobro razvitim občutkom, kaj je nujno in kaj pomembno, z odlič - nimi organizacijskimi sposobnost- mi. Dobrodošle so tudi lastnosti, kot so natančnost, vestnost, tole- rantnost in pripadnost delodajalcu. Trgotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Prijave zbira- mo do 31. 1. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent nabavne logistike – planer elektronskih komponent (m/ž) (Prebold) Na delovnem mestu boste odgo- vorni za pravočasno, popolno, po- trebam in količini prilagojeno dis - pozicijo vseh izdelkov v sortimentu, za zagotavljanje nemotene oskrbe proizvodnje, usklajevanje dobav s proizvodnjo Odelo Slovenija, reše- vanje reklamacij in reševanje ozkih grl. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovar - niška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 26. 1. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent v prodajni/ nabavni logistiki (m/ž) (Prebold) Na delovnem mestu boste odgo- vorni za delo s kupci/z dobavite- lji, za spremljanje gibanja naročil, usklajevanje odprem/naročil s pro- izvodnjo, obvladovanje ozkih grl, pripravo in usklajevanje tedenskih načrtov, organiziranje prevozov za odpreme ali vhode materiala. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarni-ška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 26. 1. 2017. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Koordinator varjenja (m/ž) (okolica Celja) Pričakujemo najmanj VI. sto- pnjo izobrazbe strojne smeri, ak - tivno znanje enega tujega jezika, obvladovanje proizvodnih pro - cesov in poznavanje materialov, razumevanje tehnične dokumen- tacije, poznavanje tehnoloških postopkov in merilnih metod, usmerjenost k rezultatom in ob- vladovanje načrtovanja ter orga- nizacije, komunikacijske veščine. Trummer osebni servis, d. o. o., Loška ulica 13, 2000 Maribor. Pri - jave zbiramo do 15. 2. 2017. Po - drobnosti na www.mojedelo.com. Raznos pošte (m/ž) – študentsko delo (Celje) Vaše delo bo raznos pošte. Agen - cija M Servis, kadrovske storitve, d. o. o., Slovenski trg 8, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 12. 2. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni zastopniki (Gorenjska, Ljubljana z okolico, Štajerska, Dolenjska, Primorska, Goriška) Na svojem prodajnem področju boste odgovorni za obiskovanje trgovin ali lokalov, popolno distri- bucijo trgovskega blaga, oskrbo tr - govin s promocijskim materialom, urejanje in nameščanje blaga na police, izvedbo prodajnih aktiv - nosti, pridobivanje novih strank/ prodajnih mest in vzdrževanje od- nosov s strankami. ARC – Kranj, d. o. o., Hrastje 52k, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 11. 2. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Raznos pošte (m/ž) – študentsko delo (Mozirje) Vaše delo bo raznos pošte. Agen - cija M Servis, kadrovske storitve, d. o. o., Slovenski trg 8, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 12. 2. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Komercialni referent (m/ž) (Celje) Naš naročnik je manjše proizvo- dno podjetje iz Celja. K prijavi va-bimo kandidate iz Celja in bližnje okolice z aktivnim znanjem nem- škega in angleškega jezika. Trgo - tur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 1. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.Štirje P-ji iskanja zaposlitve (1. del) NE PREZRITE Prihodnjič si preberite še drugi del članka Štirje P-ji, ko bomo pisali o tem, kako se karseda najbolje prodati delodajalcu. je, da ignoriramo stvari in informacije, ki ne sodijo v naše miselne koncepte. Bilo bi zanimivo opazovati, koliko bralcev na primer za- vestno ignorira informacije o skritem trgu dela – samo zato, ker ne želijo verjeti, da obstaja! Nekateri iskalci so prepri- čani, da je slabo, če so pova- bljeni na sestanek z deloda- jalcem zaradi prijateljevega priporočila. Verjamejo, da bo delodajalec negativno na - strojen, če ga bodo poklicali, ko nima objavljenih potreb. Znanstveno je dokazano, da naša prepričanja vplivajo na končni rezultat. Zato niko- li ni napačen čas, da pod - vomimo v svoja dosedanja prepričanja in sprejemamo nove informacije. Priprava kandidata na iskanje dela Večina iskalcev dela se iskanja loti v naglici, saj so v to »prisiljeni«. Ker je naše finančno stanje odvisno od hitrosti iskanja zaposlitve, je normalno iskati bližnjice. Tako je mnogo lažje poiskati primer življenjepisa in spre- mnega pisma, ga nekoliko dopolniti s svojimi podatki in upati na uspeh. A s tem pravzaprav poskr - bite, da se ne boste razliko- vali od drugih! Prav tako ni- ste poiskali svojih prednosti in slabosti. Še pomembneje je, da brez priprave skoraj ni - mate možnosti, da nastopite na skritem trgu dela. Če se morate na hitro prijaviti na delovno mesto, za katerega ste izvedeli po naključju in ki vas zanima, bo pristop brez temeljite priprave morda še deloval. Če pa res morate dobiti delo, preberite to po- glavje in predelajte vse kora - ke priprave. Močno vam bo koristilo. Pri iskanju zaposlitve v bistvu prodajate produkt – sebe! Besede produkt ne razumite slabšalno: s tem želimo reči, da iz nabora vsega, kar znate, zmorete in želite, izoblikujete izdelek: zaokroženo celoto koristi, ki jih lahko prinesete potenci- alnim delodajalcem (kup-cem oziroma strankam). Gre za to, da se boste lahko učinkovito predstavljali, in ne za to, da bi kdo vas kot osebo želel zreducirati na raven izdelka. Skrivnost dobre prodaje je v oblikovanju izdelkov/ storitev/produktov in pred- stavitvi njihovih prednosti potencialnim kupcem. Upo-rabite to pri iskanju zaposli-tve. Če svoje sposobnosti in veščine »zapakirate v paket«, ki ga prodajate na trgu, boste pri iskanju uspešnejši. Mnogi iskalci bodo na tej točki rekli, da imajo zelo raznovrstna znanja in zanimanja, zato bi se tež - ko odločili, kakšne koristi lahko prinesejo. Zato se ne odločijo za nič ali se pred - stavijo kot »človek mnogih talentov«. V tem primeru je prava rešitev, da zase obli - kujete več produktov: če imate sposobnosti za delo poslovnega sekretarja in prodajalca v trgovini, obli - kujte dva produkta. Tako se boste podjetjem, ki bi utegnila potrebovati admi - nistratorja, tržili kot admini - strator, trgovskim podjetjem pa se boste predstavljali kot prodajalec. Vsekakor pa mo- rate že v fazi priprave opre- deliti svoj produkt »admi- nistratorja« in svoj produkt »prodajalca«. Delodajalci se bodo tako lažje odločili, da vas spoznajo, na osebnem srečanju pa jih boste lahko seznanili tudi s svojimi dru - gimi sposobnostmi. GORAZD PRAH za Mojedelo.com 18 Št. 3, 19. januar 2017 ŠPORT Černjulova pometla s konkurenco Lincoln: Maruša Černjul iz celj - skega Kladivarja, udeleženka lanskih olimpijskih iger v Riu de Janeru in deveta v finalu lanskega evropskega prvenstva v Amsterdamu, je zmagala na dvoranskem atletskem mitingu v ameriškem Lincolnu v skoku v viši- no. Preskočila je 1,87 metra in gladko ugnala drugouvrščeno Madžarko Pe- tro Luteran. Černjulova se je po olim - pijskih igrah v Riu vrnila v ZDA na magistrski študij prehrane in zdravja ter je tudi asistentka profesorja na univerzi Nebraska v Lincolnu. Veselje za Pogačnikovo in Žganka Tunis: Slovenski judoisti so uspe - šno nastopili na prvem turnirju sve- tovnega pokala v letošnjem letu. Na tekmovanju Africa Open v Tunisu se je merilo 127 judoistov iz osemnajstih držav. Članica celjskega Judo kluba Z’dežele Sankaku Anka Pogačnik je zmagala v kategoriji do 70 kilogra - mov. Ob njeni zmagi je Mihael Žgank v kategoriji do 90 kg zasedel drugo mesto. Matjaž Trbovc je v kategoriji nad 100 kg osvojil peto mesto. Čater med deseterico Wengen: Švicar Niels Hintermann je presenetljivo dobil tekmo alpske kombinacije za svetovni pokal v Wengnu. Na prvo mesto se je prebil s triindvajsetega po slalomskem delu. Član celjskega SD Unior Martin Čater je končal med deseterico, in sicer na devetem mestu. Šempetrani po presenečenje Šempeter: Odbojkarji Sip Šempetra se bodo po uvodni zmagi nad hrvaško ekipo Međimurje Centrometal v dru - gem krogu pokala challenge pomerili z norveškim Viking TIF Bergnom. Prva tekma bo na sporedu danes ob 19. uri, povratna pa 2. februarja v Šempetru v Savinjski dolini. Dobovičnikovi do šeste zmage Rogatec: V prvi slovenski futsal ligi ob koncu preteklega tedna zaradi vremen- skih nevšečnosti ni bil odigran enajsti li - gaški krog. Na prestavljenem srečanju je zasedba Dobovec Pivovarna Kozel s 6:3 premagala Tomaž. Dva gola je dosegel Matjaž Vojsk, po enkrat so zadeli Uroš Kroflič, Sebastjan Drobne, Rok Rednak in Aleš Marot. To je bila šesta zmaga ob petih porazih varovancev trenerja An - dreja Dobovičnika, ki so na lestvici tretji. Dobovec bo jutri gostoval pri Oplastu v Kobaridu. MITJA KNEZKapetan Celja Pivovar - ne Laško Luka Žvižej se je po poldrugem desetletju od reprezentance Slovenije po- slovil januarja lani. Bil je eden najbolj stalnih in naj - pomembnejših igralcev. Luka Žvižej je komentiral doseda- nje štiri tekme naše repre - zentance na SP v Franciji ter napovedal nocojšnji (20.45) obračun s Španijo za prvo mesto v skupini: »Moram reči, da smo lahko z dosedanjimi rezultati zado- voljni. Prikazali smo dobro, zelo zrelo igro. Mislim, da imamo lepe možnosti, da na svetovnem prvenstvu dose- žemo visoko uvrstitev. Vsaj zaenkrat gre vse po načrtu in verjamem, da se bo tako dobro odvijalo tudi vnaprej. Prvi del tekmovanja lahko zaključimo kot prvi ali drugi, kar je odlič-no. Smo ›v naletu‹, kar pome- ni, da lahko danes s Španci odigramo odlično in si zago - tovimo prvo mesto. S tem bi v osmini finala morda dobili nekoliko lažjega nasprotnika. Če pokomentiram samo igro naše reprezentance, lah-ko zatrdim, da se je iz tekme v tekmo stopnjevala. Bila je boljša. Proti Angoli so fantje odigrali brez podcenjevanja, ko je bilo vse skupaj nekakšno ogrevanje za prihodnje tekme. V obračunu z Islandijo smo pokazali pravi značaj. Sledil je obračun z Makedonijo, ki smo jo dobesedno ›razbili‹. Proti Tuniziji pa smo lahko pričakovali takšno tekmo, kot je bila, saj je šlo pri tek - mecu za ›preživetje‹. Naši so se po zaostanku v zadnjih mi - nutah uspeli vrniti in dobiti točko. To je zelo dobro, saj s »Pivovarji« ključni igralci reprezentance Rešitelja Zarabec in Janc, prebujeni Mačkovšek Slovenska moška rokometna repre - zentanca je s prvimi štirimi tekmami svetovnega prvenstva v Španiji opra- vila zelo dobro. Varovanci selektorja Veselina Vujovića so sprva z 42:25 premagali Angolo, nato s 26:25 Islan - dijo, Makedonijo z 29:22, s Tunizijo pa so se razšli z neodločenim rezul-tatom 28:28. Člani Celja Pivovarne Laško, ki na SP igrajo za Slovenijo so Miha Zara - bec, Blaž Janc, Borut Mačkovšek in Tilen Kodrin. Zraven je tudi rezervni vratar Urban Lesjak, ki še čaka na pri- ložnost. Prav Zarabec, Janc in Mačkov - šek so najbolj izstopali na dosedanjih tekmah. Miha Zarabec je v ključnih trenutkih odločil srečanje z Islandijo. Borut Mačkovšek je prijetno preseneče - nje za vse, saj se je povsem prebudil in ujel odlično strelsko formo, Janc pa je na zadnji tekmi poskrbel, da Slovenija proti Tuniziji ni doživela prvega poraza. V zadnjih dobrih petih minutah ome- njenega obračuna je naša izbrana vrsta nadoknadila pet golov zaostanka. Tuni- zijci so zapravili svoj zadnji napad na tekmi, nakar je sledil slovenski napad za izenačenje, v katerem sta Miha Za-rabec in Blaž Janc sedem sekund pred koncem »drzno« izvedla »cepelin« za izenačenje. Izkupiček Slovenije po šti- rih krogih so tri zmage in en neodločen rezultat. To pomeni, da bodo Slovenci danes proti Španiji lovili prvo mesto v skupini. Če jim ne uspe, bodo po sku-pinskem delu SP kljub vsemu na odlič-nem drugem mestu. MITJA KNEZ Foto: SLAVKO KOLAR NA KRATKOKOMENTAR »Dosežemo lahko visoko uvrstitev« LUKA ŽVIŽEJ tem ostajamo neporaženi. Naj tako tudi ostane. Ta končnica s Tunizijo je do - ber obet za naprej, potem ko se je po težkem položaju poka- zala prava moč reprezentance. Zaenkrat fantje delujejo zelo dobro, zato verjamem, da se bo nivo igre, ki je že zdaj visok, še malce dvignili. Španija? V prvi vrsti lahko pričakujemo res pravo roko - metno tekmo. Španska repre- zentanca je sicer od zadnjih prvenstev precej spremenjena. Mi smo jih v kvalifikacijah za olimpijske igre premagali, a je res, da bo to zdaj druga zgod-ba. Tako eni kot drugi niso v isti postavi. Res je, da Španije v zadnjem obdobju nisem ravno veliko spremljal, a imajo svo- jo značilno igro. So kakovostni igralci, a verjamem, da jih lah- ko na tem velikem tekmovanju končno premagamo. Lahko pa rečem, da to prvo prvenstvo po tistem, ko sem zaključil z dol-goletno reprezentančno karie- ro, tekme spremljam povsem neobremenjeno. Tekmo lahko začnem gledati ob sodniškem žvižgu. Ni se mi potrebno pripravljati nanjo. Super je navijati in gledati fante, ki igrajo zelo dobro. Občutki so prijetni.« Foto: osebni arhivMiha Zarabec, ki se je vrnil po poškodbi, prav na vsaki tekmi izvrstno razigrava soigralce. Blaž Janc potrjuje, da je izjemen rokometaš. V obup spravlja tudi nasprotne igralce in vratarje prvenstva v Franciji. Slovenija – Angola: 42:25; Mačkov - šek (8 golov), Janc (6), Kodrin (2) Islandija – Slovenija: 25:26; Zarabec (4), Mačkovšek in Janc (3) Slovenija – Makedonija: 29:22; Zara - bec, Janc in Mačkovšek (3), Kodrin (1) Slovenija – Tunizija: 28:28; Janc (6), Zarabec (4), Mačkovšek in Kodrin (1) 19 Št. 3, 19. januar 2017 ŠPORT Tako nogometaši Celja kot Rudarja so se začeli pripravljati na nadaljevanje sezone, ki se bo začela v so - boto, 25. februarja. Celjani bodo v domačem okolju trenirali do sobote, zatem bo sledila prosta nedelja, nato bodo v ponedeljek odpotovali v Umag. V celjskem taboru so v preteklih dneh pogrešali tre - nerja Igorja Jovičevića, ki je zaradi viroze obležal. Kotnik in Podlogar sta nazaj Uvodne dni priprav ru- meno-modrih sta izpustila vratar Matic Kotnik in napa- dalec Matej Podlogar, ki sta v Abu Dabiju nosila dres član- ske B-reprezentance. Vsaj zaenkrat v mestu ob Savinji ostaja napadalec Dalibor Vo - laš, ki je bil v prvi polovici sezone odličen. V Umag se bodo Celjani odpravili kar dvakrat. Priprave na hrvaški obali naj bi celjskega prvoli- gaša stale, verjeli ali ne, 45 tisoč evrov! Kakorkoli že, kot kaže si je klub finančno dokončno opomogel, kar je razveseljujoče za vse privr - žence celjskega nogometa. V pripravljalnem obdobju bodo varovanci trenerja Jovi - čevića odigrali osem tekem. Moštvo je pred drugim de - lom sezone na petem mestu lestvice (27 točk). Zaostanek za vodilnima Mariborom in Olimpijo znaša ogromnih 19 točk, za četrto Gorico pa le točko. Tudi nogometaši Rudarja so zavihali rokave. Ekipa je sprva opravila testiranja v dvorani, zatem je sledil že trening na umetni tra - vi. V prihodnjem tednu bo sledila pot proti Medulinu, kjer bodo »knapi« preživeli deset dni. Med premorom je poškodbo saniral vezist Leon Črnčič. »Priprave bodo dolge, odigrali bomo veliko prijateljskih tekem, tako da bomo imeli dovolj časa, da bomo prišli na želeno raven. Veselim se priprav v Medu- linu, saj bo menjava okolja vsem koristila, nenazadnje pa se s tovrstnim druženjem krepi tudi ekipni duh. Spo - mladanski del bo izredno zanimiv, saj smo ekipe od Celjanke drugi del začenjajo v Kranju Košarkarice celjskega Athletea v državnem prvenstvu ostajajo vodilne. V tekmi 12. kroga so pred domačimi gledalci z 80:49 premagale Grosuplje. Annamaria Prezelj je dosegla 20 točk, Aleksandra Krošelj 18, Iva Slonjšak 16. Konjice so s tesnim rezultatom 64:62 slavile v Mariboru. Tea Ramšak je dosegla 20 točk. Janina je z visoko razliko 67:44 klonila v Kranju proti Triglavu. Do konca prvega dela državnega prvenstva ostaja šest krogov. Celjske košarkarice bodo zdaj vse misli usmerile k Jadranski ligi, saj jih že nocoj čaka uvodna tekma drugega dela sezone. Po zelo uspešnem prvem delu bodo v drugem poskusile presenetiti in se kljub svoji mladosti uvrstiti na zaključni turnir. »Vsekakor drugi del začenjamo zelo motivirani. Naredili bomo vse, da pridemo na zaključni turnir. To bi bilo za to mlado ekipo izjemno. Po zelo dobrem prvem delu imamo odličen rezultat. Upajmo na čim boljše nadaljevanje,« je dejal trener Athletea Damir Grgič, ki ga je položila viroza. »V vseh klubih je to v tem obdobju normalno. Tudi sam sem zakuhal, pri igralkah pa se na trenutke zdravstveno stanje izboljša, a potem spet poslabša. Želimo si, da bi se vse skupaj hitro popravilo in da bi se stanje normaliziralo, da bomo lahko normalno nadaljevali delo.« Triglav bo torej prva ovira. Rival zadnjih sezon. »Tako kot imamo mi težave, jih ima verjetno tudi nasprotnik. Poskusili smo opraviti nekaj kakovostnih treningov. V Kranj bomo odpotovali z željo, da bi presenetili gostiteljice, vendar bo v takšni zasedbi, kot jo imamo na razpolago v tem trenutku, zelo težko,« je zaključil Damir Grgič. Po nocojšnjem gosto-vanju v Kranju bodo Celjanke v soboto v Ljubljani odigrale prvenstveno tekmo z Ježico. MITJA KNEZ Za košarkarji je 14. krog državnega prvenstva. Tajfun je s 77:75 premagal Zlatorog, Rogaška je z 89:87 po podalj- šku premagala Primorsko, Hopsi so s 95:93 premaga - li Terme Olimia. Laščani, Slatinčani in Polzelani so vsaj zaenkrat »utrjeni« na mestih, ki peljejo v ligo za prvaka, medtem ko so Šen- tjurčani na meji le-te. V taboru Tajfuna je po slav - ju proti Zlatorogu upanje o uvrstitvi med najboljših šest moštev še večje. Laščani so imeli met za zmago, vendar Nejc Barič ni zadel trojke. Za Tajfun je Žiga Fifolt dosegel 19 točk, z enakim številom točk je na drugi strani prese - netil mladi Jernej Ledl. »Po takšni tekmi lahko igralcem samo iskreno čestitam. Po- kazali so izjemno borbenost in moštveni duh, kar nam je na koncu prineslo močno želeno zmago. Čeprav smo bili že pred tekmo oslabljeni, nato pa v prvi minuti ostali še brez Spicerja, so fantje pokazali, da se bodo borili do zadnjih moči, kar je ve - lika odlika te ekipe. Zahvalil bi se tudi našim navijačem, ki so dodali piko na i k naši zmagi,« je z nasmeškom na obrazu po šesti zapore- dni zmagi razlagal domači trener Jurica Golemac. Od trenutka, ko je prevzel ekipo Tajfuna, je na šestih tekmah zabeležil prav toliko zmag. »Čestitke Šentjurčanom za zasluženo zmago. Bolj so si jo želeli in v ključnih trenut- kih dosegali točke. Mi smo po vodstvu s štirimi točkami zmago izpustili iz rok. Slabo smo zaprli prostor pod svo - jim obročem, tekmecem do- volili skoka v napadu, Vujasi - nović pa je s prostim metom odločil zmagovalca,« pa je bil po srečanju nezadovoljen trener Aleš Pipan. Laščani so doživeli tretji poraz v sezoni. Podčetrtčani blizu presenečenja Košarkarji iz Podčetrtka so v domačem prvenstvu prekinili niz porazov. V zao- stali tekmi 10. kroga so pred domačimi gledalci s 84:76 premagali LTH Castings. Varovanci trenerja Andre - ja Žaklja so bili nato blizu uspeha na tekmi 14. kroga. A v dramatični končnici so imeli gostje s Polzele več razpoloženih posameznikov, tako da so se oni veselili svoje devete zmage. Hopsi so igra-li le s sedmimi igralci in bili po prvih desetih minutah za petnajst točk v zaostanku. V nadaljevanju so zaigrali veli- ko bolje. Varovanci trenerja Boštjana Kuharja so zadeli kar 15 trojk iz 27 poskusov (55 odstotkov) in prav z meti z razdalje ujeli in prehiteli tekmeca. »Čestitam fantom za pravi pristop in borbeno predstavo na tej tekmi. Viden je napredek v naši igri, ven-dar se bomo morali v priho- dnje za boljši končni rezultat držati dogovorov in razmi- Šentjurčani presenetili vodilne Laščane Slatinčanom drama, Podčetrtčani za las prekratki Dragiša Drobnjak (z žogo) je bil skupaj s Tadejem Fermetom prvi strelec Rogaške proti Primorski. Milija Miković (št. 23) je v dresu Tajfuna proti Zlatorogu dosegel 16 točk. Slatinčani in Šentjurčani si bodo v soboto nasproti stali v Rogaški Slatini. šljati o svoji igri. Nič ne pri- de čez noč, zato verjamem, da bomo v prihodnje igrali še boljše,« je po bolečem porazu dejal domači trener Andrej Žakelj. Veliko boljše volje je bil pričakovano Bo - štjan Kuhar. »Domača ekipa nas je presenetila z agresivno igro in natančnimi meti z raz- dalje. V nadaljevanju smo se zbrali, odigrali agresivneje in prišli do zaslužene zmage.« Za Hopse je Alen Hodžić dosegel 28 točk, za gostite-lje Nejc Strnad 20. Terme Olimia bodo že jutri gostile Portorož. Hopsi bodo v Škofji Loki gostovali 27. januarja. Infarktna končnica Slatinčanom Rogaška ostaja trn v peti Primorske. Oktobra so Slatin- čani zmagali za točko s troj - ko v zadnji sekundi, tokrat pa so se do zmage dokopali po podaljšku. To je bila njihova deseta letošnja zmaga, peta v nizu, ki jim na stežaj odpira vrata zgornjega dela lestvice. V napeti končnici rednega dela sta imeli obe ekipi mo - žnost za zmago, v podaljšku pa sta odgovornost pri Roga- ški prevzela Tadej Ferme in Dragiša Drobnjak, ki sta na srečanju dosegla po 18 točk. »Odigrali smo tekmo, polno preobratov. V prvem polčasu so bili boljši košarkarji Pri - morske, v drugem polčasu pa mi. Nekaj minut do konca smo imeli tekmo v svojih ro-kah. Nato se je prebudil Troy Franklin, ki je v zadnji četrti- ni in podaljšku igral praktično sam in se ga ni dalo ustaviti na noben način. Na koncu smo z borbenostjo in nekaj sreče prišli do pomembne zmage v boju ligo za prvaka,« je po pra - vi drami dejal domači trener Damjan Novakovič. Slatin - čani bodo zdaj zagotovo pred polno dvorano v ponovitvi finala državnega prvenstva iz sezone 2014/2015 gostili šen-tjurski Tajfun. Med osem že Slatinčani in Konjičani Laški košarkarji so v Por - torožu odigrali prvo tekmo 5. kroga pokalnega tekmo- vanja. Na Obali so naredili velik korak k uvrstitvi v če- trtfinale, saj so Portorožane premagali za 28 točk. Bilo je 77:49. Povratno srečanje 5. kroga so že odigrali ko- šarkarji Rogaške, Celja in Konjic. Slatinčani so imeli proti Šenčurju točko nasko- ka, v domači dvorani pa so slavili s 87:72. Celjani so v Slovenskih Konjicah branili 13 točk prednosti, vendar se jim ni uspelo uvrstiti med osem najboljših ekip pokal- nega tekmovanja. Gostitelji so bili uspešnejši z 81:63. Laščani bodo povratno tek - mo s Portorožani odigrali prihodnji petek. Dva dni prej bo Zlatorog v Treh lilijah gostil prvenstveni obračun z Union Olimpijo. Polzelani so morali povratno pokalno srečanje s Triglavom zaradi številnih obolelih košarkar - jev prestaviti na sredo. MITJA KNEZ Foto: SHERPA V Celju in Velenju zavihali rokave Rekordno drage priprave rumeno-modrih Veselje ob snidenju velenjskih nogometašev je bilo veliko. Na sliki Leon Črnčič (levo) in Denis Grgič v pogovoru s fizioterapevtom ekipe Sinišem Nesladkom. četrtega do devetega me - sta razporejene v razponu le desetih točk. Naša ekipa je kakovostna in z dobrim delom se lahko nadejamo dobrih rezultatov.« Rudar je na sedmem mestu lestvice (25 točk). MITJA KNEZ Foto: NK RUDAR 20 Št. 3, 19. januar 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE Ni res, da si odšel, nikoli ne boš! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini. V SPOMIN JERNEJ KRAŠOVEC (17. 5. 1988 – 22. 1. 2011) Hvala vsem, ki mu prižigate svečke v spomin in se ga spominjate. Vsi tvoji L 10MOTORNA VOZILA PRODAM ŠKODO octavio tdi, limuzina, letnik 2006, srebrne barve, prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 041 371-459. 83 GOLF, letnik 1998, drugi lastnik, regi- striran do novembra 2017, prodam. Telefon 041 976-345. Š Ni te na pragu ni te v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, tete, stare mame in babice MARIJE FRECE iz Šentruperta nad Laškim (10. 1. 1927 – 1. 1. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose - dom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih tre - nutkih stali ob strani in priskočili na pomoč. Hvala za ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala Komunali Laško za or - ganizacijo pogreba, gospodu Matjažu in pravnukinji Sanji za ganljive besede slovesa. Hvala za odigrano Tišino, pevcem za odpeto žalostinko in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Celje in Doma starejših Laško. Žalujoči vsi njeni 50 ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki ste pospremili na zadnji poti PETRA HRASTELJA iz Laškega Iskrena hvala govorcem, pevcem in duhovnikom ter šte - vilnim pisnim izrazom sožalja. Za oskrbo se zahvaljujem tudi osebju Doma starejših občanov Thermane Laško in osebju Infekcijskega oddelka Splošne bolnice Celje, kjer se je sklenila njegova življenjska pot. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v ljubečem spominu. Soproga Breda in vsi njeni pKUPIM OSEBNO vozilo od letnika 1998 naprej, celo, poškodovano ali v okvari, za lastno uporabo, kupim. Telefon 031 783-047. 59 STROJI PRODAM KOMPLETNI originalni prednji pogon za traktor Zetor 5745, 6745 in podobno ter ostale rabljene dele za traktorje Ze- tor, od 2511 do 7745, prodam. Telefon 031 701-836. 52 CEPILEC na sveder in traktorski viličar prodam ali menjam za govejo živino. Telefon 041 251-013. 77 KOMBINIRAN šrotar za koruzo prodam za 100 EUR. Telefon 031 611-745. 95 MLATILNICO za žito, nizko, letnik 1960, z ventilatorjem za izpih in nasipnikom prodam. Telefon 051 840-133. 78 SNEŽNO desko, vrtljivo, 2 m, prodamo. Telefon 041 807-853. ŠKUPIM MOTOKULTIVATOR, priključke, frezo, koso, mulčar, traktor, prikolico, trosilec in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Tele-fon 041 407-130. 67 POSEST PRODAM CELJE. Prodamo enostanovanjsko moder - no zasnovano dobro ohranjeno hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424. 18 LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m² (klet + pritličje), staro stanovanj- sko hišo: zemljišče pod stavbo 50 m² in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m², kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m², priključki: voda, elektrika, skupaj za 79.900 EUR. Izdelan je izkaz ener - gijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198. n ŠENTJUR, Marija Dobje. Kmetijska zemlji- šča (pašniki, travniki) v k. o. Marija Dobje, skupaj 3.751 m2, prodam po 11 EUR/m². Telefon 041 708-198. n DOBRNA, Pristova. Prodam stanovanjsko hišo, adaptirano, z gospodarskim po- slopjem in garažo, 72 m² uporabne bivalne površine, leto izgradnje 1968, centralno ogrevanje (na kurilno olje), dvorišče in zemljišča s stavbo skupaj 1.688 m². Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV. Cena 57.000 EUR. Izdana energetska izkaznica stavbe 2015-145-162-31372. Telefon 041 708-198. nCELJE, Zgornja Hudinja. Prodam sta- novanjsko hišo na naslovu Zgornja Hudinja 64, 93,00 m² neto tlorisne površine + gospodarsko poslopje 164 m² + gospodarsko poslopje 77 m², 721 m² dvorišča, 904 m² travnika. Ogreva- nje na trdo kurivo, plinski priključek, elektrika, voda, telefon, kabelska TV, prodam za 99.800 EUR ali oddam za mesečno najemnino 280 EUR + vsi stroški. Telefon 041 708-198. n KUPIM HIŠO ali kmetijo v Laškem in bližnji okolici kupim. Telefon 051 785-280. p ODDAM POSLOVNI prostor, hala 128 m², v Dra- mljah, primerno za obrt, oddam v najem. Telefon 041 497-618. 7 STANOVANJE PRODAM ŠTORE. Opremljeno dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanjske stav - be (Cesta na Svetino 5, 3220 Štore), 73,90 m², s kletno shrambo 18,40 m², skupaj s samostoječo garažo 17,50 m² na dvorišču, prodam skupaj za 37.000 EUR. Stanovanje ima izdano energet- sko izkaznico stavbe 2015-145-162- 9475. Telefon 041 708-198. n ODDAM CELJE, Otok. Lepo svetlo opremljeno enosobno stanovanje oddam za daljši čas. Izredna lokacija, bližina mesta, bolnišnice, energetska izkaznica D. Telefon 041 515-447. 40 DVOSOBNO opremljeno stanovanje in sobo za eno osebo oddam. Telefon 041 650-737. 60 OPREMA PRODAM STARINSKO ogledalo v baročnem stilu prodam. Telefon 041 371-459. 83 DVA generalno obnovljena štedilnika na centralno ogrevanje, vgrajen nov gre-lec (kotel), desni, stranski priklop na dimnik, prodam. Telefon 041 243-089. 81 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Od 250 do 300 kg cena zelo ugodna. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509- 061. 2800 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KRAVO za zakol, staro štiri leta, prodam. Telefon 041 455-176. 65 BIKCA simentalca, starega sedem mese- cev, prodam. Telefon 041 298-397BIKCA in telički, simentalci, stari 14 dni in pse bernske planšarje, stare 2 meseca, prodam. Telefon 070 693-055. 76 PRAŠIČA, 200 kg, za zakol, krmljenega z domačo hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 355-702. 82 PRAŠIČE, težke od 160 do 200 kg, proda- mo po zelo ugodni ceni, 1,50 EUR/kg. Telefon 041 708-978. 79 TELIČKO limuzin, staro 10 tednov, prodam. Informacije po telefonu 031 596-631, (03) 5795-571. 85 TELICO, brejo 5 mesecev, pasma ls/bbp/ ls in teličko, težko 230 kg, ls, prodam. Telefon 051 425-851. 86 DVE svinji, težki približno 250 kg, domače reje, prodam. Telefon (02) 781-5161 ali 041 485-188. p TELIČKO simentalko, staro 5 mesecev, od- stavljeno od mleka, prodam. Telefon 070 250-441. 87 NEMŠKEGA ovčarja mladiča, starega tri mesece in ovna prodam. Telefon 031 638-934. 88 TELICO, težko dobrih 200 kg, prodam. Telefon 041 596-475. 96 KUPIM DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š 150 BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg ter telice in krave za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 25 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO, belo, rdeče, modra frankinja, pro- dam. Ugodna cena, možna dostava. Telefon 041 382-735. p EKOLOŠKI krompir, bel, po 0,70 EUR/kg, na drobno, prodam. Telefon 031 490-299. 64 KAKOVOSTNO sortno vino beli pinot in la- ški rizling ali mešano prodam. Telefon 031 596-631, (03) 5795-571. 85 OSTALO PRODAM ZIMSKA damska krznena oblačila in pokri- vala prodam. Informacije po telefonu (03) 5484-939, od 14. ure naprej. 2926 DOBRO ohranjen krznen plašč, številka 44, nove obleke ter različne tehnične in pohištvene predmete prodam. Telefon (03) 781-4106, 041 277-420. 2964 NOVO zračno puško 5.5 prodam. Telefon 040 161-446. 6 SEKULAR z enofaznim motorjem, komat za konja, 24 col in »kšir« prodam. Telefon 031 733-965. 32 HIŠNI hidrofor z 80-litrskim zalogovnikom ugodno prodam. Telefon (03) 5893- 182, 031 667-490, po 19. uri. 75 PEČ na olje Froli z gorilcem Ekofflam, 26.000 kalorij, ugodno prodam. Tele-fon (03) 5893-182, 031 667-490, po 19. uri. 75NOV računalnik prenosnik HP 255-G5 W 4 M83 EA ugodno prodam. Telefon 031 734-139. p DRVA, dolga v hlodih, bukova ter hrasto- va, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. pTELICO, ls 350 kg, lim 400 kg in gume za Bcs, 19 col, prodam. Telefon 041 222-762. 97 TRI klaftre bukovih drv prodam. Telefon 5774-775. 99 ZAPOSLITEV IŠČEMO osebo z izkušnjami za delo v sti- mulativnem kolektivu mladih v Baru Pišek na Lopati 17 v Celju. Zainteresi-rani, pokličite telefonsko številko 041 945-118. p ZAPOSLIMO prodajalca/skladiščnika, mo- škega, za nedoločen čas s poskusno dobro treh mesecev. Hojnik trgovina, Leskovec 15, Ljubečna, telefon 051 617-220. 82PRALNI stroj Gorenje super silence, ohra- njen, za 45 EUR in plinsko bombo pro-dam za 15 EUR. Telefon 040 754-016. 98 DRVA, suha, jabolka – za kamin in smre- kova, ugodno prodam. Telefon 041 510-303. 94 21 Št. 3, 19. januar 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel, luč je, ki ne ugasne. V SPOMIN 18. januarja je minilo leto dni, kar te z nami več ni. Kljub bolečini in praznini, ki ju nosimo v srcu, se te spominjati večno želimo. Naučil si nas dobrote, spoštovanja in ljubezni, zato ti bomo večno hvaležni. Tvoji najdražji 66JANKU RAZGORŠKU ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in pradedi Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za dragocene tolažilne besede in deja-nja ter darovano cvetje in sveče. Hvala sodelavcem, prijateljem in društvom za pomoč, njegovim pevskim kolegom za odpete pesmi, ki jih je tako ljubil, ter ose - bju Doma Lipa Štore za vso skrbno nego v njegovih zadnjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi nROMAN ZAPUŠEK iz Štor (21. 1. 1933 – 20. 12. 2016) Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je … ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega sina, brata, vnuka … DAVIDA GLUŠIČA iz Hrenove 4 se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam v žalostnih tre- nutkih stali ob strani, stisnili roko in sočustvovali z nami. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje … Zahvaljujemo se župnikoma gospodu Vicmanu in gospodu Gregorju Majcnu za lepo opravljen obred ter moškemu pevskemu zboru Nova Cerkev za lepo odpete žalostinke. Hvala govornici za govor. Hvala vsem, ki ste našega dragega Davida v tako veli - kem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi 74 Poroke Žalec Poročila sta se: Mirela KALABIĆ s Polzele in Alen ŠLJIVAR iz BiH. Velenje Poročili so se: Slavica JANŽEKOVIČ in Vladimir WITMAJER, oba iz Velenja, Alona ZABLOTSKA iz Ukra- jine in Armin KAHVIČ iz Velenja.Če me iščete, me iščite v svojih srcih. Če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj v 39. letu starosti zapustil naš dragi mož, ati, sin in brat RUDI MAJDIČ iz Malih Dol pri Vojniku Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, delili z nami žalost in bolečino. Hvala vam, da ste se z ljubeznijo in s spoštovanjem poslovili od njega in ga z nami pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Hvala za vsa izrečena sožalja, besede sočutja in tolažbe, darovano cvetje in sveče, darovane svete maše ter vso denarno pomoč. Hvala za pomoč in podporo sorodnikom, sosedom in prijateljem, županu občine Vojnik Branku Petretu, gospe Urški Mužar, gospe Lidiji Eler Jazbinšek, Rudijevim so-delavcem iz podjetja Unior – obrat Vitanje, zaposlenim v podjetju Veplas Velenje, ravnateljici OŠ Vojnik Olgi Kovač ter učiteljem, Matejevim sošolcem in njihovim staršem, vzgojiteljem in ravnateljici vrtca Mavrica Vojnik Simoni Žnidar. Zahvala pogrebni službi Raj za organizacijo po-greba, gospodu župniku Antonu Pergerju za lepo opra-vljen obred, govornici gospe Mileni Jurgec za izrečene besede slovesa ter vsem tistim, ki so Rudija pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste našemu Rudiju v težkih trenutkih stali ob strani, ga imeli radi in ga boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu. Rudi, vsa toplina tvojega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: žena Polona, sin Matej in hčerka Eva, sestra Alenka s Pavlekom ter mama Slavica 100 Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 – 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od - stotnim popustom na Radiu Celju – izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naroč - niki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RCSmrti Celje Umrli so: Slavko SOTO - ŠEK iz Celja, 70 let, Brani - slav STRGAR iz Velenja, 65 let, Vincencij PODGORŠEK iz Pepelnega, 87 let, Marija PALHARTINGER iz Celja, 90 let, Aleš ČETINA iz Podloga pri Šempetru, 51 let, Franc Oto KEKEC iz Pongraca, 82 let, Marijan ZABRET iz Celja, 68 let, Rade ROTAR iz Žalca, 67 let, Branko RA - BUZIN iz Slatine v R. d., 83 let, Stanislav DIMEC iz Bre- zove, 62 let, Jožef TIHEC iz Celja, 88 let, Frančiška TERGLAV iz Griž, 84 let, Ja-nez PAJK iz Velenja, 71 let, Justina HRIBAR iz Marija Reke pri Preboldu, 87 let, Eftim STOJNEV iz Celja, 68 let, Ivan OSOJNIK iz Celja, 65 let, Anton VELDIN iz Tr - novca pri Dramljah, 83 let, Ivan KOŠTOMAJ iz Zavrha nad Dobrno, 54 let, Katarina PODHRAŠKI iz Celja, 89 let, Franc MALEC iz Šentjurja, 85 let. Žalec Umrli so: Marjan POVŠE iz Podloga v Savinjski do-lini, 64 let, Franc CVIKL iz Hramš, 85 let, Ljudmila ŠTORMAN s Polzele, 84 let, Jože SLAPNIK iz Braslovč, 84 let. Mozirje Umrli so: Peter ŠTIFTAR iz Podolševe, 70 let, Viktor GREGORN iz Spodnje Reči- ce, 69 let, Marija JELEN iz Mozirja, 81 let, Jozefa KRI - VEC iz Bočne, 87 let, Marjan KREBS iz Bočne, 63 let, Ma- rija BRINJOVEC iz Dol Suhe, 92 let, Frančiška LESKOVŠEK iz Šmihela nad Mozirjem, 82 let, Anton BREZNIK iz Luč, 90 let, Zofija TESOVNIK iz Nove Štifte, 90 let. Je čas, ki nam daje, je čas, ki nam jemlje in je čas, ki ga nikoli ne pozabiš. V SPOMIN 18. januarja je minilo dvajset let, kar nas je zapustila naša draga mama FANI RAZGORŠEK Vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepo mislijo, iskrena hvala. Vsi njeni 66 Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija VINKA PODGORŠKA iz Pepelnega 12 pri Šmartnem v Rožni dolini (8. 7. 1929 – 2. 1. 2017) se iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč, tolažbo, sožalja, darovane pozornosti in spremstvo na njegovi zadnji poti do groba. Hvala, da ga boste skupaj z nami ohranili v trajnem spominu. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: žena Marija, hči Jožica, sin Martin ter ostalo sorodstvo n Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA V 87. letu je za vedno zaspala naša draga ANIKA VODIŠEK rojena Frece iz Lahomnega pri Laškem Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni 92ž Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA NORBERT SALOBIR Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, stali ob strani ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zelo te bomo pogrešali nV 90. letu starosti nas je za vedno zapustil RAZNO GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za central- no ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.  93IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Sima les, Zagorje 31, Lesično, telefon 040 211-346. p 22 Št. 3, 19. januar 2017 KINO VELENJENAPOVEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE90.6 95.1 95.9 100.3 MHzKino CINEPLEXX Po slovensko s KatrcoTUJA LESTVICA 1. SCHULZ ROBIN, DAVID GUETTA & CHEAT CODES - SHED A LIGHT (5) 2. OLLY MURS - BACK AROUND (5) 3. BEYONCE FEAT. DIXIE CHICKS - DADDY LESSONS (4) 4. CLEAN BANDIT FT. SEAN PAUL & ANNE-MARIE – ROCKABYE (6) 5. GREEN DAY - STILL BREATHING (2) 6. JACK SAVORETTI - ANY OTHER WAY (3) 7. SIA - NEVER GIVE UP (4) 8. LITTLE MIX – TOUCH (1) 9. JAKUB ONDRA - EVERY SONG (2) 10. ZARA LARSSON - I WOULD LIKE (1) DOMAČA LESTVICA 1. TABU - NABIRALKA ZVEZD (4) 2. XEQUTIFZ – PAZI, DA BO PRAV (2) 3. MATJAŽ KUMELJ FT. ALENKA GODEC - KAKO ZAKAJ (3) 4. KLARA JAZBEC - MILIJON IN ENA (5) 5. OMAR NABER - POSEBEN DAN (1) 6. D BASE - VASE POGLEJ (5) 7. JACKSON - NA POSTAJI (4) 8. ŠPIK MANCA IN ISAAC PALMA – OBA (3) 9. LAVENDER - IŠČEM TE (2) 10. DAVID – KLASIKA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: COLDPLAY - EVERGLOW SARA HARTMAN - FROM THE OTHER SIDE OF THE WORLD PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NANA MILČINSKI - SINJI SNEG DREVORED - ONA MIRNO SPI Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.20 vročih Radia Celje 1. Gadi: Objemi me 2. Lenarti: Vsak ne more biti muzikant 3. Naveza: Skrivnost božične noči 4. Štumperger: Na sončni strani Alp 5. Žagarji: Ne vem, če bom zmogla ČETRTEK, 19. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regij-ske novice, 14.10 Kalejdo- skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev – pono- vitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop – ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 20. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mo- zaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo go- stoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SOBOTA, 21. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mo- zaik, 11.20 Kuhajmo sku-paj, ponovitev, 12.00 No- vice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, po- novitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 22. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Tatjana Roz-man, 11.15 Tedenski osir – ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdra- vi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 23. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za me-lodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo špor- tno dopoldne, 12.00 No- vice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni moza- ik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novi- ce, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikro-fonom, Tatjana Rozman, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 24. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 No-vice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljube- zni, 13.00 Kulturni moza- ik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 25. januar 5.00 Začetek jutranje- ga programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija te- dna, 6.00 Novice in poro- čilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Ce- lje, 10.00 Novice, 10.15 Ku- hajmo skupaj, 11.15 Zele- ni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O – pošta, 13.30 Mali O – klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko pla-tno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (sloven- ska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) Kulturne prireditve ČETRTEK, 19. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Razstava Pot domov s poudarkom na celjskih zgodbah vodstvo po občasni razstavi 19.30 SLG Celje Henrik Ibsen: Nora ali hiša za lutkeabonma po posebnem razporedu in izven; tudi v petek in soboto ob istem času 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert godalcev Glasbene šole Velenje nastopili bodo dijaki Glasbene šole Velenje 20.00 Branibor club Celje Stand up večer brezplačna doza smeha; gosti: Janez Trontelj, Marko Žerjal in Saša Perpar 20.30 Max klub Velenje Aci Bertoncelj in Big Band RTV SlovenijaMax klub jazz festival; 1. koncert PETEK, 20. 1. 10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Bumfest, mednarodni festival tolkalnih skupinmatineja za otroke; nastopa skupina HabenGoods (Danska)Spored od 19. 1. do 25. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe pro- grama. Assassin's Creed – Asasinov nazor – akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 19.40sobota: 14.30nedelja: 21.10 Assassin's Creed – Asasinov nazor – akcijski, pustolovski, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, to-rek, sreda: 17.40petek, sobota: 17.40, 22.10Balerina in Viktor – animirani družinski četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.00, 17.00 sobota, nedelja: 14.10, 16.00, 17.00 Dežela La La – romantična ko-mična drama četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda:18.20, 20.30 sobota, nedelja: 15.10, 18.20, 20.30Družina brez zavor – komedija četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 15.30, 20.20sobota: 16.50, 20.20nedelja: 19.15, 20.20Kitajski zid – triler od četrtka do srede: 18.10, 21.00 Potniki – fantazijski četrtek, sobota, nedelja, ponede- ljek, torek, sreda: 18.40petek: 18.40, 22.00Pr' Hostar – komedija četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 18.50, 20.40 sobota, nedelja: 14.00, 18.50, 20.40Razcepljen – trilerčetrtek, nedelja, ponedeljek, to-rek, sreda: 18.00, 20.50 petek, sobota: 18.00, 20.50, 22.20 Rogue One: Zgodba Vojne zvezd – fantazijski, pustolovskisobota: 14.15nedelja: 14.20Romeo in Julija – balet sobota: 18.55 Skrita lepota – dramapetek, sobota: 22.30Trnuljčica – baletnedelja: 16.00 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka – animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 15.50sobota, nedelja: 13.50, 15.50Zakaj ravno on? – komedijačetrtek, nedelja, ponedeljek, to- rek, sreda: 17.50, 20.00 petek, sobota: 17.50, 20.00, 22.15 Zapoj – animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.30, 17.30 sobota, nedelja: 14.20, 16.30Zapoj – animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 15.40sobota, nedelja: 13.30, 15.40Čreda – komedija od četrtka do srede: 16.20, 20.10 ČETRTEK19.00 Dotik vode – komedijaPETEK18.00 Dotik vode – komedija20.00 Loving – dramaSOBOTA 16.00 Pošast Moli – animirana družinska pustolovščina 18.00 Rdeča želva – animirana drama20.00 Dotik vode – komedijaNEDELJA 16.00 Pošast Moli – animirana družinska pustolovščina 18.00 Bučko – animirana družin- ska komedijaSREDA 19.30 Rdeča želva – animirana dramaPETEK 18.00 Dežela La La – romantična komična drama 18.15 Pošast Moli – animirana družinska pustolovščina 20.00 Trgovski potnik – triler, drama 20.30 The Beatles: Osem dni na teden – glasbeni dokumentarecSOBOTA 18.00 Trgovski potnik – triler, drama 18.15 Pošast Moli – animirana družinska pustolovščina 20.00 The Beatles: Osem dni na teden – glasbeni dokumentarec20.30 Čreda – komedijaNEDELJA 16.00 Pošast Moli – animirana družinska pustolovščina 16.30 The Beatles: Osem dni na teden – glasbeni dokumentarec18.00 Čreda – komedija 19.00 Trgovski potnik – triler, drama20.00 Matura – dramaPONEDELJEK18.00 Pr' Hostar – komedija 20.00 Loving – biografska ro- mantična drama18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Bumfest, mednarodni festival tolkalnih skupinnastopajo: HabenGoods (Danska), Niki Waltersdorfer (Avstrija) in Filip Merčep & Nicolas Sinković (Hrvaška) 19.30 Dom kulture Velenje Večno mladikomedija (drama s songi); SNG Maribor 21.00 eMCe plac Velenje Frenkie + Kontrahip hop koncert SOBOTA, 21. 1. 10.00 Pokrajinski muzej Celje Se spomnite Thee?javno vodstvo po razstavi 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia – mesto pod mestomjavno vodstvo po razstavi 17.00 Celjska kulturnica Čarobni svet lutk: Janko in Metkav izvedbi Lutkovne skupine vzgojiteljic Vrtca Tončke Čečeve, enota Gaberje 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Bumfest, mednarodni festival tolkalnih skupin nastopajo: BAM (Belgija), Claus Hessler (Nemčija) in Niki Waltersdorfer (Avstrija) 18.00 Anin dvor Rogaška Slatina Predstavitev razstave nove zbirke Ljudskega muzeja Rogaška Slatinapredstavitev 100 novih eksponatov, kulturni program 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Agatha abonma Gustav; drama Gledališča Talija v izvedbi Barbare Vidovič in Gašperja Jamija 19.30 Narodni dom Celje Collegium vocale Celjejubilejni koncert zbora 20.00 Kristalna dvorana GH Rogaška Koncert članov komisije 6. mednarodnega tekmovanja za pianiste Ivana Rijavcanastopajo: Marina Horak, Dragomir Bratič in Maja Tajnšek http://www.nt-rc.si/novi-tednik/ 23 Št. 3, 19. januar 2017 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni- ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot AužnerNaročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega raču-na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med pro-izvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl LesjakNamestnica odg. ur.: Tatjana CvirnOblikovanje: Minja BajagičRačunalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja BaljaFotografija: SHERPA , GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.siE-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.siRADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana AvguštinčičNamestnik odg. ur.: Robert GorjancE-mail: radio@nt-rc.si.E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean ŠusterTajnica uredništva: Tea PodpečanLektorica: Tanja DrolecAGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 20.00 eMCe plac Velenje Kopališki Rock&Roll gledališka predstava; Gledališče Mozirsko NEDELJA, 22. 1. 9.00 do 18.30 Kristalna dvorana GH Rogaška Mednarodno tekmovanje za pianiste Ivana Rijavcavstop prost; ob 19.30 podelitev diplom 17.00 Večnamenski center Kozje Tanja Žagarkoncert 18.00 Dom sv. Jožefa Celje Oktet 9 koncert; vstop prost 19.30 Dom sv. Jožefa Celje Janko Orač v sliki in grafi kiodprtje razstave PONEDELJEK, 23. 1. 14.30 Gallusova dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev Temsiga: harmonika, kitarski in klavirski duo, komorne skupine z godali in klavirjem; sledijo trobila in ostali 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Literarno društvo Sončnicapredstavitev literarnega ustvarjanja članov literarnega društva 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert trobilcev in tolkalcev Glasbene šole Velenje nastopili bodo dijaki šole TOREK, 24. 1. 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje: 1. in 2. razreda; nato 3. in 4. razreda 18.00 Dom kulture Velenje V sladkorni deželiplesna predstava; Plesni studio N Velenje SREDA, 25. 1. 10.00 Osrednja knjižnica Celje Anzekove poti: Ivan Ulaga – Vrhovski Anzekodprtje razstave avtorja Tomaža Majcna 13.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev Temsiga: tolkala 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Čebelice, čimbl in čimbalogledališka predstava; gostje: OŠ Frana Roša 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Korenine predstavitev fotomonografi je Vinka Skaleta 19.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Grega Rus, kontrabas in Nadja Rus, klavirkoncert 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Sladoled komedija za gledališki abonma in izven; Narodni dom Maribor, zavod Novi ZatoOstale prireditve ČETRTEK, 19. 1. 8.00 do 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Seminar za pianiste tudi v petek ob istem času; vstop prost 9.00 Ljudska univerza Šentjur S kolesom do Grčijepotopisno predavanje Mance Čujež 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s fi lozofi jo? predava: mag. Tatjana Rozman 17.00 Ljudska univerza Celje Drugačna Japonskapotopisno predavanje 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici dišipravljična ura 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.00 Galerija Velenje Tiskanjekreativna delavnica; delavnico bo vodil Miha Cojhter 18.00 Mladinska knjiga Celje Z namero do zavesti, srčnosti in svobode predstavitev knjige 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Imam mirno vest?predavanje dr. Romana Globokarja; vstop prost PETEK, 20. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Predstavitev poklica: vodovodar 18.00 Celjska kulturnica Pravljični večer za odrasle z Renato Brglez 18.00 Celjski mladinski center Izobraževanje za mirmultimedijska izobraževalna delavnica, ki jo je zasnoval Prem Rawat 18.00 Knjižnica Rimske Toplice Ko imajo hormoni žurzdravstveno-psihološko predavanje Minke Gantar 19.00 POŠ Prevorje Anin večerSpoznajmo Krajevno skupnost Gorica pri Slivnici 19.19 Mestna knjižnica Velenje 40 let mojih soočanj s Himalajopredstavitev knjige Vikija Grošlja SOBOTA, 21. 1. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje mestna tržnica Velenje 9.30 do 13.00 Dom sv. Jožefa CeljePreživimo dan s sv. Janezom Marijo Vianneyempredava: mag. Roman Starc 18.00 Dvorana Vrtca Prebold Nocoj bo pa en lep večersodelujejo: Prijatelji 6še s prijatelji in otroci vrtcaPONEDELJEK, 23. 1. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenjeod ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre … 16.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jezikunamenjena otrokom, starejšim od treh let; pripovedovala bo Maruška Škoda 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovor o življenju in smrtivoditeljici: Metka Klevišar, dr. med in Julka Žagar, dr. med. 17.00 Knjižnica Vojnik Pravljične dogodivščine s pravljičarko Betko 17.30 Osrednja knjižnica Celje Življenje v Stockholmupredava: Alenka Polutnik v okviru univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Sejna soba občine Podčetrtek Vietnam in Kambodža potopisno predavanjeTOREK, 24. 1. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Eins, zwei, drei! – po nemško zdaj!zabavna nemščina za otroke starejše od petih let; izvajal jo bo Frenk Špiler 18.00 Knjižnica OŠ Petrovče Olimpijski Rio s Petrom Kavčičempredavanje 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme Karlin Celje Teozofski klepet ob čaju predavatelj: Aristid Havliček – Tili19.19 Mestna knjižnica Velenje Pravljični večer za odraslepopestrili ga bosta harfi stki Nina Petrič in Ajda Nina Vivod SREDA, 25. 1. 11.00 Ljudska univerza Celje Se res prehranjujete zdravo in varno?predavanje 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Angleško-igralne urice z Nino Hajnšek 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joganamenjena otrokom starejšim od treh let; dogodek bosta izvajali Nina Časl in Metka Pivk Srdič 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici dišipravljična ura 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur S kolesom na 30 prelazov v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Švici in Franciji potopisno predavanje Andreja Morelja Dobrodelne prireditve SREDA, 25. 1. 19.00 Dom kulture Velenje Dobrodelni koncert dijakov gimnazijeŠolski center Velenje, Gimnazija Velenje Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the da- mned, zvočna instalacija Ga-šperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del – fragmentacije zgodovine; do preklica Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do na- daljnjega Muzej novejše zgodovine Ce- lje: razstava Pot domov; do 10. 2. Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: razstava Konrada Topolovca; do 26. 2. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: Osemdeseta@Celje 1980–1989; do preklica Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vódi po vôdi; do 10. 2.Galerija Železarskega muze- ja Teharje: XVII. celjska fotograf- ska razstava 2016 Fotografskega društva Celje; do 31. 1.; razstava likovnih del Marie Karner-Leme-sheve Od skice do jekla; do 30. 1. Celjska kulturnica: slikarska razstava Nike Krašovec Šepič (akvareli in olja na platno); do 31. 1. Galerija Kvartirne hiše Ce- lje: slikarska razstava Ljubana Šege Slike; do 31. 1. Dom sv. Jožefa Celje: razsta- va Janka Orača v sliki in grafi ki; do 28. 2. AQ galerija: prodajna razstava del različnih umetnikov: do 31. 1. Galerija Volk Celje: prodaj- na razstava likovnih del iz stalne zbirke; do 31. 1. Mestna galerija v Kultur- nem centru Rogaška Slatina: razstava Pozdrav iz Rogaške Sla- tine – Rogaška Slatina na starih razglednicah; do 31. 1. Anina galerija Rogaška Sla- tina: razstava del ruskih umetni- kov; do 12. 2. Galerija Velenje: razstava grafi k Iskanje matrice, dela 33 slovenskih avtorjev; do 28. 1. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofi ja: Etnološka zbirka, Kul- turno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz- ma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje – Knežji dvorec Celeia – mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav- ca – življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šen- tjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjan- sko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na obmo- čju Žusma Muzej Laško: Laško – potova- nje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdravi- liški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdra- vstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pe- likana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Po- krajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti 24 Št. 3, 19. januar 2017 ZANIMIVOSTI Foto: GrupAFOTO TEDNAZelena luč za zimske radosti»V Rusiji se reke vsako zimo spremenijo v avtoceste. Ves pro- met preusmerijo nanje,« je bil zadnjič pameten nek dobro obve- ščen svetovljan. Kako po ruskih rekah vozijo tovornjaki, si lahko samo predstavljamo. Resnici na ljubo pa si več let na primer ni- smo znali predstavljati niti tega, da bi se sprehajali po sredini Šmartinskega, Slivniškega in še kakšnega jezera. V teh dneh je to posebno priložnost v naravi iz- koristilo ogromno bolj ali manj izkušenih drsalcev. V dvorani na mestnem drsališču za rekreacijo na ledu poskrbijo vsako leto. A drsanje v naravnem okolju, mimo dreves in v družbi rac ter labodov, je kljub vsemu nekaj povsem drugega. Že zato, ker se prebudijo mitska doživetja nekih drugih časov. Saj veste: to so bila leta, ko smo celo zimo na Voglajni igrali hokej in podobno. Dobri stari časi so se s polarnim mrazom vrnili. Na enem od bajer - jev pri Planini pri Sevnici se je sple- tla prava drsalna skupnost, ki vse proste popoldneve in konce tedna preživlja na ledu. Vmes so dobri zimski možje nanosili drsalke tudi vsem tistim opazovalcem, ki si prej niti slučajno niso upali na led. Ker jih je bilo strah motoviljenja brez opore. Voda v ribniku namreč ni tako globoka, da bi moralo koga resno skrbeti. Povsem drugače je z varnostjo na jezerih. A poznavalci pravijo, da je led debel deset, če ne celo dvaj- set centimetrov. Vseeno je dobro ohraniti nekaj previdnosti. Z avto- mobili vam pri zdravi pameti pač ni treba na vodno površino. S štiri-kolesniki pa so se po Šmartinskem jezeru menda podili kot za stavo. Kakorkoli že, poiščite svojo zapla -to ledu in obrišite prah z drsalk. Če ste zamudili decembrska praznična drsališča v središču naših mest in trgov, je zdaj idealna priložnost, da izkoristite ledeno prostranost narav - nih drsališč. Čez sredino jezera pač ne moremo ravno pogosto. Pa tudi predolgo ne. Za vsakim mrazom na - mreč pride odjuga. Zato le na led, ampak po pameti. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Zimska pravljica na ledu Polarne temperature v drsališča spremenile tudi jezera in ribnike Rokomet je »fajn« Lidija Vodušek reciklira ponošeni džinsŠolarji, na smuči! V znamenju tetke ZimeŠt. 3 / Leto 72 / Celje, 19. januar 2017 str. 32str. 36 str. 45Foto: SHERPAstr. 37 26 Št. 3, 19. januar 2017 INTERVJU V sklopu predavanj Moja in tvoja duševna motnja je pred dnevi pri sv. Jožefu v Celju gostovala Urška Battelino. Kot psihoterapev- tka psihoanalitične smeri opravlja zasebno klinično prakso s posamezniki, pari in sku- pinami. Magistrirala je na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju in opravila psihoanalitično specializacijo pri vrsti priznanih profesorjev. Pri strokovnem delu se zelo pogosto srečuje prav z izgorelostjo. Ker ne gre za kaprico pre- občutljivih ljudi brez delovnih navad, je o tem pojavu treba spregovoriti tudi na glas. Izgore- lost lahko namreč doleti in pokosi vsakogar. Izgorelost je stanje psihofi zične in čustvene izčrpanosti, ki ne prizanaša nikomur. Izgorel človek pride do stanja močnega upada telesne energije, težko ohranja budnost in se ne more zbrati. Izgorelost se večinoma pojavlja pri delu, a ni nujno. Kljub temu so mi skoraj vsi, ki sem jim omenila temo pogovora v tokratnem inter-vjuju, dejali isto: »Pošlji mi članek, da ga servi-ram svojemu šefu!« Gre pri izgorelosti za resno zdravstveno težavo ali smo enostavno bolj občutljivi, ko gre za počutje na delovnem mestu? Ne, gre kar za resno zdravstveno težavo.Kakšni so fi ziološki znaki izgorelosti? Sama se ukvarjam z izgorelostjo, do katere pride zaradi težav v odnosih. To je levji delež težav, ki jih združuje pojem izgorelosti. Začne se na telesni ravni z glavoboli, bolečinami v križu, zmedenostjo, s povišanim krvnim tla- kom in podobnim. Potem se težave odrazijo kot sprememba razpoloženja. Na naslednji stopnji pridemo do stanja, ki je zelo podobno depre-siji. Na tej stopnji se človek lahko že povsem »razsuje«. Gre za dolgotrajno obdobje stresa, ki se nabira in nazadnje izbruhne kot izgorelost. Kdaj je čas za rdeči alarm?Ko se pojavijo telesne bolečine, je že dobro pogledati, kaj se dogaja. Ko se pojavijo občutki depresije, pa je nujno treba ukrepati. To je stvar medicine dela, kjer spet pridemo do konfl iktne- ga položaja. Medicino dela namreč fi nancirajo podjetja, zato je njena naloga, da delavce čim prej spravi nazaj v delovni proces, da je delovni izpad čim manjši. Zato se ne ukvarja z vzro- ki, ampak na najbolj učinkovit možen način odpravlja simptome in blaži posledice. Res pa poznam tudi zdravnico medicine dela, ki pa- ciente že pošilja na psihoterapijo, da raziščejo tudi vzroke. Če so bistvo težav slabi odnosi, imamo v službi težave na kvadrat. Na delovnem mestu pričakujejo, da bomo učinkoviti, koristni in ne da se bomo dobro počutili. V resnici vse izgorelosti, ki jih srečujem, iz- hajajo iz odnosov. Iz občutka, da nikoli nismo dovolj dobri, da je vedno treba narediti več in bolje. Tako pridejo ljudje v položaj, ko ne znajo več oceniti, kdaj je dovolj in kdaj se je treba ustaviti. Termostat se pokvari. Tu je pozitivna psihologija ljudem naredila precej škode. Po njej namreč velja, da smo sami odgovorni za Izgorevamo zaradi slabih odnosov, ne zaradi preobilice dela O izgorevanju na delovnem mestu z Urško Battelino, psihoterapevtko psihoanalitične smeri svoje življenje. To so korporacije z veseljem pobrale. Če torej ne zmoreš dela, če se slabo počutiš, je to tvoja težava. Dogaja se, da tudi sposobni ljudje na izpostavljenih položajih, ki imajo pri svojem delu kaj pokazati, pridejo v stanje popolne izgorelosti. To v praksi pomeni najmanj tri mesece bolniškega staleža, posle- dice se vidijo pri telesnem zdravju, v odnosih doma. Dokler ljudje ne ozavestijo dinamike nezdravih odnosov, ki ji sledijo na nezavedni ravni, se ne morejo »sestaviti«. Pri nekaterih se zdi, da so na službeni stres bolj odporni kot drugi. Gre za stvar vzgoje, karakternih lastnosti? Slovenci smo po raziskavah med najbolj ne- zadovoljnimi v službah. To že v osnovi ni dobro izhodišče. Zelo pogosto imamo občutek, da ni- smo dovolj dobri, da nismo dovolj pridni. Pri- dnost je v našem vrednostnem sistemu namreč zelo visoko postavljena vrednota. Potem imamo še osebne okoliščine – mladi ljudje imajo kre-dite za stanovanje, otroke v vrtcih in šoli, skrbi in obveznosti, ki jim ne morejo obrniti hrbta. Ko nekdo nad nami zavoha strah, je to dobro izhodišče za mobing. In prav zaradi tega strahu se razreševanje izvornih težav še odlaga. Dokler ne uvidimo, kaj se dogaja, to pač »hvaležno« sprejemamo in izgorevamo. Ampak ta strah je dvorezen meč. Nenaza- dnje nikjer v hierarhiji pred njim nisi varen. Res nisi. Ker strah poganja cel sistem. Če bi ljudje ozavestili, da tisti spodaj s svojim stra- hom krmijo tiste nad sabo, bi se morda kaj spremenilo. Tako pa posamezniki izgorevajo in drug za drugim padajo. Če je tega veliko, lahko že od daleč vidimo, kako nezdravo je vzdušje v nekem podjetju. Se v podjetjih zavedajo, kako pomembne stvari se dogajajo na področju komunikacije? Morda se dogajajo malenkostni pozitivni pre- miki v posameznih podjetjih. Vendar je v osnovi gospodarstvo naravnano k dobičku. Delodajalci ne marajo slabih informacij. Zato je odvisno od posameznika, kako se bo v neki korporaciji zna- šel, ali se bo znal postaviti zase, kako odporen in ozaveščen bo v takšnih primerih. Ampak glede na vse povedano je izgorelost tudi za podjetja, zdravstveno blagajno in dr-žavo izjemno velik strošek. Absolutno. Ampak korporacije še vedno verjamejo in izhajajo iz stališča, da so ljudje zamenljivi. Zdravstveni sistem na drugi stra- ni to drago stane. Kot sem že omenila, gre za najmanj trimesečno bolniško odsotnost, skoraj praviloma ljudem predpišejo antidepresive, ki jih jemljejo najmanj leto. Vse to stane. In tudi ko se vrnejo na delovno mesto, je vprašanje, kako stabilni so. Resnici na ljubo jih večina zamenja službo. Ne moreš se s spremenjenimi vzorci vrniti v isto okolje. Če že vodilni sprejmejo tvojo preobrazbo, je sodelavci običajno ne. To je zani- miv paradoks. Enostavno nisi več član tima. Ker ne ustrezaš več določeni dinamiki, te izločijo. Vedno ko kdo napreduje, s tem ogroža sistem.izgorevanju. O teh simptomih lahko danes preberete kjerkoli. Bistvo je v mehanizmih, zaradi katerih se ujamemo v uničujoče od- nose, v temelje, kjer izvirajo, v tisto, kar nas nagovarja in povzroča, da smo ves čas v adrenalinskem krču boja ali bega. V odnosih, kjer moraš ves čas hoditi po prstih, kjer je vsak trenutek nepredvidljiv, kjer nikoli ne veš, kdaj bo počilo, se ne da živeti. Seveda pa moraš ozavestiti, kaj se ti sploh dogaja. Vas ljudje poiščejo sami ali so k vam na- poteni? Pri nas psihoterapija ni sistemsko urejena in zato tudi ni zelo široko dostopna. Se pa ljudje kar znajdejo, pridejo tudi po priporočilu. Obi- čajno se proces zdravljenja začne z obiskom pri psihiatru. Zdravila so namreč nujna, da se ljudje lahko umirijo, da telesni simptomi niso več tako moteči in da so se sposobni posvetiti vzrokom, ki so jih v ta položaj pripeljali. Te-lesni simptomi so namreč zelo izraziti. Spo-mnim se moškega, ki se je tako zelo potil, da je težavo reševal z injekcijami botoksa. Šlo pa je samo za enega od simptomov hude izgo-relosti. Tega botoks ne more rešiti. Psihiater običajno predpiše antidepresive, vedno je pri- poročljivo tudi gibanje, šele potem se lahko lahko posvetimo vzrokom težav. Tablete torej niso rešitev? Ne na dolgi rok. Ko gre stvar predaleč, pa brez njih tudi ne gre. Ampak tovrstne težave so še vedno neka- kšen tabu. Lahko si zlomimo roko, lahko imamo raka, a če nas duša boli, smo preob-čutljivi …narobe. In težave, ki bi bile v izhodi- šču z neko relativno enostavno terapijo pov-sem rešljive, uidejo izpod nadzora. Ljudi lahko potegne tako globoko, da je vprašanje, kako – če sploh – se lahko iz tega rešijo. Komunikacija na delovnem mestu je torej izjemno po-»Med poklici so najbolj obremenjeni tisti, ki delajo z ljudmi. Zdravniki, psihiatri, socialni delavci, psihoterapevti. Še toliko huje je, če si ob vsem službenem stresu na svoja ramena nalagaš še tragične zgodbe ljudi, ki jih srečuješ. V takšnih razmerah je izgorevanje skoraj pravilo.« »Večina tistega, kar je človeštvo skozi zgodovino osrečevalo in bogatilo, je danes nekoristno. Umetnost, glasba, gledališče … Namesto tega imamo instant zabavo, ki bolj siromaši kot kaj drugega. Na družbeni ravni ne vidim rešitve. Kot posamezniki pa imamo vedno možnost izbire. Ne moremo spremeniti sveta, a lahko spremenimo sebe in svoje odnose z ljudmi okrog sebe. Posledično svojim bližnjim pomagamo spremeniti svet na bolje. In to je že nekaj.«»Ko začutimo, da je dovolj, nam tega niti ni treba ubesediti. Ko ni več strahu, postavljanje mej ni več težava. Ovira nas predvsem občutek krivde, ki je vase obrnjena jeza. Tudi jeza v naši družbi ni sprejemljiva. V resnici je to zdrav vidik agresije, ki nam pomaga, da se postavimo zase.«Torej je tudi v situaciji, ki jo lahko razu- me in empatično doživi, človek človeku volk. Zakaj? Zaradi strahu. Glede na osebna bremena, fi nančne skrbi in dolžnosti je razumljivo, da je ljudi strah. Vendar se na dolgi rok ne da tako ži- veti. Sama imam največ izkušenj z zaposlenimi v velikih korporacijah. Tudi takšnih, ki imajo v družbi status človeku in družini zelo prijaznih podjetij. To izhaja iz naših korenin. Vedno se zaletimo v svoj lastni genom. Antropološki po- jav. To se najbolj vidi v spoštovanju tujih šefov. Ko pridejo tujci, je ta nezdrava ponižnost na-govorjena. Tu se začne ta krog strahu, ki nas hromi na vseh mogočih ravneh. Ampak strah je gonilo sodobne družbe. Cele industrije slonijo na tem – od politike, potrošništva, zavarovalništva, medijev … Med prvimi stvarmi, ki jih je naredil Hitler, je bil izgon vseh psihoanalitikov. V družbah nadzora ljudje, ki so mislili s svojo glavo, nikoli niso bili zaželeni. Zato je toliko bolj pomembno, da se opremo sami nase. Na- men mojega predavanja ni toliko govoriti o Točno to. Pri drugih boleznih so ljudje de- ležni bistveno več empatije in podpore kot pri katerikoli psihični motnji. Ko gre za slednje, prevečkrat slišimo, naj se človek zbere, ker so v življenju še hujše stvari. A to za prizadetega ni res. Tega ne moremo razumeti, če ne doživimo. Človek se enostavno ne more pobrati, ker je resnično v izjemno hudem položaju. Paradoksalno naj bi bilo več kot polovica resnih bolezni, tudi rakavih obolenj, psiho-somatskega izvora. Točno. Če ne poiščemo pomoči, lahko telesni simptomi izbruhnejo tudi v tako skrajni obli-ki. Če telo seveda zdrži tako dolgo. Če ljudje v službi doživljajo stresna občutja in imajo doma varen pristan, se negativni vplivi na nek način nevtralizirajo, pride do ravnovesja. Če pa človek od službenih pritiskov pride domov v nerazre-šene, uničujoče odnose, se izgorelosti – tudi v najhujši obliki – skoraj zagotovo ne more izo-gniti. In če takšnih ljudi ne v službi ne doma nihče ne jemlje resno, je zelo malo verjetno, da bodo dobili ustrezno pomoč. Nazadnje so pov- sem okoreli v prepričanju, da je z njimi nekaj 27 Št. 3, 19. januar 2017 INTERVJU Izgorevamo zaradi slabih odnosov, ne zaradi preobilice delamembna. Ampak novodobnim šefom se to zdi vse prej kot pomembno. Takšne ljudi dandanes pač nastavljajo. Ne razumem, zakaj. Na dolgi rok lahko dobre rezultate gradimo samo s sodelovanjem in z razumevanjem. Fromm je to izvrstno opisal kot avtoriteto biti in avtoriteto imeti. Človek z avtoriteto biti je sposoben sodelovanja in je v polnosti zgrajena osebnost. Zna lju- di motivirati za skupno delovanje in iz vsakogar potegniti najboljše. Nek- do, ki deluje po principu avtoritete imeti, pa tega ne zmore. Prevelik kompleks ga obremenjuje. Pri vo- denju ta svoj kompleks prenaša po hierarhiji navzdol. Ljudje to sprejemajo, delajo in »se sekira- jo«. V osnovi pa samo prenašajo tuje komplekse. Ko to ozavestijo, se stvari spremenijo. Velikokrat z lažjim korakom enostavno za- menjajo službo. Torej ne moremo rešiti sis- tema, lahko pa rešimo sebe? Dobro je imeti in se za- našati na lastno pamet. Težava pri tem je sa- mozaupanje. Pre- lomna točka na poti ozdravlje- nja je trenutek, ko človeku nekdo pove, da z njim ni nič narobe. V odnosih In to je v od- nosih izgorevanja najtežje breme. Težava je tudi, da smo bili vzgajani v strahu pred prihodnostjo, pred težkimi časi, ki lahko vsak trenutek pridejo. Ta strah je dobil nenormalne razsežnosti. Dobro je, če razvijemo temeljno samozaupanje. Da smo sposobni in bomo našli svoj prostor pod son-cem. Da bomo lahko našli primerno službo, zaslužili zase in za svojo družino. Mislim, da kljub vsemu živimo v družbi, ki nam to vsaj načeloma omogoča. Res pa nekaterim bolj, drugim manj. Družbena odgovornost je tudi, da takšne možnosti omogočimo tudi tistim najbolj šibkim in ranljivim. A to ni ve-dno enostavno.ni svoj odnos do sebe in do sveta. Tako bomo dobre vzorce posredovali tudi svo- jim otrokom. Morajo vedeti, da imajo vedno možnost. Saj v življenju ni težava, če padeš. Bistveno je, da znaš vedno znova vstati. V odtu- jeni družbi je žal tako, da se v takšnih situacijah nimaš na koga nasloniti. Svet se spreminja hitreje kot kadarkoli, v kakšni meri smo se ljudje sposobni tako hitro prilagajati? Še vedno se nam je najtežje zazreti vase. To so hudi strahovi. Dokler se ukvarjamo z drugi- mi, ni napredka. Če bi se bili sposobni posvetiti sami sebi, bi bilo to dragoceno za vso družbo. Ampak tudi to je odvisno od posameznika. Ne- kateri zmorejo več, drugi manj. Je zato tako privlačno obrekovanje, branje rumenega tiska, kukanje v tujo skledo? Obrekovanje sprošča. Če ljudje nimajo kre- ativnih konjičkov, osebnih ciljev, ki bi jim pri-našali zadovoljstvo, morajo to nadomestiti na nek lažji način. Običajno tako, da se ukvarjajo z drugimi. Ko vidiš nekoga v nesreči, to prinaša ugodje. Lažno ugodje. Tudi tako lahko krmariš skozi življenje, ampak praznini v sebi se ne moreš trajno izogibati. Obstajajo hitri recepti v stilu deset stvari za bolj zadovoljno življenje? Meni gredo vsekakor na živce. To prihaja iz Amerike v stilu hitre prehrane. Hitrih rešitev v življenju ni. Naše vzorce smo gradili razvojno, rasli so z nami in ne moremo jih spremeniti čez noč. Spet ne morem mimo pozitivne psihologi- je in njenih negativnih učinkov. Ni narobe, če kdaj razmišljamo tudi o negativnih stvareh. Kot ljudje smo namreč mešanica vsega, dobrega in slabega. Za srečo in zadovoljstvo v življenju so bi- stveni odnosi, čeprav so vseeno vedno bolj na stranskem tiru – kam to pelje? Vsi hrepenimo po tem, da bi bili sprejeti, da bi dobili potrditev, da bi nas razumeli, da bi nas nekdo imel rad. To je normalno. Zanka je v tem, da smo tega deležni v tolikšni meri, kot smo sami to sposobni dajati. Enak odnos, kot ga imamo sami s sabo, imamo tudi z drugimi. Ko to dojamemo, se osvobodimo obremenju- jočih pričakovanj. Če od svojega šefa vsak dan pričakujemo potrditev in je nikoli ne dobimo, je to lahko vir hudih frustracij. Ampak saj ni nje- gova naloga, da nam izrazi pohvalo. Če znamo te potrebe zadovoljiti sami, smo na dobri poti do osebnega zadovoljstva. Še vedno smo pod vtisom novoletnih zaob- ljub – kaj je tisto, kar bi za duševno zdravo in zadovoljno osebnost priporočali? Vprašajmo se, kakšni so naši odnosi, kje de- jansko izgorevamo, kaj se dogaja v naši službi, da se nam zdi tako naporna. Zaradi dela ne izgorimo, izgorimo zaradi slabih odnosov. Delo že opravimo, pa če ga je še tako veliko. Če smo po deset ur v službi, zakaj to počnemo? Sami moramo postaviti meje. Kdo pa lahko dela več kot osem ur, kdo lahko tako dolgo vzdržuje pozornost in ustvarjalnost? Korporacije na vo-dilna mesta zaposlujejo mlade ljudi brez dru-žin. Te ljudi prav tako žene strah, dokazujejo se s tem, da so cele dneve v službi. Ampak to ni realno – da si pri 35 letih v strahu, da ne boš dobil več službe, da te bo nadomestil mlajši. In potem se ženeš do zadnjega atoma moči, do-kazuješ svojo delavnost in pripadnost. Ampak saj vsi delamo samo za plačo. Ko ljudje to oza-vestijo, lahko postavijo meje in zaživijo v bolj obvladljivih in zadovoljivih življenjskih okvirih. SAŠKA T. OCVIRK, foto: GrupA»Strah uniči našo ustvarjalnost, razbije naše samozaupanje in pretrga niti naše socialne mreže. Potisne nas v stanje, kjer smo povsem brez moči. Zavedanje, da je vse drugo boljše in lažje kot ta krč, je prvi korak na poti ozdravitve.« »Včasih je dobro, da se ›razletimo‹. Ko se moramo spet sestaviti, moramo veliko stvari razčistiti sami s seboj. To je kot selitev, ko se znebimo navlake. Potem lahko delujemo še bolje. Gradimo nove vzorce. In to je lahko zelo blagodejno. V tem procesu spoznamo sami sebe. In kaj je lahko lepšega od tega?« izgorevanja se običajno že ne ve več, kdo je v resnici nor. Ampak kot ste rekli, na koncu je še ve-dno treba od- plačati kredit in poskrbeti za svoje otroke.Bremeni nas tudi občutek, da smo ljudje v službi kapitala in gospodarske rasti. Bomo kdaj doživeli, da bo obratno? Glede na odtujenost družbe nisem čisto pre- pričana, da so obeti dobri. Ne vem, kakšno lepi- lo bi bilo potrebno, da bi delovali bolj enotno, bolj v službi drug drugega. Ponavadi se morajo stvari sesuti, da lahko vzpostavimo nove vzor- ce. A ker nočem biti pesimistična, verjamem v možnost izbire posameznika. Vsak ima mo-žnost, da drugače gleda na ta svet, da spreme-»V delovnih razmerjih pride do najhujših napetosti, ko podrejeni ugotovi, da je njegov nadrejeni nesposoben. Hkrati nadrejeni spozna, da podrejeni ve, da je nesposoben. Iz takšnih razmerij se rodijo najhujši mobingi.« »V Steklarni Hrastnik sem zasledila primer dobre prakse. Ko so se osredotočili na pomen komunikacije, so se skoraj čez noč bistveno zmanjšali bolniški staleži v podjetju. Če so ljudje zadovoljni, gredo lažje v službo, bolj so ustvarjalni in bolj učinkoviti. Ampak v velikih sistemih je to težko izpeljati. Ko ljudje dobijo občutek, da jih nihče ne sliši, da se nič ne da spremeniti, je občutek nemoči zelo težak. Če imajo srečo, ugotovijo, da lahko in morajo spremeniti predvsem sebe.« 28 Št. 3, 19. januar 2017 REPORTAŽA Franci Horvat, fotograf, alpinist in popotnik, je s svojimi fotografi jami obo- gatil številne knjižne izdaje, zaradi predavanj, razstav in zapisov z različnih potovanj in planinskih podvigov pa ga pozna širša javnost. Pred približno desetletjem je iz-dal knjižni prvenec Sto vo- dnjakov na Slovenskem in pred leti še zbirko avtobio-grafskih zgodb z naslovom Timšel. Lani je dopolnil šestdeset let in očitno je bil to trenutek za razmislek, za inventuro s samim seboj in seveda za še en hribovski podvig. Sam pravi, da si je podaril darilo za rojstni dan. Po številnih izkušnjah v naših in tujih stenah je se- veda običajna planinska tura zanj kar malo dolgočasna. Zato je ob prebiranju članka v Planinskem vestniku, kjer je bilo opisano, kako sta dva zanesenjaka pred leti prehodila pot med Planico Po brezpotjih okoli Grintovca Osem etap večurnih pohodov kot rojstnodnevno darilo Francija Horvata in Pokljuko, dobil zamisel, da bi tudi sam opravil kaj podobnega. Na miklavževo leta 2015 se je odločil, da bo obhodil območje Grintovca, zato je pot poimenoval Grin- tova pot. Pri tem je iskal stare lovske, pastirske in tovorne poti z namenom, da bi jih spet obudil in povezal. Za sodelovanje je nagovo- ril planinskega prijatelja Bo- jana Okrogarja, ki ima že 76 let in zato na vse ture z njim ni šel, mu je pa obljubil pod-poro. Tako ga je kot pozna-valec marsikje znal usmeriti na pravo pot, šel z njim en del ali pa ga pripeljal na iz-hodišče oziroma ga pričakal na cilju. Okvirni načrt sta še razdelala in se na prvo sku- pno pot podala 22. decembra 2015, saj je bilo snega malo. Sledilo jih je še osem, le da so se časovno raztegnile vse do konca minulega leta. Vmes se je namreč zaradi Franci- jeve poškodbe in zdravljenja načrt nekoliko zamajal.Po treh etapah premor Za prvo turo je Franci po- treboval deset ur in podobno dolge so bile tudi ostale. Med vsako si je običajno vmes vzel le nekaj minut predaha, pri- znava pa, da je po vrnitvi po-treboval vsaj kakšen teden, da je bil spet nared. Če je nekoč lahko hodil ure in ure in se to ni nikjer poznalo, je zdaj žal drugače. Prvič sta se Franci in Bojan odpravila od domačije Suha- dolnik nad Kokro proti Cojzo-vi koči po neki stari opuščeni poti. »Pod Kalškim grebenom sva naletela na zahtevnejša prečenja in tam se je Bojan vrnil, sam pa sem nadaljeval proti Kalški gori in se spustil po lovski poti do Kamniške Bi- strice, kamor me je prišel iskat z avtom,« se spominja Horvat, ki se je na naslednjo pot podal že čez teden, in sicer čez Br-ložnico na Okrešelj in potem po neuhojenih poteh v smeri Savinjskega sedla, kjer pozna območje, saj je tam precej ple- zal. Čez Okrešelj se je nato po osmih urah vrnil v Logarsko dolino. Tretja, sedemurna eta- pa se je začela na Jezerskem v bližini domačije Makek in od tam nadaljevala v smeri slapa Čedca in Mlinarjevega sedla do Murijeve in Povšnarjeve planine ter do Suhadolnika. Konec poletja spet na pot Nato je njune načrte aprila lani prekinila poškodba, ki jo je Horvat staknil pri padcu med fotografi ranjem. Zlomil si je ključnico in rebra, počila mu je arkada. Maja so ga ope- rirali in šele konec avgusta je lahko spet šel na pot. Izbral je tehnično manj zahtevne dele, saj desna roka še ni bila močna kot nekoč. Četrta etapa, še ena desetur- na pot, je vodila od Okrešlja do Savinjskega sedla ter na Jezer-sko sedlo, nato po meliščih do ledenika pod Skuto in do Koče na Ledinah. Po markirani poti je nato šel do Češke koče, kjer ga je čakal Bojan, nato je sam nadaljeval pot po starih poteh do Jezerskega. Na peto etapo je krenil iz Kamniške Bistrice v Repov kot in na Srebrno sedlo proti Petkovim njivam ter nazaj na pot proti Korošici, Molički peči, Velikemu vrhu, Veliki ze- lenici in Polšakovi planini. Še-sta etapa lani novembra, ki je vodila iz Robanovega kota po stari transportni poti za živali do Polšakove planine, je bila orientacijsko zahtevna, saj sta se nekajkrat izgubila. Skoraj devet ur sta tavala okrog. Za konec še en padec Tehnično najbolj zahtevna je bila pot v začetku decembra, ko je bilo treba priti iz Roba- novega kota čez Črni hriber v stan pod Utami, na Krofi čko in po lovski stezi na Škrbino. »Že vzpon na Krofi čko je težaven, sestop z nje pa je bil sploh pod- vig, ker so bile vmes poledene- le zaplate snega. Še sreča, da sem bil dobro opremljen, ker je sicer lahko vsaka takšna stvar usodna.« Čez Klemenčo jamo se je Horvat vrnil v Logarsko dolino. Konec minulega leta ga je čakala še zadnja, osma etapa. S Klemenče jame je šel na sedlo med Škarjami in Rjavčkim vrhom in se spustil čez Grlo v Logarsko dolino. »Na koncu me je spet čakala resna preizkušnja, saj je bil na delu površine sam led. Vse sem srečno premagal, ko pa sem bil že tik pred kočo, sem spregledal električnega pastirja in padel na glavo. Prikazali so se mi vsi decembrski možje,« pripoveduje Horvat, ki jo je kljub temu dobro odnesel. Ker je bil na večini poti sam, je bil to tudi čas za razmislek o sebi, svojem življenju, o tem, kaj bo počel kot novopečeni upokojenec. »Samota me ne moti, je pa res, da je bolje, če imaš na takšnih poteh sopo-tnika v primeru, če se ti kaj zgodi,« razmišlja Horvat, ki pravi, da ga je zadnji podvig obogatil tako po duhovni plati kot po odkritih novih fotograf-skih motivih v gorah z zornih kotov, ki jih doslej še ni poznal. TATJANA CVIRN Foto: FRANCI HORVAT Franci Horvat (desno) z Bojanom Okrogarjem, prav tako velikim poznavalcem naših gora Na grebenu Krofičke, v ozadju Olševa, Peca in Raduha Karta prehojene poti. »To je pot za planinske sladokusce, saj je na nekaterih predelih zelo zahtevna in je treba obvladati abece- do alpinizma, na drugih se je treba znati orientirati v prostoru,« opisuje Franci Horvat svojo Grintovo pot. Po travah in plitvi grapi navzgor v smeri dveh stolpov Stan pod Utami Poledeneli zadnji skok v Grlu 29 Št. 3, 19. januar 2017 REPORTAŽA Drugačno spoznavanje naravoslovja Laboratorij otroške vedoželjnosti po lanskem dobrem odzivu tudi letos Navduševanje otrok za znanost s pomočjo prepro- stih in privlačnih poskusov je namen sklopa dogodkov z imenom Laboratorij otro - ške vedoželjnosti. Letos so ga že drugič pripravili v celjskem Citycentru, kjer bodo do nedelje vsi, ki jih to zanima, lahko sodelovali pri izvedbi različnih nara-voslovne poskusov. Lani je bil odziv otrok na ta dogodek zelo dober, saj so našteli več kot 1.200 udele- žencev, letos so organizatorji prejeli šeststo prijav iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Bo- lezen in sneg sta nekoliko prekrižala načrte na prvi dan dogodka, saj nekatere napo- vedane skupine niso mogle priti, a do nedelje bo zagotovo obisk velik. Navdušene množice mladih Idejna vodja projekta Zvez - da Genovljan je povedala, da so v sodelovanju s Citycen - trom spet povabili strokov - njake iz različnih ustanov, ki se ukvarjajo s predstavitva- mi naravoslovnih poskusov. Tako sodelujejo Center eks - perimentov Maribor, Inštitut Jožefa Stefana iz Ljubljane, novogoriška e-Hiša posku - sov, Srednja šola Črnomelj, ki je dva meseca pripravljala ve - rižni eksperiment, Tehniški muzej Slovenije v sodelova - nju s pedagoško fakulteto iz Ljubljane, s katero je objavil razpis za verižni eksperiment in bo najboljšega sestavil in preizkusil prav v Celju. Dr. Pipeta in dr. Epruveta tudi letos predstavljata kuhinj- ske eksperimente, ki otroke najbolj navdušijo, saj jih lah- ko ponovijo doma, ne da bi razdejali stanovanje. Letos je sodelovala tudi Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠCC, ki je v torek izdelovala kremo za obraz in sladoled z dušikom. Manjka podpora države Z Inštituta Jožefa Stefana je prišel mag. Tomaž Ogrin, raziskovalec na odseku za anorgansko kemijo in tehno - logijo, kjer vodi tudi poskuse za učence. »V programu ima - mo tudi takšne poskuse, ki jih v šolah ne izvajajo. Ena od snovi, ki jo uporabljamo pri delu, je na primer tekoči dušik, ki ga predstavljamo tudi tokrat. Otroke zani - majo pojavi, kot so ogenj, megla in podobno, to jih pritegne. Predvidevamo, da učitelji potem v šolah ta - kšne pojave umestijo v učni načrt, od zanimanja učen - ca pa je odvisno, koliko se poglablja v to. Sam sem bil mentor nekaterim in so bili kar uspešni, eden je dobil bronasto nagrado na kemij-ski olimpijadi.« Veseli ga, da je nekaj ustanov v Sloveniji, kjer mlade navdušujejo z ek - sperimenti, pogreša pa večjo podporo države. »Noben mi- nister ni pokazal zanimanja za tovrstno našo dejavnost, ukinili so nam podporo, ki smo jo imeli. V Avstriji obsta - ja desetletni program sodelo - vanja raziskovalnih ustanov in šol, tam se zavedajo, da je zgodnje prenašanje znanja nujno. Tako se mladi lažje odločijo za eno od znanosti, če pa ne, si bodo zapomnili, da je to nekaj pozitivnega, in bodo kot odločevalci vedeli, da je to potrebno.« Več poskusov pri pouku Center eksperimentov Maribor sodeluje tudi letos, tokrat je v Celju demonstra- tor Andrej Devetak, študent fizike in strokovni sodelavec centra. Pravi, da je bil že od nekdaj radoveden, k čemur so ga spodbujali doma in v šoli, zagotovo pa je pri izbiri študija imel svoj delež tudi dedek, profesor fizike.Otrokom te dni predstavlja poskuse s področja fizike, kemije in optičnih iluzij ter pripravlja delavnice na te teme. Otroci so lahko na- redili svojo mehansko roko in izdelali vulkane, jutri, v petek, pa bo delavnica, v ka- teri bodo naredili dinozavra, ki jim bo sledil s pogledom. Opaža, da je zlasti pri pou - ku fizike premalo interaktiv - nosti. »Kup enačb napišejo učitelji na tablo, pripravijo kakšno nalogo, premalo pa je poskusov. 90 odstotkov fizike se da podkrepiti s po-skusi, kako stvari delujejo v naravi, od energije, gibanja, toplote …« Že zanimanje in navduše- nje najmlajših nad izvedbo kuhinjskih eksperimentov pričata, da jih naravoslovje zanima, če je predstavljeno na dovolj privlačen način. Dr. Pipeta jim tudi letos pri- pravlja nekaj presenečenj, sicer pa je vsak dan na vrsti ena od tem, ki so jih poime-novali izgineologija, okuso- logija in vonjelogija, pa po- skusi z jajci, baloni … Vse lahko otroci ponovijo doma, le za nekatere je bolje, če jih skupaj s starši poskusijo iz-peljati poleti na prostem. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Poskus s tekočim dušikom Dr. Epruveta in poskus z balonom Poskus, imenovan goreča roka, ni za domače razmere, pravi dr. Pi - peta, ki v Laboratoriju otroške vedoželjnosti te dni zabava otroke s kuhinjskimi eksperimenti. Andrej Devetak iz Centra eksperimentov Maribor z enim od pripomoč- kov optičnih iluzij Ana, Lea in Nika iz celjske srednje šole za gostinstvo in turizem so te dni na praksi in pomagajo pri delu z otroki. Mag. Tomaž Ogrin z Inštituta Jožefa Stefana 30 Št. 3, 19. januar 2017 REPORTAŽA Program za lažje spoprijemanje z življenjem Mepi je v Sloveniji prisoten že dvajseto leto, v Celju se mu pridružuje vedno več šol Z lanske odprave. Pri opremi pomagajo šole oziroma si jo dijaki sposodijo, enkratni strošek v višini 25 evrov pa plačajo nacionalnemu uradu, za kar dobijo indeks dosežkov. Sicer pa je večina aktivnosti brezplačnih. (Foto: arhiv GCC) Sara Vrečko Tina Sinkovič Anamarija Zore Monika Tajnik Eva Polajžar Neža Tretjak Marjeta Brežnik Marijana Marinšek Tudi osnovnošolci Ena najmlajših udeleženk programa Mepi je Patricija Petrej Črešnar, devetošolka iz III. OŠ Celje. Program je namreč namenjen mladim od 14. do 25. leta. Patricija pravi, da ji je všeč, saj lahko pomaga v oddelkih podaljšanega bivanja, se uri v kuhanju in teku, na odpravi pa še ni bila. Doma jo podpirajo pri njenih aktivnostih. Ravnatelj šole Aleksander Verhovšek dodaja, da jih je pro- gram prepričal in so zato usposobili pet mentorjev. Prvo leto so imeli v programu šest učencev, trije so ga uspešno opravili, letos jih je vključenih devet. »Tudi mentorji posvetijo temu veliko časa, saj je to priložnost za drugačno delo z mladimi, da postanejo bolj odgovorni, da se posvečajo drugim. To so pridobitve, ki spremljajo človeka vse življenje.«Številke, ki govorijo o raz- širjenosti in priljubljenosti programa Mednarodno pri- znanje za mlade (Mepi), pričajo, da je v tej obliki neformalnega učenja na različnih področjih nekaj, kar že desetletja navdušuje nove in nove generacije. V šestdesetih letih je namreč v programu sodelovalo pribli-žno devet milijonov mladih iz 140 držav, dve desetletji pa ga izvajajo tudi pri nas. V Celju so pred dnevi pode- lili 42 bronastih in osem sre- brnih priznanj, ki so jih prejeli učenci in dijaki, ki so v progra - mu sodelovali tri oziroma šest mesecev. V letošnjem šolskem letu sodeluje 85 učencev in dijakov, največ na Gimnaziji Celje – Center (GCC), kjer se lahko pohvalijo s kar 55 udele - ženci. V programu že nekaj let sodelujejo tudi Srednja zdra - vstvena šola Celje, Srednja šola za strojništvo, mehatro- niko in medije Šolskega centra Celje in III. osnovna šola Celje, v tem šolskem letu pa tudi OŠ Lava in Ljubečna ter I. gimna-zija v Celju. Z novim šolskim letom bodo pristopili še OŠ Frana Kranjca in taborniki Roda druge grupe odredov Celje. Program podpira tudi Mestna občina Celje. Za aktivne in odgovorne ljudi Kaj je tako zanimivega pri tem programu, ki na prvi pogled prinaša le dodatno delo, obveznosti in nima tekmovalnega značaja? Mla - di sogovorniki so poudarjali predvsem to, da jim ponuja številne dejavnosti na štirih področjih, to so ukvarjanje s prostovoljstvom, urjenje v ve- ščinah in rekreativnem športu ter sodelovanje v pustolovski odpravi. Aktivnosti si izbere-jo sami in si določijo cilje ter program svojega napredka in se pri tem preizkušajo, kako vztrajni in zagnani so in kako znajo sodelovati v skupini. Mentorji jih pri tem spodbu- jajo in usmerjajo, vse to pa jim pomaga pri oblikovanju samopodobe in jih pripravlja na izzive življenja. Z načrtovanjem se vse da Sara Vrečko, dijakinja tre- tjega letnika GCC, je sodelova- nje v programu videla kot iz- ziv, ali je sposobna poleg šole početi še vse to. »Opažam, da se sošolke bolj razumemo, na odpravi smo se bolje spoznale, saj smo se veliko pogovarjale.« Telefone jim namreč mentorji pred odpravo poberejo, da bi v skupini imeli res možnost pogovora. Malo jo je skrbelo, kako bo zmogla naporno pot v hribe, kjer se morajo udele- ženci sami znajti v naravi. A so se spodbujali in je šlo. Sicer pa Sara kot prostovoljka dela v bolnišnici, kot veščino si je iz - brala učenje klavirja, obiskuje tudi skupinsko vadbo.Tina Sinkovič in Anama- rija Zore iz drugega letnika GCC sta izbrali prostovoljno delo v konjeniškem centru v Celju, peko tort in obisko -vanje fitnesa. Ugotavljata, da sta pridobili več vztrajnosti in vzdržljivosti, pomembno pa je tudi, da si znata organizirati čas, da se lahko udeležita vseh aktivnosti. »To ti koristi tudi ka- sneje v življenju,« ugotavljata. Četrtošolka Monika Tajnik trenira sinhrono plavanje in plezanje, kot prostovoljka pa je sošolko poučevala mate - matiko. Pri tem se je naučila potrpežljivosti in vztrajnosti ter osvojila nova znanja. »Po - membno je tudi delo v skupini, kjer zelo dobro sodelujemo in si delo razdelimo glede na svo - je sposobnosti. Prihodnje leto, ko bom študentka, bom delala še zlato stopnjo programa, in sicer v okviru GCC, saj želimo v skupini ohraniti stike.« Premagati ovire Podobni sta zgodbi drugo- šolk v programu medijski teh - nik. Eva Polajžar pravi, da se v programu Mepi naučiš, da moraš za uspeh na izbranih področjih premagati ovire po- dobno kot v življenju. »Izpo- polniti sem se želela v košarki, izdelovala sem nakit in poma - gala sošolki pri matematiki. Vse to pomaga pri izgradnji osebnosti.« Neža Tretjak pa meni, da je osvojeno prizna- nje v programu Mepi lahko v pomoč pri iskanju službe, saj dokazuje, da si zagnan in pripravljen za delo. Kot pro- stovoljka je pomagala v knji - žnici, se ukvarjala s hitrostnim rolanjem in nadgradila znanje v fotografiji. Obema se ji je vti - snila v spomin odprava, saj je bila skupina sestavljena iz di-jakinj dveh šol in je bilo zato prilagajanja in usklajevanja še več. »Na koncu smo odpravo uspešno zaključile in poka - zale, da znamo sodelovati v skupini.« Šola življenja Mentorji so pri teh projek - tih mladim v podporo. Mla - di večinoma sami navežejo stike z organizacijami, kjer želijo delati, tam pa je vedno nekdo, ki bdi nad njimi in jim pomaga. Marjeta Brežnik, koordinatorica programa na GCC in mentorica, meni, da je ta program šola življenja. Pomembno se ji zdi, da v programu ni tekmovalnosti, ki je je že sicer preveč. Mladi si sami postavijo izzive, pri tem morajo vztrajati, pisati dnev - nik, delovati v skupini … »Vse to jih bogati, naučijo se izra - žati čustva, na odpravi vidijo, da skupaj zmorejo več. To ni samo pohod, ampak mora meti vsaka odprava namen in cilje.« Po vrnitvi povedo, da jim je bilo najbolje to, da so bili brez telefonov, saj so se tako lahko pogovarjali. »Vse skupaj ni samo zabava, prej je treba vložiti veliko truda, dela in biti vztrajen. Tudi to je eden od naukov za življenje: lahko uživaš, če vložiš svoj trud in delo v to, da si nato zadovo - ljen.« Marijana Marinšek, men- torica iz Srednje šole za stroj- ništvo, mehatroniko in medije ŠCC, dodaja, da je prednost Mepija v izkustvenem učenju, česar je v šolskem sistemu premalo. »Mladim omogoča doseganje individualnih ciljev, primeren je tudi za udeležen- ce s posebnimi potrebami, ker si vsak postavi svoj cilj in ko ga doseže, mu to da samopotrdi-tev in zagon za delo naprej.« TATJANA CVIRN Foto: SHERPA 31 Št. 3, 19. januar 2017 REPORTAŽA Zgodnje učenje je pomembno. Tudi zato, ker se v otroštvu vedoželjnost še neobreme - njeno druži z igro. To so imeli pred očmi v petih osnovnih šolah občin Zreče, Slovenske Konjice in Vitanje, ko so se odločili za nakup pomanjšanih različic strojev za obdelavo lesa, kovine in umetnih mas.Danes stružijo stebričke, jutri bodo gradili rakete Tehnika je kul! – Osnovnošolci na Zreškem, Vitanjskem in Konjiškem pri pouku tehnike s pomanjšanimi stroji iz prave industrije »Mladi imajo izjemen potencial, če ga le znamo spodbuditi in usmerjati. V šoli jim moramo omogočiti spodbudno učno okolje, kar v veliki meri sloni na pobudi in zavzetosti učite-ljev. Učni načrt omogoča skoraj vse. Je pa seveda velika raz-lika, ali žagamo z ročno žago ali z modernimi stroji, ki bodo otrokom nekoč predstavljali profesionalni izziv,« je povedala mag. Sonja Zajc iz celjske izpostave zavoda za šolstvo. Ob skupni predstavitvi tehnične pridobi-tve in v zahvalo donatorjev so vitanjski osnovnošolci v dvorani Ksevta pripravili prijeten kulturni program. Božidar Zidanšek mag. Nevenka BrdnikTehnološka revolucija četrtega razreda Strojčke so dobili že jeseni in kljub velikim pričakova - njem je bilo jasno, da omo - gočajo še veliko več, kot so si učitelji in učenci sploh predstavljali. »Dvajset let smo poslušali, da otrok ne izobra- žujemo za resnične razmere v podjetjih. Zdaj smo dobili orodja, ki so pomanjšana različica pravih industrijskih strojev. Za popoln izkoristek vseh danih možnosti nas ve-liko dela še čaka, ampak mo- žnosti so odlične,« je povedal Zidanšek. Mag. Nevenka Br - dnik, ravnateljica OŠ Ob Dra - vinji iz Slovenskih Konjic, se je v imenu aktiva ravnateljev zahvalila podjetnikom, še po -»Če bodo otroci zgodaj odkrili veselje in navdušenje za neko delo, jih bo morda to spremljalo vse življenje. To je dober zače- tek, da bodo svoj poklic nekoč opravljali s srcem,« je dejal predstavnik avstrijskega podjetja The Cool Tool Manfred Heindl. »Danes stružijo stebričke, jutri bodo sesta-vljali avtomobile ali gradili vesoljske rake-te. Princip je povsem isti.« sebej pa Marjanu Hrenu, ki je z idejo o nakupu strojčkov spodbudil pravo malo šolsko tehnološko revolucijo. »Veli- ko nam je pomenilo, da smo tako hitro zbrali denar. Brez zunanje podpore nikakor ne bi šlo. V šolah imamo namreč ogromno idej, ogromno želja, žal pa tudi veliko omejitev. Predvsem finančnih.« Tokrat je 28 donatorjev prebilo tež- ko dosegljivo mejo 15 tisoč evrov, kolikor je stala opre- ma za vseh pet šol. Številni podjetniki so se udeležili prve predstavitve in s ponosom pri delu spremljali nadebu - den podmladek. Čez nekaj let ga bodo morda zaposlili tudi v svojih delavnicah in tovarnah. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupAMladi strojniki so nad možnostmi, ki jih ponujajo miniaturne stružnice in vr - talniki, navdušeni. Kaj vse bodo lahko nekoč ustvarili šele na pravih … Spoznanje, da je tehnika kul, je izvrstna popotnica za življenje. Unimatovi strojčki avstrij- skega podjetja The Cool Tool so varni, funkcionalni in povsem enaki industrijskim različicam. Otrokom omogo- čajo delovno in ustvarjalno svobodo. Uporabljajo jih lahko učenci od četrtega do devetega razreda osnovne šole. S takšnimi realistični- mi delovnimi strojčki si laž- je predstavljajo, kako teh-nologija deluje, znebijo se strahu in marsikdo bo tudi zaradi tovrstnih izkušenj bolj z veseljem naredil prvi korak v srednjo šolo katere od tehničnih smeri. Pobuda za nakup strojčkov je prišla iz podjetniških vrst, lokal- ni podjetniki so nakup tudi financirali. »Tri tisoč evrov je za posamezno šolo veli - ko denarja. Ko gre tri tisoč evrov za en šolski predmet, je to zelo veliko. Vendar sem prepričan, da je bil nakup dobra poteza, ki se bo z leti več kot obrestovala,« je bil ob predstavitvi v vitanjskem Ksevtu navdušen Božidar Zidanšek, učitelj tehnike iz OŠ Vitanje. 32 Št. 3, 19. januar 2017 PORTRET »Nad mojimi copatami so bile navdušene tudi Japonke!« Unique Jeans je modna recikliža ponošenega džinsa Lidija Vodušek je obliko- valka, ki s svojimi spretnimi rokami ponošenemu džinsu vdahne novo življenje. »Sem ustvarjalen tip ženske in zelo rada delam z rokami. Že od nekdaj rada šivam.« Zgodovina hlač iz džinsa oziroma kavbojk je dolga vsaj 150 let. Če so nekoč veljale za hlače delavskega razreda, so kasneje tudi s pomočjo Holly- wooda postale svetovno pre- poznavne in uporabljene tudi v visoki modi. Verjetno so kos oblačila, ki ga ima vsakdo v garderobni omari. A kaj nare- dite, ko vam kavbojke posta- sprejemam več, saj imam polno delavnico, poleg tega ima veliko škatel doma tudi moja mama. Najprej so mi ga nosile prijateljice, nato se je med ljudmi tako razvedelo, kaj počnem, da mi zdaj džins prinašajo v res velikih koli- činah. Ljudje me spremljajo na Facebooku in kadar sem v Ljubljani na umetniškem sejmu, mi prinašajo vreče blaga. Zadnjič sem se z go- spo dobila v Dramljah na iz-vozu z avtoceste, ker je bila na poti iz Ljubljane v Mari- bor. Prinesla je dve vrečki vseh mogočih kavbojk.« V svoji zalogi ima kavbojke vseh starosti. »Zadnjič sem dobila stare Wrangler hlače iz tako trdega džinsa, da so kar same stale. Mogoče so bile lastniku res odveč, a ko dobim takšen kos blaga, se mi kar zasmeji. Po robatosti materiala sem tudi vedela, da imajo hlače dolgo zgodovi- no. V vseh letih se je blago namreč zelo spremenilo. Včasih je bil robat džins, ki je bil veliko bolj vzdržljiv. Zdaj ima elastan, ki dodaja elastičnost in je veliko bolj prijazen za uporabnike, a je zaradi tega manj vzdržljiv.«Džins z zlato vrednostjo Kot ljubiteljici »bleščečih stvari« so mi padli v oči z zlatom »posejeni« copati. »Zlati džins v osmih karto-nih mi je podaril gospod. Ko sem ga prestavljala iz kartonov, sem opazila nalepko, na kateri je bila cena v tolarjih, kar pomeni, da so ležale precej let nekje v garaži. Super, da mi jih je prinesel, ker so pravi hit,« je opazila moje navdušenje nad modnimi copati. »Nikoli džinsu ničesar ne dodajam. Pred prazniki sem poskusila nekaj s potiski in s šivanjem različnih gumbov. A po od- zivu strank sem opazila, da jih to ni najbolj všeč. Zato ostajam pri osnovah.« Lidija se redno predsta- vlja na prodajno-razstavnem umetniškem festivalu Artish v Ljubljani, saj se zaveda, da tja hodijo ljudje, ki cenijo domačo obrt in so zanjo pri- pravljeni odšteti malce več denarja. »Na sejmu se pred- stavljamo ustvarjalci z unika- tnimi izdelki, kjer niti eden ni enak drugemu. Ljudje so zelo odprti in pohvalijo delo. Vedo, kaj lahko pričakujejo. Vsakič me obišče gospa, ki pohvali mojo izvirnost. Poleti največ kupujejo tujci. Japon-ci so sploh navdušeni. Stik z ljudmi mi vliva voljo.« Prvi paket za ZDA Njeni izdelki so verjetno v številnih slovenskih domovih, a se pohvali, da je pred tedni prvo pošiljko poslala v ZDA in da so bili med njenimi kupci številni drugi tujci. »Večina mojih strank poleti je tujcev, ki v Ljubljano zaidejo na po-čitnice. Zanimivo je, da copa- te kupujejo ljudje iz kultur, kjer copat sploh ne poznajo. S copati smo obsedeni v Slo- veniji, v tujini ni to obvezen hišni dodatek.« Mimoidoči ji pogosto dajo ideje za nove stvaritve. »Japonka si je me- tuljčka nadela v lase, druga si je obesek za ključe zapela kot zapestnico. To se mi zdi noro, ker vsak malce drugače vidi stvar. In tudi z njihovo pomo-čjo dobim nove ideje.« Na družbenih omrežjih za- radi zanimanja tujcev poleg slovenščine uporablja pri opi- sovanju izdelkov in komen- tarjih tudi angleščino, saj je s svojo izvirnostjo zanimiva izven šentjurskih in sloven- skih meja. Poleg prijateljic je dober promotor tudi njen sin, saj je z jakno s kapuco iz džinsa požel veliko navdu- šenje. A zaenkrat načrtov z oblačili še nima, saj ima novo službo. »Malce imam srečo, ker je džins spet moderen in ga imajo uporabniki zelo radi,« pravi. Dodajamo, da je nekaj sreče vedno dobrodo- šle, a če so prisotni še izvir- nost, pogum in ljubezen do dela, je uspeh zagotovljen. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Moderne kravate na starinskem šivalnem stroju, ki ga je Lidija rešila pred večnim počivališčem na smetišču. »Ta nahrbtnik je eden mojih ljubših izdelkov in ga prodajam že nekaj časa. Kar noče od mene, verjetno ga podzavestno nočem spustiti. Bo pa moj.«Lidija je zelo spretna, saj copat zašije v dvajsetih minutah. nejo pretesne ali se raztrgajo? Jih odvržete ali jih uporabite kot cunjo za vpijanje zimske nesnage? Lidija Vodušek iz Šentjurja se je odločila druga- če. Džins uporabi kot osnovo za vse mogoče izdelke. Lidija je po osnovni iz- obrazbi šivilja, a ker je te-kstilna industrija pred leti v Slovenji »šla v franže«, je doštudirala in diplomirala še iz ekonomije. Tudi zato, da ji nikoli ne bi bilo treba iskati službe. Kar seveda ne drži. V času, ko je ostala brez službe, se je vrnila k svoji ustvarjalnosti. »Prijateljice so mi vedno nosile stara obla- čila, da bi jim jih prekrojila. To mi je bil izziv. Še posebej mi je bil všeč džins. Ker je krasen material, lahek in ga je mogoče dobro vzdrževa- ti. Zato pri svojih izdelkih ne mešam džinsa z drugimi tekstilijami.« Najprej so bili copati Lidija se je najprej odloči- la, da bo iz ponošenega džin- sa sešila copate. »Mislim, da ima vsak rad copate, ki od- stopajo od drugih. Največ ši- vam copate, na drugo mesto bi postavila torbice. A delam skoraj vse. Pred kratkim sem naredila posteljico za muco. Prodajam tudi kravate, me- tuljčke, obešala za nakit, obeske za ključe.« V praznič- nem času so bili njeni copati pogosto darilo za obdarovan- ce. A zaloge džinsa nikakor še niso pošle. Rabljeno blago dobi namreč od vseh mogo- čih ljudi. »Zaenkrat ga ne 33 Št. 3, 19. januar 2017 PORTRET »Ob ponedeljkih hodim na vaje moškega pevskega zbora, ob sredah imam vaje pri upokojenskem zboru, z Družino Gregorc vadimo po- navadi ob četrtkih ali nede-ljah in s cerkvenim zborom ob petkih,« je naštel Jože Gregorc iz Bezenškovega Bukovja nad Frankolovim. Mož, ki bo v teh dneh pra - znoval 85. rojstni dan, je prav tako zaslužen na ga- silskem področju. Dolgčasa nasploh ne pozna, saj doma med drugim vodi gospo-dinjstvo in delno kuha za vso družino. Mož vedrega značaja je in hitrih kretenj, ki pričajo o njegovi močni energiji. Celjski škof mu je lani po- delil priznanje za 70-letno pe- tje v frankolovskem župnij- skem zboru. Jože Gregorc je bil pozneje med ustanovnimi člani Moškega pevskega zbo - ra Prosvetnega društva Anto - na Bezenška Frankolovo, kjer poje več kot štiri desetletja. Dolga leta prav tako prepeva v zboru Društva upokojen - cev Vojnik in četrt stoletja v vokalni skupini Družina Gregorc. Za letošnji slovenski kulturni praznik bo prejel za delovanje na kulturnem po - dročju še priznanje Občine Vojnik za življenjsko delo. Kulturno bogastvo Njegova predanost petju ima korenine v domači hiši v Bezenškovem Bukovju. Jože- tova starša sta bila petju zelo predana. »Mama je pela na koru, še ko je bila stara 83 let,« se spominja njen glasbi prav tako predan sin. Oba starša sta pela v župnijskem zboru in doma, in sicer skupaj s peti - mi sinovi in hčerko. Vsi so bili pevci. »Ko smo sedeli na peči, smo seveda peli. Lepo je bilo,« se spominja domačega ognji- šča. Zapeli so tudi na primer, ko je bil »likof« po kopanju v Skoraj vsak dan na vaje Jože Gregorc je med drugim ustanovni član PGD Fran- kolovo in je od takratnih članov edini še živeči. Namesto današnjega gasilskega doma so imeli gasilci nekoč zgolj skromno sobico v domači graščini. Danes je Gregorc v gasilskem društvu kot veteran častni član. Lani je prejel priznanje za 70 let delovanja na gasilskem področju. Med drugim je deloval tudi v turističnem društvu, Rdečem križu in upokojenskem društvu. »Včasih, ko so še peli podo - knice, so prišli pome fantje in rekli: ›Jože, vstani, da gre - mo! ‹« se spominja. »Žena ni bila prav nič jezna in mi je rekla, naj kar vstanem, če se mi le ljubi,« je povedal Jože Gregorc med smehom. Jože Gregorc med številnimi priznanji za delo na kulturnem in drugih področjih Prejemnik priznanja za življenjsko delo na kulturnem področju se odlič - no znajde tudi v kuhinji. Ob ponedeljkih sestavlja jedilnik za ves teden. Pevska skupina Družina GregorcJože Gregorc, 85-letni prejemnik visokega kulturnega priznanja, poje v štirih vokalnih skupinah – Doma odlično kuha za širšo družino vinogradu. »Takrat je ate rekel: ›Joži, daj naprej! ‹ Vedno sem bil tisti, ki sem moral začeti. Tudi v zborih moram začeti jaz,« je povedal Jože Gregorc, drugi sin po vrsti. Današnja vokalna skupina Družina Gregorc prepeva ve - liko pesmi, ki jih je zapisala mama šestih otrok. Doma je bila onkraj glavne ceste, v Dolu pod Gojko. Pri Gregor - čevih so ohranili toliko starih pesmi, da so jih posneli za potrebe oddaje Radia Slo-venija Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Starša sta bila na Frankolovem tudi ljubiteljska igralca na odru kulturnega društva. »Bili so težki časi. Oče je bil mizar in ga ni bilo domov po ves teden. Mamo je vsak dan skrbelo, če se bo vrnil z dovolj denarja, da bo za hra- no,« se je sogovornik spomi- njal nekdanjih težkih razmer. Doma so imeli malo zemlje in tako komaj eno kravo. V zboru od leta 1946 Pri Gregorčevih so bili torej le duhovno bogati, na kultur - nem področju. S takšno boga - to življenjsko popotnico se je torej začela zborovska pot Jo- žeta Gregorca. Najprej je začel peti kot štirinajstletni fantič v cerkvenem zboru, kjer je po-stal zadolžen za drugi bas. Še vedno prepeva pri nedeljskih in prazničnih mašah ter na pogrebih. »Petje v tem zboru mi tako kot tudi petje v dru - gih skupinah zelo veliko po - meni. Rad pojem in rad sem vesel,« je povedal prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju kulture. »Tudi pri upokojencih pravijo, da Joži mora biti zraven,« je omenil dolgoletno petje v zboru Dru- štva upokojencev Vojnik. Tam so včasih peli skupaj kar trije bratje Gregorc. Zbor nastopa na proslavah in na različnih zborovskih srečanjih. V Moškem pevskem zboru Prosvetnega društva Antona Bezenška poje vse od njego- ve ustanovitve leta 1973. Prvo desetletje je bil tudi predse- dnik zbora. Kar deset pev - cev, ki so bili ustanovni člani zbora, je že pokojnih. V dana -šnjem zboru so tako le štirje ustanovni člani. »Čeprav sem od ostalih pevcev več kot de- setletje starejši, mi fantje pra - vijo, naj jih ne zapustim,« je vesel Jože Gregorc. Z moškim pevskim zborom je prepeval tudi Slovencem v Švici in celo v daljni Kanadi. Prepeval je tudi ob Niagarskih slapovih in srečal rojakinjo iz domače vasi. V frankolovskem mo - škem zboru poje danes že nič manj kot sedem Gregorcev – od dijaka do 85-letnika. Tradicijo nekdanjega dru- žinskega petja nadaljuje sku- pina Družina Gregorc. Pred več kot četrt stoletja je bila ustanovljena kot Bratje Gre-gorc, in sicer s petimi pojo-čimi brati. Danes sta dva od bratov že pokojna, zato so se pridružili sinova in vnu - ka ter nazadnje še pravnuka. »Petje z domačimi je seveda nekaj posebnega,« ugotavlja Jože Gregorc. Večinoma po-jejo stare pesmi. Gregorčevi nastopajo tudi na srečanjih pojočih družin. V Andražu nad Polzelo so na primer nastopili kar dvajsetkrat in prejeli priznanje za največ- krat sodelujočo skupino. Jože Gregorc je ljubezen do petja prenesel na hčeri. Ena od obeh hčera, ki je profeso-rica, poje v različnih zborih. V službo z mopedom Za vsakdanji kruh se je Jože Gregorc dolga leta vozil v služ - bo v šestnajst kilometrov od- daljeno Celje. Najprej na delo pri cestni upravi, nato v trgo-vsko podjetje Center, v Mavri-co in nazadnje četrt stoletja v Emo, kjer je bil skladiščnik. »Ko sem odšel maja 1988 v pokoj, je bilo v Emu zaposle- nih še 3.500 delavcev. Nekaj mesecev prej, v začetku leta, mi je umrla žena in sem se nato spraševal, le čemu bi še hodil v službo,« se spominja odhoda v pokoj. »Za 39 let in pol dela prejemam komaj 410 evrov pokojnine. V moji okoli- ci se zaradi tega kar zgražajo,« je povedal o manj veseli plati. Zadnjih štirinajst let se je vozil v službo v Emo kar s svo - jim Tomosovim mopedom, in to v vsakem vremenu. Tudi v dežju, ko je imel zaščitno ne-premočljivo oblačilo, in v naj-hujši zimi. Od doma je moral že ob petih zjutraj. Na poteh v službo je videl različne hude prometne nesreče, med njimi strahotno družinsko tragedi - jo. Jožetu Gregorcu se na sre- čo ni nikoli nič zgodilo. Današnji delavnik 85-letni- ka je še vedno pester. Poleg tega, da hodi na vaje in da redno kuha za širšo družino, dela po svojih močeh še v vrtu in vinogradu. Ponedelj- ki niso rezervirani zgolj za pevske vaje, ampak tudi za sestavljanje kuharskega na- črta za ves teden, izjema je le konec tedna. Na srečo mu zdravje razmeroma dobro služi – z izjemo kolka, zara- di katerega je bil v začetku decembra uspešno operiran. Že drugi dan po operaciji je moral na stopnice. BRANE JERANKO Foto: BJ in arhiv JG 34 Št. 3, 19. januar 2017 Dekleta na maturantskem plesu v Narodnem domu (arhiv šole)MLADI ZA MLADE V ritmih mazurke in četvorke Stran mladi za mlade so pripravili dij aki I. gimnazij e v Celju Takšni so bili fantje. (arhiv šole) Maturantski ples 2016 (Nataša Müller) Utrinek z letošnjih plesnih vaj (Lara Bezgovšek) Ravnatelj in soplesalka (Nataša Müller)Vas pogosto zasrbijo pete? Ali pa morda bolj uživate ob ogledu plesnega dogodka? No, eden najpomembnejših se tudi letos na gimnazijah in v drugih srednjih šolah bliža z bliskovito hi- trostjo. Vsi vemo, kaj je maturantski ples. Vas zanima, kako se je spreminjal skozi čas, kako izgledajo priprave, kako se je treba potruditi za en čaroben večer, kako se ga spominjajo profe- sorji in kako se nanj pripravljajo maturanti I. gimnazije v Celju? »Svojega maturantskega plesa se spominjam z mešanimi občutki. Spominjam se ga kot večera mladostne vzhičenosti. Bili smo veseli in razigrani, čeprav so bili časi veliko bolj skromni,« je o svoji izkušnji povedal ravnatelj I. gimnazije, dr. Anton Šepetavc. V pogovoru s profesorji, ki so naši bivši dijaki, smo izvedeli, da so se prireditve vsi veselili, čeprav to praviloma ni bil najpo- membnejši družabni dogodek srednješolskega izobraževanja. »Spominjam se občutkov ponosa in pripadnosti šoli, ki je v preteklih letih postala del nas,« je izpostavila profesorica Ana Lavbič. Za mag. Tanjo Veber so bile najlepši del pri- prav plesne vaje, ki so predstavljale »sproščene zaključke napornih tednov, kjer smo res odmi- slili šolo in vse skrbi«. Plesni mozaik od začetkov do danes Ples ima na naši gimnaziji že dolgo tradicijo in zanimivo se je bilo poglobiti v njegov razvoj in spremembe. »V slovenskem merilu smo zago- tovo bili med prvimi. Ko rečemo 57. maturantski ples, to pomeni, da ples organiziramo že 57 let. To hkrati ne pomeni, da je bil naš prvi ples pred natančno 57 leti. Prvi je bil že na začetku 50. let, potem jih je nekaj iz različnih ideološko--političnih razlogov odpadlo,« se spominja dr. Šepetavc. Maturantske plese so na začetku poznale samo gimnazije, druge šole so se tradiciji pri- družile v 80. letih prejšnjega stoletja. V naši šoli so bili plesi pred gradnjo dvorane Golovec v Narodnem domu, kjer so se zaradi prostor-ske stiske generacije po oddelkih razdelile na dopoldanski in popoldanski ples. Seveda so se plesi od današnjih razlikovali tudi po razkošno- sti, številu udeležencev in gostinski ponudbi. Najštevilnejše so bile generacije med letoma 2005 in 2011, ko je bilo dijakov zaključnega le- tnika naše gimnazije vsaj 250, razporejeni pa so bili v devet paralelk. Skupaj z drugimi udeležen- ci se je ta številka dvignila tudi do 2.100 ljudi. Večina profesorjev se je plesa do letos ude- ležila že mnogokrat, vendar se strinjajo, da je ta vedno znova enkratno in neponovljivo doživetje. Ravnatelj nam je zaupal, da so na plesih v preteklih letih prav posebne spomine dijakom pisali tudi odlični glasbeniki, med nji- mi Agropop, Josipa Lisac, voditelj večera pa je bil celo Sašo Hribar. Protokol, ki odseva tako bogato tradicijo, ostaja vsa leta precej enak, prav tako tudi ple-sni repertoar. Plesni mojster Alojz Fidej, učitelj plesne šole Step Velenje, naše dijake uči plesnih korakov že 32 let. Letošnjo generacijo je opisal z naslednjimi besedami: »Odlični so! Da, ni bolj- ših, ne. Lahkoverni, igrivi, prijetni, zagnani, vse, vse je v njih.« Takšne pohvale je lepo slišati. Organizacija plesa v celoti poteka v šoli, kar predstavlja veliko dela za vse, ki pri tem so- delujejo. Od terminov za plesne vaje, datuma plesa, navodil za starše in maturante, potrditve protokola, ansambla, cene vstopnic, gostin- ske postrežbe in jedilnikov ter do sedežnega reda, izbora soplesalk oziroma soplesalcev za razrednike in ravnatelja, dekoracije odra, tiskanja vabil in vstopnic … Utrujen postaneš že samo ob branju vseh zadolžitev, ki si jih razdeli dobro utečena ekipa profesorjev in drugih delavcev šole z ravnateljem na čelu. In potem, končno, pride ples, na katerega se vsi pripravljamo že od začetka šolskega leta. Za profesorje, še posebej razrednike, je to skoraj tako pomemben dogodek kot za dijake: »Dijaki so na maturantskem plesu v svečanih večernih oblekah videti čisto drugačni, bolj zreli in odra- sli, kot jih sicer poznamo. Takrat se tudi zave- mo, da nas bodo počasi zapustili in odšli svojo pot, kar spremljajo mešani občutki žalosti in veselja,« meni profesorica Metka Rems Pilko.Modni utrip in »kotiljonček,« ki združuje Kaj pa zadolžitve dijakov? No, kot kaže, so očitno samo prijetne. Z organizacijo plesa si večini ni treba beliti glave, plesne vaje imajo radi vsi, dekleta pa tudi prav rada poskrbijo za obleko, čevlje, pričesko in ličila. Profesorice so nam zaupale, da so si obleke v času svojega šolanja kupovale v Italiji, Avstriji ali Ljubljani, še pogosteje pa so jih dale sešiti šiviljam. »Sama sem si zamislila kroj, z mamino pomočjo sem izbrala blago, šivilja pa je obleko sešila,« nam je povedala profesorica Ana Lavbič. Tudi čevlje so večinoma kupovale v tujini, čeprav, kot kaže, niso bili tako zelo pomembni: »Čevlje s petko smo imele v uradnem delu, potem smo bile celo bose,« nam je zaupala profesorica Damjana Re- bek. Za ličila in pričesko so včasih poskrbele frizerke in kozmetičarke, drugič pa kar spretne roke dijakinj, ki so si pri urejanju za ples po- magale. Fantje pri izbiri obleke nimajo večjih težav, za dekleta pa je to pravi projekt, prijeten in lahko tudi stresen. O obleki začnejo razmišljati že nekaj mesecev pred plesom. Listajo po spletnih katalogih in si ustvarijo podobo svoje plesne obleke, ki jo nato kupijo, si jo izposodijo ali na- ročijo pri šivilji. Obleke so usklajene z modnimi smernicami in izražajo edinstvenost posame- znice. Cene maturantskih oblek so običajno od sto do tristo evrov. Profesorica Dušanka Veronek nam je zaupala prav posebno anekdoto s svojega maturantskega plesa. Dekle je imelo, kot vsa ostala dekleta, tri »kotiljončke« oziroma šopke, ki jih je podarilo trem moškim. Poleg prvega, ki ga je podarilo očetu, in drugega, ki ga je podarilo soplesalcu, je s tretjim razveselilo sošolca. Anekdota ima pravljični konec – zdaj sta poročena. Sicer je tudi povedala, da se sošolec tega dogodka po poroki ni spomnil, a nič zato. Nauk ostaja: »koti-ljončki« imajo sporočilo, ki seže dlje od zgolj okrasa na suknjiču. Soplesalci Na naši gimnaziji je kljub športnemu oddel- ku občutno več deklet kot fantov. Je plesalca torej težko najti? Izkazalo se je, da se znajo dekleta s to težavo kar dobro spopasti. So- plesalce si poiščejo v sosednjih šolah ali med znanci, pari večinoma plešejo skupaj. Po dru- gi strani to pomeni, da tudi fantje pripeljejo svoja dekleta iz drugih šol. In smo spet pri istem številčnem razmerju med spoloma kot na začetku. A vendar se na koncu dneva vsak maturant zadovoljno vrti po polni dvorani s svojim soplesalcem oziroma soplesalko, ma-tematika gor ali dol. V pričakovanju plesa Letošnji ples bo 4. februarja. Kako se nanj pripravljajo letošnji maturanti? Kdo je povabil koga na ples? Nejc Aristovnik pravi, da ga urejanje deklet za ples prav nič ne moti in da je bil kot pravi kavalir on tisti, ki je svojo soplesalko povabil na ples. Tudi Anastasia Carai ni imela težav z iskanjem soplesalca, saj pleše s svojim fantom. Strinja se sicer s trditvijo, da znajo biti fantje praviloma lese- ni, vendar pravi, da to za njenega izbranca ne velja. Ker smo imeli možnost biti prisotni na vajah, lahko potrdimo, da je pri presoji ni zaslepila ljubezen in da tudi drugi fantje letošnje generacije plešejo dobro. Vzdušje na vajah v Celjskem domu je bilo sproščeno, pod vodstvom Alojza Fideja pa se je čreda razposajenih dijakov uredila v lične vrste za četvorko, blues in čačača; radoživo klepetanje je potihnilo ob zvokih klasične in popularne glasbe. Kljub vsem šalam na začetku letošnji pari očitno vedo, kaj početi na plesišču. Ker je maturanski ples že skoraj tu, je bila to ena zadnjih rednih vaj pred intenzivnimi treningi. »Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus …« Tako pravi himna evropskih gimnazij in univerz, ki sledi devetsto let stari evropski tra- diciji in izvira z Univerze v Bolonji. V njenem slovesnem zvenu se skriva še mnogo več kot le poklon sleherni gimnaziji in njenim zapo- slenim. Posvečena je namreč tudi lahkotnemu norčevanju iz študentskega življenja, ki čaka maturante, in minljivosti življenja, ki jo čuti vsak od nas. Torej zaključimo v njenih verzih, saj bodo tako svoje srednješolsko izobraže- vanje končale tudi polne dvorane bodočih študentov. Veselimo torej se, mlada nam je duša … LARA BEZGOVŠEK, NIKA GRADIŠEKV I. gimnaziji v Celju se pripravljamo na maturantski ples 35 Št. 3, 19. januar 2017 Tokrat sem v nakupovalno košarico postavila mleto goveje meso, cheddar, papriko, paradižnik, rdečo čebulo, hambur-ško slanino in ameriške kruhove bombete, pri čemer sem potrebovala še jajce, drobtine, moko, pecilni pra- šek, balzamični kis, kečap, majonezo in gorčico, sol ter poper. potrebovala še jajce, drobtine, moko, pecilni pra- šek, balzamični kis, kečap, majonezo in gorčico, sol KULINARIKA EVINA KUH'NA EVINA KUH'NA Nekdanja hrana za reveže danes trend Hamburger ima še vedno sloves hitro pripravljene, nezdrave in manjvredne hrane, namenjene tistim, ki si jastoga ali podobno družbeno visoko uvrščene hrane ne morejo privoščiti. Zato je sprva postalo nekoliko smešno, ko smo v dobrih restavracijah začeli srečevati gurmanske hamburgerje. Večina ljudi burgerje še vedno pove- zuje s katero od verig s hitro prehrano. A kot lahko preberemo v spletni učilnici eGradiva, kjer so zbrana prosto dostopna iz- obraževalna e-gradiva z različnih predmetnih področij, njihov obstoj sega daleč v zgodovino. V času srednjega veka naj bi Tatari, ljudstvo iz centralne Azije, govedino postavili pod sedlo, na katerem so jezdili. Tako so meso zmehčali in ga pripravili za uživanje. Stoletja kasneje so nemški migranti iz hamburškega pristanišča t. i. ham- burger prenesli v Ameriko. Jed se je sunkovito širila na sejmih, kot pričajo nekateri viri, pa naj bi bil prvi hamburger postrežen leta 1904 na sejmu v St. Louisu kot sendvič s kuhano govedino, zvit v rolo. Množično pripravo jedi je dvajset let kasneje pospešila veriga restavracij, imenovana White Castle (Beli grad), kjer so ponu- jali mini hamburgerje za pet centov. Leta 1940 se je v zgodbo vključil McDonald’s s svojo prvo restavracijo v Kaliforniji. Če so torej hamburgerji nekoč stali pet centov, so danes postali kulinarični trend in v skladu s tem je zrasla tudi nji-hova cena. In če si hrane, ki je nekoč veljala za eno najcenejših, ne želi- te privoščiti v restavraciji, sledite mojemu receptu za hambur- gerje, ob katerih bi uživala celo Richard in Maurice McDonald. Sprehod med trgovskimi policamiGoveje pleskaviceKaramelizirana čebula z balzamičnim kisomGurmanski hamburgerji OCENA Priprava: enostavno, a postrezite še toplo Okus: gurmanskiEnostavno, hitro in z malo domišljije je lahko jed vsakič malo drugačna. Vsekakor sem k svojemu dosedanjemu (skromnemu) kuharskemu znanju dodala izvrstno ka- ramelizirano čebulo v balza- mičnem kisu. Prav tako bom še večkrat naredila čebulne obročke z omakami, lahko tudi namesto suhega slane- ga peciva, kot so tortilje čips.Omaka Zelenjava Čebulni obročki Moja kuhinja Postrežba Vsekakor je neprecenljiva dodana vrednost vsakega ham- burgerja karamelizirana čebula. To narežemo in jo na nizki temperaturi pražimo 15 minut. Ne sme porjaveti, mora se le zmehčati. Nato jo pokapljamo z žlico balzamičnega kisa in potresemo s pol žlice sladkorja. Na nizki temperaturi jo spet pražimo 15 minut in ne dovolimo, da porjavi. Namig: karamelizirana čebula z balzamičnim kisom se prileže k mesu ali pire krompirju.Namig: čebula, ki je pred rezanjem približno pol ure v hladilniku ali mrzli vodi, v nas sproži manj čustev. Ko pripravljamo pleskavice, mletega mesa nikoli ne potla-čimo! Meso je treba obliko-vati nežno, brez stiskanja in tlačenja, saj le tako ostane sočno. Pleskavice so še posebej okusne, če meso ni »skozi« pečeno. Takšno je še bolj sočno. Fotografija prikazuje debelino pleskavic, ki niso potlačene. Namig: goveje mleto meso je dražje od svinjskega. Zato trgovci slednjega radi primešajo med goveje. Dobro je, da smo pozorni, ko prodajalec tehta meso, da ne dodaja svinjine. Prevaro opazimo po različnih barvah v meša- nici. Meni so takšno »goveje mleto meso z dodatkom« postregli pri enem od slovenskih tr- govcev.Pri tem nisem posebej zaple-tala. Enostavno sem po okusu zmešala majonezo, gorčico in malo kečapa ter dodala še malo tabaska. Naslednjič bom vsekakor dodala še malo naribane kumare. Zelenjavo sem narezala proti koncu, saj mora biti čvrsta in sve- ža. V gurmanski hamburger sem dodala paradižnik, papriko, list ze- lene solate in malo sveže rdeče čebule. opazimo po različnih barvah v meša- nici. Meni so takšno »goveje mleto papriko, list ze- lene solate in malo sveže rdeče čebule. Maso za čebulne obročke sem pripra-vila prej. V olje sem čebulo, namočeno v maso, dala tik pred postrežbo hrane. Zares okusni obročki so sveže pečeni in še topli. Najprej sem presejala 50 gramov moke, ji dodala dve žlici drobtin, razžvrkljano soljeno jajce, pol žličke pecilnega pra-ška, žličko sladkorja, deciliter mleka in malo popra. Vse skupaj sem dobro pre- mešala, da zmes ni imela grudic. Čebulne obročke sem namočila v maso in jih položila v vroče olje. Zlatorjavi so postali manj kot v minuti, odcedila sem jih na papirnatih prtičkih in jih položila v hamburgerje.Namig: čebul- ni obročki in kisla sme- tana so lahko tudi odlična priloga drugi hrani. Hamburgerje sem želela postre- či na leseni deski, vanjo pa zapi- čiti nož, na katerega bi nataknila nekaj čebulnih obročkov. Ker sem slednje spekla prezgodaj in so se v tem času že ohladili, sem hamburgerje postregla kar na krožnikih. Vsekakor ideja za postrežbo ostaja.Kruhove bombetke sem narahlo popekla v ponvi, kjer sem pe- kla pleskavice. Nanje sem pred koncem pečenja položila še re- zine cheddarja, da se je stopil.Čeprav je jed več kot enostav- na, je zares dobra še vroča, predvsem čebulni obročki. Sama sem med popečene kruhove bombetke zložila ka-ramelizirano čebulo, sre-dnje pečeno pleskavico s stopljenim sirom, popečeno slanino, paradižnik in papriko ter list solate, na zelenjavo pa sem nakapljala bučno olje, ki ga naravnost obožujem. Doda-la sem še pripravljeno omako, malo sveže čebule in čebulne obročke. Sestavine sem zlaga-la izmenično, eno toplo in eno hladno. 36 Št. 3, 19. januar 2017 REPORTAŽA »Šššc izza ovinka …« Šolarji, na smuči! »Pravi smučar je odgovoren smučar,« je povedal Alojz Sladič, višji policijski inšpektor iz Gene- ralne policijske uprave. Policisti so otroke na Rogli v okviru akcije učili o varnostnih predpisih na smučišču. Sicer se je v letošnji smučarski sezoni doslej na smu- čiščih zgodilo že pet nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, kar je še en pokazatelj, da je treba ves čas opozarjati na elemente varnosti, je prepričan Sladič. Smučar se mora vesti odgovorno, upoštevati mora mednarodna FIS-pravila in na- vodila upravljalcev smučišč ter policistov. Hitrost smučanja je treba prilagoditi, pred smuča- njem se je nujno treba ogreti in ne pretiravati, temveč smučati, dokler telo še ni preveč utrujeno.Ambasador projekta Jure Košir je ponosno opazoval razposajene otroke na snegu, saj se je zavedal, da je tudi sam zaslužen za to, da se lahko vsako leto brezplačno priučijo osnov smučanja. A kot je po-vedal, sam ni le ambasador alpskega smučanja, temveč ambasador športa nasploh: »Sem zagovornik gibanja, menim, da se morajo otroci veliko gibati in veliko časa preživeti na prostem. Četudi so temperature takšne kot danes.« Košir je prepričan, da se s športom vedno lahko ogrejemo. Ponotranjiti pa bi morali tudi življenje z naravo in v njej, kot se za podalpsko državico spodobi. Košir bi sicer bil vesel, če bi projekt Šolar na smuči sofi nancirala tudi država, torej ministrstvo za šolstvo, saj ga ni enostavno pripraviti. »Včasih je bilo smučanje del izobraževalnega programa v okviru šole v naravi. Danes to ni več obvezno. Majhna ekipa se torej trudi, da to v čim večji meri nadomesti. To želijo ponuditi predvsem tistim, ki ne morejo smučati za domačo hišo ali jim starši zaradi socialne situacije smučanja ne morejo omogočiti, da spoznajo vsaj osnove tega prekrasnega športa.« Minuli ponedeljek so smučišče na Rogli »zavzeli« četrto- in petošolci osnov- nih šol. Te so svoje učence pripeljale na dogodek Šolar na smučeh. V akciji Šolar na smuči sodelujejo otroci četrtih in Otroke so zabavale tudi maskote Smučanje je zabavno/uni00A0…, dokler je tudi varno!petih razredov osnovnih šol. Namen je vzbuditi ljubezen do tega zimskega športa, ki ga vedno več staršev svojim otrokom ne more zagotoviti. Da bi otroci spoznali osnove smučanja, smučarski centri Krvavec, Rogla, Mariborsko Pohorje, Vogel in Cerkno s Smučarsko zvezo Slovenije, z Zavodom za šport Repu- Temperature niso bile problemblike Slovenije Planica in s policijo že tretje leto zapo- red organizirajo brezplačno smučarsko izkušnjo. V za- dnjih dveh letih so organiza- torji smučanje z inštruktorji zagotovili štiri tisoč otrokom, le letos 2.500. Akcijo podpi- ra ministrica za šolstvo, zna- nost in šport Maja Makovec Brenčič, častni pokrovitelj je predsednik republike Borut Pahor. Ambasador projekta je nekdanji slovenski smučar Jure Košir, ki se je nadebu-dnim smučarjem minuli po- nedeljek pridružil na Rogli. Otroci so se razveselili tudi deskarja na snegu Roka Marguča. EVA POPOVIČ Foto: GrupA ANKETA: Aleks Ristič: »Tudi jaz pri- hajam iz OŠ Zreče in sem bil tukaj že lani. Tukaj mi je vse zelo všeč, najraje pa se vozim z žičnico. Letos so tukaj dru- gi učitelji kot lani, sicer pa je bolj kot ne isto. Ker drugače ne smučam, je to moja edina priložnost, zato res uživam!« Jernej Fijavž: »Jaz obisku- jem OŠ Zreče in sem s šolo že bil tukaj. Doma smučam ve- likokrat, sem ne prihajamo. Najbolj mi je všeč Uniorček (otroška proga na Rogli, op. p.), kjer se lahko spuščamo in tudi drugače zabavamo.«Žanet Bizjak: »Prihajam iz III. OŠ Celje in sem tukaj pr- vič. Najbolj sta mi všeč vlečni- ca in spuščanje po hribu, naj- težje pa je smučati po ovinkih. Ne smučam s starši, zato sem zelo vesela, da se lahko tukaj učim. Ampak bom poskušala prepričati starše, da bi lahko hodili ob sobotah. Sicer pa mi gre smučanje že ›ful‹ dobro.«Zara Bičenič: »Obiskujem peti razred v OŠ Zreče. S šolo smo se akcije Šolar na smuči udeležili že lani, je pa letos tukaj veliko več otrok. Naj- bolj všeč mi je, da se lahko učim smučati, ker mi še ne gre posebej dobro. S starši ne smučam in je to bolj ali manj edina priložnost zame.«Neja Meštrov: »Tukaj sem že bila, zelo lepo je poskrbljeno, še posebej mi je všeč, ker ima-mo učitelje smučanja. Tudi si-cer smučam, ravno včeraj sem bila na Celjski koči. Najbolj mi je všeč, ko sem na žičnici in se moram pognati na progo … ve- dno me je malo strah, da bom padla, ampak je zakon! Super je tudi, ker je tukaj Jure Košir, in upam, da nam bo povedal, kako se je naučil vseh teh tri-kov na smučkah.« »Nikoli se ne smemo prece- njevati ali podcenjevati svoje utrujenosti. Pomembno je tudi primerno ustavljanje ob strani proge. Zaradi ustavljanja na nepreglednih delih proge pod previsi največkrat prihaja do trkov ali naletov in s tem do najhujših nesreč,« je pouda- ril višji policijski inšpektor iz Generalne policijske uprave Alojz Sladič. 37 Št. 3, 19. januar 2017 REPORTAŽA Rokomet je »fajn« V enem dnevu najmlajši rokometaši in rokometašice skupaj odigrali 71 tekem Minuli konec tedna je bilo v Žalcu 1. odprto prvenstvo v rokometu za najmlajše, ki ga je organizator, domači Ro- kometni klub Zelene doline, poimenoval turnir Oki doki. Za žogami se je podilo več kot tristo otrok. Nastopilo je 32 slovenskih ekip, poleg njih je tekmovala tudi ena hrva- ška. S trenerji, spremljevalci, starši in z drugimi obiskoval- ci se je na polnih tribunah in v telovadnici tako v soboto iz- menjalo približno tisoč ljudi. Organizacija tako množične- ga dogodka je zelo zahtevna, priznava vodja turnirja in tre- ner mlajših selekcij žalskega kluba Jernej Rantah. »Pripra- ve na turnir so bile kar dolge in obsežne. Pri izvedbi je sodelo-valo sedemdeset ljudi, članov našega kluba – od vodstva, strokovnega štaba do igralk.« V Žalcu, kjer so se tovrstnega dogodka spomnili in ga ob pomoči glavnega pokrovitelja kluba tudi izvedli, so veseli, da je bil odziv že ob krstni izvedbi izjemen. »Seveda bomo sku- šali turnir vsako leto nadgraje-vati,« pravi Rantah. Množično rokometno srečanje naj bi v Žalcu postalo tra- dicionalno.o pomenu športnega udejstvo- vanja otrok in mladih povedal Rantah. Klubi v sodelova- nju s starši Poleg trenerjev, ki so pri spoznavanju športne panoge eni najpomembnejših, imajo pri vzgoji mladih športnikov in športnic zelo pomembno vlogo starši. »Še posebej v teh časih, ko klubom kronično primanjkuje denarja. Starši so tako tisti, ki otroke vozijo na treninge in tekme, pomagajo Rantah je zadovoljen tudi zaradi vedno boljše sodelova- nje s krovno rokometno zvezo, ki zadnja leta več pozornosti in tudi denarja namenja razvoju rokometnega podmladka tako pri fantih kot pri dekletih. Gle- de na to, da v Žalcu kraljuje predvsem ženski rokomet, so veseli predvsem tega, da imajo tudi dekleta v slovenskem ro-kometu »več besede«. Šola za življenje Medtem ko žalske igralke mlajših selekcij že nekaj let krojijo sam državni vrh, se članska ekipa ves čas giblje tik pod njim. A v Žalcu veljajo za enega osrednjih centrov za ra-zvoj ženskega rokometa. Naj- večja težava za zdaj je osip ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo in kasneje na fakulteto. Ta- krat se mnoga dekleta odločijo za drugo, ne rokometno pot. »V klubu jih ves čas usmerja-mo in vzgajamo v duhu, da je najprej šola in nato rokomet oziroma da enega brez drugega ni,« pravi sogovornik. Športna vzgoja pri njih in pri drugih športnih panogah je pridobiva- nje znanja in veščin za življe- nje. Da postanejo odgovorni, samozavestni. Hkrati jim s športnimi ob- veznostmi pri- vzgajamo tudi delovne nava- de. Vse to jim bo v življenju enkrat koristilo. Vsi zagotovo ne bodo vrhunski športniki,« je pri nakupu opreme, pri orga- nizaciji priprav in tekmovanj. Skratka pri vsem. V klubu jim pripadnost povrnemo tako, da z njihovimi otroki strokovno delamo,« še pove Jernej Ran- tah. Ker so lahko starši kdaj v želji po prehitrem uspehu otro- ka v procesu treninga tudi mo- teči, so v Žalcu že pred časom sprejeli pravilo o starševskem navijanju. Ta se glasi: »Dragi starši, športno navijajte, nam pa pustite igrati rokomet.« LEA KOMERIČKI Foto: SHERPAOki doki (maskota turnirja, po kateri je rokometno srečanje v Žalcu dobilo ime) je mlade rokometaše in rokometašice ves čas spremljal in spodbujal. Tudi Oki doki ve, da brez športa ne gre.Domač klub je na turnirju nastopil s kar s štirimi ekipami. (Foto: RK Zelene doline)Prav vsi, ki so sodelovali na turnirju, so postali oki doki mini rokometaši in rokometašice. Za nastop so prejeli posebna priznanja. Tisti, ki so zasedli prva tri mesta v vsaki od tekmovalnih kategorij, so prejeli tudi medalje in posebne oki doki nagra- de. Posebej so bili nagrajeni tisti, ki so bili izbrani v najboljše peterke turnirja. Medalje in nagrade so podeljevali vodja strateškega marketinga v Mlekarni Celeia Darja Teržan, vodja progama šport v ZKŠT Žalec Matej Sitar, predsednik UO RK Zelene doline Žalec Jani Herodež in vodja tek- movanja Jernej Rantah. (Foto: RK Zelene doline) Iz malega zraste veliko. Morda bodo prav ti mladi obrazi čez leta ponosno nosili dres s slovenskim grbom in državo zastopali na največjih tekmovanjih. Znanje in borbenost ter neizmerna želja po uspehu, ki so jih minuli konec tedna mladi rokometaši, stari devet in deset let, prikazali v Žalcu, dokazujejo, da je Slovenija tudi dežela rokometa. 38 Št. 3, 19. januar 2017 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRERubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celjewww.kamra.si Pavel Basinski: Lev Tolstoj: Pobeg iz raja ALBUM S CELJSKEGAZbirka kipov šmarske Kalvarije v muzeju baroka (2) Župnik Matej Vrečer Župnik dr. Matej Vrečer (1702–1758), foto: Damjan Regoršek Koledovanje z Ofirovci in koledniki iz Laškega V Cankarjevem domu so pre - tekli teden odprli festival Tolstoj, iskalec resnice, z dokumentarno razstavo Lev Nikolajevič Tolstoj, ki prikazuje življenje in delo najve- čjega romanopisca vseh časov. V soboto bo prav tako v slovenskem hramu kulture premiera velike ko- produkcijske uprizoritve dramati- zacije Tolstojevega romana Vojna in mir (SNG Drama, MGL, CD), od jeseni 2017 do poletja 2018 pa bo kulturna izmenjava med Republi- ko Slovenijo in Rusko federacijo. Letošnje leto je nadvse primerno, da spet sežete po kakšni Tolstojevi klasiki. A če želite izvedeti kaj več o njegovem življenju, razmišljanju, je primerno obsežno branje doku- mentarnega romana Lev Tolstoj: Pobeg iz raja, delo avtorja Pavla Basinskega, ki se je pretekli teden prav tako mudil v Sloveniji. Ruski pisatelj in literarni kritik, ki je po izobrazbi filolog, piše ži- vljenjepise znanih ruskih pisateljev. Predvsem je svetovno zaslovel z bi- ografijo Leva Nikolajeviča Tolstoja, za katero je leta 2010 prejel najpre- stižnejšo rusko književno nagrado – veliko knjigo. Zakaj je zapustil ženo in otroke? V romanu se pisatelj sprašuje, kaj je »ruskega Budo« privedlo do tega, da je pri 82. letih zapustil posestvo Jasna Poljana? Ob tem je zapustil tudi dolgoletno ženo, ki mu je rodi-la trinajst otrok in večkrat prepisala njegova najobsežnejša dela. Zakaj je zapustil udobno življenje plemiča in umrl zaradi pljučnice na železniški postaji? Basinski se je želel osredotočiti na zadnje dni pisateljevega življenja, a da bi jih res dobro razumel, se je moral poglobiti v njegovo celotno življenje. »Najprej sem si jo zamislil samo kot knjigo o Tolstojevem od -Zadnji dnevi velikana ruske literature Župnik Matej Vrečer je po daljši bolezni umrl 6. maja 1758 v župnišču v Šmarju pri Jelšah. Tretji dan po smrti so ga slovesno po-kopali v prisotnosti petnajstih duhovnikov v kapeli pred škapulirskim oltarjem v domači župnijski cerkvi. Zaradi svojega velikega pre- moženja je leto pred smrtjo napisal testament. Priljubljeni romarski kraji Božji grobovi in Kalvarije – kapele s prizori Kristusovega trpljenja, so bili v prvi polovi - ci 18. stoletja v širšem avstrijskem prostoru najbolj priljubljeni romarski centri. Marijino župnijsko cerkev so romarji obiskovali pred- vsem na praznik Marijinega vnebovzetja, prav tako je bila zelo obiskana cerkev sv. Roka nad Šmarjem, ki je bila postavljena zaradi zaobljube v času kuge leta 1645. Vrečer je videl v povezavi teh dveh cerkva s podobami Kristusovega trpljenja veliko priložnost za poglabljanje verskega življenja romarjev in njihov množični obisk. Približno leta 1738 se je najprej lotil prenove cerkve sv. Roka in s tem ustvaril eno najlepših baročnih sakral-nih notranjosti na Slovenskem, leta 1745 pa je začel postavljati kalvarijske kapelice. Po smrti je Vrečer večji del svojega premoženja zapustil šmarski župnijski cerkvi. Želel je, da se postavi nov glavni oltar, ostali denar pa naj se naloži in nameni za vzdrževanje in obno-vo Kalvarije. Očitno se je zelo zavedal težave propadanja kapel. Pripravila: MATEJA ŽAGAR, Knjižnica Šmarje pri JelšahGraditelj Kalvarije v Šmarju pri Jelšah. Sloviti matematik in izdelovalec ur ter pred - vsem spreten gospodarstvenik, ki je v vsaki stvari našel priložnost za zaslužek in kopi- čenje premoženja. Prav zaradi njegovega gospodarnega odnosa se je do danes ohranil eden najkakovostnejših spomenikov baroč - ne celostne umetnine. Dr. Matej Vrečer se je rodil leta 1702 v števil - ni družini v vasi Šentjanž nad Štorami. Osnov - no izobrazbo je dobil v ruški latinski šoli, na-ziv doktor svobodnih umetnosti in filozofije je pridobil na graški univerzi, ki so jo vodili jezuiti. Tam je obiskoval tudi bogoslovni kurz in si pridobil naslov casista. Kljub kmečkemu rodu si je prislužil za- vidanja vredno premoženje, in sicer s pri- delovanjem in prodajo vina, z lemberško usnjarno in oljarno v Krajnčici, z miloščino, predvsem pa z izdelovanjem prenosnih sonč - nih ur, s katerimi je zaslovel po vsej Štajerski. Bil je tudi lastnik kmetije in polovične hube v Šmarju, svobodne kmetije v Krajnčici in koščka gozda. Leta 1726 je bil v Vidmu posvečen v ma - šnika in je najprej služboval v Novem mestu. hodu. Šlo naj bi za kroniko desetih dni, od njegovega odhoda iz Jasne Poljane do smrti v Astapovu. Ampak potem sem spoznal, da Tolstojevega odhoda ni mogoče razložiti brez nje- govega življenjepisa. In tako je nastal ta nenavaden življenjepis, napisan skozi prizmo njegovega odhoda in smrti v Astapovu. To se je zgodilo čisto intuitivno. Med pisanjem knjige sem ugotovil, da je mogoče Tolstojev življenjepis napisati tudi tako − zakaj ne,« je ob prvem obisku v Sloveniji povedal Basinski. Življenje z genijem povzročilo duševne stiske Pretežen del knjige predstavljata povzemanje zapiskov in nato avtor - jevo sklepanje o povezanosti razmi- šljanj. S pomočjo zapiskov in sklepanj poskuša razumeti Tolstojevo življenje od otroških let, razuzdane mladosti, poroke z veliko mlajšo Sofijo Andre- jevno do prvih razpok v družinski sreči in razkola med zakoncema. Prav temu zapletenemu razmerju je Basinski posvetil veliko strani. Po- skušal je razumeti Sofijine strahove in stiske življenja s tako priljubljenim in zapletenim človekom, kakršen je bil Lev Nikolajevič Tolstoj. Če je ime-la v večini biografij vlogo nevrotične ženske, jo Pobeg iz raja predstavi kot zapleteno osebnost, ki se je s svojo vlogo pisateljeve žene soočala po naj - boljših močeh. »Prav zares, kdo je bil žrtev? Ona, navadna ženska, katere poslanstvo je bilo, da služi geniju, ali on, genij, obsojen, da živi z navadno žensko? Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti z besedami,« se sprašuje v knjigi pisatelj, ker odgovor ni eno-staven. A življenje z genijem je imelo tudi boljše plati. »Njuno skupno ži - vljenje je bilo seveda zelo zapleteno, predvsem zato, ker je bil Tolstoj, kot je dobro povedal Maksim Gorki, ›naj- bolj zapleten človek 19. stoletja‹. Po drugi strani je bilo to življenje zelo zanimivo. Sofijo Andrejevno so ob - dajali takšni ljudje, kot so bili Turge- njev, Čehov, Repin, Fet in mnogi drugi izjemneži tistega časa. Dvomim, da bi si želela svojo usodo zamenjati za katero drugo,« je razložil pisatelj v enem od intervjujev. Precejšen del knjige Basinski po - sveti Četrtkovu, Tolstojevemu zalo- žniku, duhovnemu privržencu in najboljšemu prijatelju, tistemu tre- tjemu v ljubezenskem trikotniku. Četrtkov se je namreč izjemno netak - tno vmešaval v družinske zadeve in sčasoma postajal vedno bolj in bolj po avtorjevem mnenju Tolstojeva »duhovna žena«. BARBARA GRADIČ OSET Pavel Basinski (1961) je ruski pi - satelj, literarni kritik in zgodovinar ter pisec številnih biografij. Začel je kot literarni kritik in tudi nje - gova prva knjiga Zgodbe in obrazi (1993) je zbornik kritik in recenzij. Leta 1999 je dobil literarno nagra- do antibooker v kategoriji literarne kritike. Koledovanje pri Hohkrautovih v Brstniku leta 2011. Na fotografiji z leve Rudi Pavčnik, Martin Selič in Valentin Deželak. Foto: arhiv ZKD občine Laško MožnarV minulih dneh so imeli koledni - ki veliko dela in skrbi. Koledovanje je predstavljalo eno pomembnih šeg in navad v času med božičem in svečnico. Koledniki so obiskovali domačije po vaseh in mestih, imeli javne nastope, na katerih so prepe-vali pesmi in domačim ter obisko- valcem s posebnim voščilom voščili srečo, zdravje dobro letino in še kaj. Za opravljeno delo so, kot je navada pri vseh koledovanjih, tudi v tem primeru pričakovali darove. Namig zanje je že v voščilu, da se na kaj ne pozabi. Da je njihov prihod še bolj glasen in da je še bolj veselo, kot se za ta čas spodobi, imajo s sabo tudi kakšnega godca na harmoniki. Na ta način, kot sami pravijo, opravlja- jo in nadaljujejo enega pomembnih poslanstev iz davne preteklosti. V Laškem je prav s tem name - nom pred desetimi leti nastalo Kul - turno društvo Ofirovci in koledniki iz Laškega, zato bodo v naslednjih dneh počastili svoj prvi okrogli ju-bilej. Sicer pa v omenjenem dru - štvu poleg koledovanja med najpo- membnejše ustvarjanje uvrščajo t. i. »ofiranje«, zato so si nadeli tudi takšno ime. Trudijo se, da bi to bilo takšno, kot je bilo nekoč, ko ljudje niso praznovali svojega rojstnega dne, kakor dandanes, ampak god, saj rojstni dan za večino ni bil tako pomemben. Ob »ofiranju« so voščili »godovnjaku« za njegov praznik, da bi mu Bog naklonil še mnogo let sreče in zdravja. Ob tem se prepeva - li stare ljudske pesmi in napitnice. Nekateri člani društva se lahko pohvalijo tudi z bogatimi zbirkami predmetov, orodja in pripomočkov, ki so se nekoč uporabljali na pode- želju. Ena takšnih je zagotovo na Deželakovi domačiji v Laški vasi. Prispeval: Vlado Marot Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slove - nije – osebni spomini 20. st. Nato je bil nekaj let v Šentjurju pri Celju, leta 1734 pa je nastopil službo župnika v Zibiki. Za župnika v Šmarju pri Jelšah je bil imenovan 5. maja 1737 in je to službo opravljal polnih enaindvajset let, in sicer do svoje smrti. Kmalu je po celi Štajerski zaslovel kot izde - lovalec ur. Posebej se je proslavil s sončnimi urami, ki jih je leta 1745 izdelal za astronom- ski observatorij graške univerze, ki žal ni več ohranjen. Edina doslej znana prenosna sončna ura je ohranjena v urarskem muzeju v Wuppertalu. Brez dvoma je on izdelal sončno uro na južni steni desne hiše na domačiji pri Vrečerjevih. Njegova je najbrž še prenekatera sončna ura na Štajerskem. Viri: Mihael Napotnik: Križev pot ob bregu sv. Roka v Šmarju pri Jelšah, v Maribo - ru 1913. Ivan K. Vreže: Šmarje pri Jelšah, Šmarje 1923. Sergej Vrišer: Sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah, Maribor 1971. Muzej baroka Šmarje pri Jelšah, Šmarje pri Jel-šah 2015. Metoda Kemperl: Matej Vrečer, Šmarje pri Jelšah 2016. 39 Št. 3, 19. januar 2017 BRALCI POROČEVALCI PLANET TOPLIH NAPITKOV Celodnevne brezplačne degustacije kave, čaja in vroče čokolade • nastop skupine Kvatropirci • veliko tekmovanje v 'latte art' • nagradne igre• nagradno žrebanje »Osvoji sanjski avto« • otroške ustvarjalne delavniceCELJESOB I 21. 1. PLANET TUŠ CELJE Ob 17. uri: Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje NAGRADNO NAGRADNO NAGRADNO ŽREBANJE ŽREBANJE ŽREBANJE SANJSKI avto SANJSKI avto SANJSKI avto OSVOJI SVOJDijaka za odlično delo nagrajena s »fingerboardom« Nakup najsodobnejšega petosnega lesnoobdeloval- nega stroja CNC v Srednji šoli za gradbeništvo in va- rovanje okolja Šolskega centra Celje v za- četku leta 2016 je pomenil za šolo velik premik v izobraževa- nju na podro- čju obdelave lesa, lesenih zgradb, tesar- stva in obliko- vanja. V prvih mesecih delovanja stroja so dijaki, ki se izobražu- jejo v programu tesar, spoznavali delovanje stroja, izdelovali enostavne plo- skovne izreze in enostavne izdelke, ki jih sprogramirajo na računalniku obdeloval- nega stroja. Za zahtevnejšo obdelavo in izdelavo inova- tivni izdelkov, ki jih z zna- njem programiranja omogo-ča stroj, se je v tem obdobju izobraževalo več učiteljev. Z novimi znanji so novem- bra izdelali »fi ngerboard«, de- sko, ki jo obesiš na odprtino vrat ali nosilec in je namenje- »Fingerboard« sta prejela Tilen Pinter in Filip Bezovnik. četku leta 2016 je pomenil za šolo velik premik v izobraževa- nju na podro- delovanja stroja so dijaki, ki se izobražu- jejo v programu tesar, spoznavali delovanje stroja, na treningu športnih plezal- cev. Nekaj različnih oblik teh desk iz lesa programa gradbeni tehnik, za katere je šola pripravila nove vsebine oziroma nova pred- meta v delu predmetnika, ki ga lahko oblikuje šola. To sta predmeta lesena gradnja in izdelki ter arhitekturno risa- nje in oblikovanje, v okviru omenjenih predmetov pa je načrtovano tudi učenje pri- prave in izdelave inovativnih lesenih izdelkov. V šoli se še niso odločili, ali bodo »fi ngerboard« tudi pro- dajali ali bo to le njihov pro-mocijski izdelek. Prva izdelka so v zahvalo za odlično delo v šoli podarili svojima uspe- šnima maturantoma Tilnu Pinterju, ki se izobražuje v programu okoljevarstveni tehnik, in Filipu Bezovniku, ki se izobražuje v programu gradbeni tehnik. IP izde- lujejo v tu- jini, v Sloveniji pa trenutno še ne. Plezalni vadbeni pripomoček so dijaki naredili iz lepljenega lipovega lesa, ki je prijazen za blazini- ce prstov. V »fi ngerboardu« so številne odprtine različnih dolžin, globin, poševne, za- okrožene, kar je za trening plezalcev zahtevnejše. Z iz- delavo in s programiranjem so učitelji pridobili najzah-tevnejša znanja za delo s CNC-strojem, ki ga bodo lahko uspešno posredovali dijakom, ki se izobražujejo za poklic tesar, in dijakom 40 Št. 3, 19. januar 2017 BRALCI POROČEVALCI Beseda kultura izvira iz latinske be - sede cultura, kar pomeni gojiti. S tem daje preprost odgovor na vsa vpraša- nja o kulturi – kultura mora biti goje - na na širnih pašnikih neskončnosti. V teh dneh se bodo po vsej deželici na sončni strani Alp vrstile kulturne ceremonije intelektualne smetane in vseh tistih, ki jim pač pritiče, da mo- rajo sedeti ob slovenski zastavi, napol prespati vsebinski program in vstati ob začetnih taktih tiste pesmi, ki se bolj zabavno poje ob zasneženi po- krajini uspehov naših športnih gazel in jastrebov. Med njimi so seveda tudi malo starejši gospodje, ki so igrali po-membno vlogo v dejanjih, ki so zasta-vo pripeljala v stare kulturne domove vaških krajev. Ti glasno cmokljajo ob sodobnejši recitaciji znanih ali manj znanih avtorjev, za katere so nazadnje slišali v času osnovne šole. Ob tej pri- ložnosti bi raje prisluhnili kakšnemu bolj znanemu napevu domovini, ki ga odlično izvede cerkveni pevski zbor ali komorni sestav starejših občanov … Je res kultura neke države le ljubezen do domovine in naroda?Ne želim metati slabe luči na to vejo kulture, ki je zagotovo ena najpomemb - nejših, ali celo na tiste, ki so pripomogli k nastanku države, ki dandanes (bolj ali manj) omogoča ustvarjanje v kulturnih krogih, a vendar imamo letno dva ura- dna praznika, kamor sodijo takšne hval- nice Sloveniji. Čemu bi torej sodile še na dan vseh kulturnikov »kokošje« dežele? Na ta dan je umrla žareča zvezda slovenstva 19. stoletja, ki je slovensko literaturo (in s tem tudi kulturo) pone-sla nekaj stopnic višje. Nujno je treba pustiti kulturi prosto pot v svobodo. Kultura je namreč z nami še iz časov, ko Slovenija ni bila samostojna država, ter tudi (najverjetneje) bo, ko morda naše dežele ne bo več. Kultura omogoča naš obstoj. Ali pa naš obstoj povzroča na- stanek kulture? Ni pomembno. Kultura je hrana naši kokoški. Kako pa bomo omogočili svobodno pot kulturi? Z zatiranjem mladih zago-tovo ne. Prav tako ne s predalčkanjem kulture oziroma umetnosti. Kako bomo pripomogli k razvoju kulture, če bomo mladim prepovedovali branje in ustvarjanje umetnosti, ki je mogoče »preodrasla«? Nekatere naše knjižnice mladim ne dovoljujejo izposoje knjig, ki prejmejo znak kakovosti otroških in mladinskih knjig (zlata hruška), saj so jih vrle knjižničarke označile za odraslo literaturo. Se bomo morda posmehova - li starejšim, če bodo prebirali otroške pravljice? Kultura je povsod okrog nas in nas svobodno obdaja – brez žičnate mrežice za rešetko, kjer leti koruza v kokošnjak. Rad bi pozval vse, ki mogoče niste navdušeni nad takšno »abstraktno« kul - turno umetnostjo, da ste vsaj strpni do nje ali raje ostanete doma ter ne motite tistih, ki bi radi ob kulturni prireditvi v teh dneh uživali. Pri nas namreč ni neskončno možnosti za to, ker kokoš nahranimo le nekajkrat. Je pa koruza zato slajša, saj je z domače njive. Pa lahko kokoška sploh goji kulturo ali ravno kokoško gojijo drugi? Za kul- turo moraš imeti »jajca«. Do takrat pa naj kulturno zapuščino in sodobnost sodi le ko-ko-kopitar! ALJAŽ PRIMOŽIČ, 1. letnik Gimnazije Celje – Center Foto: arhiv NT (SHERPA)Ko-ko-kultura naše kokoške - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje – Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promo- cijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje – 10% popust velja za storitve - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knji- garna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe, razen na nove knjige. - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brez- plačno. - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Ce- lje - 10% popust - Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 15% popust na njihove storitve in blago.- OPTIKA TERŽAN Marjan s.p., Mariborska 54, Celje, tel.03/491- 38-00. 10 % popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (po- pusti se ne seštevajo) - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje – 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČI-ŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Ce-lje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698- 283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. izposoja kolesa 1+1 GRA TIS Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici Pomagali do srečnega konca Pod vrhom Kunigunde sta se konec tedna izgubila prikupna kužka. Z veseljem smo fotografijo izgubljenih kosmatincev prek družbenega omrežja Facebook posre-dovali med naše sledilce in tako pripomogli k srečnemu koncu – lastnika sta našla svoja ljubljenčka.Tudi vi iščete svojega ljubljenčka ali pa ste opazili kakšnega, ki tava oko-li? Pišite na našo FB-stran, z veseljem bomo priskočili na pomoč. Kajuhovec prvi v Sloveniji Dijak I. gimnazije v Celju Luka Horjak je na državnem tekmovanju v računalniškem razmišljanju in pismenosti Bober dosegel zlato priznanje in prvo mesto v Sloveniji. Gimnazijska ekipa je štela tri tekmovalce. Tekmovanje je bilo v soboto, 14. januarja, na Fakulteti za elektrotehniko, računal- ništvo in informatiko – FERI. NP Ekipa z Luko Horjakom (na sredini) 41 Št. 3, 19. januar 2017 BRALCI POROČEVALCI Ker je Pohod na Govško brdo tradicionalen, se tra- diciji ni mogoče in ne sme izogniti. V nedeljo, 8. janu- arja, je Planinsko društvo Laško izvedlo že 27. pohod na Govško brdo. Tradicionalno postaja tudi vreme, saj nas je v zgodnjih jutranjih urah pričakalo ra- hlo sneženje, ki se je nato še okrepilo. Snežna kulisa je naredila pravi zimski po- hod, kakršen naj bi bil ob začetku leta. Zjutraj ob od- Zlatoporočenca Marta in Franci Uratnik Marta in Franci Uratnik iz Grč v KS Šempeter v Savinjski dolini sta tik pred novim letom praznovala petdeset let sku- pnega življenja. Civilni obred je bil na gradu Komenda, opra- vil ga je podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. Cerkveni obred je bil v župnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli. Z zlato poročno mašo ga je opravil polzelski župnik Jože Kovačec. Zlatoporočenca Marto in Francija poznajo v Savinjski dolini kot izredno prizadevna na številnih področjih kulturnega in družabnega življenja. Franci je po poklicu mehanik, ki je svojo poklicno pot začel v Sipu Šempeter. Marta je po končani eko-nomski šoli delala v Kil Liboje, nato je delala v Grantu Polzela in nazadnje v Domu Nine Pokorn na Grmovju. Oba sta se upokojila v svojem zasebnem podjetju, v katerem sta prodajala in popravljala drobno kmetijsko mehanizacijo. Franci je svoje znanje požrtvovalno prenašal na prihodnje mehanike, saj je kot vodja delavnice imel za to veliko priložnosti. Njuno delo nadaljujeta sin Aleš in hči Bojana. Ob številnih obveznostih je Franci enajsto leto predsednik Gobarsko-mikološkega društva Polzela, kot zavzet gobar pa svoje znanje o gobah nesebično deli z drugimi na raznih kuharskih tečajih in predavanjih. Še posebej slastne so eno-lončnice, ki jih z Marto kuhata v velikih količinah ob raznih sejmih in srečanjih. Kot član dramske sekcije KUD Polzela je zaigral več deset likov, ki so si jih gledalci zapomnili prav po njegovi uprizoritvi, Savinjčani pa ga poznajo tudi kot Miklav-ža, Božička ali dedka Mraza, ki s svojim prihodom polepšajo otrokom prednovoletni čas. Kot zlatoporočenca so ju zato s številnimi dobrimi željami in različnimi pozornostmi mnogi počastili ob tem prazniku. Marta in Franci sta svojo zakonsko pot začela v Zabukovici, nato sta si v Parižljah zgradila lep dom, ki sta ga pozneje z delavnico vred prepustila otrokoma, sama pa sta si novo do-movanje zgradila v Grčah v KS Šempeter v Savinjski dolini, kjer ju radi obiskujejo tudi vnuki Rok, Urh in Luka. TT Pohod na Govško brdo hodu iz Laškega nas je bilo tradicionalno število poho- dnikov, ne veliko, a tudi ne malo, nato se nam jih je med potjo pridružilo še kar lepo število, tako da je bil Dom na Govcah pošteno poln. Sneg ni preprečil obiska na konč- nem cilju – Govškem brdu. Ni bilo enostavno, ampak je šlo in ob vrnitvi na lovski dom je zardela lica še bolj pordečil dober domač čaj. Prijetno je bilo slišati dobro- došlico prijaznega najemni-ka, ki nam je omogočil, da smo se za zaključek pohoda zbrali v domu. Zaključek je bil v znamenju imenitnega nastopa pevskega zbora iz Sedraža in podelitve nagrad najbolj pogostim obiskoval- cem Govškega brda v letu 2016. Ti so: Alenka Prašnikar – 604 obiski, Martina Dernov- šek – 395 obiskov, Fanika Ka- menšek – 331 obiskov, Avgust Ukman – 172 obiskov, Anton Brečko – 120 obiskov in Stane Jakopič – 117 obiskov. Ne moremo drugače, kot da znova ponovimo, da je bila iz- vedba pohoda uspešna tako kot že vrsto let, zato se zahva- ljujemo vodniku Planinskega društva Laško Tonetu Šterba- nu in vsem, ki so prispevali darila: Pivovarni Laško Union, Thermani Laško, Gostinstvu Čater Marija Gradec, Instala- cijam Maček Zgornja Rečica, podjetju AGM Nemec Sedraž, Gostinstvu Hochkraut Tre- merje, podjetju EEA Medved Laško in oskrbniku doma. Seveda pa brez pohodnikov ni pohoda, tako da zvestim pohodnikom in tistim, ki se na novo pridružijo, še poseb-na zahvala. ZDENKA PEŠEC, predsednica PD Laško 42 Št. 3, 19. januar 2017 VRTNARIMO V zadnjem času kakteje in sočnice vedno bolj pridobi- vajo veljavo, kar dokazujejo hortikulturne razstave doma in v tujini. So izjemno zani- mivih oblik, velikosti, raznih barv in struktur. Običajno cvetijo le kratek čas z izje-mnimi cvetovi, medtem ko druge cvetijo nekoliko daljši čas in oblikujejo nepozabne cvetove. Večina kaktej in sočnic izvi- ra s puščavskih območij južnih delov Srednje in Južne Ame- rike, kjer zelo malo dežuje in kjer so izjemno velika tem-peraturna nihanja. Najdemo jih kot epifi tne rastline, kar pomeni, da rastejo na drugih rastlinah. Sočnice rastejo na večjem številu rastišč po vsem svetu; do danes so odkrili že dvajset različnih družin z izre- dno biotsko pestrostjo. Tudi pri nas najdemo naravna rastišča sočnic, med njimi je najbolj znam juvanov netresek ali Sempervivum juvanii, ki uspe- va na skalnih stenah prisojne strani Donačke gore, ki je v Sloveniji edino Kakteje in sočnice na domačem vrtu Do denarja Ne morete si niti predsta- vljati, kako sva s fotografom zastrigla z ušesi oni dan v paviljonu kaktej, ko nama je gostiteljica pokazala čudo- vito obrezano drevo denarja. Da takšna rastlina obstaja, se meni, zapriseženi vrtnar- ki, do tega dne niti sanjalo ni. Spet se je potrdil rek, da več kot mislim, da vem, manj dejansko vem. Ta čudovita krasula me je že tam, blizu Rogaške Slatine, spominjala na eno zelo podobno rastlino, ki jo imam tudi doma. V času praznikov sem jo premesti- la na bolj odročen kraj, ker je njeno mesto v domači je-dilnici zavzel eden nepogre- šljivih božično-novoletnih okrasnih elementov. Ob prihodu domov sem seveda najprej preverila, ali je to res, da imamo tudi pri nas doma drevo denarja. In res. Seveda ga imamo. Že čez dva dni sem zorganizirala obvezno pospravljanje vse praznične krame, ki jo de- cembra navlečemo po vsej hiši. Z namenom, da dreve-su denarja namenim nazaj tisto lepo, častno mesto. Ker če že drevo denarja imamo, je treba z njim ravnati lepo in spoštljivo. Tu skesano priznam, da se je decembra družinski proračun krčil obratno sorazmerno s pribli- ževanjem praznikov. Ni ču- dno, če pa sem vendar tega zelenega prinašalca denarja prestavila v največje hišno zakotje. Nega te rastline, je po- vedala strokovnjakinja, ni težavna. Zalivaš po potrebi. Sicer ne bi smelo iti veliko narobe. To bom že zmogla. In če bo na ta način premo sorazmerno s skrbjo za »dre- vo« raslo tudi proračunsko stanje, sem zmagala. Tako sem mislila do tre- nutka, ko sem po naključju odkrila neko spletno stran, kjer ne manjka nasvetov, kam je treba to rastlino de- jansko postaviti, če želiš, da »deluje«. Na primer: drevo postavite v tisti del stanova- nja, ki simbolizira bogastvo. Če sodim po obilju otrok pri hiši, bi bila to spalnica. Po- staviti bi jo bilo treba v zgor- nji levi kot. Levo gledano od česa, tega nasvet ne pove. Namesto tega se nadaljuje v smeri, da četudi vam sve-tujejo, da rastlino postavite v nek prostor, pri čemer vam zdrava kmečka pamet daje vedeti, da v njem ne more uspevati nobena rastlina, jo postavite tja, kjer vi menite, da bo za njo najbolj ugodno. Prav, pa naj raje ostane, kjer je. Mene bogati že vedenje, da se ta lepa lončnica ime- nuje drevo denarja. Četudi ga tam nikakor ne pobiram. 19. ČE korenina 20. PE korenina 21. SO cvet 22. NE list 23. PO list 24. TO list 25. SR plodČas za presajanje je do 25. januarja ob 12. uri. Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priroč- nika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne- skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. Greda prezimno trdnih kaktej v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Sempervivum juvanii – juvanov netreskznano nahajališče. Ljudje ga poznamo tudi pod imenom uhec, ker ima zdravilno moč pri vnetih ušesih. Dvignjena greda v domačem vrtu V zmerno toplih podnebjih večino kaktusov in sočnic gojimo v posodah in jih v poznem jesenskem času pre- nesemo v hladna prezimova-lišča. Izziv na domačem vrtu lahko predstavlja zasaditev s prezimno trdnimi kaktejami in sočnicami, ki dopolnjujejo obstoječo hortikulturno ure-ditev. V ta namen so najbolj uporabne nekoliko dvignjene grede, ki jih moramo skrbno pripraviti. S skrbno izbiro svetle in sončne lege lahko na prostem gojimo zanimivo zbirko kaktej in sočnic, pri čemer ne smemo pozabiti na estetski vidik. Omenili smo dvignjene grede do vsaj 25 cm, da se voda sko- zi prepustno prst dobro odceja. Posebno skrb posvetimo drenaži z nasutjem gramoza in starih črepinj glinenih loncev, nato dodamo drobnejši pesek in na koncu peščeno prst z drobirjem, v katero sadimo rastline. Nikakor grede ne za- snujemo na betonski ali ka- kršnikoli drugi nepropustni podlagi, ki otežuje odcejanje. Sajenje in razmnoževanje Za sajenje kaktej in sočnic predhodno temeljito navlaži- mo prst v loncu, izkopljemo primerno jamo – nekoliko večjo, kot je velikost lonca – izlončimo rastlino in korenine razprostremo po dnu jame ter rastlino posadimo tako globo- ko, kot je bila v loncu. Nato potlačimo prst okoli kore- ninske grude. Na Izbor prezimno trdnih kaktej in sočnic je dokaj pester. Najpri- mernejše so nekatere vrste iz rodov Opuntia, Sempervivum, Agave, Sedum, Mesembri- anthemum …vrhu potrosimo do 5 mm drobirja in po nekaj dneh zalijemo, ko se rastlina »prime«. Pozorni smo, da je dovolj prostora za posamezno rastlino. Razmnoževanje je pri večini vrst zelo enostavno z listnimi in s stebelnimi potaknjenci, z delitvijo ali s cepljenjem. Nekoliko zah- tevnejše je razmnoževanje s semenom, vendar ta metoda omogoča pridobitev točno določenih različic znotraj vr- ste in z ročnim opraševanjem nove hibride, kar je za prave ljubitelji velik izziv. S pričujočim zapisom sem želela spodbuditi bralce in bralke, da se sami lotijo go- jenja kaktusov, saj ponujajo veliko zabave, niso zahtevni glede oskrbe, predvsem pa lahko svoje najmlajše spod- budimo h gojenju teh zani- mivih rastlinic in jim pri- vzgojimo občutek za naravo. Za začetek jih povabimo na kašno prodajno razstavo in jim kupimo zanimiv kaktus ali sočnico. Pa naj vam še prišepnem, da največji slovenski zbirate- lji in gojitelji kaktej ter sočnic niso primarno vrtnarji, ven- dar jih je svet teh zanimivih rastlinic tako očaral, da so to postali. Torej nikoli ni prepo- zno, da tudi sami poskusite z gojenjem teh skromnih rastli- nic, ki vam bodo obilno po-plačale z bujnim cvetenjem. ŠTEFANIJA KOS ZIDAR, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti CeljeOpuntia fragilis – najsevernejši kaktus na svetu Opuntia rutila, zanimiva zaradi rdečkaste barve Opuntia phaeacantha var. camachica – zelo odporna in bujna kakteja 43 Št. 3, 19. januar 2017 ŽIVALSKI SVET LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDIMarx namesto Lennona Štiriletni border collie Marx je poskrbel, da je življenje Alme Sedlar vse prej kot enolično Nekoč so bile njene hi- šne spremljevalke mačke. Ko se je Alma Sedlar pred desetletjem odselila iz Ce- lja na ljubljanski konec, nekaj časa ni imela niti teh, saj zaradi službenih obveznosti ni bila veliko doma. Po nekaj letih se je ponovno odločila za žival-sko druščino in pripravila vse potrebno za prihod mačka Lennona, ki ga je že izbrala. A prijateljica ji je svetovala, naj raje vzame psa, da bo ta imel varstvo, ko nje ne bo doma – večina Alminih prijateljev je na- mreč imela pse. »Spominjam se, da je od- hajala in pri vratih rekla, da če bi še kdaj imela psa, bi imela border collieja. Ni - sem vedela, o čem sploh govori in hitro sem na sple- tu preverila, kakšni psi so to,« se spominja Alma, ne- koč naša novinarska sode- lavka, ki jo je nato želja po novih izzivih vodila v druga časopisna uredništva, kjer je delala kot novinarka in urednica, zadnji dve leti pa je namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Ravno prav »odštekan« Border collieji ali mejni škotski ovčarji so ji bili všeč na prvi pogled in lastnosti teh psov so se ji zdele rav - no prav »odštekane«. »Na spletu je sicer pisalo, da so hiperaktivni, ampak si nisem predstavljala, kaj to v resnici pomeni.« Kasneje se ji je vča - sih zdelo, da ima doma heli- kopter … Tudi opozorilo, da je prvič bolje izbrati kakšno drugo pasmo, je ignorirala. V hribih nad Kamnikom je našla leglo devetih mladičk - ov, od katerih je bil eden še posebej živahen in je hitro pritekel k njej. Marx, kot ga je poimenovala, ker mu to ime pač pristoji, je pri šestih tednih prišel v Ljubljano in januarja je praznoval četrti rojstni dan. Alma pravi, da ji ni bilo nikoli žal, kljub temu, da z Marxom ni vselej lahko. »Na začetku je veliko lulal in zgrizel nekaj pohištva ter dve knjig: prva, Slava vojvodine Kranjske, je bila celo od mojih starih staršev, medtem ko sem si drugo, Pse za telebane, sposodila v knjižnici. Smejali so se, ko sem jo prinesla nazaj, saj je bilo jasno, da je nisem pre-»Kuža je res super, ima pa to nesrečo, da je moj prvi pes. S prvim psom nare- diš veliko napak, šele z naslednjimi znaš prav ravnati.« »Marx ima zelo rad ima kuhano hrano, sama pa sem vegetarijan- ka. Prvo leto sva bila za veliko noč pri prijateljih in je dobil kos šun-ke ter bil navdu-šen. Ko sva prišla domov, nekaj dni ni hotel nič jesti. Zaskrbljena sem ga peljala k veteri- narki, ki je celega pregleda, naza-dnje pa pomoč-nici naročila, naj prinese konzer - vo. Seveda je vse pomljaskal, saj je bilo to veliko bolj okusno kot doma-či briketi.« brala, sicer bi jo umaknila, da je ne bi mogel zgristi.« Zdaj se Marx loteva dru - gih stvari, nor je na primer na palice. Na sprehodu jo spusti, se skrije za drevo »Kako stresno je pokanje za pse, pove tudi tale anekdota: pred božičem smo bili na vaji v gozdu in Marx je moral je najti kole-gico (markerko), ki se je skrila. Našel jo je in začel lajati, da bi me opozoril na najd-bo. Takrat pa je počilo. Nehal je lajati in ko sem prišla do kolegice, je povedala, da sicer ni zbežal, jo je pa polulal od strahu.«in potem mu jo mora Alma metati. To lahko počne ure in ure. Če ni palic, so upo- rabni tudi kamni. Ob našem druženju je našel enega od njih in bognedaj, da bi mu ga kdo hotel vzeti! Odličen iskalec Sicer pa Marx ni čisto na- vaden pes, pač pa z Almo vadi v Društvu vodnikov re- ševalnih psov Slovenije. »Ima odlične sposobnosti iskanja v naravi, pri čemer ga ni tre-ba usmerjati, ker bi se sicer oba izgubila,« se smeji Alma in doda, da mu je za razliko od drugih pasem spodbuda pri iskanju možnost igranja in ne priboljški.Žal pa izpita iz poslušno- sti po vsej verjetnosti ne bi naredila, saj se pri tem strelja s pištolo, pes pa se, kot veliko Border colliejev, neizmerno boji pokanja. Ko je bil mlajši, ji je zaradi tega brezglavo zbežal in ga je našla šele čez čas. Prazni - ki so zato za oba še posebej naporni, saj si pes skoraj ne upa na dvorišče. Zjutraj opravita le kratek sprehod, medtem ko si po - poldne privoščita vsaj dve uri v naravi, dvakrat na teden pa imata treninge v društvu. Ti so pomembni za oba, saj Alma potrebuje sprostitev po stresnih urah v službi, Marx pa veliko gibanja in akcije. Naučil se je tudi nekaj trik - cev. Kot pravi ovčarski pes, ki žal nima črede, skrbi za »člo-veški trop«, kadar se jima na sprehodu pridružijo še prija- telji. Nekateri psi te pasme pa ta primanjkljaj nadomeščajo tudi tako, da »pasejo« vse, kar se giblje, to pomeni, da tečejo za avti in kolesarji, kar ni naj- bolj varno, pravi Alma. Simpatičen na prvi pogled Ko te Marx pogleda z ra - hlo nagnjeno glavo in ima en uhelj dvignjen, drugega pa nedolžno povešenega, se mu težko upre še tako zakr -knjen neljubitelj živali. Zato ima, kot v šali pravi njegova lastnica, več ljudi raje njega kot njo, kar je priročno, ka - dar je zanj treba najti začasne skrbnike. Alma namreč rada potuje in včasih Marx gostuje pri njenih prijateljih. Nekda-nji sodelavec ga je z družino takorekoč posvojil v času, ko je Alma okrevala po hudi poškodbi rame in še vedno ga pogosto vzame s seboj na sprehod. Marx nima nič proti, ob tolikšni skrbi različnih lju - di mu je res lepo v življenju. »Njegovi ljudje« pa so vese- li, da ga imajo, saj, kot pravi Alma, živali zbujajo najboljše v nas. TATJANA CVIRN Foto: GrupAPalica je ena najljubših Marxovih igrač. Ob obisku v Celju pa seveda ni šlo brez sprehoda na Anski vrh, kamor je Alma zelo rada hodila v svojih celjskih letih. Alma Sedlar in njen Marx. Po diplomskih delih pri študiju filozofi- je (Cenzura in sovražni govor v medijih) ter pedagogike (Otroci brez spremstva in šola) se je odločila, da bo doktorirala iz teme, ki je bliže njenemu sedanjemu delu v Komisiji za preprečevanje korupcije. Tema disertacije o zaščiti žvižgačev in preprečevanju korupcije je pri nas še nova, a jo bo treba zakonsko urediti in zaščititi tiste, ki opozorijo na nepravilnosti, pravi Alma, ki o tem predava in pripravlja knjižno izdajo disertacije. Nekje globoko v sebi pa še vedno ostaja novinarka in morda bo v prihodnosti spet čas za tovrstno delo.Kako naj človek ostane ravnodušen ob tej pasji lepoti? 44 Št. 3, 19. januar 2017 PISMA BRALCEV Prejeli smo Laško nekoč in danes Prizadeven Boštjan Vrščaj je s sodelavci v okviru pra - znične okrasitve Aškerče - vega trga na več panojih v zelenem robu ob parkirnih mestih Aškerčevega trga pri - pravil razstavo fotografij in razglednic, ki je marsikomu obudila spomin na preteklost v mestecu, ki letos praznuje devetdeset let od pridobitve statusa mesta. Kontrastna postavitev sta- rih črno-belih in novejših barvnih fotografij na prvem panoju s podnaslovom Laško nekoč in danes nas opozarja, da smo prešli v dobo digital- ne tehnologije z vedno večjo obilico najrazličnejših tipov fotografij.Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nespora- zumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Pretežen del življenja v La- škem sem preživel v časih, o katerih pričajo črno-bele fotografije. Vsaka od teh fo- tografij nosi v sebi zelo ra- znovrstne zgodbe. Stoječ pred prvim panojem, sem se spomnil našega drage- ga, zdaj upokojenega učitelja likovnega pouka Jožeta Majc- na, ki nam je nekoč za doma - čo nalogo naročil narisati tri podobe: Laško nekoč, Laško danes in Laško jutri. Za nas je bila to likovno in vsebinsko težka, vendar zelo izzivalna naloga ob sicer rutinskem šolskem pouku. Težko verja- mem, da so kje shranjeni ti naši izdelki. Zelo zanimivo bi jih bilo videti. Vse do zdaj nisem zasledil, da bi kasneje kdorkoli v katerikoli formalni in neformalni obliki, na pri- mer v osnovni šoli, knjižnici ali muzeju, izdelal kaj podob - nega. V spomin Marija Ramšak Filozof Bertrand Russell je nekoč zapisal: »Noben človek ne more biti dober učitelj, če ne čuti tople naklonjenosti do svojih učencev in pristne želje, da bi jim posredoval, kar sam ceni.« Ko sem davne-ga leta 1986 začel delati v Osnovni šoli Hudinja, sem prišel v kolektiv z večino - ma zelo izkušenimi učite- lji. Zdaj vem, da je bil to velik privilegij, saj sem se lahko od mnogih odličnih učiteljev v tej šoli kot za - četnik zelo veliko naučil. Ena takšnih učiteljic, ki je name naredila globok vtis s svojim delom in z oseb- nostjo, je bila tudi Marija Ramšak. Takoj sem videl, da jo učenci, starši in sode- lavci zelo cenijo. Delovala je strogo in preudarno, a v resnici je bila zelo dobra, kolegialna in vedno pri - pravljena na sodelovanje. Rada je povedala svoje sta - lišče in ga znala tudi od - ločno zagovarjati. Učence je zelo veliko naučila in pri pouku slovenščine je pri njenih urah delo po - tekalo zelo temeljito. Bila je stroga, a hkrati pravič - na in učenci so to cenili. Mnogim učencem je bila razredničarka in tudi v tej vlogi je uspešno, predano in odgovorno opravljala svoje delo. Njeno osnovno po- slanstvo je bila lepa slovenska beseda, kar je pri delu v šoli zavzeto prenašala na učence tudi v okviru številnih kultur - nih prireditev, publikacij in krožkov. Ves čas je bila aktiv - na v šoli in ob poučevanju je opravljala različne odgovorne funkcije v okviru strokovnega aktiva in v kolektivu. V Osnovni šoli Hudinja je Marija Ramšak pustila glo - boke in trajne sledi. V tej šoli je delala vse od začetka, leta 1959, in vse do upokojitve, leta 1995. Bila je ena tistih učiteljic, ki je pomagala po - staviti temelje dobrega imena, ki ga je hudinjska šola v Celju takrat že imela. Ker je tudi ži- vela v šolskem okolišu, je bila s šolo še posebej močno in neposredno povezana. Učila in vzgajala je mnoge genera-cije učencev, ki so obiskovali našo šolo. Vem, da jim je dala mnogo znanja in tudi tistega, česar se ne da meriti z ocena-mi. To so človeška kultura ter pozitivne moralne in etič-ne vrednote. Bila je ena tistih upokoje - nih učiteljic, ki je zelo rada prihajala na decembrska novoletna srečanja upoko- jenih delavcev šole. To kaže na globoko pripadnost šoli, kjer je delala. Po hudih te- žavah z zdravjem se srečanj ni več mogla udeležiti, sli-šal pa sem, da je bila vselej vesela našega povabila. Vsako leto smo bili v mislih z njo in upali na izboljšanje njenega zdravstvenega sta-nja. To se žal ni zgodilo in kmalu po novem letu smo izvedeli žalostno novico, da nas je Marija Ramšak za vedno zapustila. Marija Ramšak je bila velika učiteljica in velik človek, zato jo bomo ohra- nili v zelo lepem in spo- štljivem spominu. Ko sem na pogrebu slučajno slišal besede njenega nekdanje- ga učenca, ki je rekel, da je ponosen, da ga je učila ta- kšna učiteljica, sem bil kot ravnatelj in njen nekdanji sodelavec zelo ponosen. Takšne besede so največ, kar lahko človek pri delu z učenci doseže. Ker je bila Marija Ram- šak zelo povezana z lepo slovensko besedo, naj za- pis končam z mislijo Anto - na Martina Slomška: »Ni v naši moči prešteti liste v knjigi življenja. To pa je v naši moči, da vsako stran popišemo z dobrimi deli.« JOŽE BERK, ravnatelj Osnovne šole Hudinja Seveda pri tem ne mislim na najrazličnejše strategije ra - zvoja, spodbujene z različni- mi »evropsko« proračunskimi sredstvi, ki nam narekujejo nekakšno sterilno, uradniško vodeno statistično življenje. Vse, kar je danes samo črno- -beli fotodokument časa, je bilo za nas vsestransko barvi - to okolje, v katerem smo vsak v svoji »četrti« živeli svoje ži-vljenje, a vendarle razmišlja-li tudi o celovitosti mesta ob Savinji in Žikovci.Naš mladostni svet je bil ob strugi Žikovce, v živahni tedaj makadamski, nepoime - novani obrtniški ter mesar - sko-gostilniški ulici. Vedno zafrkantski Laščani so jo poimenovali »Šajspoh« (zdaj Mestna ulica). V tem okolju smo razvili svoj stil življenja v času odraščanja in zorenja. Na razpolago smo ob stari dvostanovanjski hiši imeli dvorišče z več »opcijami«, bi rekli danes: Pavčnikov odpad, Pasaričevo odlaga- lišče lesenih ostružkov pod veliko leseno barako in vhod v skrivnostno podzemlje La- škega, to je začetek pokritega grabna, kot smo imenovali Žikovco, ki se je znova pri - kazala na svetlo tam, kjer se še danes, ob sedanji vili Mo- net. Na drugi strani hiše smo imeli cesto, kjer smo lahko igrali nogomet ali se sanka- li. Pravo naravno igrišče pa smo imeli na levem bregu potoka na Komezovem trav - niku, okoli hotela Kozolec Komes (zdaj Kidričeva ulica in vrtec) ter v gozdu pod Ga- brnim. Na desnem bregu ob cesti na Svetino smo imeli Valen- tiničev drevored, Perdihov vinograd, Vivodov vrt ter prostor ob vznožju Huma, pod gradom (zdaj obora in lovski dom), ter gozdiček nad njim, ki je zdaj že resen gozd borovcev in smrek. Kar neverjeten se zdi po - gled na fotografijo zgoraj levo na prvem panoju, ko so jedro mesta, zdaj »staro me- stno jedro«, obkrožali travni- ki in sta bili obali Savinje še v naravni povezavi s krajem. To pišem zato, ker ni vse- eno, s kakšnim občutkom posegamo in bomo posegali v mestne površine. Trenutno smo le velik prehodni in par - kirni prostor za pločevinaste uporabnike iz vseh smeri 274-kilometerskega cestnega omrežja ter za goste. Laško vedno bolj postaja podob - no staremu plombiranemu kočniku z najcenejšim ma- terialom. Upam, da ne bomo samo za nazaj govorili o sanjah, ujetih v čas. Čas je za nove sanje. Na primer ukinitev av - tomobilskega prometa skozi Laško, inštalacijo krajevne Peter HrasteljV spomin Ljudje, ki se poslovijo v posebnih delih leta, so posebni. Zlasti tisti, ki odi- dejo sredi svetega dvanajst - dnevja, obdobja med boži-čem in svetimi tremi kralji. Peter Hrastelj se je poslovil na predzadnji dan starega leta, tik pred novim letom, v času, ko pričakujemo 365 dni novih priložnosti. Bil je drugi rod Hrasteljev, mizarjev v Laškem, žu- pan v letih 1995–1998 in poslanec drugega sestava slovenskega parlamenta v letih 1997–2000. Pred tem je bil dva mandata delegat v občinski skupščini, član izvršnega sveta v Laškem in predsednik republiškega sklada za vzajemno pomoč obrtnikom, ki ga je ustano - vil njegov oče. Ljudje, ki znajo narediti nekaj z rokami, so vredni občudovanja. Sploh če se lotijo samostojne poti in dajejo kruh sebi ter svojim zaposlenim. In Peter Hra - stelj ga je od leta 1968, ko je obrt prevzel od svojega očeta Petra, rezal svojim zaposlenim pošteno. Bil je zaupljiv in nikoli zamer - ljiv. Moder, ko je sogovor - nik potreboval resno bese-do, a nagaljiv in šegav, da ga je sprostil. Vedno ožar - jen z nalezljivim smehom. Ko se je lotil politike, mu je množica sledila. A politika je muhasta gospa, ki svoje še tako lojalne učence, kot si je rekel sam, rada hitro pozabi. Pa je tej muhasti gospe odpustil, podobno kot oblasti, ki je njegovi družini po vojni pobrala skoraj vse in je v petdese -tih letih morala začeti na novo. Njegov oče je moral za dve leti zaradi svoje po- litične drže v zapor. In to je Peter Hrastelj odpustil, a ne pozabil. In tudi voj- ne, ki mu je za daljši čas vzela starša, ni pozabil. Tudi vse, ki so ga vzeli kot političnega nasprotnika, je sam jemal kot partnerje, jim odpustil. Bil je družaben in rad je pel, moškem komornem zboru v Celju je bil zvest več kot pet desetletij. Neizmerno je cenil izo - brazbo in zelo ponosen je bil na svoje otroke ter vnu-ke, na vsakega po svoje, še posebej pa sta bila poveza- na z ženo Bredo, njegovo ro- žico, ki mu je stala ob strani do zadnje ure, potem ko ga je zadnja tri leta bolezen prikovala na posteljo. Bil je prvi župan v pre - novljeni lokalni ureditvi in novi državi, ko smo bili vsi še polni zanosa. Vedno je bil pripravljen pomagati, seči v svoj žep, če je bilo treba. Znal je slišati, če je bil človek v težavah, in je pomagal brez oklevanja. Po vseh teh vrlinah, ki so ve - dno bolj redke, nam ostaja v spominu. BOŽA HEREKV spomin Stanka Karner Prvi januar. Dan, ko stisnemo roko v pozdrav novim ciljem. Dan, ko sti- snemo roko vsem, ki de-lijo naše sanje, upanje v prihodnost. A vendar tudi dan, ko smo morali v več- no slovo izreči misel naši sodelavki Stanki Karner. V decembru je napisala pismo, v katerem se je od nas tiho poslavljala. Vsi smo onemeli, kot bi dan nenadoma utihnil. A kljub temu je v nas ves ta čas sijal svetel žarek upa- nja, da jo bomo spet za - gledali, kako z železniške postaje stopa proti šoli, po hodniku, po stopnicah, mnogokrat pretežkih za njo, v razred, med svoje učence … Delo z njimi ji je veliko pome- nilo in jo je osrečevalo. Stanka je negovala in spo- štovala lepo slovensko besedo in umetnost nasploh. Čut za materni jezik je poskušala vzbuditi tudi v mladih ge- neracijah in jim položiti na srce, da je to pomembna vre- dnota. Hkrati jih je želela na - učiti, da je ob ohranjanju in skrbi za naš slovenski jezik prav tako pomembno znanje tujih jezikov. Bila je dosledna stro- kovnjakinja na svojem po- dročju. Od leta 1994, ko je vstopila v naš kolektiv, je izoblikovala svojo ljubezen do jezika. Najprej je pouče - vala materinščino, kasneje še nemščino, kjer je svojo strokovnost dokazala in nadgradila s soavtorstvom učbenika. Učenci jo bodo ohranili v spominu kot na- tančno, zahtevno in prija - zno učiteljico, sodelavce pa bo spremljala misel na njeno vztrajnost, predanost in tan - kočutnost.Včasih kar nismo mogli razumeti, s kakšno življenj- sko močjo je kljubovala vsem svojim zdravstvenim težavam in bolečinam. Stanka je imela rada življe- nje, sprejela ga je kot dra - gocen dar, za katerega se je srčno borila do poslednjega trenutka. V novo leto smo tako vsto - pili onemeli. Stiskali smo si roke, želeli vse dobro drug drugemu. Stanki nismo mo - gli več stisniti roke in ji zaže- leti … Med nami ostaja nad- vse živo, kar je prispevala s svojo voljo, borbo, poštenim in skromnim življenjem. Stanka, v imenu kolek - tiva OŠ Franja Malgaja se zahvaljujemo za bogastvo, ki si ga delila našim učen-cem in sodelavcem. Sodelavci in učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur brvi za povezavo Aškerče - vega trga s parkom na drugi strani Savinje, podzidavo Laškega s tunelsko garažo, preureditev uničene »čolnar - ne« na »farovškem travniku« v kopalno oazo ob Savinji …Proste kapacitete asfalter - jev in betonerjev morajo biti usmerjene tako, da ne bodo skazile prijetnosti Laškega, ki je ne more nadomestiti noben digitalni marketing. MARJAN ZAVŠEK, Laško 45 Št. 3, 19. januar 2017 OTROŠKI VRTILJAK V znamenju tetke Zime V Kompolah o snegu na 1001 način in o letnih časih – Fantje hočejo hitro glasbo V sneženem januarju se posvečajo zimi tudi v vrtcu v Kompolah. »Po snegu se spuščamo, v igralnici slika- mo snežake in izdelujemo snežinke. Iz ponovno upora- bljenega materiala,« je pove- dala v petek, ko smo obiskali vrtec v Kompole, vzgojitelji- ca Leopoldina Krevel. Krevlova vodi skupino Vi- jolični palček, ki jo sestavlja-jo od enega do štiri leta stari malčki. Kompolski vrtec je enota osrednjega v Štorah, ki deluje v sklopu tamkajšnje osnovne šole. V Kompolah so v isti stavbi dva oddelka vrtca ter trije razredi osnovne šole. Igralnica je bila okraše- na s snežinkami, izdelanimi Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu Z veseljem vas bomo obiskali.Na tej strani Novega tednika prostor najdejo pisane aktivnosti predšolskih otrok. pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite. Snežaki otrok iz vrtca v Kompolah iz žice, ki služi za zapiranje vrečk za hrambo hrane v zamrzovalniku. »Otroci tako razvijajo fi nomotoriko in se učijo prepletanja, kar je med drugim pomembno pri zave-zovanju,« je povedala Krevlo- va iz Vijoličnega palčka. Prstki so tako pripravljeni za pisanje v šoli. Prepletanje je za tako majhne otroke kar zahtevno, zato se obenem učijo vztraj- nosti. Med obiskom mlajše sku- pine je bilo živahno tudi pred ogledali, kjer so otroci ustvar- jali z brivsko peno, s prispodo- bo snega. Z njo so na ogledalu ustvarjali snežake. Tako tudi razvijajo senzomotoriko, tipa- nje. Snežaki so nastajali tudi na papirju, in sicer s pomočjo tempera barv. Prav tako avto- portreti na smučeh ali sankah. Skupinica malčkov je izdelo-vala snežake iz plastelina. Zimske radosti Otroci obeh starostnih sku- pin se pri vrtcu, ki je v pode-želskem okolju, tudi sankajo. »Otrokom je sneg zelo všeč. Odrasli pa smo med sneže-njem s strahom opazovali, kakšne bodo ceste, in nas je skrbelo, kako bomo po klancu odšli domov. Otroci po drugi strani uživajo in ves dan spra-šujejo, kdaj bomo odšli ven,« nam je povedala vzgojiteljica Krevlova. Vsi skupaj so spo- znali tudi pravljico Zimski prijatelji, ki govori o živalih v gozdu, ki med druženjem izdelujejo svojega snežaka. »Tako se tudi mi radi družimo, lepo igramo in ne pričkamo,« je še povedala Krevlova. Živahno je celo leto, v ve- selem decembru so se pri-pravljali na prihod dobrih mož in med drugim okrasili igralnico ter božično drevo. Ob miklavževem je pripeljala kočija kompolskih konjeni- kov. Začetek šolskega leta je bil seveda namenjen uvajanju, medsebojnemu spoznavanju otrok. Jeseni so izdelali straši- lo in prinesli od doma buče ter koruznico, iz tega naravnega gradiva so nato nastali različni izdelki. Niti jesenska tržnica ni manjkala. Posebej so se po- svetili temi zdravja. O času V skupini starejših otrok vrtca v Kompolah so se v pe- tek posvečali času in letnim časom. Otroci tako razvijajo časovno orientacijo, da bodo med drugim vedeli, kdaj ima- jo rojstni dan, in poznali kole- dar ter dneve v tednu. Del sta-rejše skupine je v petek slikal na temo letnih časov, na pod- temo meseca, ko posamezniki praznujejo rojstni dan. Drugi del skupine je oblikoval testo v obliki dolge kačice, kar pripo- more pri razvijanju prstne ob- čutljivosti in spretnosti. Tako oblikovano testo so nato pola- gali po črtah različnih oblik. Tudi po črkah. »Večina otrok že zna brati in pozna številke od ena do deset,« je povedala njihova vzgojiteljica Tatjana Palir. Tega so se naučili med igricami. Pri eni od miz so otroci izdelovali tudi naglav-ne kronice za vsakoletni ples letnih časov. Kronice so nato okrasili z motivom, ki je zna- čilen za letni čas, v katerem je bil posamezni otrok rojen. »Otroci zelo radi plešejo. Fan- tje imajo radi hitrejšo glasbo in se zaradi počasne pritožu-jejo,« opaža vzgojiteljica. Otroci zelo radi odhajajo na sprehode. V podeželskem kra- ju zanimivih kmetij in živali, ki si jih ogledajo, ne manjka. Blizu je tudi gozd, ki ga obču-dujejo v različnih letnih časih. Večina otrok je iz Kompol in Prožinske vasi, nekateri imajo v sosednjih učilnicah šole tudi sestrice ali bratce. Vrtec ima tudi svoj zeliščni vrt. »Spo-mladi spremljamo dogajanje v naravi in začnemo vrtnariti. Prav tako nabiramo zdravilna zelišča, med njimi trobentice, vijolice in bezeg,« je napoveda- la Palirjeva. Jeseni nato te čaje pijejo, vsak dan drugačnega. BRANE JERANKO Foto: GrupA Snežaki iz plastelina Najmlajši umetniki so se lotili dela hudo resno. Brivska pena kot prispodoba snega. Na ogledu nastajajo različni motivi. Izdelki, za katere je potrebno testo. Izdelovanje naglavnih kronic za ples štirih letnih časov 46 Št. 3, 19. januar 2017 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. REŠITEV SUDOKU 239Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografi je iz pre- teklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več … Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografi jo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografi je in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.Vir: splet V teh dneh zmaguje moja huda sovražnica. Eni ji pravi- jo botra Zima, jaz bi jo opso- val z vsemi najgršimi izrazi. Po mnogih dneh, ko nas je dušil hudo smrdljiv in dušeč ter zdravju nevaren zrak, je v naših krajih zapadel sneg. In to potem ko ga ni manjkalo niti v južnejših delih Italije ter Dalmacije in smo bili v naših krajih prikrajšani za to hudo sneženo gorje. Nato so začele z neba padati bele snežinke, za katere smo že skoraj pozabili, kakšne so v naravnem okolju. Potem je bilo nekega jutra minus 14 stopinj, nato spet 18 stopinj, a zamrzovanju še ni videti konca. Sneg z avtomo- bila je bilo treba pravočasno očistiti, saj nisem hotel spo- minjati na voznika poljskega avtobusa, ki je pred nekaj dnevi v Švico uvozil na strehi kar tono snega. Denarnih na-kazil imam že tako v izobilju, zakaj bi potem plačeval še po- licistom. V službo se vozim s kole- som. Vse do takrat sem kole- saril na delo in nazaj domov, dokler se ni na cesti pojavilo preveč snega in sivorjave bro- zge. Nato sem moral ob jutrih pešačiti po pločnikih, ki so v teh dneh težko prehodni. Na enem od njih je bila nekega jutra komaj centimeter tanka odeja, ki je vseeno prekrivala vse, kar je bilo pod njo. Zato me je na nekem mestu spo- dneslo tako močno, da sem se uspel uravnotežiti šele zadnji trenutek. Na srečo mi ni uspelo povišati statistike v teh dneh že tako hudo obremenjenega travmatološkega oddelka, kjer sem bil pred nekaj dnevi po službeni plati, zdaj pa bi oči-tno lahko prišel še na zaseben obisk. Obenem sem se spomnil istih celjskih pločnikov v času prejšnjega sistema in prejšnje države. Če je bilo takrat kaj v redu, so bili to očiščeni ploč- niki. Spomnim se izobešenih razporedov v večstanovanjskih hišah mestnega jedra z imeni in s priimki stanovalcev, ki so bili v nekem določenem času določeni za čiščenje pločnika. Le kako naj po vsem tem lju- bim botro Zimo? Jo naj ljubim po tistem, ko ugotovim, da so nepremočljivi čevlji, ki so lan-sko zimo dobro služili, postali svoje nasprotje? Jo naj ljubim, ko vozim avtomobil po neo- čiščenih, zasneženih cestah? Jo naj ljubim, ko prejmem položnico za ogrevanje, ki se v zimskih mesecih bistveno poviša? Jo naj ljubim ob misli na stare ljudi, ki si zaradi stra- hu pred zlomi in mrazom niti ne upajo iz svojih stanovanj? Edina možnost je, da bi v teh dneh postal nekakšen pod- nebni migrant in se napotil v kraje večne pomladi ali večne-ga poletja. En teden v južnem Maroku na primer trenutno stane komaj devetdeset evrov, in sicer skupaj z letalskim pre- vozom iz bavarske prestolnice. Toda za to nimam niti časa. Tako mi preostane »uživanje« zime na nekakšni sončni stra-ni Alp. Res je, zima je čas, ko se naučimo ceniti prednosti pomladi in poletja. PROTIZIMSKIMoja huda sovražnica Šali nam je poslal Nande Jakopič iz Bu- kovce pri Laškem. Na lovu Zdravnik Peter se je vključil v lovsko drušči- no in ko se je po prvem lovu vrnil domov, so ga prijatelji spraševali, če je kaj dobil. Peter: »Enega zajca, eno lisico in dva nova bolnika.« Reševalci Dva planinca sta zdrse- la po pobočju in padla v razpoko. Na kraj so prišli reševalci in ju začeli kli- cati. »Ali nas slišita?«»Da!«»Tukaj Rdeči križ!« Odgovor iz globeli: »Ne dava nič!«Uspešen Jožeta so zaposlili v galeri- ji. Po nekaj dneh ga pokliče šef in mu pove, da niso zado- voljni z njim. Jože: »Kako to, če mi je pa v tem času uspelo prodati že dva Picassa?« Darilo Miha vpraša ženo: »Draga, kaj naj ti podarim za novo leto?« Ona: »Joj, sploh ne vem, kaj bi si izbrala.« On: »V redu, imaš čas še eno leto.« Lučka »Halo, je to pomoč uporab- nikom?« »Da, kako vam lahko po- magamo?« »Ruter za internet ne dela.« »Katera lučka pa trenutno gori?« »Tista na bojlerju. A jo uga- snem?« Na njivi in izletu Martina Maček iz Zabuko- vice pri Grižah se je odzvala na naše povabilo in poslala dve fotografi ji, ki prikazujeta nekdanje čase. Prva sega v leto 1936, ko so njena starša Angela in Jože Krk ter sosed Jože Pinter z voli orali njivo. Prizor, kot ga danes skoraj ni več mogoče videti. Druga je iz leta 1951, ko je tretji razred nižje gimnazije v Žalcu odšel na končni izlet na Smrekovec. Na fotografi ji so učitelji g. Predan, g. Godicelj in ga. Trunkel, njihovih imen pa se Martina Maček žal ne spomni več. Za trud ji bomo poslali ma- jico naše medijske hiše. »Lažeš, da nimaš nič z njo! Všečkal si njeno foto-grafijo!«»Pa kaj, ti tudi všečkaš recepte, a nič ne kuhaš!« 47 Št. 3, 19. januar 2017 RAZVEDRILO Ona: Pred vami je precej po- zitivno obdobje, zato si odpo- čijte in se skušajte umiriti. In na svoje najbližje ne pozabite, saj ste jih v preteklem obdobju kar nekoliko preveč postavljali na stranski tir. On: Prej ko boste opravili svoje obveznosti na poslovnem področju, prej se boste lahko posvetili uresničevanju načrtov s partnerko. Nikar se ne obota- vljajte, ampak pošteno popri- mite za delo, ki vam je ostalo. Ona: Ni dobro, da zame- njujete med ljubeznijo in po- slovnostjo. Če hočete uspeti, potegnite med tema dvema pojmoma čim jasnejšo ločnico. Prijatelj vas bo rešil iz zaple- tene situacije, ki je predvsem posledica te zamenjave. On: Doživeli boste nena- vadno srečanje, ki vam bo prineslo trajnejšo zvezo. Vse- eno bodite previdni in se ne predajajte vihravim čustvom, ki so vas že tolikokrat pustila na cedilu. Kdo ve, mogoče je ravno tokrat tisto pravo? Ona: Predolgo ste se zana- šali na srečo, zdaj pa boste okusili tudi malo grenkejšo stran življenja. Nekdo se vam bo prav privoščljivo smejal, a vam bo na koncu vendarle pomagal. Pazite na neprijetna presenečenja. On: Nepričakovan obisk vam bo prinesel obilico neprijetno- sti, vendar tudi novice, ki vam bodo pomenile veliko več kot prvo. Naenkrat se boste znašli pred celo kopico alternativ, ki bodo vse nadvse prijetne. Ona: Nekdo, ki vam že dolgo izkazuje naklonjenost, vas bo povabil na zabavo. V prijetnem okolju boste preživeli čudovit konec tedna, poln sreče, vese- lja in ljubezni. Sprostite se in uživajte, to je vaš srečen teden! On: Končno boste med svo- jimi najbližjimi ponovno našli nekoga, ki ga že dlje pogrešate in vam lahko pomaga. V prvi vrsti seveda v ljubezenskih stvareh, vendar boste tokrat izkoristili tudi njegove ostale dobre lastnosti … Ona: Kar sijali boste od za- dovoljstva, saj je pred vami obdobje, ko vam bo šlo vse po načrtih, še posebej na ljube-zenskem področju. Spoznali boste nekoga, ki bo v vašem življenju več kot samo senca. On: Začeti morate na pra- vem koncu, pa bo vse steklo tako kot bi si lahko samo žele-li. Vključite tudi prijatelje, saj vam bodo znali izkazati svojo naklonjenost. To je vaš srečen teden, ko enostavno ne boste poznali ovir. Ona: Odprla se vam bo odlična poslovna alternativa, za katero se bo treba hitro od-ločiti in ne odlašati. Vsekakor se vam splača tvegati, saj sami veste, da ste sposobni tudi še večjih izzivov, kot je ta. On: Končno se vam bo uspe- lo sporazumeti glede nekega posla, ki vam že dlje ne pusti spati. Še vedno bo pred vami precej dela, ki ga boste s prija- teljevo pomočjo igraje opravili.Ona: Čeprav ste v precej nestabilnem obdobju, se bo- ste vendarle morali odločiti, kaj sploh hočete od življenja, drugače boste ostali popolno- ma sami. Ne izzivajte usode, maščevalo se vam bo tudi tam, kjer tega sploh ne pričakujete. On: To, kar se vam bo zdelo, da je ljubezen, bo šele njen za- četek. In to, kar vas še čaka, bo še veliko lepše in zanimivejše. Treba bo le obdržati sedanji tempo življenja, kar ne bo tako lahko, kot si mislite. Ona: V vaše življenje bo vsto- pila oseba, ki jo že dlje skrivaj opazujete. Zgodilo se bo povsem nepričakovano, vendar nikar ne omahujete, ampak izkoristite priložnost, ki se vam bo ponu- dila. Konec bo več kot dober. On: V izdatni meri si boste morali pomagali z diploma-cijo, če boste želeli ohraniti odnose s prijatelji na takšni ravni, kot so zdaj. Vaše nena- vadno obnašanje bo vzbudilo precejšen preplah in na nek način celo odvračanje. Ona: Preveč se bojite, da bi lahko odločilno posegli v do- gajanje. Včasih zadostuje že kanček poguma in se spreme-ni celo življenje. Bili bi več kot nerodni, če vam ne bi uspelo izkoristiti priložnosti, ki se vam bo ponudila. On: Čeprav vas skrbijo fi - nančne zadeve, se bo vse sku-paj izteklo celo bolje, kot boste pričakovali. Pri tem bo imel pre- cejšnje zasluge tudi prijatelj, ki vam bo tudi tokrat nesebično priskočil na pomoč v trenutku, ko bo to najbolj potrebno. Ona: Razočarali boste sebe in druge in si s tem prizadejali veliko škodo. Drugič si ne za-dajajte nalog, ki jih ne morete izpeljati do konca, drugače se boste znašli v velikih težavah, iz katerih se ne boste zlepa izvlekli. Počasi se daleč pride. On: Oseba, s katero ste že dlje v dobrih odnosih, ne bo več mogla krotiti svojih stra-sti in vam bo razodela svoja čustva. Nikar se ne izmikajte, preživeli boste čudovit teden in še bolj čudovit konec tedna. Ona: Denar se ne bo obrnil tako, kot ste si zamislili. Ukre- pajte, dokler še ni prepozno. Spomnili se boste nekdanjega prijatelja, ki vam je nekoč že precej pomagal pri neki podob- ni zadevi. Pokličite ga, ničesar ne morete izgubiti … On: Prepričani ste, da ste velikodušni in razumevajoči, toda ali vas takšnega vidijo tudi drugi? S preveliko samohvalo se lahko le zagovorite, zato bodite malo bolj objektivni. Nekdo pri- čakuje od vas veliko več, kot ste pripravljeni dati. Ona: Čeprav se boste s prijate- ljem zapletli v precej kočljiv po- govor, se boste vendarle iz vsega skupaj kar precej naučili in pote-gnili zaključke za prihodnje po-teze na ljubezenskem področju. On: Pogrešate to, kar so vam nekoč vsi zavidali, a ste lahkomi- selno vrgli stran. V prihodnje bo-dite bolj premišljeni, da ne boste ponavljali starih napak. Posvetite se najbližjim, pogrešajo vas.Nagradna križanka Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Ime in priimek: Naslov:Kontaktna telefonska številka:Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednikaKUPON 3KZIMSKA PADAVINAČET VERE CIVO SVETIN AIZCEDEK IGLA VCEVSTATUAPREBIV ALKA ASIRIJEPOVEČE- VALNO STEKL OTLAK OVALEC (STAR.)Povsod z vamiDOD ATEKNAPO VED ČES ARIMSKA BOGINJ A JEZEKRA VJI GLASSLOVENSKI PISATELJ CANKARSAMO TA (REDK O)ŽIVAL, KI JE TRAVO SKOP ČLOVEK (SLABŠ.)PRIVRŽENE C ANIMIZMA NONSENSMES TO NA HRV AŠKEM UREJENOS T AMERIŠKI FILMSKI VESOLJČEKNEKRITIČNO POSNEMAN- JE NEK OGA (SLABŠ.) KAZALNIKJAPONSKA NABIRALKA BISER OV BLAMAŽA ŽARVESOLJSKI IZSTRELEKMATERIJ A ANC ONA TOLS TOJ: ... KARENIN A AMERIŠKI IGRALE C HIRSCHCELJSK O ATLET SKO DRUŠT VO TAJSKA REKATATUM O’NEAL ZNAČ. OS. Z DEBEL O RITJO ŽIVIL O ZA UŽIV ANJENOVOZEL. STAROSEL EC NAVDUŠE- VANJE ZA KAJ (ŽAR G.)TRD A MODRI- KAS TO SIV A KOVINA VIDEM (IT.)LOČNICE PRED- STOJNIK FAKUL TETEBRENCELJ REKA V MARIB ORUTELURITALIJ ANSKI AVTOAMERIŠKI IGRALE C (ALAN) MOŠT VO, EKIP APRV A GRŠKA ČRKA 16. IN 1 1. ČRKA OKRAS V STAVBAR - STVUPREN A- ŠALE CNAFTA (ANG .) KOSI SPRI - JETE PRS TI MERA ZA ZLATOKRALJEV O DOMO VANJE LJUBLJ ANANICHOLAS RAY ARABSKI PLEMIČITALIJ ANSKA PEVKA PAVONE ZAMISELSVET OVNI ČAS (ANG .) OSKAR DANONNASELJE VZHODNO OD LJUBLJ ANEPREBIV ALEC ATEN IME (LAT.)KRADLJIVE CPOTOMCI PRVEG A RED AVOJAŠK O POVELJS TVOEDG AR HOO VERSLIKA POLETNO OBUV ALO RIMSKA 6 IZDELEK ZA PISANJEPOL OVICA OD 320 JUŠN A ZELENJ AVAAMERIŠKI IGRALE C (WALTER) MAČKA (LJUBK.)KITAJSKI FIL OZOF (LA O) TALISO VA PIJAČANOVO- ZELANDSKI PTIČ ZAČETEK AZBUKEŠKOFO VSKA KAP A PRAMEN (REDK O)PRIMORSKI CMOK REŽISERKA VOGELNIKNICK NOL TE BOSN A IN HER CE- GOVINA MESN A KRAŠKA DOBR OTAKOSIL O NACE JUNKARSLOVENSKA IGRALKA (TANJA) PLATINA IME VE Č PAPEŽEVGONOREJ A NASILNI TATOVINIZEK ŽENSKI GLASKRA J PRI DOMŽALAH S PRAŠIČJO FARMO13 19 7 122 14 8 15 11 1 9 3 17 5 4166 18 2010 12 34 56 78 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 17 www .trik.siNagradni razpis 1. nagrada: bon za storitve v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe in bon za štiri kave v Caffe štenga v Celju 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbePri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 24. januarja. Geslo iz številke 2: Stoletnikov je vse več. Izid žrebanja 1. nagrado, bon za storitve v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni, prejme: Marija Steiner s Polzele. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe in bon za štiri kave v Caffe štenga v Celju, prejme: Bina Rosa Peperko iz Celja. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Zofi ja Pustoslemšek iz Tabora. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 Št. 3, 19. januar 2017 RUMENA STRAN Veselje na snegu Nekdanji smučarski zvez- dnik Jure Košir in deskar Rok Marguč že nekaj časa nista več šolarja, a kljub temu sta otroško razposa- jena pozdravila četrto- in petošolce na Rogli, kjer so se v ponedeljek zbrali na dogodku Šolar na smuči. Verjetno je sneg tisti, ki ju vedno znova spravi v dobro voljo – za razliko od mnogih drugih v teh dneh. Če se lahko Košir po njem spušča povsem brezskrbno, pa je Marguč v teh dneh gotovo že malo na trnih, saj se bliža tekma svetovnega pokala v deska-nju na domači Rogli. Foto: GrupA Zven kamna Uvod v letošnji Bumfest je bil interaktivni umetniški pro-jekt Zveneče skulpture - Zven kamna, ki te prevzame. Skulp- ture iz kamna je izdelala Alen- Rekreacija kar v službi Fitnes? Ne, Nena Horvat, vodja marketinga celjskega Ci- tycentra, je le preverila, kako deluje eden od eksperimentov na letošnjem Laboratoriju otroške vedoželjnosti. Je pa res, da se je bilo treba malo potruditi, da je zadeva delovala, kar v teh zimskih dneh, ko ni možnosti za pravo kolesarjenje, tudi ni slabo. Foto: SHERPA»Važno je imenovati se Janja«Prazniki so mimo, sezona »kuhančka«še ne Da zna pripraviti izvrstno kuhano vino, smo sumili že prej. V prazničnem decem- bru pa smo se v najhujšem mrazu o tem lahko tudi prepričali. Dušan Polenšek, nekdanji policist, danes tudi gostinec, pravi, da iz slabega vina pač ne moreš narediti dobrega »kuhančka«. Po njem v teh snežnih dneh diši tudi na Ramni plaži ob Slivniškem jezeru, kjer sta Dušan in njegov sin Luka ustvarila eno prijetnejših družabnih srečališč na Šentjurskem. Foto: GrupA»A če znamo za toploto poskrbeti kako drugače, se tudi v zimskih dneh prileže kozarec hladnega vina,« je ob to dodal še en znani šentjurski gostinec Marjan Bohorč (levo), ki smo ga ujeli med stojnicami v preteklih dneh. Da se iz kislice in drugih slabih sestavin ne da pričarati kaj dobrega, pa bi se verjetno strinjal tudi on.ka Vidrgar, medtem ko sta se Dragica Čadež in Boštjan La-pajne lotila gline. Neobičajen koncert v Savinovem salonu sta izvedla tolkalca Matevž Bajde in Franci Krevh, ki sta na različne skulpture zaigrala skladbo Kamen in voda sklada- telja Pavla Mihelčiča. Prireditev je povezovala igralka Lučka Počkaj, ki ji je pozorno prisluhnila tudi akademska kiparka Dragica Čadež. Foto: SHERPA »Važno je imenovati se Janja« Na prireditvi ob 15-letnici Doma starejših Laško je župan Franc Zdolšek ob čestitkah vodji doma ob jubileju tudi razkril formulo, kako do direktorskega mesta v Laškem. »Očitno se je treba imenovati Janja«. Kot parafraza znamenitega dramskega dela Oscarja Wilda Važno je imenovati se Ernest. Bo kar držalo, saj je direktorica javnega zavoda Stik Laško Janja Urankar Berčon (na sredini), direktorica Zdravstvenega doma Laško Janja Knapič (levo) in vodja doma starejših v Laškem Janja Pod- koritnik Kamenšek (desno). Morda pa je to tudi formula za novo direktorico občinske uprave. Stanka Jošt, trenutno še vršilka dolžnosti direktorice, se še ni odločila, ali se bo prijavila na nov razpis, že tretji po vrsti v letu dni. Če pa se bo, se ve, kaj bo moral biti prvi korak – preimenovanje na upravni enoti. Foto: RG, arhiv NT