60. štev
V Ljubljani, v torek 31. maja 1881.
Letnik IX.
interitl a« sprejemajo in velja t ¡»topna vrsta:
i kr., če ae tiska lkrat.
II l> "I H i H II II II l| 3 l| Pri večkratnem tiskanji sena primerno cm&njSa.
Rokopisi
i« ne vratajo, nerrutfcnvan*
pisma se ce (prejemajo. Naročnino prejema oprsvciltvo (»uo-iuistrseija) in ekgp ediaija na Dunajski cesti St. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Politicen lisi za slovenski narüfl.
Po poŠti	prejemir velia :
Za celo ieio	. . 10 gi. — kr,
ca poiieta	. . 6 ,, —
ra četrt leta	. . 2 „ 50 „
V administraciji veliš:
Za celo leto , , 8 gi. 40 kr.
za poi leta . . < ., JO „ »a četrt ieta	2 ,, 10 „
V Ljubljani na dom poiilji 7elja 60 kr. več na ieto.
VredniStvo je Florijanske ulice st. 44.
Izhaja po trikra na teden in sicer v torek, četrtek in soooto.

Katoliška družba romarjem t Rim.
Odkar so sv. oče, papež Leo, na dan sv. Jeromma preteklega leta znaui razglas o slav-janskih apostolih bs. Cirilu in Metodu naznanili, se je začelo med Slovani živahno gibanje in sočutje za Rim in takoj so tu in tam sklenili romati v Rim ter se sv. očetu osebno zahvaliti. Naj bi ne b lo preteklo leto znane nesreče v Zagrebu, bi se bilo romanje naj berž že lansko leto izvršilo.
Pozneje so pa sv. oče, papež Leo, sami izrekli željo, naj bi romarji prišli na dan smrti sv. Metoda, 5. julija, ter bo tudi obetali med tem časom nov altar slovanskima apostoloma postaviti in cerkev sv. Klemena olepšati , tedaj so vsi slovanski rodovi sklenili in se zedinili, da hočejo ta dan sv. apostola v Rimu počastiti ter se bv. očetu, papežu Ltonu pokloniti.
Ker bodo tam vsi slovanski rodovi zastopani visoki in nizki, duhovni in neduhovni, Slovenci vendar ne smemo zaostajati. Želeti toraj je, da bi se jih saj nekaj več oglasilo in naj bi zastop ne bil tako reven, da bi se mogel za druge narode skrivati. Zato poživlja katoliška družba Ljubljanska še enkrat: Naj se nemudoma oglasi pri prečast. proštu Jarcu ne'posredno, ali po kakem prijatelju, kdor misli takrat v Rim romati, da se potrebno vkrene, ker čas je kratek in se ni več pomišljevati.
Prav želeti bi bilo, da bi se v Bi slo-
venski romarji iz Kranjskega, Staja r s k e g a in Primorskega skupno kot Slovenci sv. očetu poklonili. Zato je tudi želeti, da bi saj nekoliko drug do druzega vedeli, koliko jih pojde in kje se snidejo. Tedaj Slovenci na noge I Pot je res daljna in težavna, zlasti o poletnem času; pa slovenska apostelna Ciril in Metod sta leta in leta še mnogo več prestala ter se nebene težave vstrašila, da sta Slovanom luč sv. vere prižgala. Tedaj že hvaležnost tirja, da se njima zahvalimo in priporočamo na nju grobu. Dolgo je že med nami po prizadevanji nepozabljivega ške fa Slomšeka bratovšina ss. Cirila in Metoda ter «mo molili za zedinenje Učenih bratov; slišali tudi od marsikterega povračanja v katoliško cerkev; ali zdaj še le smemo upati, da se bode to v vse veči meri godilo. Zakaj gotovo je vse drugače, če moli le en narod, le ena bratovščina, ali pa če prosijo in molijo za zedinenje vsi slovanski narodi s sv. očetom, namestnikom Kristusovim.
Rim je pa tudi za kristjane vse in ne zastonj „večno mesto'* imenovano. Tli počivata stebra sv, Cerkve ss. ap. Peter in Pavi. Iti je solnce resnice vstajalo ter celi svtt čedalje bolj razsvetljevalo in ogrevalo. Tuje milijone mučenikov — sv. prič za resnico naše sv. vere — dalo svoje življenje ter je vsaka pčd zemlje posvečena. Tli bivajo sv. oče, pa pež Leo, kteri posebno ljubezin za 8rečo in zveličanje Slovanov v svojem srcu gojijo, ter poslance te h mnogih rodov radostno pričakujejo. Lepo misel je tudi sprožil prečast. škof Stross-
majer: naj bi ni romarji skupno opravili obiskovanje rimskih cerkva za „sveto leto". Rea take prilike ne bode kmalo več, naj se tudi v Rm o vsakem času lahko gré.
Verh tega ravno to potovauje ni poBvetno, ampak res lahko pravo romanje. Celo pot najdemo namreč svetinje in posvečene kraje; n. pr. v Padovi grob sv. Antona Padovanskega, v Sieni s v. Katarine Sienskp, v Asisi sv. Frančiška Seraf., v Loreti prenešene hiše prebla-žene D. M. itd.; za sklep bi se dalo lahko vravnati, da obhajamo praznik posebnih apo-stelnov in zavetnikov Slovencev, ss. Hermagora in Fortunata v Ogleju.
Tedaj bodi še enkrat romanje priporočeno vsem, kterim stan in okoljšine daljno pot do-dovoljujejo. Komur ni mogoče, osebno tje potovati, naj doma s kako posebno pobožnostjo bb. apostelna Cirila in Metoda počasti ter moli •za romarje in se z njih molitvijo sklene. Dobro bi tudi bilo, ko bi se o tej priliki še po-Btbno spomnili velikih potreb sv. očeta papeža, ter jim kak dar podelili. Kdor nima veliko, naj da malo z dobrim namenom, vinar udove ima še vedno svojo vrednost v božjih očeh; sicer pa se, kakor je znano, vsa ta milošnja navadno obrača v razširenje katoliške cerkve m podporo revnim deželam ali misijonarjem. Tako tedaj bodi prvi namen romarjev in vsih doma ostalih Slovencev počešenje Bvetnikov božjih in razširenje katoliške Cerkve. ,, Posvečeno bodi Tvoje ime", „Pridi k nem Tvoje kraljestvo".
Ruski zgodovinar Sergij Mihajlovič Solovjev.
ii.
(Dalje.)
Svršivši 1.1842 filologiko in historični tečaj in položivši z vele dobrim vspehom magiaterski izpit, a izbravši ai vaeučiliščno učiteljsko zvanje, odpoti Be Solovjev precej v inozemstvo, da se tamkej popolnima pripravi za učiteljsko sto-lico. Od slovenskih dežel obišče Češko, živtč več časa v Zlatnem Pragu, da more pohajati predavanja na tamošnjem vseučilišču, ter se upoznati s tamošzjimi korifeji slavenske znanosti, posebno 8 Šafarikom in Palackim. Ta dva češka učenjaka, okoli kterih se je bil zbral lep broj drugih umnikov, sta bila v četrtej in petej desetini našega stoletja ona privlač.vna sila, ki je činila glavno mesto Češke zbirališčem duhov iz vseh slovenskih zemelj posebno pa iz Rusije. Tukaj bi oni snovali velike osnove, ktere bi potem vsak v svojem zavičaju izvodil. (Za to nam podajajo lepa razjaBnenja listi Šafsfikovi na M. Pogodina: „Pisma k M. P. Pogodinu iz slavjanskih zemelj. Vipusk II. Moskva 1880). Solovjev je potem obiskal bolj znamenita nemška vseučilišča ter boravil več časa v Parizu, kjer je na college-u de France!
poslušal glasovitega francezkega historika Ju les-na Mihelet-a, poznatega po njegovih slobc-doumnih načelih. IzkuBtvo tukaj zadobljeno priobči mladi Solovjev pod naslovom: „Pa-rižskij Uuiversitet". Ali Solovjev ni prenehal tudi v inozemstvu baviti se z rusko književnostjo, ter je priobčil 1. 1843 razpravo , obšči-nove djelo v XVII vjeke" (Peterb. Vjedom. nr. 5.) a sledečega I. 1844 književno obznano o „Kijevljaninu" , sborniku M. Maksinoviča (Moskvitjanin č. VI, nr. 12.)
Spomladi 1 1845 se vrne Solovjev v Rusijo obogačen poznavanjem prosvetnih odnošajev zapadne Evrope. Takrat se je bil zahvalil za učiteljsko Btolico moskovskega vseučilišča M. Pogodin, ter Be je precej poskrbelo za njegovega naslednika. Kot takega priporočil je sam Pogodin Bvojega darovitega dijaka Sergija Solovjeva, ki se je bil za to odlično zvanje OBposobil tistega leta 1845 z magiatersko razpravo „ob otnošenijah Novgoroda k velikim knjazjam (Moskva- 1845, str. 202 in 8°). Ta razprava je pobudila pBŽnjo učenih krogov ruskih radi obilnosti novih misli. Solovjev je dokazal, kako Be starodavne uredbe Novgoroda in drugih ruskih mest ne morejo razumiti, ako se samo prispodobe z ostalimi sredoveč-nimi uredbami mestnimi. On dokazuje, da bo
te naredbe naBtale na ruskem zemljišču ter se razvile iz posebnih rodbinskih odnošajev ruskega naroda; a morejo se razjasniti a prispodobo staroruskega domačega života s životom staroarijskih narodov. Mnogo teh misli je nastalo pod uplivom slovenskih Btudij, ki so bile v četrtej desetini našega stoletja posebno gojene. Solovjev je rad obč 1 z učenjaci takrat stvarajoče se slavenofilske stranke, ktere goreč zastopnik je bil takrat A. Valujev (f 1845), a kasneje A. S. Homjakov (f 1860) in K. S. AkBakov (f 1859) največa branitelja, pa če ni vseh njihovih načel sprejel, prigrlil je vendar ona, ki so na znanost blagotvorno delovala. Pa ravno ta okolnost, ker je nagibal k 8lavenofilstvu, ni služila Solovjevu za pripo-roko v takratnih odločujočih krogih ruskih. Med tem pa bo prigovori , ki bo od te strani dohajali, odstranjeni ter je Solovjev žel. 1845 postal naj prej docent, potem pa profesor ruske hiBtorije na carskem vseučilišču moskovskem.
To imenovanje se more Bmatrati za pravo srečo in velik dogodjaj kakor za znanost tako tudi za Rusijo in Slavenstvo. Od I. 1845 pa skoraj do Bvoje smrti, tedaj 35 let, je podu-čaval Solovjev ruski omladino na prvem ru-Bkom VBeučilifču, podučaval jo z besedo in
Govor slovenskega poslanca Obreze o borznem davkn.
(Po stenografičnem zapisniku.)
Visoka zbornica! V naš: državi se čuti hudo pomanjkanje denarja, ob enem pa se primanjkijeja v državnem proračunu ne moremo znebiti. Zato je treba, da se davki nalože va m onim, ki so jih plačati zmožni, in to se je tudi zgodilo. Najteže obloženi z davki so posestniki in obrtniki. Premotrimo si kmetovalca. Od čistega dohodka mora plačevati 26'j/3 odstotkov razun tega pa še deželuo doklado, okrajno doklado, občinsko doklado, šolsko doklado, cestno doklado, biro za au-hovšč no, davek od stanovanj itd. Če vse to vkup seštejemo, našli bomo, da mora kmet polovico svojih dohodkov odrajtati za razne davke. H.šnemu posesestn'ku v mestu se ne godi nič bolje, ali pa še slabeje. Tudi obrtniki in tovarniki so z davki tako obloženi, da bolj ne morejo biti.
Drugače pa je z gibljivim kapitalom , ki v Avstriji zares premalo davka plačuje. Upam ei trditi, da če bi kapitalisti primeroma toliko davka plačevali od svojih čistih dohodkov, ko kmetje in obrtniki, da bi država ne imela no benega primanjkijeja, ampak da bi še nekaj denarja ostajalo. Res je težko, gibljivi kapital se zna skriti in svoje breme na druge odvaliti. Če najpoštenejšemu kapitalistu, ki svoj denar poBojuje po štir in pet procentov na hipoteke, naložimo kak dohodninski davek , bo pa od tistih, ki so mu dolžni, više obresti zahteval, in mu bodo morali toliko plačevati, kolikor zahteva, ker se pri nas težko dobi kako posojilo; veče brme bo toraj spet nosil zadolženi kmet, ki tako že preveč plačuje; vsltd tega bi se denar podražil, posestva pa bi v ceni padle. Zato moramo gibljivi kapital tam zadeti z davkom, kjer je to lahko mogoče. Najprej bi se dalo to doseči po borznem davku. V Avstriji, in v vseh civiliziranih državah imamo davek na promet.
V Avstriji se mora plačati pri prepisu posestva na druzega lastnika od vsakih 100 gld. vrednosti 3 gld. 50 kr. prepisnine, pa en
četrt doklade, tedaj vsega 4 gld. 37% kr. Pri dolžnih pismih se plača 94 kr., pri dolžnih pismih II. Btopinje 63 kr., ravno toliko koleka pri cesijah; in če se pomisli, da je potem, ko se dolg plača, zopet treba istega koleka, vidno je, da je davek dvojen. Samo velikanski promet ca borzi je v Avstriji skoraj brez davka.
Ker se je borzni promet pripoznal kot kupčija, postal je s tem priznan obrt in je davku polvržen. Morda bo kdo ugovarjal, da je borza tako že zadavkana po dohodninskem in obrtnijskem davku pa dohodninski in obrt-n jski davek plačujejo samo bankirji, komisijo-narji, meujavci in vknjiženi mešetarji, teh je pa le majhno število v primeri z vsemi dru-zimi, ki na borzi dan na dan kupčije delajo, potem pa tudi ta pridobninski iu dohodninski davek ni v nobeni primeri z velikostjo in z dobodki borzah kupčij, da se borzna kupčija po svojem bistvu in kakovosti nikakor ne more z drugimi obrtnijami v eno vrsto postaviti, da se mora tedaj tudi vse drugače zadavkati. Ta moja misel, gospodje, nikakor ni nova. Že pruski minister Heydt je hotel borzni davek upeljati, pa so ga precej v Btran odrinili. Leta 1869 se je zboru severonemške zveze zopet predložil načrt borznega davka. Leta 1875 je pl. Camphausen vnovič predlagal borzui davek. Ti predlogi so bili sicer vselej odbiti, pa zakaj ? Ker si denarna moč vedno pomagati zna. (Prav res! na desni.) Pa čeravno je bil ta davek na Nemškem že tolikrat zabranjen, predložil je vendar nemški minister letos zopet tak načrt za boizui davek državnemu zboru nemškemu.
Tukaj imam original tega nemškega vladnega predloga giedé pobiranja državnega ko-lleka. V tej postavi so listki za borzne sklepe ravno tako zadavkaui, kakor to mi predlagamo.
Na Laškem se je b postavo od 23. septembra 1876 upeljal davek na borzui promet. Tudi v laški postavi so pristojnine tako visoke, kakor jih mi predlagamo. Na Frunco-skem bo naredili enako postavo dne 2. julija 1862 — kdor jo hoče videti, pokažem mu jo v originalu, člen 19. te postave določuje, da
se pri kupčijah do 10 000 frankov plača 50 centimov, pri kupčijah nad 10.000 frankov ps 1 frank in 50 centimov. S postavo od 23. avgusta 1871 so se te pristojbine še povišale, tako da se plača pri kupčijah pod 10.000 frankov zdaj 60 centimov, pri takih nad 10.000 frankov pa 1 frank 80 cent. če preračunimo to na naš denar, potem bi se moralo od 5000 gld. plačati 72 kr. pristojbine, mi predlagamo pa le 50 kr.
Na Ogerskem se plača od vsacega sklepnega listka 1 gl. Sicer sem pa prepričan, da se bo borzni davek prej ali slej, najbrž pa v kratkem upeljal v vseh civiliziranih državah.
Ali moramo v Avstriji, prašam, tudi v tem oziru zadnji biti? Ali smo menj denarja potrebni, ko Italija, Francija ali Nemčija? Ne! V Avstriji se zamore in se tudi mora upeljati borzni davek! (Dobro! na desni.)
Pa poglejmo, kakšen učinek bo naredil naš borzni davek pri raznih kupčijah in kup-čevalc.h. Ozrimo se najprej na tiste ljudi, ki svoj denar v borzi naložč. To občinstvo ne bo po borznem davku skor nič zadeto. Če kdo naloži 5000 gld., tega ne bo bolelo, če plača poleg drugih stroškov še 50 kr. pristojbine. Če bi kdo hotel na borzi kupiti celo zaduje avstrijsko posojilo 50 miljoaov, plačal bi borznega davka samo 5000 gl.
Kaj pa je z bankirji, komisijonarji in menjava? Ti kupčevalci so znali še vedno ia bogo tudi zdaj znali, Bvo,e stroške na tiste prevaliti, ki jim izvršitev kake kupčije naroče. In če bi prav naročniki (comitteuti) ne hoteli več plačati, ko kar jih zadene, ali bi bila taka reč za te posredovalce, ako bi plačali pri svojih velikih dobičkih teh 50 kr. pristojbine.
Bankirji si računajo po '/io do Vs provizije; k temu pride še drug, pristranski dobiček ki ga imenujejo „sehnit;" ta vrže po 1 do 1 Vtt od 1000, tedaj 5 do 7gl. pri vsakem sklepu.
Če ima toraj kupčevaleo 10 do 15 gld. dobička, ali ga bo tako budo bolelo, če plača 50 kr. borznega davka?
Obrnimo se do kupčije s premijami in
peresom, podučaval jo kot učenjak prvega reda, ki je vsako svojo trditev umei potvrditi s svojim lastnim iziskavanjem. Večidel Be-danjih mladih historikov so učenci Solovjevi, ktere je on uvel v hram znanosti; ter zahvalno priznavajo, da je on trdo osnovo položil njihovemu znanju. Med tem ko so učena dela Solovjeva pristopna tudi neruskim učenjakom, a vsi pa ne morejo prosoditi njegove učiteljske delavnosti: ne bode preveč, ako tukaj na-vemo tudi o njej mnenje dveh njegovih učencev, in sicer enega naj bolj znamenitega učenca njegovega iz prvih let njegovega podučevanja. Glasoviti ruski historik in sedaj vseučiliščni profesor petrogradski omenjeni K. Bestužev Itjumin, ki je Solovjeva poslušal 1. 1848—49, takole riše v žuroalu ministarstva narodnega posveščenja (CC. VII, 279) njegovo delovanje s stolice učiteljske: , Solovjev je v tem času čital dva kurza , občni za histonke II. tečaja in posebni za bistorike IV. tečaja. V posebnih kurzih je nadaljeval navadno ono, kar je predaval v občnih, ter je na tanko razlagal ono periodo, pri kterej so občui kurzi nehavali. Iz takih specialnih kurzov postale so razprave obelodanjene v Sovremeniku: ,,Obzor Bobitij (dogodjajev) Russkoj istorii ot končini carja Feodora Joanoviča do vstuplenija na prestol doma Romanovih (1848, VII, 1—40, 59-88. VIII, 1-26, 45-80. 1849, XIII, 1-36,
67-106 XIV, 1 — 3(3, XVIII, 31—57, 83—108, 1857, XXIX, 1—48) iu , Obior carstvovanija Mihaila Feodoroviča Romanova" (1852. XXXI itd. 2, 1—70, 79—122.) V občnem kurzu 1. 1848—8 je počel tolmačiti pojem historije, kot nauke o naroduej samosvesti; potem naz-načivši različne oblike letopisa s kratkimi ali značajnimi potezi prestopi k tolmačenju bisto-riograiije, pri čem bi se zadržal tudi z razlaganjem biležk sovrstnikov. Tolmačenju histo-riografije je dovršil s Polevom, o kterem se je Solovjev izrazil, da je hotel predelati Ka-ramzina po Karamzinu. Samo historijo pa je začel Solovjev s poznatim geografskim načrtom ruskega zemljišča, ki je uvrščen v I. knjigo njegove ruske povesti, a b i že poprej tiskan
1.	1850 v „Otečestvenih zapiskah" (LXIX omd.
2,	229 — 244) pod naslovom: ,,0 vlijanij pri-rodi russkoj gosudarstvenoj oblasti na jeja istoriju". V tej dobi je bil tan ačrt popolnoma nov; a posle Solovjeva je postal potreba za vsako občno razpravo v ruskej povesti. Posle opisa zemljišča je razlagal Solovjev teorijo o poreklu Varjago Rusov kot vojenih družin; teorijo, ktere 8e more po mojem mnenju tudi danes hiBtorik držati sigurneje od vsake druge. Dogodjujev varjažke periode ni nam Solovjev pripovedal, ker je o ujih 1. 1846 in 1847 govoril, ali predstavil nam je prekrasno karakteristiko delavnosti prvih knezov. Na dalje se
spominjam še živo preodlične karakteristike dobe nemirne epohe (smutnago vremeni), v kterej bo bb vsa stara načela, od Moskve pritisueua, vzdignila, poskusila zadobiti gospodstvo, a pretrpivši zgubo naredila mesto zdravim živijem, ki so hrepeueli pred vsem za redom iu varnostjo od zuuanjih neprijateljev io notranjih neredov. Doba prvih Itoinanovičev iu Petra Velikega se predstavlja še v skrajnih črtah, v prvem uačrtu bodoče slike. Takšen je bil kurs, na kterem uma predavanja s zadovoljstvom poslušali, isto tako smo se na-slušali umnih predavanj K. O. Kaveliua, ki so se v osnovah malo razlikovala od kursa So-lovjega". Drugi pa muogo mlajši učenec Solovjev (P. A. Kuhkovsky: Beseda držana na paro-stosu S. M. Solovjevu. U. Beogradu 1879) str. 8. p še takole o svojem učitelju: Smela in ognjena beseda, predavanje iz globocega čutenja in globocega premišljauja, pravi izgled profesorja, poln uma in važnosti, činil je jak vtis na njegove poslušalce . . . Jaz Bem našel Solovjeva že sivega in in izmučenega od dela ; ali dvorana v kterej jo včasi bivalo do 300 slušateljev, je bila kakor naelektrizirana po njegovem govoru; in včasi smo od predavanja odhajali polne glave misli a v srcu iz dubljinc potreseni".	(Dalje prih.)
etelažami. Kdor pozna borzno kupčijo, bo vedel, da bo pri teh kupčijah premije tako visoke, da se 50 kr. še ne pozna. Premije narastejo do 20, 30, 40, 60 in tudi 100 gld., kaj se bo tukaj 50 kr. poznalo? Nekaj huje zadete bodo kupčije , ki se sklenejo za kratek čas, ker e pri teh menj dobička, za neznatne Bpremembe v ceni, postavim 3—4 kr. od 100 gl. rente, se ne bo več splačevalo kupčije de lati. Take kupčije pa tudi potrebne niso, in narodno gospodarstvo n.č ne zgubi pri tem, ako take kupčije popolnoma nehajo. (Dobro na desni.)
Take kupčije toraj, ki se opirajo na razloček 4—5 kr. od 100 gl. rente, se po tem sprejetem davku v Avstriji ne bodo več delale. Pa ni treba misliti, da so te vrste kup čije na borzi pogostoma. Po izkazu društva „G ro- uud Cassenvereiu" se je leta 1877 na duuajski borzi po tem društvu omogočilo 2,973.400 sklepov, razločka pa izplačanega ali prejetega je bilo 36 988.183 gld. (Čujte! na desni.) Tedaj pride na vsak sklep počez 6 do 7 gld. razločka. Isti zavod je naredil 1. 1878 celo 3,467 000 sklepov (čujte ! na desni), razločka je bilo 42 050 217 gld., tedaj zopet po 6 do 7 gl. Tedaj je bilo na dunajski borzi zadnjih letih razločka pri sklepu po 6 do gld., zdaj je pa še več, ker bo se kupčije zbolj šale. Pri 100 gld. reute vrže to 12 do 24 kr No taka kupčija se še zmirom lahko dela, če •ae prav 50 kr. davka plača. (Konec prih)
apoleon kot predsednik ravno tako hodil po deželi in se prestavljati pustil, prej da je republiko odpravil in se za cesarja Napoleona II. naredil.
Politični pregled.
V Ljubljani 30. maja AvHtrijske deiete Ker je državni zbor že sklenil postavo zoper oderuhs , b ktero je pod svoje varstvo vzel dolžnike, kterim upniki krivico delajo morala je naravno priti na vrnto tudi postava za hrambo poštenih upnikov zoper krivične .-dolžnike. Med take krivične dolžnike Be smejo v prvi vrsti šteti tisti, ki svoje posestvo pred eksekucijo vandalsko uničijo , tako da je upnik, ki je v dobri veri na vrednost tega posestva kaj posodil, popolnoma ogoljufan. Ne samo, da je divjaško in pregreha nad človeštvom, pokonfati vreduosti, ki služijo v splošno korist človeško, škoduje tak uničevalec svojega posestva tudi svojim sosedom iu vsem drugim posestnikom, kajti vsi po'em zgubijo kredit, ako jim je dovoljeno, svoje imetje uničiti, zniža se celo vrednost nepremakljivega poiestva, kar je na škodo celim deželam. Upati je toraj, da bo nova postava zabranila te nepriličuosti.
Več iieiti^fcilt profesorjev je prišlo na Dunaj zoper češko univerzo ag't'rat.
„Pester Lloyd" prinaša znamenit članek o grofu Taall'eju, v kterem pravi, da bi se Taaffe rajši z liberalnimi Nemci sprijaznil, ko s konservativn;mi, ko bi prvi hoteli svojo trmo popustiti in se b Slovani spraviti. Ni še dolgo, kar je Taaffe rekel, da je konservativen; čudno, da zdaj konservativce tako žali, da bi le liberalce k sebi privabil. Kakor je videti, Taaffe sam s seboj ni edin, on sum no vd, io tudi pravi, da ne ve, ktera stranka da ima
Izvirni dopisi.
Iz Smlednika, 10. majnika. — Svečanost cesarjevičeve poroke.) Navdušenim srcem posluša naš „slovenski ora-tar" vedno to, kar je v zvezi b presvitlim vladarjem, in pri vsaki priliki pokaže tudi dejanji, kako odkritosrčno ljubezen goji do cesarskega prestola. Tega prepričati se, imeli smo priliko v prošlih dnevih. — Že na večer pred slovesnostjo, o kateri se je zadnje dneve toliko govorilo, bila je naša vas lepo razvitljena Posebno omeniti moramo grajščino, šolo in farovž; pred temi poslopji zbralo Be je v mraku mnogo ljudstva, ter je z veseljem občudovalo migljanje lučic in daljni njib odsev v čarobnih valovih Save. —
V torek pa je streljanje iz „Btarega grada" naznanjalo slovesnost, katere se je udeležila nenavadno velika množica. Ob 8. uri napo vedana je bila cerkvena slovesnost, ki se pri poku možnarjev in pri veličastnem glasu naših orgelj v resnici tudi slovesno izvršila Imeli smo priliko slišati proti koncu sv. opra vila novo himno, katero je naš slavnoznani skladatelj A. Forster za ta dan zložil, in reči moramo, da nam je prav v srce segla, kar nam je pozneje tudi nekaj naših odličnikov našega okrožja z veseljem potrdilo. Iu če
je
še
prav ; njemu je le za to , da Bi za trenotek večino ohrani. Od todi je razvidno, zakaj je Taaflejeva vlada tako omahljiva in neodločua „Tribune" pa zatrjuje , da vlada s tem člankom ni v nobeni zvezi. Prav bi bilo, če ni.
Vitanje države. (■ainVietta je šel v slavnostnem sprevodu v svoj rojstni kraj Cahors. Ljudstvo mu je naproti vekalo , ker vidi v njem faktičnega diktatorja Francije. „Paix11 pravi, da je princ
priatavim, da so se slovesnosti udeležili tudi naši šolarji te svojo zastavo, menim da bodo bralci ,,Slovenca'- prepričani, da Be je storilo vse, kar je mogoče v povzdigo slovesnega dneva, i A ko smo poprosili Boga blagoslova visokima zaročencema, udeležili smo se tudi popoludne tistega dne še posebnega veBelja. Naš občespoštovani župan g. Auton Burger sprožil je misel, naj bi se v torek popoludne napravila veselica na ,.starem gradu", in njegov predlog bil je s pohvalo sprejet in ee je tudi na radost vseh navzočih uresničil. Ob treh popoludne naznanjal je strel možnarjev začetek zabave. Zbralo se je nekaj mož iz občinskega zastopa, duhovščina g. učitelj, in — kar nas je posebno vzradostilo, — tudi naš velecenjeni narodnjak g. grajščak baron Lazarini z blago svojo soprogo počastil je našo veBelico te svojo navzočnostjo. ViBoko pri razvalinah starega smleškega gradii našteval je nekedo izmed družbe pomen slavnega dneva Opozori! je poslušalce ljubezni, ki veže habsburško dinastijo z ljudstvi, ki prebivajo pod njenim žezlom; povdarjal je odločno katoliško prepričanje, ki je geslo Blavne te rodovine in že od nekedaj znači avstrijske cesarje. Spominjal pa se je v navdušeni besedi tudi ljubezni, katero so vedno gojili avstrijski pod-ložniki do svitlega svojega vladarja iu vse nje njegove rodovine. „Naj se drugodi napadajo od Boga postavljeni vladarji z morilnim orodjem — tako je sklepal svoj govor — naj se bojujejo tuja ljudstva v daljnih krajih, naj prelivajo nedolžno kri za malovredne dobičke, nuj Be tuja ljudstva v tihej nezadovoljnosti vedno bolj in bolj odvračujo od svojega vladarja — mi Avstrijci z jasnim očesom in ra dostnim srcem gledamo v bodočnost vedoč, da kjer Bte podložna in postavodajalna moč združeni, tamo Bog ne odtegne svojega blagoslova, Iu v to svrho kličem v polnem navdušenji svojega erca iz tega vzvišenega kraja: Živela visoka poročenca: cesarjevič Rudolf in prince-sinja Štefanija!"
In glasno so zazvenčeli kozarci, sedem atrelov pa je oznanjalo navdušenje naše na vse strani mile nam domovine. V prijaznem pogovoru in lepem petji razgrela bo ae nam srca in navdušeno se je napivalo mnogim od-ličnikom našega naroda. G. župan spominjal se je premilih besedi, s katerimi se je predstavljal blagi naš g. deželni predsednik svojim županom in povzdignili smo svoje čaše ter želeli prijaznemu svojemu dež. predsedniku še mnogo let tako značajnega delovanja v naši domovini. In kadar smo peli na tem vzvišenem kraji zraven ataroalavnih podrtin oziraje se po dolinah in prelepem Sorškem polji, obudili smo gorečo željo svojega rodoljubja ter glasno klicali boljših jasnejših časov dragi naši domovini. V lepih gorenjskih planinah pa je streljanje odmevalo, kakor da bi nam hotelo naznaniti odmev celega slovenskega naroda v složno in skupno delovanje kot zastavo jasne in boljše prihodnosti. — S težkim Brcem ločili smo se v mraku iz prijetnega društva spominjavši se še jedenkrat s soglasnim „Živela" svitlega nam cesarjeviča in mladostne njegove neveste. —
Iz Starega trga pri Poljanah, 25. maja. Pričakoval sem, da bo kedo poročal kaj Vašemu cenjenemu listu o svečanosti, ktero smo mi Poljanci priredili o priliki poroke cesarjeviča Rudolfa s princeainjo Štefanijo, pa pričakoval — zaman, zato naj jaz nekoliko to svečanost opišem, da ne bo slovenski narod mislil, da mi tu v poljanski dolini vedno spimo, ker ni nič o nas slišati. Na večer 9. maja zažgali smo med streljanjem možnarjev velikansk kres na tukaj najvišjem hribu „Žižlji"; škoda Bamo, da nam je deževno in megleno vremer zakrilo kraaen razgled. V torek jutro je ozna-novalo pokanje možnarjev in ubrano zvonjenje slovesi n dan; ob 10. uri je bila sv. maša, ktere se je udeležila šolska mladina in nenavadno veliko ljudstva, dasiravno je neprenehoma deževalo. Po slovesni sv. maši je gosp. župnik, kot predsednik kr. šolskega svčta , v šolski sobi razložil mladini pomen dneva in razdelil 50 knjižic: „Cesarjevič Rudolf nastol-nik avstrijski", med najboljše učence. Na to so otroci krepko zapeli cesarsko himno. Ve-
selilo nas je čuti, kako so otroci, dečki in dekleta gladko deklamovali, za kar gre hvala marljivemu g. učitelju, ker jih je tako dobro izuril. Po šolski slovesnosti Bmo hoteli otroke na prijazne griče sv. Antona pogostiti, pa deževno vreme nam ni tega veselja privoščilo, in morali smo to doma pod Btre.ho napraviti, se da v veliki tesnobi, ker otrok šolsk h je bilo čez 200. Hiša, v kteri smo bili, je bila lepo okinčana z zelenjem in z zastavami, cesarskimi in narodnimi. Napivalo se je pri skupnem obedu prevzvišenima poročencema cesarjeviču Rudolfu in princezinji Štefaniji, cesarju Francu Jožefu in cesarici Elizabeti, visokim staršem princezinje Štefanije itd. Bili smo skup pozno v noč in se potem veseli razšli, v zavesti, da smo, kolikor je to pri nas mogoče, za celo Avstrijo tako pomenljiv dan, tudi mi vredno in dostojno praznovali. Omenim naj, da nas je bilo samo nekoliko domoljubov, ki smo to priredili, in pristavim, da je vsaka vas v dolini svoj poseben kres zažgala na predvečer in tako po svojem pripomogla k
večji slovesnosti.
V Wol»repolJali sta bili, kakor se nam piše, lepi podobi Rudo'fa in Štefanije tudi prav lepo okiočani. Iz cerkve grede je nekdo rekel: Zares lepa nevesta; je že muje vredno, da je šel Rudolf pod druzega cesarja po njo I Drugi ves radoveden pravi: Rad bi
vedil, koliko si je ta stari cesar izgovoril, ko je ta mlademu čez dali Sploh pa je bilo blagih želj in voščil: Bog jima daj dobro srečo, zdravje in veselje itd. brez števila; malokdo je tiho prišel in odšel, da bi njima ne bil vsega dobrega iz srca želi). Praznik je bil zares ginljiv in vesoljn; s tako ljubeznijo ljudstva se gotovo ne more noben vladar ponašati.
\ Hrcžicali, 16. maja 1881. Štejem si v dolžnost svariti ljudstvo pred sleparji ki se vsaki dan množijo, ljudstvo pa — zmeraj se goljufati da. Jaz namreč opozorujem, da se neki slepar, ki se imenuje Rožman, in je malnar, klati okoli, in na moje ime kupuje žito, in res se mu je posrečilo v Novimu dvoru na Hrovaškim več vaganov všenice na moje ime dobiti, in več koruze druzib grajščakov, za koruzo sem še o pravemu času izvedel ter omenjenim gospodom „brzojavil" da pridem sam kupit in plačat, pšenico pa je že odpeljal in proda). G. Prukoar, v Novemu dvoru, bo dobil težko svojo pšenico nazaj, ker jo je Rožman prodal kot svoje imetje. Naj bolj se je čuditi, da se mu je Pruknar dal prevariti ki je jud, in toraj nezaupljiv. Mene veseli, da vživam toliko zaupanja, da celo sleparji na moje ime dobivajo, in si zato pa tudi v dolžnost štejem, objaviti, da jaz žito in vse. kar kupujem, kupujem sam, in vse po prejetju blaga, na meBtu ali po povzetju plačam, za na moje ime vzeto blago pak nisem plačnik. Toliko v svarjenje občinstvu.
E. & A. Kobler v Brežicah.
trgovec z domačimi pridelki.
Telegram „Slovencu."
Z Dunaja, 31. maja.
Splošna obravnava o praški univerzi je sklenjena, glasovanje jutri. V delegacijo za Kranjsko je izvoljen Hohenwart, za namestnika Schneid; za Goriško Tonkli, namestnik Valussi; za Trst TeuŠel, namestnik Rahel; za Cesko zgolj ustavoverci. Oderuška postava dobila je cesarjevo potrjenje.
Domače novice.
V Ljubljani, 31. maja.
(Slovensko slovstvo.) Marljivi in slovenskemu ljudstvu po svojih mikavnih, lahko um-ljivih spisih že davno priljubljeni pisatelj J. Alešovec je obogatil naše slovstvo s štirimi novimi knjižicami, to se pravi, dve sta popravljeni in na novo tiskani, dve pa čiato novi. Te knjižice obsegajo mikavne povesti, kakor jih naše ljudBtvo tako rado bere, ter se odlikujejo še po svoji opravi, ker imajo na čelu barvane podobe. Naslovi pa so: I. Najden ček. II. Repoštev, duh v Krkono-ških gorah. Tretji popravljeni natis. III. Peter K r u n o v, rešitelj treh zakletih vitezev. — Okamnjenci na Blanskem gradu. Drugi natis. IV. Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini. (Slovenska, narodna pravljica.) Št. 371.
Razne reči.
— Potovanje Slovanov v Rim. Na Poznanskem bo zboroval 2. rožnika tabor, ki so ga Bklicali pl. Hlapovski, grof Stablevski, pl. Kantecki, dr. LyakovBki; ter Be bo razgo-varjalo o potovanji v Rim. Tudi v Levovu Be je osnoval odbor, ki bo to reč vodil in organiziral. Na čelu stojita groia Krosicki in Ru-socki. Videti je toraj , da se Poljaki zelo za-
nimajo za to potovanje. — Kaj pa Slovenci ? Mi smo toliko bližej.
—	V Cel j i je umrl 28. majnika poduči-telj na tamošnji mestni šoli g. Jožef Lever, previden s sv. zakramenti. Ranjki je bil nekoliko časa bogoslovec v mariborski duhovšnici, iz ktere je izstopil ter si izvolil učiteljski stan. Kot podučitelj je služil par let na celjski oko-lčanski učilnici, potem je dobil podučiteljsko služho na mestni fantovski šoli. Ko je naša armada marširala v Bosno in Hercegovino, moral je tudi ranjki popustiti svoj poklic ter prijeti za puško. Toda ravno ta vojska mu jp vsekala smrtno rano. Ko se je povrnil po vojski zopet v Celje nazaj, je vedno bolehal, dokler mu je Gospod podelil večni mir. Kot vrli učitelj, kot priden slovenec pa po svojem mirnem in značajnem obnašanji Bi je pridobil občno spoštovanje. Naj v miru počiva.
—	Alte und neue Welt, nemški zabavnik s podobami. Petnajsti letnik. Izišel je ravno 16. snopič tega letnika, ter se razpošilja. Vsako leto izide 24 snopičev po 15 kr., (po pošti za vsaki list 4 kr. več). Kdor želi, dobi za dodatek, prav lepo podobo: „češenje presv. Srca Jezusovega", ako še doplača 72 kr. Obseg 16. Bnopiča je naslednji: Berilo: Mai-glocke. — Das Schvert des Damokles. — Dichter-Studien. — Ave Maria.— Ein folgenschwerer Scherz, historische Erzählung. — Hausapotheke fürs Volk. — Der Tanz beim Hochgerichte. — Ein Autflug ins' Land der Amazulus. — Allerlei. — Podobe: Initiale, J. — Ave Maria. — Friedrich Güll. — Marienfahrt. — Die Rante. — Initiale D. — Die Felsenschlange. — Nächtliche Gäste im Zulu-Land. — St. Martin heilteinen Aussätzigen. — St. Martin und di Fischervö.el. — Vsi izšli zvezki Be lahko še dobivajo, ter jih takoj pošljemo novim naročnikom.
Katoliška bukvama.
—	Die k a to 1 i s c h en M i s s i o ne n , nemški list s podobami. 1881. Vsak mesec izide snopič. Celo leto velja 2 gld. 40 kr., s poštnino 3 gl. 10 kr. Iz šel je ravno 5. snopič tega lista, ki se sedaj razpošilja. Obseg tega snopiča je naslednji:
Berilo: En Apostel der Freiheit. — En Besuch bei den Plattköpfen im Nordwesten Amerikas. — An der Mündung des Periflusses Nachrichten aus den Missionen: China, An nam, Vorderindien, Südafrika, Britisch Nord-Amerika, Central-America, Australien, Polynesien. Aus verschiedenen — Für Missions zvecke.
Podobe : Eine Missionsstation im Urwalde. Ein Ueberfall im Flusslabyrinthe von Marajo. Der Jaguar. — Miranhas-Indianer am Japura. Mission des hl. Ignatius bei den Plattköpfen. Chinesische KriegBmandarine. — Chinesische Schauspieler der vornehmsten Classe. — Mo nument der 1857. zu Kanton gefallenen Franzosen. Indianer aus dem hohen Norden in ei-Canoe. — Kähne der Indianer auf dem Macken-zie-Strome.
Že izišli zvezki tega lista se zmirom v naši knjigarni lahko dobivajo in dalje aaročila na ta list naglo izvršuje.
Katoliška knjigarna.
Razglas.
„Matica Slo7enBka" v Ljubljani razpisuje službo tajnika z letno plačo 600 gl. za 3 leta proti pogodbi. — Prosilci imajo skazati Be z literarno izobraženostjo, s popolnim znanjem
slovenskega jezika v besedi in pismu in tudi s potrebno izurjenostjo v knjigovodstvu. —
Prednost imajo prosilci, ki poznajo tudi kake' druge jezike Blovanske in vzlaBti cirilico. Prošnje sprejema predsedstvo „Matice Slovenske" do konca junija t. ).
Natančneji pogoji se zvedo v Matični pisarni dopoludne od 10. do 12. ure vsak dan.
V Ljubljani dne 28. maja 1881.
Za odbor Matice slovenske Dr. Jan. Bleiweis,
predsednik.
Marija Rupnik,
izdelovalka umetnih cvetlic,
poprej v stanovanji v špitalski ulici št. 7 v Per-inetovi hiši, zdaj pa sv. Petri* CC»ti 8t.
13 v I. nadstropju na oglu blatne ulice. (3)
Služba
oi ^Iutc» in cerkveni!*»
ob enem se oddaja v Stari Loki. Opravljati ima dotični tudi nektere cerkvene pisarije. Prosivci naj fe obernejo z lastnoročno prošnjo in spričevali do prečast. gosp. dekana (pošta Škof,a Loka).	(3)
Hešilje svoje življenje.
V nekem malem mestu, Shawfort pri Kochdali, živel je mož, ki je delal v tamošnjih rudnikih. Bil jo močne postave ter najtežje dela opravljal brez škode, dokler ni v prevzetnosti svojih moči nalašč preteg-»11, ker se je lotil tako težavnih del, da jih človeško telo ne prenose.
Pred dvema letomajo vsled tega tako obolel, da sam sebi ni bil več podoben. I)o tega časa je s svojo telesno močjo dobro preživel sebe in rodbino svojo, ko je pa bolozen prišla in nehal zaslužek, porabil jo šo to , kar je imol prihranjenega, ter zašel v veliko revščino. Bolezen pa jo vedno huje pritiskal», tako da je naposled šo komaj po sobi hoditi zamogel. Trgalo ga jo po vseh udih in imol je tako težko sapo, da jo komaj dihal.
Beračiti ga je bilo sram, zaslužit pa nič ni mogel. Usmilili so so ga in mu dali prav lahko delo, ki ga zdaj mala deklica opravlja. Pa še temu delu ni bil kos, tako je bil slab. Pa tudi jesti nič ni mogel, ker jo imel želodec ves pokvarjen. Trpel je hudo bolečine, in zdravniki mu niso znali pomagati.
V tem žalostnem stanu je dobil v roke en listič, v kterem je bilo pohvaljeno znano zdravilo „schiiker-ekstrakt". Obupan človek vse poskusi in utapljajoč se prime bilke, tako je tudi on sklenil, poskusiti še to zdravilo.
In res, „schiiker-eksrakt" mu je pomagal, hitro se je začel popravljati in prejšno moč nazaj dobivati. Trganje je nehalo, sapo jo dobil lahko, in v kratkih tednih bil je zdrav, ter je zopet lahko jedel in tudi dolal. Zdaj jo že leto preteklo, kar je popolnoma zdrav, in lahko težko dela opravlja.
Vsak bo priznal, da je to čudovito ozdravljenje, in da je resnično, se lahko dokaže; potrdil bo to poštar ali kteri drug pošteni mož v Shawforthu. Ta mož se imenuje Tomaž Briggs v Peel Tcorace, Shavvforth pri Rnchdali na Angleškem.
To pa ni posamezen slučaj, ampak „shiiker-eks-trakt" je že mnogo ljudi popolnoma ozdravil. Kdor želi dokazov, naj le meni piše in jaz mu bom poslal pisanih spričeval, kakoršnih imamo na stotino o dobrih uspehih zdravila „shaker-ekstrakt".	(2)
Skor en miljon flaš tega zdravila 90 jo lansko leto 1880 na Anglcžkem prodalo, brez oglasov v časnikih. Ljudjo so to zdravilo sami drug drugemu priporočali. Nobeno zdravilo so še ni tako hitro in v toliki meri prikupilo ljudem, in iz tega so vidi, da mora v resnici aobro biti. Ena flaša štane 1 gl. 25 kr.
Zalogn v Ljubljani: Jul. pl. Trnkoczy; v Gorici J. Chrlstofoletti; v Rudolfovein Dom. Rlzzoli.
Lastnik je
A. J. \Vitlie v Frankobrodi na Meni.
dajatelj in odgovorni urednik Ki Hdep.
. liziovi ledni v Ljui.