Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (15/280C), soboto (15/28°Q in nedeljo (16/280C) bo pretežno sončno. Četrtek, 16. avgusta 2018 številka 33 | leto 65 www.nascas.com naročnine 03 898 17 50 cena 1,90 € Pumptrack poligon dobiva končno podobo TAKO mislim -O ■in ■in =o :u-> ii»l ¡o ■h- Očitno si mladi v Velenju zelo želijo atraktivnih kolesarskih in skejterskih poti. Mestna občina jim jih gradi na prostoru med osnovnima šolama Antona Aškerca in Gustava Šiliha. Konec prejšnjega tedna je izvajalec del pripravil vse za asfaltiranje, a so si mladi preko vikenda naredili »predčasno otvoritev« in brez dovoljenja preizkusili proge. Žal pa so s tem nare- dili kar nekaj škode, ki jo je bilo potrebno v ponedeljek, ko so nameravali poligon že zjutraj asfaltirati, najprej odpraviti. Dela kljub vsemu dobro napredujejo, tako da bodo mladi in malo manj mladi, poligon lahko uradno preizkusili že v prihodnjih dneh. ■ mz Dva župana odločena, tretji menca V Šaleški dolini še ni čutiti, da bodo jeseni redne lokalne volitve Šaleška dolina - V Šaleški dolini še ni čutiti, da bodo jeseni lokalne volitve, čeprav se gotovo po tihem nanje že pripravljajo in iščejo kandidate, ki bi bili izvoljivi v občinske svete. Se bodo po nov mandat namenili aktualni župani? Župan Mestne občine Velenje Bojan Kon-tič je potrdil, da se bo. Zaključuje drugi mandat. Tudi župan občine Šoštanj Darko Menih se je že odločil, da se bo potegoval za četrtega. Janko Kopušar, župan Šmartnega ob Paki, pa pravi, da dokončna odločitev še ni padla, še razmišlja. Kako pa gledajo na sestavljanje vlade? Bojan Kontič: »Na volitvah izražena volja volivcev ni dala rezultata, ki bi omogočil hitro in učinkovito sestavo vlade. Vsaka sestava vlade iz množice strank pa zahteva dolgotrajno in naporno usklajevanje. Kot kaže, bomo dobili dokaj nestabilno vlado, ki se bo ukvarjala predvsem z izsiljevanjem podpor- nikov in napadi opozicije.« Darko Menih: »Upam, da bodo čim prej sestavili stabilno vlado in se začeli odgovorno ukvarjati z najbolj perečimi vprašanji - šolstvo, zdravstvo, pravosodje, okolje in prostor - in da bodo poiskali tudi kadre, ki bodo temu kos.« Janko Kopušar: »Dogaja se pričakovano in zahtevno za vsakega, ki bo vlado želel sestaviti. Glede na rezultat volitev pa bo vprašljiva tudi njena stabilnost.« a Milena Krstič - Planinc Peklenska vročina opozarja Mira Zakošek Evropa je bila letos dolgo v primežu peklenske vročine, ponekod se je ogrelo do 45 stopinj. Na Portugalskem je vročinski val dosegel vrhunec celo s 46 stopinjami. V Franciji so ustavili štiri jedrske reaktorje, da bi preprečili preveliko segrevanje bližnjih rek, od koder črpajo vodo za hlajenje reaktorjev in kamor jo nato tudi vračajo. Na Nizozemskem so zaradi asfalta, ki se je začel topiti, zaprli določene dele avtocest. Ceste se ob takšnih vroči-nah segrejejo tudi preko 55 stopinj. Prevroče je bilo v sicer doslej bolj hladnih Skandinaviji in Rusiji, pa v daljni Japonski in Avstraliji ... Vroče je bilo tudi pri nas, a ne tako zelo, še posebej ne v Šaleški dolini, kjer so temperature dosegale do 32 stopinj Celzija. Po 15. avgustu, ko so se dnevi že pomembno skrajšali, najbrž posebej ekstremnih temperatur ni več pričakovati, se je pa treba ob vedno vnovičnem opozorilu narave še globlje kot doslej zamisliti, kaj delamo s to našo ljubo Zemljo in kakšno škodo delamo našim zanamcem, pa najbrž že našim otrokom, za katere pravimo, da so naše največje bogastvo, a jim očitno s svojim početjem vse bolj jemljemo možnosti preživetja. Še dve stopinji navzgor, pa se bo po mnenju mnogih začela ekološka katastrofa nepredvidljivih razsežnosti. Četudi imamo polna usta ekološke ozaveščenosti, je naše delovanje vse prej kot ekološko, torej naravi prijazno. Pa bom tokrat pustila gore smeti (in med njimi plastičnih vrečk), ki jih vsakodnevno zavržemo in ki nas vse bolj dušijo tudi na slovenskih tleh. Ne bom pisala o številnih drugih ekoloških možnostih. Ostajam pri temperaturah. V Sloveniji, kije klimatsko še idealna, imamo samo 130 temperaturno ugodnih dni, kar pomeni, da se v tem času ni treba ogrevati ali hladiti. In ravno tole hlajenje, ki si ga vse bolj privoščimo (ponekod že presega strošek ogrevanja) v avtomobilih, službi in doma, je seveda zelo velik dodatni onesnaževalec in na drugi strani tudi dvigovalec temperatur. Si predstavljate (ali kdaj pomislite), kolikšne temperature se dvigajo s prenapolnjene avtoceste, po kateri poteka promet po polžje, pločevina je dobesedno razžarjena, klime pa delajo na polno. Po izračunih švicarskih strokovnjakov naj bi se v takšnih razmerah ob uporabi klime samo poraba goriva dvignila od 1,8 do 3,7 litra na sto kilometrov. Podobno je tudi s številnimi hladilnimi aparati in napravami, ki jih imamo v službi, doma . Vse ob hlajenju povzročajo dodatno ogrevanje, a je pač udobneje, če jih puščamo vklopljene preko vsake razumne meje. Za dodatno onesnaževanje potem poskrbijo termoelektrarne, ki v takšnih razmerah seveda delajo polno zaradi povečanih potreb po elektriki in zaradi nizke hidrologije. Tudi Termoelektrarna Šoštanj je tako obratovala v teh dneh. Proizvajalci nam ponujajo na tisoče naprav, ki nam lajšajo življenje, in večini je ekologija predvsem breme. Tudi vlade si najraje zatiskajo oči, saj v udobje volivcev res ni dobro drezati. Zato bo verjetno le način življenja velike večine nas posameznikov lahko prinesel pomembne spremembe. Pa naj gre za to, da svoje lagodje s hlajenjem spravimo v razumne meje ali da zmanjšamo porabo drugih nenujnih dobrin. Da ne bomo že jutri ugotavljali, kako neumni smo bili in kakšno priložnost smo zamudili. Zgodovina nas uči, da so klimatske spremembe pokopale mnoge civilizacije, ne bodimo tudi mi ena od njih. a A/eleniska,s)h4a . , . Jj^mm^It^ 7 7 v]' / igrala na vodi vSLobroaoslil deskanje jadranje skakalnica gostinska p£ , vaterpolo dogodki... www.velenje.si MESTNA OBČINA VELENJE Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA »»WAS 16. avgusta 2018 LOKALNE novice V Skornem dobijo dom krajanov Šoštanj, 9. avgusta - Občina Šoštanj je v četrtek na portalu javnih naročil objavila javni razpis za iskanje najugodnejšega ponudnika za izgradnjo Doma krajanov v Skornem. V objektu s tlorisno površino 100 kvadratnih metrov bo manjša dvorana, kuhinja, sanitarije, prostori za shranjevanje rekvizitov in društveni prostori. Med krajani Skorna s 360 prebivalci, blizu 200 pa jih je zelo aktivnih v Turističnem društvu Skorno, ki združuje turizem, kulturo in šport, je bila že dlje časa prisotna želja po prostoru, v katerem bi se lahko družili tudi v hladnejših dneh. Kot vse kaže, se jim bo uresničila do julija prihodnjega leta. Nov prikazovalnik na stadionu Mestna občina Velenje je na Mestnem stadionu Velenje namestila nov svetlobni prikazovalnik s površino skoraj 37 m2. Tako bo mogoče tekme in ostale prireditve spremljati kvalitetneje. Prikazovalnik je namenjen prikazu športnih rezultatov ob tekmovanjih, objavi čestitk in oglasnih sporočil ob drugih večjih dogodkih. Zanj je Mestna občina Velenje namenila dobrih 51 tisoč evrov, od tega je Fundacija za šport prispevala prispevala nekaj več kot 21 tisoč evrov. Za dvigalo ni bilo ponudnika Šoštanj - Kljub dobremu namenu, da naposled v Občini Šoštanj dostop do vseh uradov in služb, ki domujejo v občinski stavbi na Trgu svobode, omogočijo tudi invalidom, se jim je, ko so objavili razpis za izbor izvajalca del vgradnje dvigala, to izjalovilo. Na razpis do roka ni prispela niti ena prijava. Nad tem so bili, kot pravijo v Šoštanju, presenečeni. »Čeprav se cene izvedbe gradbenih del v zadnjem polletju izredno hitro dvigujejo, tega nismo pričakovali. Postopek zdaj zaključujemo in ga nadaljujemo z neposrednim izbiranjem izvajalca. Upamo, da bomo pri tem uspešni in bomo do konca leta, z nekaj zamude sicer, lahko poskrbeli za prijazen dostop do uradov in služb vsem,« pravi podžupan Občine Šoštanj Viki Drev. Zdaj čiščenje struge proti Šoštanju Velenje, Šoštanj - Občina Šoštanj se je uspela z Agencijo Republike Slovenije za vode (ARSO) dogovoriti o čiščenju struge reke Pake tudi na njihovem območju. Vzdrževalec vodotokov Nivo eko bo čiščenje struge od meje z mestno občino Velenje do tunela v Penku v občini Šoštanj izvajal v drugi polovici avgusta. a mkp Za 110 milijonov evrov vlaganj 8 milijonov kredita Lanskemu uspešnemu proračunskemu letu sledilo tudi letošnje uspešno prvo polletje -Vse obveznosti sproti poravnavajo, tudi do izvajalcev naložb, čeprav nakazila države in Evrope ne prihajajo pravočasno Mira Zakošek Glede na to, da je bilo zadnjih nekaj let za Mestno občino Velenje naložbeno zelo intenzivnih, so si vsako leto prizadevali, da jim je ob koncu leta na računu ostalo nekaj denarja. »Le tako je namreč mogoče naložbe tudi izpeljati, saj nakazila državnih in evropskih sredstev praviloma zamujajo, izvajalce pa je treba poplačati,« pravi župan Bojan Kontič. Tako je bilo tudi lansko leto in tako je tudi ob polletju. Na računu so imeli 3 milijone evrov. Tudi sicer je potekalo polletno poslovanje v okviru zastavljenih načrtov. Prihodki so sicer nekoliko nižji, ampak predvsem zaradi še nezapadlih računov iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pravnih oseb. Ostali > Če se hočeš prijaviti na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev, moraš zagotoviti sredstva za lastno udeležbo, če jih ne uspeš zagotoviti, tudi nepovratnega denarja ne moreš dobiti. prihodki pa so pritekali po načrtih. »Lahko trdim, da je bilo poslovanje dobro in da so javne finance v Mestni občini Velenje v dobri kondiciji.« Ni občina prezadolžena? Kontič to odločno zanika in postreže s podatkom, da so se zadolževali izključno za zagotovitev lastnih sredstev za projekte, za katere so pridobili nepovratna sredstva, pogoj za sodelovanje na razpisih pa je ravno ta zagotovitev denarja. Od leta 2011 (ko je imel proračun za 4 milijone Mestna občina Velenje pripravlja več naložb za katere so že prejeli obvestila, da jih bosta Evropa in država sofinancirali, končnih sklepov pa še nimajo. Upajo, da jih bodo dobili čim prej, da bodo lahko začeli prenovo Starega Velenja ter gradnjo odra in prireditvenega prostora še v letošnjem letu. proračunskega primanjkljaja) so namenili za naložbe 110 milijonov evrov, za to pa najeli zgolj 8 milijonov evrov kreditov. »V prvem letošnjem polletju se nismo dodatno zadolževali, dolg, ki smo ga imeli, pa smo v tem času zmanjšali za milijon evrov. Če bi se tako odločili, bi lahko vse kredite poplačali v dveh ali treh letih, seveda pa bi v tem primeru prepolovili sredstva, ki jih namenjamo naložbam, in se tudi ne bi mogli prijavljati na razpise. Tega pa nikakor ne želimo, saj je naš osnovni namen, da investiramo po sprejetih načrtih, da ohranjamo doseženi standard v družbenih dejavnostih in, seveda, da počrpamo čim več nepovratnih sredstev, ki so v Evropi in državi na voljo. Za številne naložbe nam je uspelo pridobiti kar 80 odstotkov nepovratnih sredstev,« poudarja Kontič, ki upa, da bodo kmalu prejeli dokončne sklepe o odobritvi sredstev za naložbe, ki naj bi jih začeli še letos, to pa so med drugim prenova Starega Velenja ter izgradnja prireditvenega odra in prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru. Vse obveznosti redno poravnavajo Mestna občina vse svoje obveznosti poravnava redno in točno na določen rok. To velja tudi za plačila izvajalcem različnim investicij, ki jih gradijo s pomočjo nepovratnih sredstev. Ta sredstva običajno dobijo z zamudo in so zaradi tega v preteklosti tudi zamujali s plačili. Zdaj ni več tako, saj si za te namene zagotovijo proračunsko rezervo. Tudi ob koncu letošnjega polletja so imeli na računu proračuna tri milijone evrov. »Večkrat me kdo od izvajalcev pohvali, da je tako, še posebej, ker so morali včasih klicati in pošiljati opomine, da so prišli do denarja za opravljeno delo,« pravi Bojan Kontič. Savinjsko-šaleška naveza Kakšno bo dete, v močnih krčih porojeno?! Boljše si zaslužimo - Belo Celje - »Razpotegnjena« sezona - Centri: taki in drugačni -Po hmelju šola Lahko gre še kaj narobe? Če ne, bomo kmalu dobili novega mandatarja, o njem naj bi državni zbor odločal jutri. In od tu menda ni daleč do nove vlade. In naša država bo spet taka, kot mora biti. Formalno gledano, seveda. Ali bo res taka, kot bi morala biti oziroma kot si želimo njeni državljani, bo pokazal čas. Upam seveda, da nam bo ta čas tokrat naklonjen in bomo živeli bolj brezskrbno, po možnosti pa tudi bolje. Mislim, da si to v deželici na južni strani Alp tudi zaslužimo. Saj mnogi, ne le literarno, pravijo, da tu vendarle od nekdaj živimo dobri ljudje. Le premalokrat to tudi res pokažemo in dokažemo. In porodnih krčev, da bi dobili novo vlado, je bilo veliko. Upajmo, da to na »detetu« res ne bo pustilo kakšnih kvarnih posledic. In ko so si mnogi v domovini oddahnili, so se menda na drugačen način oddahnili tudi nekateri v Celju in Štorah. In iz drugačnih vzrokov. V Celju zato, ker odlagališče nevarnih odpadkov v Bukovžlaku vendarle ni tako nevarno, kot so mnogi mislili. Če to rečejo nemški strokovnjaki, jim že moramo verjeti. »Svetla« naj bi bila tudi rešitev za pridelovalce vrtnin. Prevelike količine kadmija v njih lahko namreč »odstranijo« z apnom oziroma apnenčevo moko ter humusom. Ta škodljiva snov (kadmij) naj bi bila posledica »preteklosti«, nekdanje celjske topilnice cinka. Če bodo res držali obeti, da se škodljivih snovi lahko rešijo Celjani z apneno moko, bo Celje pač še bolj belo. V Štorah pa so se oddahnili, ker v tamkajšnji družbi Štore Steel napovedane stavke ne bo. Le dan pred napovedano stavko sta obe strani dosegli dogovor, ki obe strani tudi zadovoljuje. Zaposleni so dosegli višje plače, podrobnosti pa niso razkrili. Glavno je, da so našli skupen jezik, da proizvodnja ne bo trpela, zaposleni in vodstvo pa bodo zadovoljni. Zadovoljni so tudi tisti, ki se pri nas ukvarjajo s turizmom (manj tisti, ki delajo v tej panogi), saj je tudi letos zadovoljiv obisk turistov. Tudi v vseh treh »višinskih« centrih na našem območju, kjer želijo s poletno sezono pritegniti goste vse leto. Z letošnjo poletno sezono so zadovoljni na Golteh in Rogli, pa tudi na Celjski koči, kije sicer manjši smučarski center in veliko bolj odvisen od ugodne zime. Zato pa tudi preostali čas leta privablja predvsem mnoge pohodnike. Na dosegu »nog« pa je z več strani. Mnogi v Celju menijo, da celjska občina prav zaradi tega centra ni bila tako zainteresirana za morebiten nakup Grička oziroma Petrička. Tu je bil nekoč pravi celjski športno-rekrea-tivni center, ki so ga Celjani res množično obiskovali. Po denacionalizaciji je povsem propadel, zdaj zemljišče in ostanke nekdanjih atraktivnih poslopij novi lastniki prodajajo. Kakšne načrte bo imel z njim novi kupec, še ni znano. Je pa menda že znano, da bo Celje vendarle dobili še eno kliniko. Po zasebni kliniki, ki jo je v dvorcu Lanovž uredil zasebnik, bodo tovrstni center vendarle uredili tudi v »nasedlem« poslopju na Glaziji, nedaleč od celjske bolnišnice. Tudi ta je po dolgem »čakanju« menda že dobil novega lastnika. Povsem drugačne vrste center pa bodo dobili v Podsredi. Na Čerčkovi domačiji, kjer je Kozjanski park pred leti že uredil kolekcijski sadovnjak avtohtonih in tradicionalnih sort jablan in hrušk, bodo uredili še Center biodiverzitete in travniškega sadovnjaka. V njem bodo tudi pripravljali naravoslovne dneve in tabore, zato bodo uredili tudi prostore za bivanje, predavanja in razstave. Saj ne bi rad koga strašil, a ko se začne obiranje hmelja - to sta nakazala tudi nedeljski dan hmeljarjev v Braslovčah ter včerajšnji Marijin praznik, je tudi šola že tik pred vrati. Pa naj bo to mladim všeč ali ne. Marsikje zato zdaj hitijo še z zadnjimi obnovitvenimi deli. Ponekod se bodo ta morda tudi malo zavlekla in začetka novega šolskega leta ne bodo povsem ujeli. A vsekakor bodo učenci mnogih šol (in tudi »vrtičkarji«) ob začetku pouka sedli v energetsko urejene in tudi sicer polepšane prostore. V takih pa bo pridobivanje znanja vsekakor prijetnejše. Pa še to: tudi v Celju so ob marsikaterih težavah eni za in drugi proti. In tudi ob snemanju dogajanja na mestnem kopališču ni nič drugače. Nekateri so za, če to pomeni večjo varnost, mnogi pa proti predvsem zato, ker te posnetke predvajajo tudi na spletu. So seveda tudi taki, kijih moti, da so posnetki tako nerazločni, da »nič ne vidijo«! • k ■ ■ ■ ■ HflŠširn» NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15%, polletne 11 %, četrtletne 8% in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 3 16. avgusta 2018 «»SÜAS AKTUALNO 3 Za delavce Gorenja se začenja nova zgodba Na pogovor smo povabili prvega sindikalista Gorenja in po novem tudi člana nadzornega sveta Žana Zebo Mira Zakošek Letošnje leto je bilo za zaposlene v Gorenju, še toliko bolj pa za sindikat, zelo pestro. Uprava je odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo, ta poteza pa je zaostrila socialni dialog do te mere, da je sindikat zagrozil s stavko. Prav posebno razpoloženje vnaša tudi prihod novega lastnika. To pa sta tudi osrednji temi pogovora s predsednikom konference SKEI Gorenja Žanom Zebo. Za vami je torej eno najbolj napornih obdobij, ki so ga zaznamovala obsežna in zahtevna pogajanja o novi podjetniški kolektivni pogodbi. »Rožljali« pa ste celo s stavko? Kdo je zmagovalec? »Sprejet dogovor je seveda kompromis, z njim smo zadovoljni, torej smo zmagovalci vsi, tako sindikat kot uprava. Res je bilo zahtevno leto, a sem zadovoljen s tem, kar smo kot sindikat dosegli za zaposlene. Oblikovali in sprejeli smo novo podjetniško ko- či, pravice do odmora, izobraževanja, rekreacije ... Smo se pa odpovedali nekaj dnevom dopusta. Tudi sindikati iz drugih delovnih okolij nam priznavajo, da je naša nova kolektivna pogodba zelo dobra. Takšna je tudi moja osebna ocena, predvsem zaradi prihajajočih časov. Napoveduje se dodatno zaposlovanje, in to v času, ko delavcev ni na trgu dela. In zaposlene bo vsekakor lažje pritegnilo podjetje, ki ima dobro kolektivno pogodbo, dobre delovne pogoje, dober socialni dialog in dobre medsebojne odnose. V takšen kolektiv bodo naši bodoči sodelavci vsekakor raje prihajali.« Delavci so prve informacije o novem lastniku sprejeli z negotovostjo, kar nekaj ugibanj je bilo o morebitnem odpuščanju, zdaj se že napoveduje dodatno zaposlovanje. Gorenje že išče nove delavce. »Moram priznati, da ob napovedanem prihodu kitajske družbe Hisense, ki je kupila Gorenje, > Nova podjetniška kolektivna pogodba Gorenja je še vedno nadstandardna, ohranja usklajevanje plač, dodatke na delovno dobo, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči, pravice do odmora, izobraževanja, rekreacije ... lektivno pogodbo (vsi smo se zavedali, da je bila stara potrebna prenove). To se mi zdi še toliko pomembneje, ker prihaja nov lastnik, in upam, da bo veljala čim dlje, pri stari pa bi se lahko zalomilo.« Kaj ste dosegli in kaj izgubili? »Dogovorjenih je kar nekaj nad-standardnih pravic zaposlenim, med drugim eskalacijsko usklajevanje plač (to pomeni, da jih vsako leto preverjamo in usklajujemo z inflacijo) Ohranjamo tudi dodatek na delovno dobo, jubilejne nagrade, solidarnostne pomo- Ampak država bi s svojim deležem težko na karkoli vplivala? »Takšnih komentarjev je bilo v medijih veliko, še posebej na temo, da bi bila država s svojim deležem ukleščena. Pa saj sploh ni govora o tem, da deleža ne bi smeli prodati, mislim pa, da so se za to prehitro odločili. Najbolj sporno pa je to, da ob tem niso postavili nobenih zavez. Ampak zdaj je, kar je.« in je tudi prav, da sledimo zahodnim praksam, kot je na primer v Nemčiji. Mislim, da bi bilo pravilno, da bi po njihovem vzoru del nagrade participiral tudi sindikat kot predlagatelj. Vsekakor je tako naša vloga še močnejša in predvsem tudi bolj pomembna, da o tem, da smo tako informirani neposredno iz prve roke, sploh ne govorim.« ni bilo kakšnih posebnih negativnih komentarjev. So pa bili zaposleni zelo presenečeni in tudi razočarani, da je država tako zelo zlahka odprodala svoj delež v Gorenju, za katerega je prej trdila, da je strateško pomembna naložba. Ta prodaja se je pravzaprav zgodila zelo potihoma, brez kakršnega koli dogovora ali pa podpisanih zavez s Hisense-jem. To je zelo čudno in nesprejemljivo. Zato se še toliko bolj zavedamo, da se bomo morali o svoji prihodnosti sami dogovarjati. Tudi v lokalnem okolju ni bilo kakšnega večjega odziva na dogajanje v Gorenju.« In kako gledate vi na novega lastnika? »Nobenega razloga nimamo, da ne bi verjel informacijam, ki smo jih dobili. Si pa želimo, da bi se predstavniki zaposlenih z njimi čim prej neposredno sestali (tako sindikat, svet delavcev, predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu in delavski direktor) in dobili informacije neposredno iz prve roke. Treba nas je razumeti, saj smo bili kar nekajkrat ob prodajah razočarani, še posebej v primeru Notranje opreme in Erica, kjer je bilo delavcem marsikaj obljubljeno, te obljube pa so hitro zvodenele.« Pravzaprav ste lahko tudi sicer zadovoljni, saj se sindikatu z novim mandatom moč povečuje, vi ste namreč tudi novi nadzornik? »Ocenjujem, da je to, da ima sindikat svojega predstavnika v nadzornem svetu, resnično dobro > Sindikati so bili zelo razočarani, da je država odprodala delež tako hitro, in to brez kakršnih koli zavez. Sindikalne organizacije so v zadnjem času izgubile mnogo članstva. Kako je v Gorenju? »V Gorenju je sindikalna organiziranost okoli 50-odstotna, med tem ko je povprečje v naši bran-ži nekje okoli 30-odstotno. Upad članov beležimo predvsem zaradi upokojevanja, težava pri vpisovanju novih zaposlenih pa je predvsem v tem, da imamo kar veliko število začasno zaposlenih, ki se težje odločajo za članstvo. V proizvodnji so delavci še vedno sindikatu zelo pripadni, si pa vsekakor želim, da bi se pomena sindikalnega dela bolj zavedali tudi režijski delavci in se torej bolj množično vključili v sindikat. Pa tu nikakor ne mislim, da bi bilo to potrebno samo zaradi novega lastnika. Časi se spreminjajo in tudi za te zaposlene bi bilo dobro, da bi bili sindikalno dobro organizirani, da bi imeli več svojih zaupnikov. S tem pa bi seveda omogočili, da bo sindikat v Gorenju še močnejši in bo še lažje branil interese zaposlenih« Kaj pričakujete od novega lastnika? »Da bo spoštoval zaveze, ki jih je dal ob prevzemu, da bo spoštoval dogovorjeno podjetniško kolektivno pogodbo, skrbel za socialno varnost zaposlenih, urejenost delovnih mest, dobre medsebojne odnose. Vsekakor pričakujem, da bo vzdrževal in nadgrajeval socialni dialog. Sicer pa so navsezadnje namenili za nakup Gorenja veliko denarja in ne dvomim, da ne bi bilo v njihovem interesu, da bi delali dobro in uspešno.« Sicer pa se za delovna mesta najbrž ni bati. Gorenje je zadnja leta, lahko rečemo kar desetletja, veliko vlagalo v dodatna izobraževanja in usposobljenost na delovnem mestu? »Osebno sem prepričan, da so naši delavci dobro usposobljeni in ni nobene bojazni, da bi bili v Velenju kakršnikoli viški zaradi slabih delavcev. Si pa osebno želim, da bi tukaj ohranili tudi razvojni center, da se torej razvoj in tehnologija še nadgrajujeta in da gremo uspešno naprej. Vsi se zelo dobro zavedamo, da brez dobrega dela ni uspehov, ni napredka, pa tudi obstoja ne. Za vse to pa je potrebna tudi motivacija.« Pravite, da se z novimi lastniki še niste srečali, ste pa opravili prvo sejo nadzornega sveta, tam pa ste jih videli? »Ne. To je bila konstitutivna se- ja nove sestave (nadzorniki smo bili imenovani na zadnji skupščini), ko Gorenje še ni imelo novega lastnika. Torej pričakujem v kratkem spremenjen nadzorni svet, v katerega bo novi lastnik imenoval tudi svoje člane.« Ste si pa letos izpogajali zelo dolg kolektivni dopust. Mislite, da je to dobro? »V sindikatu mislimo, da je, niso pa vsi enakega mnenja. Osebno menim, da je dobro, da si lju- > Od novega lastnika pričakujejo, da bo ohranil in nadgrajeval socialni dialog. dje odpočijejo, da ne prihaja do izgorelosti in stresa, ki je vedno večja težava v podjetjih, in da lahko tudi vzdrževalci uspešno opravijo svoje delo. Pa tudi za samo proizvodnjo se mi zdi, da je bolje, da potem ta čim bolj nemoteno poteka, ko je velik del dopustov že izkoriščen.« Kaj pa bo vaša prva naloga po kolektivnem dopustu? »Želim si čim bolj dobro načrtovano proizvodnjo, brez nepotrebnih »preskokov«, ki terjajo dodatno delo, dodatne delovne dni, kar je za delavce naporno, za Gorenje pa drago. Sindikati pa si, kot sem že dejal, želimo, da se čim prej sestanemo z novim lastnikom. Od septembra pa moramo uveljaviti tudi drugi del plač-nega tarifnega dela, ki smo ga že izpogajali.« Želim si, da se s spremembo in prihodom novega lastnika dosežeta obojestransko zadovoljstvo in korist tako za lastnika kot za zaposlene. Obljube in načrti so veliki in obetavni. Upam, da bo to zgodba o uspehu. Sindikat pa se bo tudi v prihodnje maksimalno boril za interese zaposlenih. a IZVEDETI VEC? VPIŠI SE NA FAKULTETO ZA ENERGETIKO! DRUGI PRIJAVNI ROK avg avg 22 29 Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko FAKUUE1AZA BMRGETKO krško - velenje Inštitut za Institute of energetiko Energy Technology WWW.FE.UM.SI VABLJEN) NA INFORMATIVNI DAN ZA VPIS V ŠTUDJJSKA PROGRAMA; . VISOKOŠOLSKI STWOKOVh[ FflKKAM I. SIOPNJE ZDRAVSTVENA NEC A 23. 3. 20tfi ob ifr.urF . MAGISTRSKI STUDIJSKI PA(XJUUM J. iTuPftJi P ALI ATI VN A OSKRBA 13. B. jotS ob 17. uri v pfT^larti Vlhokr idrflv^vriie i***1, M jn boc\k j t. 7, Cr1|r. i. ruditropjr Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO »»WAS 16. avgusta 2018 Na Golteh se veselijo odlične poletne sezone Julija se je z nihalko Žekovec na planoto pripeljalo 20 odstotkov več dnevnih gostov kot lani tak čas, v hotelu pa beležijo 75-odsotni porast Milena Krstič - Planine Golte - Planota Golte s slikovitimi planinskimi in kolesarskimi potmi, pašniki, gozdnimi površinami, številnimi skritimi kotički neokrnjene narave ... postaja tudi poleti vse bolj priljubljena točka pohodnikov, kolesarjev, dnevnih in hotelskih gostov. > Zasedenost hotela je zelo podobna zimski. Kot kažejo številke, bo letošnja poletna sezona - po zelo uspešni zimski, ko jih je obiskalo kar 12.750 smučarjev več kot leto pred tem, odlična. Julija je nihalka Žekovec prepeljala za petino več dnevnih gostov kot v enakem lanskem obdobju. »Da smo kljub nekoliko slabšemu vremenu, kot je to za poletno obdobje značilno, dosegli tak porast dnevnih obiskovalcev, smo v Golte hotel & monta-in resort še posebej zadovoljni,« pravi Kristina Suhadolnik, vodja prodaje in marketinga. Dnevni gostje jih večinoma obiščejo zaradi pohodništva, saj krajinski park Golte omogoča odkrivanje številnih naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. »Tudi kolesarji k nam radi pridejo. Nekateri se pripeljejo kar iz Žekovca po asfaltirani cesti z zelo zahtevnim vzponom, drugi pridejo na vrh z nihalko Žekovec in tudi s sedežni- co Medvedjak, ki je prilagojena za transport koles,« pravi. S kolesom pa je dostop mogoč tudi z Ljubnega ob Savinji ter iz smeri prelaza Sleme in Doma na Smrekovcu. > Julija so pri njih bivali gostje iz 22 držav, lani iz treh. Na višku poletne sezone beležijo tudi visoko zasedenost hotela. Ta je zelo podobna zimski. V primerjavi z lanskim julijem beležijo 75-odstotni porast. Večina, približno 60 odstotkov, je domačih gostov. »Zaradi intenzivnejše kampanje, promocije in uspešnega povezovanja ter sode- lovanja z agencijami pa smo v letošnjem juliju prepoznali za kar 94 odstotkov več gostov iz tujine. Pri nas so bivali gostje iz 22 držav, v lanskem juliju so prišli iz treh,« navdušeno pripoveduje Suhadolnikova. Največ tujih gostov prihaja iz Hrvaške, Nemčije, Madžarske, Kitajske, Italije, Poljske, Nizozemske, Češke in Avstrije. »Ponosni smo, da letošnje poletje prejemamo rezervacije iz držav, ki za našo regijo niso tako značilne, denimo Avstralije, Portugalske, Turčije, ZDA. V prihodnosti bomo s promocijo in predstavitvijo ponudbe na teh trgih še aktivnejši,« napovedujejo na Golteh. a Hostel je kolesarjem prijazen Mladinski hotel Velenje je pridobil kolesarski znak -Letos posluje še posebej uspešno - Polni se tudi Študentsko-dijaški dom Tina Felieijan Kolesarskemu trendu, ki se v Velenju krepi s sistemom za izposojo koles Bicy, načrtovano izgradnjo novih kolesarskih stez in drugimi projekti za trajnostno mobilnost, sledi tudi Mladinski hotel Velenje, ki v delu prenovljenega stolpiča nekdanjega doma učencev deluje pod okriljem Mladinskega centra Velenje. Kolesarski turizem je namreč v porastu, zato je hostel v spomladanskih mesecih kandidiral za znak kolesarskega hotela, ki ga podeljuje slovensko gospodarsko interesno združenje za popotništvo in kolesarjenje. Določi kolesarske in trženjske standarde za pridobitev znaka, na osnovi katerega se nastanitveni obrat samooceni Kolesarski kotiček nudi zemljevide z vrisanimi kolesarskimi potmi, turistične priročnike za kolesarje in druge informacije, pokaže Metka Rupreht. s pomočjo formularjev, oglednik pa nato preveri skladnost prijave z urejenostjo obrata ter podeli bodisi eno bodisi pet kolesc na kolesarskem znaku. Velenjski hostel je dobil dva - uredil je kolesarski kotiček, ki nudi pester nabor informacij o kolesarjenju po mestu in okolici, ponudil je kolesarski paket po ugodni ceni, ima kolesarnico, omogoča prevoz koles, obiskovalcem pa lahko priporoči tudi kolesarskega vodnika za vodene izlete ali jim pomaga do kolesarskega servisa. Hostel je vsako leto bolj obiskan Mladinski hotel je najbolj zaseden med šolskim letom, ko je največ dogodkov, zaradi katerih v Velenje tudi za več dni prihajajo večje skupine ljudi. Letos tudi poleti ne sameva - gostil je seminar Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva, obiskovalce srečanja ljubiteljev goldwingov, umetniške goste Festivala Velenje, športne goste Nogometnega kluba Rudar in petankarskega društva, ki je priredilo mladinski VISOKA SOLA za varstvo okolja dodiplomski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije drugi prijavni rok: 22. do 29. avgust 2018 magistrski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije prijave: do 12. septembra 2018 www.vsvo.si | Trg mladosti 7 | Velenje | T: 03 898 64 10 | info@vsvo.si tabor, veliko je gostov porok, ki iščejo ugodno prenočišče, opažajo pa tudi trend prenočevanja čeških in poljskih turistov na poti na obalo, nekaj pa je tudi obiskovalcev velenjske plaže. Predvsem v poletni sezoni, ko je sicer najmanj gostov popotnikov, je največ prav kolesarjev -okrog trideset na leto, poroča vodja Mladinskega hotela Velenje Metka Rupreht. Prihajajo predvsem pari, tudi skupine kolesarjev, ki ostanejo noč ali dve, saj je Velenje na njihovi poti raziskovanja bodisi Koroške bodisi Savinjske doline, privabljajo pa jih tudi šaleška jezera. Pravi, da tudi drugi gostje povprašujejo po Bicyju ali najemu koles, a se velikokrat zatakne, ker se je v sistem za uporabo Bicyja možno prija- Na spletni strani Zavoda za turizem Šaleške doline je objavljena povezava do aplikacije plantobike.com, ki ljudem pomaga pri načrtovanju kolesarskih izletov in pridobivanju informacij o razdaljah, vzponih, stanju poti, gostinskih in nastanitvenih obratih v bližini. Mladinski hotel Velenje je od začetka januarja do konca julija lani zabeležil 1989 nočitev, letos pa 2734. viti le v TlC-u vili Bianci. Mnogim enodnevnim gostom pa je procedura na od hostla oddaljeni lokaciji odveč. Hostel pa svojih koles za izposojo nima. Šele ko bo omogočil tudi izposojo koles in pripravil še več dodatne ponudbe, bo lahko pridobil več kolesc in naziv kolesarskega hotela. »Zaenkrat pa se bomo tržili kot kolesarjem prijazen hotel. Znak se obnavlja na tri leta in morda bomo do naslednjega preverjanja nadgradili ponudbo,« je povedala vodja, ki sicer z veseljem spremlja obetajoče premike v turističnih nočitvah. a 15. avgusta se izteče rok za oddajo vloge za bivanje študentov v ŠTU-DIJ domu. Če bodo sobe še proste, bodo sprejemali tudi kasnejše prijave. A kaže, da bo gneča, saj se je najavilo več srbskih študentov, ki so se vpisali na Fakulteto za energetiko. (T. GOSPODARSKE novice Gospodarstvo dela dobro Rast slovenskega gospodarstva v blagovni menjavi s tujino se je nadaljevala tudi v prvem polletju. Izvoz je v prvih šestih mesecih leta dosegel 15,5 milijarde evrov, kar je 11,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, uvoz pa se je povečal za 10,9 odstotka - na 15,1 milijarde evrov. Presežek v blagovni menjavi s tujino je bil pri 417,5 milijona evrov. Najpomembnejši državi partnerici sta bili tako pri izvozu kot uvozu Nemčija in Italija. V državi je nekaj več kot 872. 000 aktivnih prebivalcev Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS, ki so na voljo za maj, je bilo v državi nekaj nad 872.000 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 0,3 odstotka več kot aprila in cele tri odstotke več kot maja lani. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila maja 8,1-odstotna. Delodajalci so julija zavodu za zaposlovanje sporočili 14.556 prostih delovnih mest, 8,2 odstotka več kot junija, največ za delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarje, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike. Žal za ta dela težko dobijo domačo delovno silo, zato marsikdo išče delavce od drugod. Ekstremna suša naredila ogromno škodo Ekstremna suša v Evropi, ki se je končala s hudimi neurji, je povzročila najhujšo krizo na trgu zelenjave v zadnjih 40 letih, ocenjuje evropsko združenje predelovalcev sadja in zelenjave. Suša je najbolj prizadela Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Nemčijo, Veliko Britanijo, Madžarsko in Poljsko. Najbolj prizadet ob tem je sektor zamrznjene in konzervirane zelenjave. Tudi kmetje že tedne opozarjajo na nevzdržne razmere zaradi suše. Kmetijstvo v Avstriji bo po ocenah zavarovalnic zaradi suše in vročine utrpelo za 210 milijonov evrov škode. Nemški kmetje pa zaradi suše in manjšega pridelka od države pričakujejo milijardo evrov nujne pomoči. V Sloveniji je letos pridelke uničevalo predvsem deževje, zato je marsikdo pozabil na lansko sušo, katere škoda je znašala kar 65,3 milijona evrov. Vreme postaja vse bolj nepredvidljivo in nekateri zelo resno svarijo pred dokaj negotovo prihodnostjo. Večja proizvodnja električne energije v termoelektrarnah Tudi letos vreme kroji proizvodnjo električne energije. Zaradi slabše hidrologije v preteklih mesecih je proizvodnja v hidroelektrarnah skupine HSE v začetku avgusta 40 odstotkov nižja od načrtovane, proizvodnja v TEŠ pa 15 odstotkov višja. Ker so hidrološke razmere še naprej slabe, so hidroelektrarne v sestavi Holdinga slovenske elektrarne ta ponedeljek proizvedle 7.115.702 MWh, Termoelektrarna Šoštanj pa 11.808.856 MWh. Gostinci podpisali novo kolektivno pogodbo Naši gostinci so v tej poletni turistični gneči in vročini le malce laže zadihali. Socialni partnerji v dejavnosti gostinstva in turizma so le podpisali novo panožno kolektivno pogodbo. Ta med drugim delavcem v panogi zagotavlja letni regres v višini 1000 evrov, ureja problematiko presežnih ur, pogodba pa vključuje tudi z začetkom leta zvišane najnižje osnovne plače. V zvišanje plač bodo po napovedih znova zagrizli jeseni. VOC kupil Medicinski center Celjsko podjetje Vzdrževanje in obnova cest načrtuje nakup Medicinskega centra Glazija v Celju, ki je bil med Celjani znan kot "naša mala klinika", so povedali v družbi. Za nakup naj bi odšteli 2,5 milijona evrov. Objekt, ki stoji neposredno ob celjski bolnišnici, je bil v lasti celjske družbe Reparo, ki je od 2012 v stečaju. VOC Ekologija bo center prenovil, vendar se bodo pri tem držali prvotnega načrta, kar pomeni, da bo center namenjen medicinski dejavnosti. Rekordni posli z nepremičninami Število kupo-prodaj na slovenskem nepremičninskem trgu je bilo lani z okoli 36.000 posli rekordno, kaže poročilo Geodetske uprave RS. Tudi vrednost prometa z nepremičninami se je, predvsem zaradi rasti števila kupo-prodajnih poslov in cen stanovanjskih nepremičnin, izenačila z rekordno vrednostjo leta 2007, to je okoli 2,3 milijarde evrov. Razgradnja plastike ekološko obremenjujoča Plastika ob razpadanju sprošča toplogredne pline, kot sta metan in etilen, kar pomeni, da gre za doslej neupoštevan vir tega onesnaževanja, kaže študija. Za plastiko je bilo že doslej znano, da sprošča nevarne kemikalije v vodo in zemljo. Raziskovalci sicer še niso izračunali, kakšna je raven škodljivih toplogrednih plinov, ki jih v okolje sprošča plastika. Toda ob več kot osem milijard ton plastike, ki onesnažuje naš planet, najbrž tudi ta odstotek ne bo zanemarljiv. Zato le razmislite, ko kupujete plastične izdelke, če to res potrebujete in ali nimate ustrezne alternative. a mz Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 5 16. avgusta 2018 "»SfiAS GOSPODARSTVO 5 Sobotni bolšji sejem je v Velenju že stalnica Velenjski bolšji sejem med razstavljalci slovi po odlični organizaciji, a tudi po slabši obiskanosti - Ponudba je raznolika, kupčij pa malo - Domačini so sobotnih popestritev mestnega utripa veseli Tina Felicijan Vsaka druga sobota v mesecu je že 15 let namenjena bolšjemu sejmu, ki z razstavljalci od blizu in daleč zasede Cankarjevo ulico in vabi mimoidoče, da pobrskajo med raznoraznimi rečmi in najdejo kaj zase, predvsem pa zbiratelje in tiste, katerih kupovanje iz druge roke je način življenja. Stojnice namreč nudijo pester asortiman knjig, čeprav je veliko takih, ki so jih knjižnice predvsem zaradi zastarele vsebine že odpisale, morda pa imajo za koga zbirateljsko vrednost. Veliko je vinilnih plošč s celo zgodovino popularne glasbe. Pa značk, kovancev, odlikovanj, razglednic, ur in drugih predmetov, zanimivih za zbiratelje. Prevladujejo razni vsakdanji rabljeni predmeti za gospodinjstvo, orodje, igrače, dekorativni predmeti, nekaj je tu- di oblačil in inštrumentov, starine in umetnine pa so redke. Radovedno brskanje in barantanje »Dolgčas prodajam, pa ga nihče ne kupi. Je prevelika ponudba,« pravi obiskovalka stojnice s kakovostno literaturo, razstavljavec pa ji odgovarja: »Gospa, vi kaj kupite, pa vam bo manj dolgčas!« Ob stojnicah se namreč marsikdo ustavi in radovedno pregleduje njihovo ponudbo, kupčij pa je malo. Ena bolj obiskanih stojnic se kiti z najrazličnejšimi značkami, odlikovanji in razglednicami, ki jih že 45 let strastno zbira Alojz Klemen-čič (na sliki desno) iz Maribora. Velenjski bolšji sejem obiskuje že od samega začetka. »Kot zbiratelj, ne kot zaslužkar,« poudarja in dodaja, da tako prispeva svoj delež k ohranjanju zbiratelj- Več prijav zaradi izteka zaposlitev za določen čas Brezposelnost se je julija povečala v vseh območnih službah za odstotek, kar je manj kot na ravni države tudi v Velenju Milena Krstič - Planine Ljubljana, Velenje, 31. julija - Ob koncu julija je bilo v Sloveniji registriranih 76.051 brezposelnih oseb, kar je za 1,4 odstotka več kot junija in 10,2 odstotka manj kot julija 2017, so sporočili iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. V primerjavi z junijem se je za dobrih 58 odstotkov povečalo prijavljanje brezposelnih v evidence po izteku zaposlitev za določen čas. Na Zavodu pravijo, da je to za ta čas običajno. Brezposelnost se je povečala v vseh območnih službah zavoda. Bolj kot na ravni države se je zvišala v območnih službah Trbovlje, Novo mesto, Nova Gorica, Sevnica, Maribor, Ptuj, Celje, Kranj in Koper, manjši porast so beležili v Velenju (1 odstotek), Ljubljani (0,9 odstotka) in Murski Soboti (0,3 odstotka). Delodajalci so julija Zavodu sporočili 14.556 prostih delovnih mest, kar je 8,2 odstotka več kot mesec pred tem, največ za delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarje, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih > Na šestih uradih za delo OS Velenje so bile julija registrirano brezposelne 4.603 osebe. in drugih ustanovah, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, varilce, učitelje razrednega pouka, vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok, predmetne učitelje v osnovni šoli, strokovne sodelavce za zdravstveno neeo in prodajalce. Vredno je delati dlje Ljubljana - Tisti, ki po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev ostanejo polno zaposleni ali pa opravljajo svojo dejavnost preko espeja, so upravičeni do 20 odstotkov svoje predčasne pokojnine. Tak posameznik je polno zavarovan, prejema polno plačo, hkrati pa mu Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačuje še petino bodoče pokojnine. Po podatkih zavoda je decembra lani 7.540 zaposlenih dobivalo ob plači tudi del pokojnine. Poprečni znesek je znašal okoli 185 evrov, najnižji nekaj več kot 40 evrov, najvišji pa okoli 550 evrov. ■ mkp Ob vsaki kupčiji je čutiti dvostransko navdušenje. Kupci se veselijo reči, ki so jih morda dolgo iskali ali pa so jim pač všeč, prodajalci pa so veseli, da bomo domov odšli z nekoliko bolj prazno malho in nekoliko bolj polnim žepom. stva značk, ki da je v zatonu, saj se mu posvečajo le redki mladi. »Na sejmih se družimo in s skupnimi močmi skrbimo, da bi se obdržali,« pravi. Njegova ponudba značk je pritegnila tudi Bruna (na sliki levo) in Andrea iz Padove - očeta in sina, ki sta naše konce že večkrat obiskala zaradi muharjenja, pred leti pa sta začela zbirati značke z ribiško tematiko. »Našel sem celo zbirko zelo dobro ohranjenih značk ribiških klubov, kar je redkost, in jih kupil v kompletu po zelo ugodni ceni,« je bil zadovoljen Bruno. Pomembnejši od zaslužka je dober občutek Razstavljalki iz Kranja, ki ima celjske korenine, je ljubezen do bolšjih sejmov vzbudila mama, ki jih je redno obiskovala in ponujala oblačila, igrače, razne predmete, »ki smo jih nespametno kupovali. Mama je v tem uži- vala in zdaj jo razumem,« pravi. »Sčasoma ugotoviš, da so kupi predmetov, ki jih imaš doma, breme. Da jih ne zavržeš, jih skušaš prodati po nizki ceni in s tem nekomu narediti veselje. Pri tem je pomemben odnos do nakupovanja potrebščin, ne zaslužek od prodaje. Ko neko reč spravim v ponovno uporabo, čutim zadovoljstvo, da je človek dobil nekaj dobrega za svoj denar. Zato vse, kar prodajam, skrbno pregledam, ne tajim napak, ne prodajam neuporabnih reči,« razlaga svoj pogled na kupovanje iz druge roke. Po njenem mnenju imajo bolšji sejmi tudi vzgojni moment in so priložnost za srečevanje ljudi, ki se strinjajo, da nas bo potrošništvo pokopalo. »Moje pravilo sodelovanja na bolšjih sejmih je: odnesi manj, kolikor si prinesel.« Velenje za prodajalce ni zanimivo Razstavljalec iz Ljubljane, ki se je s tem poslom začel ukvar-iati pred 30 leti, ko ie imel mla- REKLI SO > »Prodajanje reči iz druge roke ne more nadomestiti službe, je pa lahko droben posladek za družinski proračun. Ni čista izguba,« pravi ena od razstavljalk. »Pridem vsako soboto in preverim, kaj je novega. Zanimajo me vojaške reči. Včasih je ponudba boljša, včasih slabša,« je povedal kupec iz okolice Velenja. do družino in prekratko plačo, obiskuje sejme po celi Sloveniji, v obmejnih mestih Avstrije in Italije, znane pa so mu tudi garažne razprodaje v več ameriških mestih. Zbira in prodaja razne tehnične predmete. »Za vse je kupec, če je cena primerna,« pravi in dodaja, da njegovo stojnico večinoma obiskujejo radovedneži, nekateri pa ga namenoma poiščejo, ker vedo, da ima reči, ki jih potrebujejo. Včasih je to bil dodaten vir zaslužka, danes pa je hobi. »Izide se mi toliko, da pokrijem stroške in mi nekaj malega ostane. Nekateri pa živijo od tega.« Pravi, da v Velenje prihaja bolj zaradi odlične organizacije sejma kot zaradi prodaje. »Velenje ima premalo kupcev. S tega vidika se mi sem sploh ne splača hoditi. Je pa organizacija najboljša med vsemi slovenskimi mesti. Prostor je lepo urejen in v samem središču mesta, stojnice nas pričakajo že postavljene, edina manjša težava pa je parkirišče, ki ni ravno takoj ob sejmišču,« je kljub slabemu izkupičku pohvalil velenjski bolšji sejem. Hvalijo pa ga tudi obiskovalci, ki jim je všeč dogajanje v središču mesta, radi si privoščijo kak predmet, ki jim vzbuja nostalgijo, po ugodni ceni kupujejo knjige avtorjev, ki jih zanimajo, predvsem pa radi poklepetajo z razstavljalci, ki so tudi dobri pogajalci. Boljši od kupcev. ■ Višja strokovna šola Velenje je prava izbira! Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA «»^AS 16. avgusta 2018 OD SREDE do torka Sreda, 8. avgusta Stranke petorčka, ki se dogovarjajo o manjšinski vladi, so v DZ vložile kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za predsednika vlade. Pod kandidaturo je 43 podpisov poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, ker je to premalo, se stranke dogovarjajo o podpori Levice. Plavalec Peter John Stevens je na evropskem prvenstvu v Glasgowu osvojil tretje mesto na 50 m prsno in poskrbel za jubilejno 100. slovensko kolajno na velikih tekmovanjih. Voznik osebnega vozila na Trgu republike v Novi Gorici je večkrat peljal mimo novinarske ekipe TV Slovenija in nanjo kričal, nato se je proti članu ekipe tudi zapeljal in se zaletel v stojalo s kamero. Napad so ostro obsodili v kolektivu RTVS in Društvu novinarjev Slovenije. Ameriški State Department je napovedal, da bodo ZDA do konca meseca uvedle sankcije proti Rusiji zaradi napada z živčnim plinom na nekdanjega ruskega dvojnega agenta in njegovo hčer v Veliki Britaniji. Trgovinska menjava med ZDA in Kitajsko, največjima svetovnima gospodarstvoma, je julija na letni ravni zabeležila rast. Šlo naj bi za to, da podjetja hitijo realizirati naročila, preden se trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko zaostri. Četrtek, 9. avgusta Članstvo Levice je na internem referendumu podprlo snovanje sporazuma o projektnem sodelovanju z manjšinsko vlado. Sindikat novinarjev Slovenije je obsodil sredin napad na ekipo Televizije Slovenija v Novi Gorici. Minil je verjetno najbolj vroč dan letošnjega poletja, ki pa v Sloveniji letos ni postreglo z ekstremnimi temperaturami. Podpredsednik ZDA Mike Pence je napovedal ustanovitev nove, šeste veje oboroženih sil do leta 2020. To bodo vesoljske sile. Plavalec Peter John Stevens je poskrbel za jubilejno 100. slovensko kolajno. Mojca Štruc žank, ki mnogim ostaja v spominu kot eno od ljubljanskih kultnih kulturnih prizorišč. Zvečer so na množičnih protivladnih protestih v Bukarešti izbruhnili spopadi med protestniki in policijo, v katerih je bilo po navedbah romunskih medijev ranjenih najmanj 452 ljudi, med njimi najmanj 65 ljudi huje. Ruski premier Dmitrij Medvedjev je dejal, da napovedane nove sankcije ZDA zaradi afere Skripal razume kot razglasitev napovedi gospodarske vojne, in zagrozil s pro- Žabja perspektiva V Bukarešti so izbruhnili množični protivladni protesti. tiukrepi. Agrokemični koncern Monsanto mora moškemu, ki trdi, da je zaradi glifosata v herbicidu zbolel za rakom, plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine, je v petek odločilo sodišče v San Franciscu. Ameriški predsednik Donald Trump je tvi-tnil, da odnosi s Turčijo niso dobri, zato je odobril podvojitev carin na uvoz aluminija in jekla iz te države. Sobota, 11. avgusta Strokovni svet UKC Ljubljana opozarja, da je hkratno delovanje Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) in zdravnikov v okviru UKC brez jasne razmejitve odgovornosti nevarno za otroke in nevzdržno za zaposlene. Kandidat za mandatarja in predsednik LMŠ Marjan Šarec je v pogovoru za Sobotno prilogo časnika Delo izrazil začudenje, zakaj se dela takšna fama okoli manjšinske vlade. Če bi bile večinske vlade edine porok Minil je verjetno najbolj vroč dan letošnjega poletja v Sloveniji. Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije je izvedla letalski napad na severu Jemna in zadela šolski avtobus. Pri tem je umrlo 50 ljudi, med njimi najmanj 29 otrok. Argentinski senat je z 38 glasovi proti in 31 za zavrnil zakon o legalizaciji umetne prekinitve nosečnosti, ki jo je spodnji dom parlamenta junija potrdil. Petek, 10. avgusta Peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS je z Levico parafirala protokol o sodelovanju, Levica pa je napovedala podporo mandatarskemu kandidatu Marjanu Šar-cu in kandidatu za predsednika DZ Dejanu Židanu. Evropska komisija soglašala s predlogom Slovenije, da do konca leta proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico banke, preostali del do 25 odstotkov plus eno delnico pa do konca 2019. Mestna občina Ljubljana je prejela uporabno dovoljenje za prenovljeni avditorij Kri- 570 koscev in kosic se je skušalo zapisati v Guinnessovo knjigo rekordov. jil srebrno odličje. Zaznamovali smo mednarodni dan mladih. Ta je letos posvečen ustvarjanju varnih družabnih spletnih prostorov in prostorov v družbi, v kateri so mladi vključeni v odločanje. Kar 570 koscev in kosic se je zbralo na Smučarskem centru Cerkno, kjer so v želji, da bi se s skupinskim podvigom zapisali v Guinnessovo knjigo rekordov, z ročnimi kosami kosili travo. Turistično društvo Jezersko in Gostišče ob Planšarskem jezeru je pripravilo jubilejni 60. Ovčarski bal. To je naša najstarejša etnografska prireditev. Ameriška vesoljska agencija Nasa je uspešno izstrelila plovilo Parker, ki naj bi kot prvo vstopilo v Sončevo korono. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je dejal, da je bil padec vrednosti turške lire, ki je bil posledica napovedi višjih ameriških carin, politična zarota. Napovedal je, da bo Turčija poiskala nove trge in zaveznike. Rusija namerava zaradi ameriških sankcij, ki so jih deležni, skrčiti naložbe v ameriške obveznice in prenehati plačevati v dolarjih, je v nedeljo dejal minister za finance Anton Siluanov. Ponedeljek, 13. avgusta Po tistem, ko je parafiranje protokola o sodelovanju Levice z manjšinsko vlado strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS zagotovilo potrebno podporo za izvolitev Marjana Šarca za mandatarja in njegove vlade, so na mizi zdaj kadrovska vprašanja. O delitvi re-sorjev bodo že danes spregovorili generalni sekretarji peterice strank. Potem ko so se zaradi zvišanja ameriških carin za turško jeklo in aluminij odnosi med Washingtonom in Ankaro močno zaostrili, je danes turški zunanji minister Mevlut Ca-vusoglu izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA. Turška lira je proti evru v tednu dni zaradi napovedanih sankcij izgubila že 23 odstotkov. Papež Frančišek je nagovoril mlade. za učinkovitost in stabilnost, marsikatere težave zdaj ne bi imeli, je opozoril. V Romuniji se je v soboto zvečer na pro-tivladnih protestih znova zbralo več deset tisoč ljudi, demonstracije so tokrat minile mirno. Protestniki so vztrajali pri zahtevah, da odstopi vlada, zahtevali so tudi kazenski pregon odgovornih za petkovo nasilje. Papež Frančišek je zvečer okoli 70.000 mladih na Circusu Maximusu v Rimu pozval, naj si prizadevajo za krepitev bratstva in solidarnosti med ljudmi. "Če hodimo sami, nimamo nobenih obveznosti. Če pa hodimo skupaj, potem smo ljudje," je dejal papež. Nedelja 12. avgusta Predsednik SMC Miro Cerar je v pismu članom sveta SMC po petkovem parafiranju protokola o sodelovanju peterice strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS z Levico izrazil pričakovanje, da prihodnja koalicija že zdaj določi seznam prednostnih nalog prihodnje vlade, ne le do konca letošnjega leta, in da finančno ovrednoti ukrepe v partnerskem sporazumu. Telovadec Sašo Bertoncelj je na evropskem prvenstvu v Glasgowu na konju z ročaji osvo- Ujguri so na Kitajskem zaradi veroizpovedi pogosto preganjani Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so se v prvem polletju povečale za 347,4 milijona evrov, kar je 8,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hame-nej je poudaril, da ne bo ne vojne ne pogajanj z ZDA, ki so pretekli teden uvedle sankcije proti Teheranu. Kitajska je odločno zanikala obtožbe, da je v internacijskih taboriščih zaprtih okoli milijon pripadnikov muslimanske etnične manjšine Ujgurov. Odgovori kljub temu niso zadovoljili javnosti. Jure Trampuš Stampedo sovražnosti in laži Nekoč v teh krajih nisi smel reči veliko stvari, bolje je bilo, da si molčal, v kazenskem zakoniku rajnke Jugoslavije je obstajal 133. člen, ki je uradno preganjal sovražno propagando, v praksi pa je to pomenilo, da si bil kaznovan, če si blatil državo, njene voditelje in njeno ustavo. V osemdesetih se ta člen vsaj v Sloveniji skorajda ni uporabljal, v drugih republikah je bilo drugače. Ukinitev tega člena je v tistem času postala simbolna točka civilnodružbenega prebujanja. Država je imela sicer še nekaj drugih instrumentov cenzure, prepovedovala je knjige in revije, med drugim tudi Mladino, a ko je prišla na vrsto demokracija, je bilo tudi tega konec. Svoboda tiska, izražanja, svoboda misli je postala ustavnopravna kategorija, neodtujljiva človekova pravica, za širjenje kritike nisi bil več kaznovan. Sanje Johna Stuarta Milla naj bi se torej uresničile tudi v Sloveniji, stališča vsakega posameznika je postalo varovano, saj kot takšno vedno stoji nasproti unitaristične večine. Bistvo svobode izražanja, bistvo demokracije je dopuščanje, spoštovanje, upoštevanje razlik. S trditvijo svobodomiselnega britanskega filozofa se strinjam, popolnoma, stvar je v Sloveniji delovala, vključno z odškodninskimi tožbami, opravičili, kaznovanjem tistih, ki so žalili. Prostor se je odpiral vse do takrat, dokler se nista pojavila internet in družabna omrežja. Nato se je zgodil stampedo sovražnosti in pogrom nad razumom. Svoboda vsakega posameznika je omejena s svobodo drugega. Ne moremo se skrivati za svobodo govora, če z besedami namenoma žalimo in škodujemo drugim, če lažemo, načrtno izkrivljamo podobo resničnosti, pri čemer nam je vseeno za posledice, ki jih imajo naše besede. Meja dopustnosti je zelo tanka, javne osebe morajo imeti za kritiko tršo kožo kot anonimnimi posamezniki, elite so močnejše, imajo večji družbeni vpliv, zato sta njihova čast in dobro ime manj zaščitena. A stvari niso preproste. Medij, za katerega pišem, se že leta pravda z enim od poslancev, ker smo ga v satirični rubriki primerjali z nacističnim propagandi-stom Göbblesom. Pravda je trenutno na Evropskem sodišču za človekove pravice. V drugi podobni zadevi so se evropski sodniki z razliko od slovenskih strinjali, da lahko dejanje nekega drugega poslanca primerjamo z dejanji »cerebralnega bankrotiran-ca«, ker se je dotični poslanec nekoč javno norčeval iz družbene manjšine. No, internet, njegova anonimnost in vplivnost, možnost neskončnega izražanja, je povzročil eksponentno rast neumnosti in sovražnosti. Mnenja so postala dejstva. Pa četudi so, kot je v filmu Igra smrti dejal Dirty Harry, »kot ritne luknje, vsakdo jih ima«. Trolanje, namerne žalitve, napadi, širjenje stereotipov, mizogini-ja, rasizem, vse to je postalo nekaj običajnega. Pater Branko Cestnik, s katerim se včasih strinjam, kdaj pa tudi ne, je tako pred tedni napisal članek z naslovom »Rasizem je gnus«. Obravnaval je napada na muslimanske ženske, ki so v Sloveniji pokrite z verskim pokrivalom. Med drugim se mu je zapisalo, da je »rasist človek, ki ima v glavi beton. Drugega kot beton tam biti ne more ... Beton je varovalka zoper dvom«. Nato se je po njem zlila gnojnica zgolj zato, ker je njegov pogled na migrantsko politiko drugačen od domnevno večinskega. Vprašanja svobode govora ne moremo povezati z žalitvami in sovražnostjo do drugih. Res pa je, da se sklicevanje na to pravico izkorišča za nekaj drugega. Izkorišča se za oblikovanje postfaktične družbe, avtoceste, ki nas vodi v totalitarizem. Tako so te dni Alexa Jonsa, vplivnega ameriškega konspiratolo-ga, ki pridiga o tem, da so bili pokoli v ameriških osnovnih šolah zaigrani, iz svojih strežnikov nagnala nekatera ameriška informacijska podjetja. Ne gremo se več, prestopili ste mejo dopustnega, so mu rekli. Alex Jones zdaj govori o tem, da mu je kršena pravica do izraženja, da je kršen prvi amandma ameriške ustave, seveda mu ni, svoje neumnosti lahko govori tudi kje drugje. Jones tudi ne pove, da so se morali sorodniki žrtev šolskih pokolov zaradi groženj, ki so jih dobivali od njegovih poslušalcev, nekajkrat seliti. Svoboda govora ni nikoli absolutna, ni neskončna, je pa zato absolutna in neskončna človeška neumnost. Izgnani ameriški pridigar služi s strašenjem ljudi, podobno kot v Sloveniji služi neki strankarsko-novinarski portal, ki v imenu resnice piše o posilstvih in škandalih, čeprav mu gre zgolj za oglase in političen vpliv. Medtem so možgani večine lepo na off, njihova čivava jih straži, pravega smisla pa že dolgo ni več. Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 7 16. avgusta 2018 ""^Jis POGOVOR 7 Zdravnikova edina skrb mora biti pacient O plačevanju na urgencah in nujni medicinski pomoči ter organiziranosti velenjske, smo se pogovarjali z vodjo Službe nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje Andrejem Lesjakom Milena Krstič-Planinc Velenje - Potem ko so na nekaterih urgencah po Sloveniji uvedli plačevanje za bolnike, ki jih obiščejo, če njihovo stanje ni nujno ali ogrožujoče, nas je zanimalo, kako na to gleda nekdo od tistih, ki jih obravnava, torej urgentni zdravnik. Ta odloči, kdaj je obisk nujen in kdaj ne in ali bo treba plačati ali ne. Obrnili smo se na specialista urgen- > SNMP je pacientom za nujne primere na voljo 24 ur na dan 365 dni v letu. tne medicine, vodjo Službe nujne medicinske pomoči (SNMP) in Prehospitalne enote (PHE) ter strokovnega direktorja Zdravstvenega doma Velenje Andreja Lesjaka. Za začetek potrdi, da je obremenitev dežurne oziroma urgen-tne službe dejansko postala težava. Da je ta pogosto 'bypass' za preobremenjenost družinskih zdravnikov, zdravnikov na oddelkih bolnišnic, za čakalne dobe ... ve pa tudi, da je včasih lažje priti v urgentno oziroma dežurno službo kot pa vzeti dopust. »Jaz jih razumem,« pravi. Včasih privede koga tudi strah. Recimo, v tej vročini slabost, glavobol... Ste pripravljeni v takem primeru reči, tole pa ni nujno, tole bo pa treba plačati ... Kaj pa, če se pokaže, da je bilo še kako nujno? »Saj, ravno to - odločanje o tem, ali je nujno - nenujno, je velikanska odgovornost. Zdravnik ni finančni organ, zdravnik se ne sme ukvarjati s financami. Njegova edina skrb je pacient, zanj čim boljša obravnava, diagnostika, terapija in usmerjanje pacienta znotraj zdravstvenega sistema. Razumem, da obstajajo primeri, ki so evidentni. Pride kdo, ki ima tri tedne izpuščaje, pa se mu ni dalo k svojemu zdravniku in je prišel v nujno medicinsko pomoč vprašat, kaj tam mislijo ... Takim bi vsekakor rekel, naj plačajo.« Teritorialno so pristojni za vse tri občine Šaleške doline s približno 45.000 prebivalcev. Ob prezasedenosti ekip v Slovenj Gradcu, Celju in Mozirju priskočijo na pomoč tudi njim. Od najbližje bolnišnice - v Topolšici, so oddaljeni 12 kilometrov, kar je 10 minut nujne vožnje, do Celja 27 kilometrov, kar je 15 do 20 minut nujne vožnje. Najbolj oddaljene točke so Zavodnje (25 minut nujne vožnje) in Sleme (30 minut nujne vožnje). V čem vidite največjo težavo, ko gre za plačevanje za nenuj-ne obiske na urgencah oziroma enotah nujne medicinske pomoči?» »V pomanjkanju objektivnih kriterijev za določanje, kaj je treba zaračunati in česa ne. 103. člen pravil zdravstvene zavarovalnice sicer opredeljuje, kaj je nujna medicinska pomoč in kaj je nujno zdravljenje, a so pravila zelo ohlapna. Potrebovali bi ja- > Ob hudih zdravstvenih težavah kličite 112. ga zdravstvenega doma in okoliških bolnišnic. Zaposlenih imamo redno 5 zdravnikov, skupaj se vključuje še 24 zdravnikov, 24 reševalcev je stalno zaposlenih. Rad pa bi povedal še to, da nam je ministrstvo potrdilo do- > V poprečju dvakrat dnevno izvozi urgenca, trikrat nujno reševalno vozilo. Andrej Lesjak, specialist urgentne medicine: »Potrebujemo jasna navodila, po katerih se bo kdo, zagotovo pa ne zdravnik, odločal, ali je obisk nujen ali ne.« sna, po katerih se bo organ, zagotovo pa to ne sme biti zdravnik, odločal, ali je bilo zdravljenje nujno ali ne in kaj je treba zaračunati. S tem zdravnikov ne smemo obremenjevati. To bi bilo tako, kot bi pilotu letala rekli, naj se, medtem ko leti, ukvarja še s finančno situacijo v letalski družbi. Njega to sploh ne sme zanimati. Njegova prva in edina skrb mora biti varnost potnikov.« Koliko ljudi v poprečju obišče SNMP v Velenju? »V lanskem letu smo opravili 650 intervencij, leto pred tem 740. Za letos izračunano poprečje je 66 intervencij v enem mesecu ali drugače: poprečno izvozita dve urgentni ekipi na dan. Nujno reševalno vozilo pa izvozi 99-krat na mesec, se pravi v poprečju trikrat dnevno.« Tiste, ki potrebujejo urgentno ali nujno medicinsko pomoč, prepeljete največkrat v bolnišnice. Koliko časa potrebujete za to? »Največkrat jih prepeljemo v Splošno bolnišnico Celje. Zdaj pa računajmo: ko se urgenca prične, porabimo deset minut časa za prihod do pacienta, za obravnavo 30 minut, potem pa od 20 do 25 minut za prevoz do te bolnišnice, torej traja od ure in pol do dveh ur.« Kolikokrat pokličete na pomoč helikopter? »Tedensko. So obdobja, ko ga kličemo večkrat na teden, in je kak teden, ko ga ne, da prepeljejo paciente v Maribor ali Ljubljano.« datni program dežurne službe med tednom zaradi povečanega obiska.« Česa je poleti na urgenci največ? »Možganskih kapi, srčnih infarktov, poškodb ..., pri otrocih dušenje, vročinski krči. Tudi nekaterih zelo hudih poškodb motoristov, ki pa so, vsaj po mojem občutku, v upadanju. Naj se tak trend nadaljuje! Učinki tega, da je bilo za preventivo v cestnem prometu v zadnjih letih narejenega zelo veliko za večjo varnost motoristov, se kažejo.« Ali v enoti helikopterske nujne pomoči sodeluje tudi kakšen zdravnik iz Zdravstvenega doma Velenje? »Ne samo eden, v enoti Helikopterske nujne medicinske pomoči sodelujemo trije zdravniki velenjske urgence. K sodelovanju nas je povabil vodja enote dr. Mally. To je za nas veliko priznanje.« V nujno medicinsko pomoč pa se vključujejo tudi drugi zdravniki? »Imamo zelo kakovostno ekipo sodelavcev zdravnikov iz naše- Enoto NMP Zdravstvenega doma Velenje sestavljata dve ekipi. Eno (urgentno ekipo) sestavlja zdravnik, diplomirani zdravstve-nik in tehnik zdravstvene nege, ki je tudi voznik rešilnega vozila, ekipo nujnega reševalnega vozila pa sestavljata diplomirani zdravstvenik oziroma reševalec in tehnik voznik. ■ V Zavodnjah gradijo kanalizacijo Šoštanjčani strli zagrizene vlcerje iz Zgornje Savinjske Najpomembnejša je zdaj lovorika državnega prvaka Občina je gradnjo načrtovala dve leti - Del sredstev bo prispevalo ministrstvo za gospodarstvo Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 9. avgusta - V Za- vodnjah gradijo kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalne vode Zavodnje 1 - center in Zavodnje 2. Dela izvaja podjetje Nivig iz Šoštanja in bodo v celo- ti končana do sredine oktobra letos. Tak je pogodbeni rok. S Francem Brglezom, enim od krajanov, ki se veseli prihajajoče pridobitve, smo se srečali na lokaciji Zavodnje 2, kjer bo na kanalizacijski sistem s skupno čistilno napravo priključenih osem hiš. »Tega smo zelo veseli, ker se bo zelo zmanjšalo onesnaževanje okolja,« je povedal. Dela so na polovici. »Čakamo samo še na izgradnjo objekta čistilne naprave. Pravijo, da bo zgrajen v enem mesecu.« V Zavodnjah 1 - center bodo zgradili kanalizacijsko omrežje v dolžini 740 metrov, od tega 425 metrov kanalizacije in 315 me- trov kanalizacijskih priključkov, vključno s črpališčem in malo komunalno čistilno napravo velikosti 84 populacijskih enot, v Zavodnjah 2 pa 540 metrov kanalizacije, od tega 435 metrov javne in 105 metrov priključkov, vključno z malo komunalno čistilno napravo velikosti od 27 do 35 populacijskih enot. Izvedba bo Občino Šoštanj stala 335.000 evrov. Z njo bodo v kraju rešili odvodnjavanje komunalne odpadne vode ob regionalni cesti v središču Zavodenj, odseku Šentvid-Šoštanj in ob lokalnih cestah pri cerkvi. Tekma sekačev in vlcerjev z motornimi žagami, tako rekoč drugi polčas prireditve, ki se je odvila najprej v Škalskih Cirkov-cah za memorial Milana Pogo-relčnika, je minulo soboto potekala v okviru lučkih dnevov na sotočju Savinje in Lučnice. Motorno hrupno se je spopadla že znana konkurenca 41 žagaric in žagmojstrov iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, vse bolj pa jima za ovratnik diha tudi ekipa iz Spodnje Savinjske doline. V polregularnih pogojih, ko je na začetku žgalo vroče sonce, po nalivu pa je sledila nadaljevanka v rahlem deževju in na razmočenih tleh, je drugi polovici tekmovalcev precej otežila doseganje dobrih rezultatov. Pri natančnem žaganju je namreč vidljivost zelo pomembna, če pa čez vizir kaplja in curlja, je seveda to težko doseči. A so borci z jeklenimi verižnimi sabljami nadaljevali s čudeži in tekmovanje uspešno dokončali. Med posameznimi zvrstmi tekmovanja so bili najboljši (prvaki): kombinirani rez Aleksander Bobovnik, precizni rez Lučka Jelšnik, zasek in pod-žagovanje Martin Medved, v kle- ščenju Janko Mazej ter v podiranju na balon Anže Drofelnik. Med posamezniki v seštevku vseh disciplin so briljirali Janko Mazej pred Danijem Avbrehtom (Janko mu je vrnil za Cirkovce), klasik Stanko Goličnik pa je na tretjem le še utrdil tudi ekipno zmago Dusetija iz Šoštanja. Na 20. državno prvenstvo sekačev ob sejmu Agra v Gornjo Radgono so tako v imenu ZG OE Nazarje sestavili ekipo z obeh regijskih tekmovanj (Cirkovce in Luče). V ženski ekipi so Lučka Jelšnik, zmagovalka obeh tekmovanj, Pavla Voler ter Majda Suhoveršnik. Med moškimi pa bodo naše loge zastopali in se udarili za laskave naslove državnih šampionov prijatelji in sosedje Dani Avbreht, Stanko Go-ličnik ter Janko Mazej. Slednji tudi za morebitni osmi naslov državnega prvaka. ■ Jože Miklavc Preciznost med vlcerji pomeni uspeh in varnost tudi za Klemna Mazeja. Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 8 8 KULTURA »»^AS 16. avgusta 2018 V Slovenj Gradcu ponovno potekal SHOTS Mednarodni festival kratkih neodvisnih filmov SHOTS je Slovenj Gradec spremenil v filmsko mesto Tina Felicijan Slovenj Gradec, 2.-4. avgust - Zgodovinski dvorec Rotenturm v Slovenj Gradcu je že tretje leto zapored gostil filmski festival SHOTS, ki ga pod vodstvom režiserja Toma Novosela pripravlja skupina lokalnih filmskih ustvarjalcev in navdušencev, ki mislijo globalno. SHOTS se je namreč hitro uveljavil in se v mednarodni konkurenci 14.000 filmskih festivalov uvrstili med 100 najboljših filmskih festivalov po svetu in med 20 najboljših v Evropi. Selektor Tomo Novosel je letos izbiral med kar 1350 filmi iz 110 držav in na festival uvrstil dvajset najboljših filmov iz dvanajstih držav. Tridnevno druženje ob kratkih filmih, ki se ga je udeležilo tudi 12 povabljenih filmskih avtorjev, je začinila kulinarična ponudba festivala, svoje je dodala glasba, v sodelovanju projekta Botrstvo pa je potekala tudi akcija zbiranja denarja za koroške otroke v stiski. Na finalnem večeru je tričlanska mednarodna žirija podelila sedem festivalskih nagrad, osmo pa je podelila po izboru občinstva, katerega število se iz leta v leto veča. »Župan Mestne občine Slovenj Gradec Andrej Čas je dejal, da je Slovenj Gradec po zaslugi SHOTS mednarodnega filmskega festivala od zdaj naprej prepoznaven tudi kot filmsko mesto. Organizatorji leto- šnjo tretjo edicijo ocenjujemo za še uspešnejšo tako po kakovosti izbranih filmov kot obisku, saj je SHOTS v treh večerih obiskalo več kot 1800 ljudi iz Slovenije in drugih držav. Ustvarjalci festivala smo se od jutra do večera družili s povabljenimi avtorji in jih vodili na dnevne izlete po Koroški. Ob spoznavanju njenih znamenitosti in kulinarike so jo ocenili kot regijo visokega potenciala,« je vtise s festivala sporočila članica ustvarjalske ekipe Maša Flogie, ki upa, da bo festival z vse večjo prepoznavnostjo in višjo kakovostjo dobil tudi več podpore in s tem možnosti za razvoj in nadgradnjo programa. a Foto: Nika Holcl Praper Na ogled miniature Emila Milana Jenka V Pesju pri Velenju se je leta 1943 rodil Emil Milan Jenko in mladost preživel v tem kraju. Zanimala sta ga šport in glasba, kmalu pa se je pokazala tudi njegova nadarjenost za risanje. Ko je odslužil vojaščino, je odšel delat v tujino. Tam si je ustvaril tudi družino, a ga je premamil glas domovine. Navezanost na slikovito okolje domačih poljan in gora je bila tolikšna, da se je z družino vrnil v domače kraje. Jenko je prepotoval velik del sveta ter marsikje kot slikarski samouk tudi razstavljal svoja dela. Obogaten z izkušnjami in natančnostjo pri kartografiji se je lotil umetnosti risanja na malih površinah. Njegova priljubljena tehnika so miniatu- re v akvarelu in risane s peresom. Veliko pozornosti namenja oblikovanju pa-spartujev z okvirji, s katerimi oplemeniti svoje miniature. Slovenski poznavalec likovne umetnosti Jože Hudeček je ocenil, da so »miniature« bile že od vsega začetka nekakšna oblika dokazovanja človekove spretnosti in sposobnosti, kako na majhnem prostoru ustvariti vse tisto, kar drugim uspeva na velikih platnih ... Torej so drobni pomniki popotnikov, ki si želijo ohraniti prijetne vtise doživetja in lepoto, ki jih prinašajo s svojih potovanj. Minuli petek zvečer so v vili Bianci ob številnih obiskovalcih odprli razstavo Miniature Emila Milana Jenka. Razstava bo odprta do 11. septembra. a Hinko Jerčič Postani diplomirani inženir strojništva Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo (izredni študij) Znanje, ki ga boste ; \ lahko uporabili! : V petek in nedeljo Graška Gora poje in igra Jutri in v nedeljo (17. in 19. avgusta) bo na Graški gori že 43. mednarodni festival narodnozabavne glasbe Graška gora poje in igra. Na jutrišnjem tekmovalnem delu ob 20. uri bo nastopilo 12 glasbenih skupin, od tega dve iz tujine. Izbrala jih je posebna strokovna komisija. V nedeljo ob 14. uri pa bo še velik koncert z naslovom Popoldne z glasbenimi gosti. a Informativna dneva: • četrtek, 23. 8. 2018, ob 16. uri, • četrtek, 13. 9. 2018, ob 16. uri, v prostorih Visoke šole za proizvodno inženirstvo, Mariborska c. 2, Celje, 1. nadstropje. Prednosti študija na VŠPI preveri na: « j www.vspi.si • info@vspi.si mmu P6D ¿OŠTftKJ - H£ÎT0 pod «okrom Soboto, IS. avçus ob 16.00 35. tekmovanje starih brizçaln ISAAC PALMA ALTERNATOR Raziskovalci. Oslo. Ona Gams Cepaitytè "Borders? I have never seen one. But I have heard they exist in the minds of some people." Thor Heyerdahl Oslo. +32°C. Kdo bi si mislil, da bodo spomini na konec tedna v prestolnici ene najbolj severnih evropskih držav obsijani s tako vročim soncem. Zdi se, kot da je ta občutek za ta konec Evrope nenavadne vročine poudarjala tudi precejšnja količina steklenih zgradb - Oslo je znano tudi po svoji novi arhitekturi zadnjih desetih let. Med njo zagotovo izstopa fascinantna nova operna hiša, leta 2008 zgrajena tik ob vodi. Hram univerzalne umetnosti je hkrati tudi zelo norveški - koncept zgradbe namreč jemlje navdih v splošni tamkajšnji prepričanosti, da se v naravi lahko vsi svobodno sprehajamo. Opera in narava? Ja, na zgradbo opere v Oslu se lahko povzpneš kot na hribe - kar Norvežani nadvse radi počnejo. Sprehodiš se po njeni beli marmorni strehi. Počivaš in se družiš ob njej s pogledom v njeno s hrastovim lesom obdano notranjost. Tudi stopiš lahko svobodno v njo -brez da kupiš vstopnico za večerno predstavo. Popolno nasprotje po svetu prevladajočem "se ne smete dotikati" konceptu - v značilnem skandinavskem umirjeno prijaznem slogu. Na strehi zgradbe se odpre čudovit razgled na mesto in fjord, vodo in okoliške hribe. Tam nekje na obzorju, za številnimi otoki so se nekoč na nevarno pot podajali sloviti norveški raziskovalci sveta. Verjetno ta narod v svoji zgodovini premore največ vrhunskih svetovnih raziskovalcev na prebivalca. Vikinški geni? Življenje v težkem severnem podnebju? Sami Norvežani pravijo, da je raziskovanje prav njihova stvar. Da so po karakterju trmasti, ino-vativni, včasih impulzivni, svobodni, a predvsem radovedni. In da tako vzgajajo svoje otroke tudi danes. Ste verjetno že slišali o tem, kako se norveški otroci zunaj igrajo čisto vsak dan, ne glede na vreme - ki je tam bolj malokdaj sončno in toplo kot pri nas. Velja celo mnenje, da če s svojim petletnikom še nisi kampiral v hribih, nisi najboljši starš. Ampak nazaj k velikim raziskovalcem. Desetminutna vožnja z ladjico nas popelje na Bygd y - predel mesta z značilnimi lesenimi stanovanjskimi hišami in nekaterimi najbolj zanimivimi muzeji. Štirje muzeji v enem dnevu je nedvomno preveč, tako za otroka kot tudi za odraslega, ampak pustimo to. Po uvodnem jutranjem sprehodu po muzeju na prostem Norsk Folkemuse-um smo se podali na čezmorsko raziskovanje. The Viking Ship Museum ponuja vpogled v skrivnostno vikinško kulturo, ki je tako zaznamovala ta prostor. Obiskovalcem ponuja na ogled ene najbolje ohranjenih vikinških ladij, ki so bile najdene v velikih grobnicah: Oseberg (820), Gokstad (890) ter Tune (cca. 900). Vse ladje so bile nekoč uporabljene za morska potovanja. Takšna, kot je bilo od slavnega Erika Rdečega, ki je prvi ustanovil kolonijo na Grenlandiji, njegov sin Leif Eriksson pa se je v zgodovino vpisal kot prvi, ki je odkril Severno Ameriko - 500 let pred Columbom. Če preskočimo približno 1000 let v zgodovini raziskovanja sveta, se najdemo v Fram muzeju, posvečenemu polarnim ekspedi-cijam. V muzeju se lahko podate na raziskovanje polarnega sveta s pomočjo slovite polarne ladje Fram, ki je ponesla norveške raziskovalce na tri pomembne ekspedicije. Fridtjof Nansen je s to inovantivno zgrajeno ladjo v iskanju severnega tečaja v letih 1893-96 preplul Arktični ocean najdlje dotlej. Fram je uporabil tudi Otto Sverdrup za potovanje na arktični archipelag zahodno od Grenlandije v letih 1898-1902. Roald Amudsen se je na odkrivanje Južnega tečaja v letih 1910-12 prav tako podal s Framom, ki je danes v celoti na ogled obiskovalcem. Za mnoge top muzej v Oslu. Mene pa je najbolj prevzel Kon-Tiki muzej ter življenje in delo velikega raziskovalca Thora Heyerdahla. Pustolovec, etnolog, antropolog, eksperimentalni arheolog se je v svojem bogatem raziskovalnem opusu največ ukvarjal z iskanjem povezav med različnimi ljudstvi in zgodovinskimi migracijami človeka. Najbolj je zaslovel s svojo odpravo Kon-Tiki iz leta 1947, s katero je želel dokazati, da so južnoameriški staroselci lahko bili predniki polinezijskih ljudstev. Njegov splav iz balse, ki je uspešno preživel 101 dan v Tihem oceanu, je danes na ogled v Oslu - prav tako tudi številni kosi originalne opreme. Thor je sicer sam najbolj cenil svojo drugo odpravo Ra (tudi ladja Ra II je na ogled), organiziral je tudi zelo pomembne odprave na otoke Galapagos in Velikonočne otoke ter raziskovalno potovanje po reki Tigris. Sicer pa je pustil tudi pozornosti vreden nasvet za vse bodoče svetovne popotnike: "Če želiš postati svetovni popotnik, državljan sveta, vzami s seboj najboljše vrednote in tradicije dežele, v kateri si se rodil." ■ Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 9 16. avgusta 2018 ""^Jis 107,8 MHz 9 Radijski in časopisni MOZAIK Nedeljska jutra Nedeljska jutra so na Radiu Velenje so nekaj prav posebnega. Običajno se prebujate v družbi moderatorja Danijela Vunderla in veliko vas je, ki ste v teh prostih dnevih že zgodaj pokonci in pripravljeni na jutranje klepete, s katerimi prav tako pomembno informiramo naše poslušalce. S tem ko nam zaupate, kako boste preživeli dan, »kam jo boste mahnili«, še drugim namignete, kaj se bo zanimivega dogajalo v bližnji in daljni okolici in kaj bi bilo vredno obiskati. Veseli smo tudi, ko z nami delite svoje izkušnje z dopusta, s katerega ste se pravkar vrnili. Moramo pa priznati, da letos niste tako pridni s pošiljanjem razglednic. Vsakršnih stikov si želimo še več in vedno smo vas veseli, če nas pokličete. V teh terminih vam izpolnimo tudi kakšno glasbeno željo. Morda je dobro, da si shranite svoje povezave: Radio Velenje, Stari trg 15, Velenje; 03 897 5003 ali 897 5004; radio.velenje@nascas.si. GLASBENE novice Danijel Vunderl posebej skrbno izbira glasbo za nedeljska jutra. Vsako nedeljo ob 8. uri je na sporedu tudi oddaja Verska iskanja, v programu jo imamo že tretje desetletje. Med tistimi, ki ob nedeljah redno zgodaj vstaja, pa je tudi naša astrologinja Dora, ki iz studia v živo odgovarja na vaša vprašanja. Seveda tudi nedeljska jutra zapolnimo s koristnimi informacijami o lokalnem dogajanju, posebej skrbno pa spremljamo dogajanje na cestah, saj vemo, da se ob takšnih dnevih radi kam odpravite. ■ mz Blues, rock in motorji v Tolminu Danes se pričenja druga edicija najmlajšega poletnega festivala na tolminskem Sotočju, festivala MotorCity. Ljubitelji blues in rock glasbe bodo na idilični festivalski lokaciji ob rečnih strugah Soče in Tolminke lahko uživali vse do nedelje, 19. avgusta. MotorCity je tudi festival za ljubitelje motorjev, v srcu festivala pa je glasba. Blues in rock bosta odmevala z dveh festivalskih odrov - z meraval objaviti po plošči Sign o' the Times leta 1987, a si je le nekaj tednov pred izidom premislil. Naročil je, naj ploščo uničijo. Princeov črni album velja za eno najbolj vrednih plošč na svetu. Lani so nekaj izvodov odkrili tudi v ZDA. Pred dvema letoma je ponudnik zanjo iztržil 15.000 dolarjev, sicer pa so na dražbi v začetku letošnjega leta enega od izvodov prodali za kar 42.298 dolarjev. glavnega B. B. King odra ter z odra na plaži oz. Delta odra. Tokrat bodo na festivalu nastopili Laurence Jones, Popa Chubby, Hamo & Tribute 2 Love, Stray Train, The Brew, The Bad Flowers, The New Roses, The Kris Barras Band, Sven Hammond, El Ka-chon in Stari pes. Glavnina dogajanja bo potekala v petek in soboto, organizator pa je poskrbel tudi za pestro obfestivalsko dogajanje. Kopijo Princeovega črnega albuma prodali za 27.500 dolarjev V Kanadi odkriti redek izvod Princeove plošče The Black Album, ene najbolj iskanih vinilnih plošč vseh časov, ki so jo prodali za 27.500 ameriških dolarjev. S tem je postala najdražja plošča, ki so jo kadarkoli prodali na spletni glasbeni tržnici Discogs. Ploščo je imel v lasti nekdanji zaposleni v tovarni gramofonskih plošč v Kanadi. Album je Prince na- Lady Gaga napovedala serijo nastopov v Las Vegasu Lady Gaga Jazz & Piano ter Lady Gaga Enigma. Na nastopih Lady Gaga Enigma bo v ospredju njena ekstravagantna in mračna plat, na jazzovskih nastopih Lady Gaga Jazz & Piano pa se bo predstavila v bolj umirjeni različici. Podobne koncertne aranžmaje so v Las Vegasu že izvedli mnogi znani glasbeniki, med njimi tudi Elton John, Britney Spears in Mariah Carey. Madonna napovedala album Pop zvezdnica Madonna je v svojem najnovejšem intervjuju potrdila izid nove studijske plošče, ki naj bi izšla še letos. Njen štirinajsti studijski album bo sledil albumu Rebel Heart iz leta 2015. Madonna na nove skladbe namiguje že zadnjih nekaj mesecev, maja pa je med drugim objavila fotografijo naslovnice novega singla, ki ga je naslovila Beautiful Game. Glasbenica se je pred kratkim z 12-letnim sinom Davidom Bando preselila na Portugalsko, ravno ta kulturni preskok pa je močno vplival na njeno delo in tudi prihajajočo ploščo zapeljal v popolnoma drugo smer. Pri albumu, ki ga bo Madonna izdala 36 let po prvem singlu Everybody, naj bi sodeloval producent Mi-rwais, ki je že sodeloval tudi pri ploščah Music in American Life. Boy George in Culture Club se vračajo z novim albumom Zasedba Culture Club, ki je zaslovela v 80. letih prejšnjega stoletja, bo izdala svoj prvi album po 19 letih. Novi album, ki bo izšel 26. oktobra letos, so napovedali s singlom Let Somebody Love You. Gre za prvi album po 19 letih in prvo pesem po štirih letih. Album je že končan, Culture Club pa so se konec junija že odpravili na turnejo. Najbolj znan član skupine je pevec Boy George, ki je že več kot tri desetletja stalnica na glasbenem prizorišču. Skupina Culture Club je sicer prvi album izdala leta 1982, z njega je prišla uspešnica Do You Really Want to Hurt Me, ki so ji kasneje sledile še Church of the Poison Mind, Karma Chameleon, It's a Miracle, War Song in druge. Čeprav je od največjih uspehov skupine minilo že precej časa, je zanimanje za zasedbo še vedno veliko, saj so morali turneji dodati še nekaj datumov. Ameriška pop glasbenica Lady Gaga je napovedala serijo več kot 20 nastopov v Las Vegasu; izvedla jih bo med letošnjim decembrom in novembrom prihodnjega leta. Za to priložnost je pripravila dva različna nastopa, na katerih bo prepevala svoje uspešnice. Razkrila je, da bosta naslovljena PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. GEDORE - Da pozabiva 2. MAMBKO KINGS - Shaka taka 3. ANSAMBEL VIKEND - Počitnice so tu Skupina GeDoRe prihaja z Obale in ima svoj domicil v Kopru in okolici. Sestavlja jo sedem članov, ki so v drugi polovici lanskega leta nase opozorili s singlom Hej, igrivo ljubezensko skladbo. Tokrat predstavljajo novo, nekoliko zasanjano skladbo z naslovom Da pozabiva, za katero je glasbo in besedilo napisal član zasedbe Mitja Bobič, medtem ko je aranžma delo vseh članov skupine. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 VESELI SAVINJČANI - Ko me objame 2 ŠPADNI FANTJE - Čeprav se razhajava 3 KLATEŽI - Letiva 4 ZADETEK - Izbirčna dekleta 5 FRAJERKE - Priznam, priznam 6 NEJC KASTELIC - Vse je mogoče 7 MLADIH 5 - Poletje je 8 ANSAMBEL CEGLAR - Pa naj tvoj bo 9 ŽARGON - Noro dobra 10 ŽURERJI - Ta poletna noč www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO PROTEUS Skupina Proteus bo v tem tednu izdala svoj prvi album. Skupina je nastopila na letošnjih Melodijah morja in sonca, kjer se je predstavila s skladbo Odklop in osvojila nagrado strokovne žirije za najbolj obetavne avtorje in izvajalce - nagrado Danila Kocijančiča. ŽIGA RUSTJA Primorski pevec in avtor Žiga Rustja predstavlja že četrti singel in videospot z drugega albuma Čas, ki je izšel sredi julija. K sodelovanju je tokrat povabil kolegico z Obale, priljubljeno pevko Aniko Horvat, s katero sta skupaj posnela skladbo z naslovom Nov list. S.I.T. Pesem Vroče je, ki so jo posneli udeleženci šova Slovenija ima talent, je med najbolj poslušanimi pesmimi letošnjega poletja, resno pa napada tudi vrh lestvice Slo top 50. Videospot je v manj kot 24 urah od objave na Youtubu postal najbolj vroč video v Sloveniji, doslej pa je presegel že več kot pol milijona ogledov. SEVERINA Severina je predstavila videospot za najnovejši singel Magija, pri katerem je sodelovala z Jalo Bratom. Pod režijo vide-ospota in koreografijo se podpisuje Anže Škrube, ki ga poznamo kot koreografa v plesni skupini Maestro ter po uspešnem sodelovanju s Tomažem Pandurjem in Severino na njeni turneji Dobrodošao u klub. I.V.Y. Mlada pevka I.V.Y po prvencu Lutka predstavlja novo pesem poletnih ritmov Parfum. Videospot, pod katerega se je podpisal Niko Karo, je poln adrenalina, saj v njem ne manjka drvenja športnih avtomobilov ter zanimivih posnetkov. Avtor glasbe je Rusko Richie, za aranžma je poskrbel producent Aleš Zi-belnik, besedilo pa je prispeval Rok Lunaček. radio velenje Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 10 10 »»ms M Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol nikakor ni verjel, da direktorja občinske uprave Iztoka Morija ni strah na čolnu med vožnjo po Velenjskem jezeru. Ta mu je tudi dokazal, da o strahu ni duha ne sluha. »Karpoglejte, kako mirne roke imam,« je pribil. Pa ga res ni bilo nič strah? No, za Dermola se ve, da ni stegnil roke. Rudi Vuzem je v Mestni občini Velenje zadol-^^žen za javne površine in modre cone, v teh poletnih dneh pa so ga povsem prevzela kolesa. Tako zadovoljen spoznava, kako je mogoče s pomočjo Bicy priti od enega do drugega konca mesta. »Bicy je res zakon,« je bil navdušen. »Bo potreboval pomoč ali mu ga bo le uspelo samemu izklopiti ,« se po tihem sprašuje direktor Uprave Občine Šoštanj Drago Koren, ko gleda župana Darka Meniha, kako se mršči pri gledanju v zaslon mobilnega telefona pred pričetkom seje. Šoštanjski župan je znan po tem, da ga novota-rije ne ganejo preveč in se trudi, da jih tudi uporablja ne preveč. ZANIMIVOSTI Nekatere bolnišnične bakterije postajajo odporne na razkužila Nekatere bolnišnične bakterije postajajo vse bolj odporne na razkužila na alkoholni osnovi v sredstvih za umivanje oz. razkuževanje rok, kar povečuje nevarnost okužb, navaja študija iz Avstralije. Njeni avtorji sicer hkrati mirijo, da so raziskovane bakterije še daleč od popolne odpornosti na alkohol. Mila in razkužila za roke, ki vsebujejo sredstva za dezinfekcijo na osnovi izopropanola ali etilnega alkohola, se uporablja po vsem svetu in so pomembno prispevala k zmanjšanju pojavnosti superbakteri-je, imenovane proti meticilinu odporni * I Staphylococcus aureus oz. mrsa. A raziskovalci so sedaj opazili porast druge vrste bakterije, ki se nahaja v črevesju, in sicer enterokoka Enteroco-ccus faecium. Ta se lahko v bolnišničnem okolju širi prek katetrov ali respiratoijev. „Na zdravila odporne okužbe z E. faecium so porasle kljub uporabil alkoholnih razkužil in trenutno predstavljajo največji vzrok bolnišničnih okužb," navaja študija, objavljena v publikaciji Science Tran- slational Medicine. Enterokoki so na svetovni ravni odgovorni za okoli desetino primerov bolnišničnih bakterijskih okužb in so četrti oz. peti glavni vzrok sepse v Severni Ameriki oz. Evropi. V Avstraliji po ocenah tretjino enterokoknih okužb zakrivi prav E. faecium. Pri tem je 90 odstotkov okužb z enterokoki odpornih na antibiotik ampicilin, 50 odstotkov pa tudi na vankomicin. Da bi lahko bolje razumeli razloge za širjenje E. faecium, so avstralski raziskovalci analizirali vzorce bakterij iz dveh bolnišnic v Melbournu, zajetih med letoma 1997 in 2015. In ugotovili so, da so vzorci bakterij, zbrani po letu 2009, v povprečju bolj odporni na alkohol kot tisti, zbrani pred letom 2004. Odpornost v tem primeru pomeni, da lahko bakterija dlje preživi izpostavljenost alkoholu in se tako lahko izogne smrti ter posledično povzroči okužbo, je navedel avtor študije Time Sti-near, mikrobiolog z inštituta Do-herty za imunost in infekcije na melbournski univerzi. Je pa hkrati miril, da so raziskovane bakterije še daleč od tega, da bi postale povsem odporne na alkohol. Potrebne so nadaljnje študije, s katerimi bi ugotovili, da je E. faecium vse bolj odporna na razkužila tudi v drugih bolnišnicah po svetu. Pametne vrane bodo pobirale smeti Pariz, 11. avgusta - Francoski zgodovinsko-zabaviščni park Puy du Fou vzhodno od Nantesa bo prihodnji teden na delo poslal šest vran, ki so jih naučili, da pobirajo cigaretne ogorke in druge smeti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Monsanto mora bolniku plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine San Francisco, 11. avgusta -Agrokemični koncern Monsanto mora moškemu, ki trdi, da je zaradi glifosata v herbicidu zbolel za rakom, plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine, je v petek odločilo sodišče v San Franciscu. Porota je soglasno razsodila, da je Monsanto vedel za škodljive učinke svojih herbicidov, a ni posvaril potrošnikov. Monsanto je napovedal pritožbo. 400 milijonov dolarjev odškodnine. Monsanto zavrača trditve, da gli-fosat povzroča raka ter napoveduje, da se bo na zgodovinsko razsodbo pritožil. "Porota se moti," je novinarjem pred sodiščem dejal podpredsednik Monsanta Scott Partridge. "Današnja odločitev ne spreminja dejstva, da je 800 znanstvenih študij, ameriška agencija za varstvo okolja ter številni državni instituti za zdravje po svetu ugotovili, da glifosat ne povzroča raka," so še poudarili pri Monsantu. V ZDA je trenutno vloženih okoli 5000 podobnih tožb. Cilj ni samo, da se očisti, ker so obiskovalci praviloma zelo skrbni glede tega, ampak da se prikaže, da "nas lahko narava sama nauči, da moramo skrbeti za okolje", je dejal vodja parka Nicolas de Villers. Družina vranov velja za zelo pomembne in v pravilnih okoliščinah tudi komunicirajo z ljudmi in vzpostavijo odnos preko igre," je še pojasnil Villers. Ptiče so naučili čiščenja tako, da so po parkih nastavili posebne smeti. Ko vrana v smeti spusti cigaretni ogorek ali manjši kos smeti, iz njih v zameno dobijo okusen ptičji priboljšek. Primer Dewaynea Johnsona je prva tožba zaradi povezanosti gli-fosata z rakom. 46-letni Johnson je delal kot vrtnar na eni od ameriških šol in pri svojem delu pogosto uporabljal Monsantov herbicid Roundup, ki vsebuje glifosat. Trdi, da je zaradi glifosata zbolel za rakom limfatičnega sistema, ki se imenuje ne-Hodgkinov limfom. Johnson je sicer zahteval več kot Bayer, ki je sedaj lastnik Monsanta, z odločitvijo sodišča ni zadovoljen. "Sodba ni v skladu z znanstvenimi ugotovitvami, ki so dokazale, da ni povezave med uporabo glifosata in ne-Hodgki-novega limfoma," je tiskovni predstavnik bavarskega giganta sporočil za nemško tiskovno agencijo dpa. 16. avgusta 2018 frkanje » Levo & desno « Na konju Stvari se menda vendarle dobro razvijajo. Dobili bomo premierja in vlado. Slovenija naj bi bila končno res na konju. No, na Šarcu! Naprej - nazaj Spet je aktualno vprašanje, ali je smiselno vsako leto prestavljati ure naprej in nazaj. Glavno je, da vemo, da nam ura še bije. In da ne zaostajamo za časom! Menjava Na slovenskem politično--humorističnem nebu prihaja do očitne menjave. Marjan Serpentinšek postaja vse bolj resen politik, Janez Janša pa predvsem s svojimi tviti vse bolj resen komik. Nič novega Po novem si bodo lahko »starejši« dijaki sami za odsotnost od pouka pisali opravičila. Kot da se kaj takega ni pogosto dogajalo že doslej! Čudno? Nekateri pri nas se ob zadnjih dogodkih čudijo izjavam, da sprava med Hrvati in Srbi ni mogoča. Saj še niti med Slovenci ni! (Ne)srečna trinajstica Zakaj pa se ne bi pri sedanji nastajajoči vladi izkazalo, da številka trinajst le ni vedno nesrečna številka! (Po)dvig Tudi v šoštanjski »občini« bodo sledili že mnogim slovenskim občinam in bodo tudi uredili dvigalo. Mnogi to seveda pozdravljajo, drugi malo kritično pripominjajo: če se že občina ne spusti k občanom, se bodo vsaj občani lažje dvignili do občine. Vrnitev Večina delavcev Gorenja se je v začetku tedna s kolektivnega dopusta znova vrnila na svoja delovna mesta. Še vedno v Gorenje. Združitev Na slovenskem medijskem prostoru se napoveduje združitev dnevnikov dveh konkurenčnih mest: mariborskega Večera in ljubljanskega Dnevnika. Delo bo ostalo; mislim časopis Delo. »Utihnilo« pa bo menda geslo - ne hvali Dnevnika pred Večerom. Prijetno čudo Tudi v Velenju naj bi dobili pumptrack. Ime se sliši sicer dokaj čudno, dogajanje na njem bo pa zabavno! Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 11 16. avgusta 2018 «»SÜAS MED VAMI 11 Od plezanja ne potrebuje počitka Na poletno srečanje smo povabili mlado plezalko svetovnega kova Janjo Garnbret, ki se bo po uspešno opravljeni maturi posvetila le plezanju Tina Felicijan Svetovna prvakinja v težavnostnem plezanju, dvakratna zmagovalka skupnega seštevka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, drugouvrščena v skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanskem plezanju in evropska podprvakinja tako v težavnostnem kot balvanskem plezanju Janja Garnbret (ŠAO Velenje) iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu je v začetku poletja zakorakala v novo življenjsko obdobje, v katerem bo lahko plezanje postavila trdno na prvo mesto. Dijakinja velenjske gimnazije je namreč uspešno matu-rirala, preden bo nadaljevala izobraževanje, pa se bo nekaj časa ukvarjala le s plezanjem, ki je njena največja strast. Do se- daj se je namreč morala osredo-točati tudi na šolo, zato pa skrbno načrtovati čas in dosledno slediti natrpanemu dnevnemu urniku, da je lahko bila uspešna na obeh področjih. Prvi trening je opravila pred poukom, po pouku še drugega, ko je zvečer prišla domov, pa se je še pripravljala na šolske obveznosti. Med počitnicami je trenirala z reprezentanco in obiskovala tekme. Doma je skorajda ni bilo. Kadar je bila prosta, pa je delala jogo in razne vaje. To je preraslo v njen način življenja, ki ga bo ohranila, saj v vseh segmentih plezanja resnično uživa. Šport ji je dal veliko popotnico za življenje Za vrhunski šport moraš biti discipliniran, trmast, delaven, si Pridejo ovire, poškodbe, osebne težave, ampak na poti do cilja je vse mogoče rešiti in premagati, pravi Janja Garnbret. »Treba je imeti pozitivne misli, ohraniti osredotočenost, se posvečati ne le fizičnim, temveč tudi psihičnim pripravam. Poleg moči v telesu je moč v mislih še pomembnejša tako za treninge kot za tekme.« »Plezanje zame nima negativnih plati. Uživam pri vsem, kar je povezano s plezanjem. Če mi ne bi bilo tako všeč, verjetno ne bi bila tako uspešna.« Janja Garnbret tesno sodeluje s trenerjem Gorazdom Hrenom iz Velenja, je članica Šaleškega alpinističnega odseka, trenira pa v telovadnici Šolskega centra Velenje. želeti vedno več in hkrati biti zadovoljen z dosežki, imeti jasne cilje nenehno v glavi, ne pa tudi previsokih pričakovanj, ki te lahko pokopljejo, razlaga svetovna prvakinja, ki se je s 14 leti pridružila mladinski reprezentanci. »Začela sem veliko potovati, na skrbi sem imela marsikaj, sem pa okrepila znanje angleščine, veliko sem se naučila od kolegov, postala bolj samostojna in samozavestna, zato sem za te izkušnje zelo hvaležna,« pravi. Plezanje ji daje veliko užitka, pravi, saj gre za šport, v katerem lahko vsak najde nekaj, kar mu je všeč, lahko se giba v na- > Janja Garnbret: »Tekmovala bom, dokler bom lahko. Moje sanje so olimpijske igre. Velika želja je olimpijska medalja na igrah leta 2020.« ravi, spoznava plezalno družbo, ki je polna pozitivne energije. »Pri plezanju noben gib ni enak. Na vsakem treningu delamo kaj drugega, zato resnično uživam v tem. S fantom Domnom Ško-ficem iz Radovljice, ki je tudi zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, rada plezava v naravi za sprostitev. A ker sva oba tekmovalni osebi, se tudi v skali trudiva plezati dobro. Sicer pa drug drugemu veliko pomagava in se motivirava,« je povedala in dodala, da tekmovalnost med športniki ne vpliva na njihove osebne odnose. »Ko je tekma, je vsak sam in zmaga tisti, ki je najbolje pripravljen. Po tekmi pa smo vsi dobri prijatelji.« Maturo je želela opraviti, da se lahko posveti plezanju Matura je bila neko posebno življenjsko obdobje, morda zanjo še nekoliko težje, ker je morala izpustiti nekaj treningov in tekem, ki se jim je težko odpovedala, saj ima prav balvanske tekme zelo rada. »A tekem bo še veliko, matura pa je bila ena. Pokazalo se je, da je bilo to zelo pozitivno, saj sem imela čas za razmislek o treningih, ciljih za prihodnjo sezono. Ko pomislim na to obdobje, se mi ne zdi, da bi bilo posebno težko, v resnici pa je bilo kar pestro. Matura je bila psihično bolj naporna kot tekme, saj sem želela z njo opraviti enkrat za vselej, da se lahko nato osredotočim na plezanje. Zbrala sem 19 točk, več kot sem pričakovala. V šoli sem se veliko pripravljala, imela sem super sošolce, ki so mi posojali zapiske, profesorji so mi pomagali nadomestiti izgubljene ure in imeli veliko razumevanja, večino šolskega dela pa sem morala nadoknaditi sama doma.« Kako naprej? S prvim delom letošnje sezone je kljub štirim izpuščenim tekmam zelo zadovoljna. Najpomembnejši del sezone - svetovno prvenstvo, na katerega se pripravlja že celo leto - jo čaka čez nekaj tednov v nemškem In-nsbrucku. Sledijo še tri tekme za svetovni pokal. »Na svetovnem prvenstvu želim obraniti naslov svetovne prvakinje v težavnostnem pleza- Za vrhunski šport moraš biti discipliniran, trmast, delaven, si želeti vedno več in hkrati biti zadovoljen z dosežki, imeti jasne cilje nenehno v glavi, ne pa tudi previsokih pričakovanj, ki te lahko pokopljejo nju, nisem pa še nastopila na svetovnem prvenstvu v balvanih, zato letos hočem na stopničke tudi v tej disciplini. Rada bi zmagala tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanih. Lani sem zasedla drugo mesto, tako da zdaj ciljam na prvo,« pravi in dodaja, da se veseli nadaljnje kariere, ko se bo lahko povsem osredotočila na plezanje, kasneje pa bo nadaljevala izobraževanje. Zanima jo športni menedžment, v prihodnosti se vidi kot trenerka plezanja, želi pa si ustanoviti svoj klub. Poletje bo preživela na tekmah, čas za počitek bo decembra, sicer pa sama počitkov od plezanja sploh ne potrebuje, pravi, saj preveč rada pleza. ■ Nejc Bizjak ga je utrujal pol ure, preden ga je spravil na čoln. (foto: arhiv RD Paka Šoštanj) Šoštanj, 12. avgusta - V nedeljo se je sreča nasmehnila ribiču Nejcu Bizjaku. V Šoštanjskem jezeru je ulovil doslej verjetno največjega soma v Sloveniji. V dolžino je meril 266 centimetrov in tehtal 99 kilogramov, so sporočili iz Ribiške družine Paka Šoštanj. Nejc ga je utrujal približno pol ure, preden ga je spravil v čoln in pripeljal na obalo. Ta in drugi ribiči pa pravijo, da v Šoštanjskem jezeru plavajo še večji somi, kot je bil ta. a mkp Klub vodnih športov bogati dogajanje na plaži Na izjemno odmevni Velenjski plaži deluje prav tako zelo uspešen in s svojo dejavnostjo prepoznaven Klub vodnih športov, ki ga vodi Slavica Živko. Pripravljajo različne prireditve, prejšnji teden pa so pripravili koktajl parti, ki pa je bil prav poseben. Ko je padel mrak, so se člani kluba z osvetljeno pletno podali na vožnjo po jezeru in ob mojstrovi- nah barmana uživali ob koktajlih in prijetni vožnji. Z njo se seveda lahko vozijo tudi obiskovalci, pri klubu pa si lahko izposodijo tudi čolne. V klubu so veseli vseh, ki se jim pridružijo. Aktivno pa se te dni že pripravljajo na nekdaj tradicionalno regato Velenjčanka, ki jo želijo znova obuditi. Andrej Šifrer navdušil v Kavarni Lucifer Kavarna Lucifer je skupaj s Knjižnico Velenje prijeten avgustovski sobotni večer gostila enega najbolj prepoznavnih in popularnih slovenskih pevcev in skladateljev zabavne glasbe Andreja Šifrerja. Tokrat ni le pel svojih najbolj popularnih pesmi, ampak je bil prozno razpoložen. Recitiral je besedila svojih uspešnic, katerih večina ima globok pomen, še posebej, ker ima vsaka prav posebno zgodbo, kako je nastala. Najpogosteje o besedilih niti ne razmišljamo, pesem preprosto usvojimo, a ko avtor vsebino podrobno razloži, dobijo pesmi povsem nov pomen. Z rokava je stresal tudi mnoge šale in s svojo energijo dvignil razpoloženje številnih obiskovalcev, ki so pozno poletni večer sklenili, s čim drugim kot »Za prijatelje si je treba čas vzet«. a mz ■ Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 12 na sedmo mesto 12 ŠPORT Rudar z zadnjega S prvo zmago (3:2) zadali prvi poraz Muri -Neporažen le še Maribor "»WAS 16. avg usta 2018 Rokometaše čaka še veliko dela Ponedeljkova zadnja tekma 4. kroga med novinko Muro in Ve-lenjčani je bila zanimiva, zlasti prvi polčas je minil v visokem ritmu. Ljubitelji nogometa, tudi gostje so imeli veliko podporo svojih navijačev, so videli kar sedem golov, od tega dva razveljavljena in dve prečki. Rudarji so zmagali s 3:2, se povzpeli na sedmo mesto, na zadnjem pa je po porazu (0:4) pred svojimi gledalci z Olimpi-jo Triglav. Tudi za Ljubljančane, aktualne državne prvake, je bila to prva zmaga v novi sezoni. Brez nje pa so še vedno Celje, Krško in Triglav Kranj. Rudarjev trener Marijan Pušnik je po visoki zmagi Sobočanov nad Domžalami v predprej-šnjem krogu, pričakoval težak obračun. Najbrž tudi domači igralci in seveda gledalci. Toda začetek domačih nogometašev je bil tako rekoč sanjski. Po dobrih desetih minutah tekme sta bili za hrbtom gostujočega vratarja Deana Šafarica že dve žogi. V 6. minuti je Anže Pišek z bližine roba desne strani igrišča izvedel prosti udarec. Najbrž so tako gostje skupaj z vratarjem kot tudi domači nogometaši pričakovali podajo. Izvajalec pa je presenetil vse, najbolj pa vratarja in žoga je obtičala na desni strani njegove mreže. Ko je videl, kam leti, se je sicer pognal za njo, a je bil prekratek. Pet minut zatem je gostujoči vratar moral že drugič pobirati žogo iz mreže. Nova Rudarjeva okrepitev, 21-letni David Hrubik iz Srbije (nazadnje je bil član Mačve), je z leve strani podal žogo pred gostujoči okvir vrat, kjer je najvišje skočil Milan Tučic in jo s približno petih metrov poslal pod prečko za 2:0. Pričakovati je bilo, da bodo rudarji nadaljevali sanjsko, obenem pa tudi, da bo- do v takšnem ritmu vzdržali vse do konca. Hkrati pa tudi najbrž med domačimi navijači, enako tudi trener ne, ni nihče pričakoval, da bodo zelo popustili in prepustili pobudo gostom, ki so svojo premoč kronali v 32. minuti, ko je napadalec Rok Sirk z udarcem po tleh s približno 17 metrov, zmanjšal domačo prednost. In rudarji so zatrepetali za zmago. Do odhoda na odmor se rezultat ni spremenil. Žoga se je sicer dvakrat znašla v domači mreži, vendar je zadetek kranjski sodnik Nejc Kajtazovic obakrat na posredovanje stranskega razveljavil zaradi prepovedanega položaja strelca. Rudarjev začetek v drugem polčasu je bil spet imenitnem. V 54. minuti so uprizorili najlepšo akcijo ponedeljkovega popoldneva. Po podajah med Dominikom Radicem, Robertom Pušaverjem, Tučicem, je žoga znova priletela do Radica, ki je streljal iz obrata. Vratar se je izkazal z dobro obrambo, žogo je odbil do strelca, ki je po strelu padel na tla, vendar jo je ta z glavo poslal v gol, ki naj bi prinesel mirno nadaljevanje. A spet ni bilo tako. V 81. minuti so domači zatrepetali za končni rezultat. Tučic, strelec drugega zadetka je nepremišljeno in po nepotrebnem na levem robu Murinega kazenskega prostora s prekrškom zaustavil branilca Klemna Šturma, Sirk pa je z bele točke znižal domače vodstvo. Nato je sledil nov silovit pritisk gostov, da rešijo vsaj točko. To sta jim preprečila v 90. minuti prečka, ki jo je zadel Nino Kouter, in pa z odličnimi obrambami vratar Marko Pridigar. V soboto bo Rudar gostoval v Kidričevem. Marijan Pušnik, trener Rudarja: »Zelo sem zadovoljen s prvo zmago. Po slabem startu smo jo nujno potrebovali. Zelo dobro smo začeli, dosegli dva lepa zadetka. Po 2:0 bi morali igro umiriti, a smo prepustili pobudo gostom, prejeli zadetek, padli v glavah. Po nekaj dobrih napadih smo dosegli še tretji gol. Sledila je nepotrebna enajstmetrovka, tako da smo trepetali do zadnjih minut. Fantom čestitke. Upam, da jim je zmaga dala prepotreb-no samozavest in pogum naslednjo tekmo.« Ante Šimundža, trener Mure: »Naša igra je bila zelo kakovostna. Po dvajseti minuti smo bili boljši, igralce Rudarja smo nadi-grali v vseh elementih igre. Zadeli štirikrat, dvakrat smo bili v prepovedanem položaju, kot so ocenili sodniki. Njihovih odločitev ne morem komentirati. Sedemdeset minut dobre igre pa je v prvi ligi premalo za zmago.« ■ S. Vovk Prva SNL, 4. krog: Rudar Velenje - Mura 3:2 (2:1) Strelci: 1:0 Pišek (6.), 2:0 Tučic' (12.), 2:1 Sirk (32.), 3:1 Radic' (54.), 3:2 Sirk (81./11 m). Rudar: Pridigar, Pušaver, Tomaše-vic', Vasiljevic', Hrubik, Pišek, Solomun (od 46. Muic'), Parfitt-Williams (od 78. Šantek), Bolha, Tučic, Radic (od 63. Vodeb). Mura: Šafaric, Kous, Boškovic, Peričic, Šturm, Kozar (od 76. Maroša), Lorbek, Šušnjara (od 70. Maruško), Kouter, Bo-bičanec (od 69. Karničnik), Sirk. Drugi rezultati: Krško - Celje 1:1 (1:0), Triglav - Olimpija 0:4 (0:1), Maribor - Gorica 5:0 (3:0), Domžale - Aluminij 3:1 (2:0). Vrstni red: 1. Maribor 10 (15:2), 2. Domžale 9 (9:7), 3. Aluminij 6 (8:10), 4. Mura 5 (8:5), 5. Olimpija 5 (6:4), 6. Gorica 5 (5:8), 7. Rudar 4 (5:11), 8. Celje 3 (6:7), 9. Krško 3 (2:4), 10. Triglav 2 (3:9). 5. krog - sobota: Celje - Triglav, Aluminij - Rudar; Nedelja: Mura - Krško, Gorica - Domžale, Olimpija - Maribor. Ilsenburg - Rokometaši Gorenja Velenja so ta vikend gostovali na močnem turnirju v nemškem Ilsenburgu. Na turnirju je nastopilo 6 ekip, med njimi nemški TBV Lemgo Lippe, SC Magdeburg in MT Melsungen, danski TTH Holstebro ter švedski HK Malmo. Na prvi tekmi turnirja so ose pokazale dobro igro, a je bil MT Melsungen, ekipa nemške Bun-deslige, za varovance Zorana Jo-vičica prevelik zalogaj. Nemška ekipa je zmagala z rezultatom 26 : 31. V drugi tekmi turnirja proti ekipi Lemga so Velenjčani pokazali mnogo premalo volje in znanja in so jo izgubili z rezultatom 18 : 34. Na zadnji tekmi turnirja so Velenjčani pokazali boljšo igro, a je bila danska eki- pa TTH Holstebro vseeno premočna nasprotnica (25 : 18). Očitno je pred mlado ekipo še ogromno dela, preden v začetku septembra uradno odpre sezono s tekmo v pokalu EHF. Zoran Jovičic, trener Gorenja Velenja: »Turnir v Nemčiji je bil za našo ekipo v tem trenutku zelo močan. Dejstvo je, da nismo na tako visoki ravni kot nekatere ekipe, ki so sodelovale na turnirju. Vendar pa je bila za nas in za to mlado ter osveženo ekipo to zanimiva izkušnja. Dejstvo je, da je bil turnir premočan za nas, vseeno pa smo ga izkoristili po najboljših močeh. Slabih 20 dni nas loči do prve tekme s švedskim nasprotnikom, na njej pa bo potrebno igrati na višji ravni od te, na kateri se trenutno nahajamo.« ■ Vitrine vse bolj polne Velenjski petankarji so zopet bogatejši za nekaj pokalov. V soboto so se udeležili velikega tekmovanja trojk na memorialu Anite in Koste. To tekmovanje je potekalo v sklopu Vuzeniških dnevov. Sodelovalo je devetnajst ekip iz Slovenije in tri iz sosednje Avstrije. Vse udeležence tega tradicionalnega turnirja je na zadovoljstvo vseh ekip in tudi organizatorja nagradilo lepo in prijetno vreme. Tekmovanje je bilo naporno in napeto, vse ekipe pa so se močno trudile za čim boljša mesta. Do vrha pa je bilo potrebno mnogo znanja in tudi malo sreče. Velenjčani so se borili s tremi ekipami in se dobro odrezali. Dve kipi sta dosegli odlično tretje mesto, ena ekipa pa si je delila deveto mesto. Nova odličja že krasijo klubske prostore. ■ Velenje gostilo mlade petankarje Zveza društev petanke Slovenije je v Letnem kinu priredila drugi tabor za mlade ljubitelje petanke - Prizadevajo si, da bi jo uvrstili med olimpijske športe Tina Felicijan Velenje, 8.-12. avgust - Velenjsko petankarsko društvo je že drugič zapored dobilo častno nalogo, da izvede mladinski tabor, na katerem trenira in se druži podmladek Zveze društev pe-tanke Slovenije, ki združuje 12 Petanka je sorodna balinanju, a celo bolj razširjena. Iz Francije se je razširila na vse strani neba. Lahko se igra na praktično vsakem ravnem terenu. Od balinanja se med drugim loči po tem, da igralec kroglo meče iz kroga, v katerem mora stati z obema nogama na tleh. Igralec skuša s tremi meti kroglo kar se da približati balinčku na razdalji 6-8 metrov. Vsaka krogla, ki se balinčku približa bolj od nasprotne ekipe, da točko, zmaga pa ekipa, ki prva zbere 13 točk. društev. Zveza bo naslednje leto praznovala dvajseto obletnico delovanja in uspešno širi zanimanje za ta šport, saj je licenci-ranih tekmovalcev že okrog 230, pojavljajo pa se nove skupine, ki bodo ustanovile nova društva, pravi predsednik zveze Dušan Gorše. »Želimo si, da bi petanka do olimpijskih iger leta 2024 postala olimpijski šport. Da bo prerastla z rekreativne na profesionalno raven, pa je treba vzgajati podmladek. Za zdaj imamo veteransko žensko in moško reprezentanco. Želimo pa si sestaviti tudi mladinsko,« je povedal. Velenje je petanki naklonjeno Po besedah predsednika zveze so v Velenju zelo dobri pogoji za razvoj petanke, še posebno za delo z mladimi, saj ima društvo veliko podpore lokalne skupnosti. Pa tudi velenjsko društvo je zelo zagnano, zato je ponovno pomagalo pri organizaciji mla- dinskega tabora, sicer pa je v Letnem kinu, ki nudi odlične pogoje za petankarske dvoboje, že gostilo več petankarskih srečanj in tekmovanj. »Da nam je zveza to zaupala, nam veliko pomeni, saj je potrditev dobrega delovanja našega društva in priložnost za promocijo Velenja,« je povedal predsednik Aleksander Čanč in dodal, da se s petanko spoznajo vsi petošolci v Velenju in nekateri se tudi navdušijo za ta šport. Rekli so >Deni Poljak iz Ljubljane, 14 let: »Petanka me je pritegnila zelo spontano. Mogoče v nekem kotičku misli obstajajo želje, da bi zmagal na kakem evropskem prvenstvu in se pridružil reprezentanci.« Nik Božnar iz Ljubljane, 11 let: »Petanko trenira moj dedek. Enkrat sem tudi sam poskusil in mi je bila zanimiva. Veliko moraš taktično razmišljati. Danes mi je tako všeč, da ne bi nehal.« Tija Mrvar Sefic iz Ljubljane, 15 let: »Pri petanki, ki je zelo vznemirljiva in hkrati umirjena igra, je zelo pomembna koncentracija, zato nam veščine iz petanke zelo pomagajo tudi v šoli in nasploh v življenju.« ^ j!? Mladi so v Letnem kinu in okolici uživali v druženju -; na prostem ob treningih petanke in se kalili za velika ' tekmovanja, ki so morda pred njimi. T, Vzgajajo jih za olimpijske igre Gonilna sila mladinskega pe-tankarskega gibanja je predsednica komisije za mlade pri slovenski zvezi Laura Bračič. Lani so prvič izvedli tridnevni tabor, na katerem so se družili mladi ljubitelji petanke, potekal pa je v Velenju, ki se je s senčnim in delno zastrešenim Letnim kinom, mladinskim hotelom, številnimi priložnostmi za druge aktivnosti pokazal za izvrstno lokacijo. »Cilj tabora je predvsem druženje. Te mlade želimo tesno povezati, ker si drznemo pričakovati, da bodo tvorili neko jedro generacije, ki bo petanko dvigovala na vse višjo raven, in se morda udeležili celo olimpijskih iger,« je povedala Laura Bračič in dodala, da jih ob druženju, treningih in raznih spremljajočih aktivnostih poskušajo naučiti, kako zmagovati in tudi izgubljati. Letos se je tabora udeležilo 12 mladih - večina iz Ljubljane in dva iz Velenja. Nekateri se že redno udeležujejo raznih tekmovanj, saj so zelo ambiciozni. ■ Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 13 16. avgusta 2018 »»WAS KUNIGUNDA 13 Velenjski devetdnevni Festival mladih kultur Kunigunda je idejni in največji projekt Mladinskega centra Velenje, ki ga bo v sodelovanju z mnogimi mladimi srčneži, društvi, javnimi zavodi in organizacijami letos izvedel že enaindvajseto leto zapored. Borbeno srce še vedno bije boj za mlade alternativne kulture, v času, ki ji ni najbolj naklonjena, ki jo pozablja in zatira, zato vztrajno pripravlja dogodke najrazličnejših zvrsti, ki razburkajo misli in obiskovalcem približajo drugačnost, pokažejo še druge odtenke, odpirajo sveže poglede, ki mečejo iz cone udobja. Letos na 10 različnih lokacijah, z več kot tridesetimi nastopajočimi iz Slovenije in osmih drugih držav. Skozi leto upočasnjeno kulturno črpalko bo Kunigunda zopet zagnala na vso moč v zadnjih dneh poletja. Z zelo širokim žanrskim glasbenim razponom bo v naše mesto pripeljala tako zvezdo svetovnega kova, kot veterane slovenske alternativne glasbe, odlične lokalne in druge izvajalce in umetnike, vrhunske gledališčnike in adrenalinske navdušence, ponovno bo odprla svoja vrata Kunigundi posebna Art Pekarna. Kunigunda bo šla #skulturnonaprej in neumorno višala vaš utrip, le pazite, da bo vaše srce pripravljeno! DATUM URA DOGODEK LOKACIJA LOKACIJA V PRIMERU DEŽJA 30.4. - 1.9. 13.00 - 20.00 Burger kapija - Kuni burger Mestna plaža Spremljaj FB stran 17. - 18. 8. 16.00 - 22.00 MA(L)RUŠENJE PEKARNE: Paintball Pekarna Pekarna 23. 8. 19.00 Odprtje razstave Tilyen Mucik Velenjski grad Velenjski grad 23. 8. 21.00 Prižig svetlobne gverile eMCe plac terasa 24.8. 19.00 Odprtje razstav v Pekarni Pekarna Pekarna 24.8. 21.00 KONCERT: Demolition Group, Bitch Boys, Ten Volt Shock (NEM), Fuzz Orchestra (I) eMCe plac terasa Klub eMCe plac 25.8. 14.00 Titov skate session #3 Titov trg Se prestavi na soboto, 1.9. 25.8. 21.00 KONCERT: Jeru The Damaja (ZDA), Bolesna brača (HR), Nemir Tadija, Triiple & Major Back (3320) eMCe plac terasa Klub eMCe plac 26.8. 17.00 Predstavitev zbornika ob 20-letnici Festivala mladih kultur Kunigunda Pekarna Pekarna 26.8. 21.00 Kun.igun.din vinyl lounge eMCe plac terasa Klub eMCe plac 27.8. 19.00 Odprtje razstave Nejca Smodiša Galerija eMCe plac Galerija eMCe plac 27.8. 21.00 KONCERT: Širom Huda Luknja Huda Luknja 28.8. 10.00 - 12.00 in 16.00 -19.00 Mali prstki, veliki ustvarjalci, ustvarjalne delavnice z Valentino Cehner Zelenica pred Domom kulture Galerija Velenje 28.8. 19.00 Mitja Kralj: Kuhinjski splav Pekarna Pekarna 28.8. 21.00 Kunigundin vinyl lounge eMCe plac eMCe plac 29.8. 13.00 -17.00 Živa knjižnica Zelenica pri Mozaiku Klub eMCe plac 29.8. 19.00 Predavanje in okrogla miza: TRAVME Velenjski grad Velenjski grad 29.8. 21.00 KONCERT: Mombu (I), Ottone Pesante (I) eMCe plac terasa Klub eMCe plac 30.8. 19.00 SNG DRAMA LJUBLJANA: Prekleti kadilci Dom kulture Velenje Dom kulture Velenje 21.00 KONCERT: Kuni kant najt: Samuel Blues, Martin Ramoveš, Denis Ka- 30.8. tanec, Alina Hirtl, Vasja Mihajlovič - Woody eMCe plac terasa Klub eMCe plac 31.8. 20.00 MEDNARODNI TABOR: Mother, I want coffee! Mati, kave bi! Promenada Center Nova 31.8. 21.00 KONCERT: Cvinger, Bane (KAN/ SRB), Kreshesh Nepitash, Britof eMCe plac terasa Klub eMCe plac 1.9. 10.00 Z odra na ulico Plesni studio N Ploščad pred centrom Nova odpade 1.9. 21.00 KONCERT: Kontradikshn, Alex Kel-man (RUS), Beatmyth eMCe plac terasa Klub eMCe plac V«* n v 21. FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA 24. 8. - 1. 9. 2018 Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 14 14 MODROBELA KRONIKA «»^AS 16. avgusta 2018 ZŠAM Velenje aktivno tudi poleti Društvo šoferjev in avtomeha-nikov je aktivo tudi med dopusti. Tako je ob šoferskem prazniku 13. juliju organiziralo tradicionalno povorko ob sodelovanju vozil Gasilskega društva, reševalnih vozil ZD, vozil Moto kluba, starodobnikov in drugih vozil. Povorka se je začela na parkirišču APS in pot nadaljevala do obračališča na Gorici do Inter-spara, pa do Šoštanja, Metleč in Florjana ter nazaj v Šalek, kjer je bil zaključek. Povorke sta se med drugimi udeležila tudi najstarejši in ustanovni član društva Ivan Jovan in predsednik SPV Drago Seme. To pa ni edina dejavnost ZŠAM. V nedeljo (22. julija) so se nekateri člani udeležili organiziranega praznovanja zavetnika šoferjev Krištofa (Krištofova nedelja) v Slovenskih Konjicah. Za druženje bodo poskrbeli tu- di z izletom v Idrijo in ogledom rudnika. Pripravljajo pa se že na preventivno akcijo varovanje otrok ob začetku šolskega leta. Varovanje bodo opravljali od 3. do vključno 5. septembra. ■ P.K. Veterani lovili ribe V soboto, 4. avgusta, je na Ptuju v organizaciji OZVVS Ptuj pod pokroviteljstvom ZVVS in Mestne občine Ptuj, potekalo 16. tradicionalno mednarodno tekmovanje veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem Ptuj 2018. OZVVS Velenje je tekmovala z dvema ekipama: Zvonko Vin- cek, Pavli Sešel, Kuri kot ekipa Velenje 1 in Nikola Abrič, Stane Špegel, Djordje Vejnovič kot ekipa Velenje 2. Stojan V sončnem in vročem vremenu se je ob ribnikih v Rogoznici in Prvencih pomerilo 33 ekip, torej 99 tekmovalcev. Udeležene so bile tudi ekipe iz sosednje Hrvaške in Madžarske. Zmagali so domačini - OZSČ Ptuj. V sektorju A pa je imel najtežji ulov član ekipe Velenje 2 Nikola Abrič - torej 1. mesto in posamično osvojil tudi tretje mesto. Ekipi OZVVS Velenje sta osvojili osmo (ekipa Velenje 2) in petnajsto (ekipa Velenje 1) mesto. Ekipi sta imeli soliden ulov, saj več kot dvajsetim udeležencem ni uspelo ujeti nobene ribe. Organizatorji so tekmo in kasnejše druženje izvedli s tradicionalnim gostoljubjem, udeleženci pa so z veseljem obljubili, da se prihodnje leto spet srečajo na Ptuju. a Marijana Tratnik POLICIJSKA kronika Bežal pred policistom Velenje, 6. avgusta - Pri rutinski kontroli cestnega prometa je policist v ponedeljek na območju Velenja skušal ustaviti voznika skuterja, ki je bežal pred njim. Policisti mu očitajo cel niz kršitev cestnoprometnih predpisov in to, da ni ustavil na znak policista, da je vozil neregistrirano in nezavarovano kolo z motorjem. Dan kasneje, v torek, so se pri kontroli prometa srečali še z enim voznikom kolesa z motorjem, pri tem pa ugotovili, da ga je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Napisali so mu plačilni nalog, vozilo pa zasegli. Dobili obvestila o prekršku Velenje, 9. julija - V četrtek so bili policisti obveščeni o več nepravilno parkiranih motornih vozilih na Šercerjevi cesti. Šli so na kraj in ugotovili, da je res tako. Kršiteljem so napisali obvestilo o prekršku. Nesreča v Plešivcu Velenje, 10. avgusta - V petek so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, ki se je zgodila na območju Plešivca. Udeleženka se je v njej lažje telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom so jo prepeljali v bolnišnico. Velenje, 8. julija - V sredo, nekaj čez osmo uro zjutraj, sta zamaskirana neznanca, visoka, oblečena v temnejša oblačila, v Velenju oropala zlatarno na Kidričevi. Eden je zadrževal lastnika, drugi pa je iz sefa ukradel več zlatnine. Nekaj kosov sta ukradla tudi, ko sta zapuščala prostore zlatarne, ukradla pa sta tudi nekaj menjalnega denarja. Storilca sta po dejanju zbežala proti Kardeljevemu trgu. Dva nista plačala Nasilje je kaznivo Velenje, 6. avgusta - Z bencinskega servisa so v petek policiste seznanili s kar dvema primeroma, ko voznika, ki sta natočila gorivo, le-tega nista plačala. Svoje ravnanje bosta morala zagovarjati na sodišču. Velenje, 13. avgusta - Prejšnji teden so policiste obvestili o dveh kaznivih dejanjih nasilja v družini in enem nasilništva med partnerjema. V vseh treh primerih so se odločili za izrek ukrepa prepovedi Lažni humanitarci tudi v Velenju Kot je poročal dnevnik Večer, so se v Mariboru ponovno pojavili lažni humanitarci, ki so tako kot že pred leti na Ptuju in v Radljah ob Dravi ter še kje zbirali denar za Nacionalno združenje za invalidne otroke in gluhoneme za ustanovitev nacionalnega centra za invalidne otroke v Sloveniji. Že pred leti in lani, ko so bili tudi opaženi, se je izkazalo, da to združenje ne obstaja, in tudi zdaj na mariborski upravni enoti odgovarjajo, da imenovanemu združenju niso izdali dovoljenja za zbiranje prispevkov. Policisti pozivajo občane, naj ne nasedajo in naj preverijo, ali imajo zbiralci prispevkov dovoljenje upravne enote za zbiranje prispevkov. Če ga nimajo, je to prekršek in naj o tem obvestijo policijo na številko 113. Lažne humanitarce so opazili tudi v Celju pred Zvezdo in v Velenju pred trgovinami Lidl, Hofer in Stop shop. a približevanja, kazenske ovadbe pa še pišejo. Posredovali jih bodo pristojnemu sodišču. S 'tremi promili' v nesrečo Velenje, 13. avgusta - V ponedeljek okoli 20.30 je voznik osebnega avtomobila na relaciji Vinska Gora - Velenje, s svojo vožnjo ogrožal udeležence cestnega prometa. Voznik je najprej zapeljal na levo smerno vozišče in z ogledalom oplazil ogledalo nasproti vozečega vozila, po približno kilometru vožnje pa je znova zapeljal na levo in čelno trčil v osebno vozilo voznice, ki je pravilno pripeljala nasproti. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 60-letni povzroči- telj nesreče v krvi okoli 3 promile alkohola. 42-letna voznica se je v čelnem trčenju lažje poškodovala. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarna vožnja v cestnem prometu bodo 60-le-tnika kazensko ovadili. Iz POLICISTOVE beležke Skregala sta se zaradi facebooka Šoštanj, 9. avgusta - V četrtek so se skregali v družini na območju Raven pri Šoštanju. Nekdo je poklical policiste, ki so v pogovoru ugotovili povod za prepir. Kriv je bil facebook oziroma uporaba tega spletnega omrežja. Zakoncema so izrekli opozorilo. Prevare in kriminal na spletu Adil Huselja varnostno ogledalo Približujemo se koncu glavne turistične sezone in pred nami sta le še dobra dm tedna počitnic. Marsikdo pa z enim očesom opazuje »last minute« spletne ponudbe turističnih agencij in organizatorjev potovanj, da bi lahko še kakšen dan izkoristili ob morju ali v drugih počitniških krajih. Teh ni malo in tega se zavedajo tudi nepošteni ponudniki, med katerimi so tudi profesionalni kriminalci, ki za svoje kriminalno početje uporabljajo izključno le sodobno računalniškoinformacijsko tehnologijo. Pri tem jim je v pomoč neznanje, v veliki meri pa tudi naivnost ljudi. Da bi se izognili nevšečnostim, je dobro vsaj deloma poznati nekatere značilnosti in okoliščine, s pomočjo katerih lahko zaznamo goljufive namene ponudnikov ugodnih (turističnih) ponudb. Lažne turistične ponudbe so sicer na višku pred turistično sezono in med njo, toda tudi v preostalem času tovrstnih ponudb ni malo, saj potujemo in počitnikujemo celo leto, trend turističnih tokov pa iz leta v leto narašča. To dejstvo izkoriščajo kriminalci, ki ustvarjajo lažne profile turističnih in potovalnih agencij, posrednikov in prodajalcev letalskih kart, lastnikov počitniških hišic, apartmajev ali stanovanj na portalu Airbnb... Če je ponudba atraktivna ali ima smešno nizko ceno, smo lahko dodatno previdni. Na portalu Airbnb je iz dneva v dan vse več ponudb stanovanj, a med njimi tudi takšnih, ki sploh ne obstajajo. Iznajdljivi goljufi poleg ugodne cene ponudbo podkrepijo s čudovitimi fotografijami in podatki o dostopnosti do znamenitosti, lahkimi in hitrimi povezavami z letališčem, podzemno železnico ali avtobusnim postajališčem, da je ponudba na prvi pogled resnično TOP. Če ob takšnih podatkih ponudnik želi komunikacijo izvesti zunaj portala preko lastnega elektronskega naslova, kar velja tudi za nakazilo denarja, je to resno opozorilo, da ponudnik morda nima poštenega namena. Namreč komunikacija in plačevanje zunaj portala Airbnb sta veliko bolj tvegana, hkrati pa ob goljufiji ali drugih nevšečnostih nismo upravičeni do uveljavitve pritožbe in odškodnine. Spletni goljufi so zelo iznajdljivi, zato nas neverjetno ugodne cene prekrasnih počitniških aranžmajev in drugih turističnih ponudb ne smejo preslepiti in odvrniti od dodatnega »brskanja«in preverjanja navedenih dejstev. Ugodno ponudbo lahko preverimo z druge strani tako, da preverimo ponudbo v hotelu, počitniškem naselju, agenciji, ki izvaja prevoz, transport ali organizacijo dogodka, skratka, da se prepričamo, da navedbe držijo. V večini primerov, še zlasti, ko gre za športne dogodke ali koncerte, so na uradni strani organizatorja navedene tudi agencije, preko katerih je možno kupiti ali naročiti vstopnice. Dodatno preverjanje nam lahko prihrani denar, predvsem pa veliko razočaranje in nevšečnosti ob blagajni ali na vhodu v objekt, kjer bi nam preprečili vstop ali nas celo obtožili, da poskušamo vstopiti s ponarejeno vstopnico. Kaj šele v primeru, ko pridemo na naslov in ugotovimo, da rezervirano razkošno stanovanje sploh ne obstaja. Nevarnosti so prisotne tudi takrat, ko se le povezujemo s spletom. Kadar potujemo ali počitnikujemo, imamo vsepovsod na izbiro več dostopov do spleta in od nas je odvisno, katero brezžično omrežje bomo izbrali. Najboljše je, da izberemo tisto, na katerem smo in je praviloma zaščiteno z geslom, ki ga dobimo v recepciji naselja, hotela, muzeja ali lastnika apartmaja. Strokovnjaki opozarjajo, da brezplačno Wi-Fi omrežje ni stoodstotno varno in je včasih bolje izbrati mobilni prenos podatkov, kije sicer plačljiv, toda če želimo imeti večji nadzor in zmanjšati tveganje vdora in zlorabe naših podatkov in našega računa, je to vsekakor bolje. To je tudi razlog, da pred odhodom preverimo možnosti dostopa in cene, da se izognemo visokim računom. Tehnološki napredek izkoriščajo tudi kriminalci, škodo ocenjujejo na več sto milijard evrov letno. To je razlog, da smo previdni pri »spletnem surfanju«, da ne ogrozimo denarja na osebnem računu in osebnih podatkov. Prenovili brv čez Pako Šoštanj - V Šoštanju so poskrbeli za temeljito prenovo mostu oziroma brvi za pešce, ki vodi z Aškerčeve do zdravstvenega in kulturnega doma. Brv je bila zgrajena ob gradnji stanovanjskih blokov na Aškerčevi leta 1994. V tem času jo je, ker je lesena, precej načel zob časa. a mkp Do zdmvsTVpnpna in kulTUinegu Uunra po novi brvi.-- Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 13 16. avgusta 2018 »»WAS UTRIP 15 Za male viteze bo odtekel 42 maratonov Tik pred zdajci ekstremnega tekaškega projekta 42/42, ki ga bo za male viteze ob podpori partnerke Tadeje Herček ter Mestne občine Velenje in lokalnih skupnosti po Sloveniji, sponzorjev in donatorjev izvedel Velenjčan Bogo Dolenc HOROSKOP Tina Felicijan Bogo Dolenc, ki se je iz Kranja preselil v Velenje takoj po študiju in se zaposlil, nato pa zgradil poslovno kariero, ni od nekdaj eks-tremni športnik. Ta del njegovega življenja se je začel, ko se je prvi končal, da bi lahko s športom promoviral zdrav način življenja in izvajal športno-humanitarne projekte, s katerimi zbira denar predvsem za otroke v raznih stiskah. Sam se zadnje mesece preživlja s prihranki, s katerimi si je tudi omogočil priprave na svoj največji projekt doslej - 42 maratonov v 42 dneh. Začel ga bo 25. avgusta ob 10. uri na velenjskem stadionu, končal pa na Titovem trgu. Točki preloma Uspešno poslovno kariero, v kateri so drugi razpolagali z njegovim časom, pravi, je sklenil spreobrniti v športno, ko se je na pogrebih dveh tedanjih sodelavcev zavedel, da je s svojim načinom življenja na enaki poti v prezgodnji grob. Pred devetimi leti ni razmišljal, kako se prehranjuje, ampak je samo jedel, pravi. Ker je želel izgubiti odvečne kilograme in dobiti kondicijo, je začel jesti z glavo in se ukvarjati s športom. Tako je spoznal »norce«, ki tečejo, da bi pomagali drugim - člane gibanja Never give up. »Takrat sem našel svoje poslanstvo - tek za pomoč drugim,« je začel pripovedovati zgodbo, ki ga je pred dvema letoma pripeljala do ekstremnega tekaškega projekta 42/42. Pripravljena sta glava in telo Zadnjih osem mesecev je Bogo s pomočjo partnerke Tadeje Herček po različnih slovenskih krajih pripravljal teren za posamezne maratone 42-dnevnega projekta, ob tem pa intenzivno treniral. Pri tem so mu pomagali predvsem člani Triatlon kluba Velenje in velenjski športni zavod Rdeča dvorana, saj je treninge opravljal tako v fitnesu kot bazenu. Moč je pridobival pod mentorstvom Saša Pistotnika, plavalne treninge je vodil Vlado Ste-pič, tekaške pa si je zastavil sam, čeprav je njegov tekaški vzornik Matej Markovič iz gibanja Never give up. Projekt ni zahteven le z vidika fizičnih in psihičnih obremenitev tekača, pač pa tudi organizacijsko in logistično, saj je bilo potrebno pridobiti kupico soglasij, podpornikov, denarnih in materialnih sredstev za izvedbo. »S Tadejo in fizioterapevtom se bomo od lokacije do lokacije pomikali z avtodo-mom, v katerem bodo vse potrebščine tako za tek kot pripravo lokacije, hrana, medicinska oprema. Veliko podpore mi z zdravstvenim nadzorom in oskrbo nudi ljubljanski inštitut za medicino in šport. Zadnje leto smo izvajali testiranja in meritve, kako se moje telo odziva na treninge in kako dobro je pripravljeno. Med projektom pa bodo pod vodstvom glavne zdravnice Petre Zupet izvajali natančne meritve raznih parametrov in pridobivali informacije o delovanju ter svetovali o prehranski oskrbi,« o ozadju projekta razlaga Bogo Dolenc, ki se zaveda tveganj za poškodbe, a je samozavesten, Boga Dolenca in Tadeje Herček tik pred začetkom projekta 42/42 ni strah, čeprav se zavedata tveganj in nevarnosti. »Vem, da sem pripravljen, in komaj čakam, da se začne,« pravi ekstremni tekač. da so vsi sklopi mišic dovolj dobro natrenirani, predvsem pa je pripravljen psihično. »Tečem tako, da ves čas kontroliram tempo in ne obratno. Zavedam se psihičnih obremenitev, a verjamem, da jih lahko z osredotočenimi mislimi premagam in po 42 dneh uspešno pritečem v Velenje.« Začetek in konec v Velenju Začetek projekta bo v Velenju, kjer bo Bogo na stadionu odtekel 105 krogov, pri čemer se mu lahko pridruži kdorkoli in odteče ali prehodi kolikor želi, pravi. Povabil je več športnih klubov, srbsko kultur- no društvo dr. Mladen Stojanovic, saj je njihov predsednik eden od več kot 1200 malih vitezov po Sloveniji, plesalce plesne šole M-Dan-ce, male viteze in mnoge druge, ki podpirajo idejo projekta. Prav tako bo na tekih po številnih slovenskih krajih, kjer bo Bogo tekel na krožnih stezah, lokalne skupnosti pa bodo pomagale ustvariti špor-tno-humanitarno ozračje in privabiti čim več športnih društev in drugih organizacij ter posameznikov iz lokalnega okolja, da spoznajo osebe, za katere Bogo teče. »Poglavitno sporočilo projekta je pomen gibanja in solidarnosti. Vsi, ki se bodo udeležili dogodkov, bodo idejo podprli že s svojo prisotnostjo ali donacijami, tekači pa bodo lahko prispevali prostovoljno star-tnino. Ves zbrani denar bo dobila ustanova Mali vitez za pomoč ljudem po zdravljenju raka,« v pričakovanju prvega od 42 maratonov zagotavlja Bogo Dolenc. V Idriji, Metliki, Črnomlju in na Ptuju bo tekel po središčih mest, ki bodo zaprta za promet. Na obali, v Zgornji Savinjski dolini ter med Bledom in Bohinjem bo tekel od lokacije do lokacije, prav tako pa na zadnjem maratonu, ki ga bo začel pred trojanskim gostiščem in končal na Titovem trgu v Velenju, kjer bo 5. oktobra ob zaključku dobrodelni koncert. Mali vitezi so osebe, ki so v otroštvu prebolele raka, a jim je bolezen pustila različne posledice - poškodovana tkiva, manjkajoče ude, izpadle lase, pa tudi stigme, slabšo samopo-dobo in druge psihične težave. V Sloveniji jih je več kot 1200, vsako leto pa se zaradi raka začne zdraviti okrog 50 otrok. Nevladna organizacija Ustanova Mali vitez jim pomaga pri rehabilitaciji, nakupu protez, vključevanju v družbo in drugih procesih. Pomagate lahko tudi, če ne tečete. Z SMS sporočilom VITEZ ali VITEZ5 na številko 1919 lahko Ustanovi Mali vitez donirate en evro ali pet evrov. Mali vitezi pa bodo na prireditvah v zameno za prostovoljne prispevke ponujali svoje likovne izdelke. SPECIALITETE NA ZARECEM OGLJU n Ponudba izbranih mesnih jedi na letni terasi Restavracije Jezero Privoščite si odlično ponudbo z žara na oglje na letni terasi, s sproščujočim pogledom na Jezero. - od srede do sobote -- v popoldanskem času - Kontakt in rezervacije: 03/586 64 62 H Veselimo se vašega obiska! % GoranJeGcs:nsKo Oven od 21. 3. do21. 4. Zadnje čase gre pri vas vse bolj počasi. Počasni ste tudi pri urejanju uradnih zadev. Ves čas si govorite, da je še poletje in da to ni čas za urejanje birokratskih formalnosti. Zaradi tega se boste v tem tednu spravili v precejšnjo stisko. Čeprav so stroški vzadnjih tednih tudizaradi poletnega dopusta presegli vaše zmožnosti, boste morali najti dodaten denar in plačati še, kar vam bo naložila država. Realnost, ki vedno pride po poletnem dopustu, se vas bo dotaknila v sredo. Streznitev bo hipna, saj bodo tudi napovedi precej obremenjujoče za vas. Brezskrbni dnevi bodo spet le pobožna želja. Bik od 22.4. do 20.5. Počutili se ne boste najbolje, kar bo vplivalo tudi na vaše obnašanje. Z neprijetnim, tečnim pristopom, se boste zagotovo marsikomu zamerili, česar se trenutno še ne zavedate. Lahko, da je bil kriv tudi več kot dva tedna dolg vročinski val, a za vse ne morete kriviti le vremena. Ko se bo vsaj malo ohladilo, pa bo vaše počutje res veliko boljše. Utrujeni in brezvoljni boste le proti večeru, sploh, če boste sami. Samoto pač vse slabše prenašate. Tudi zato, ker preveč razmišljate o njej in se ob tem smilite sami sebi. Če bi se malo potrudili, bi bili več v družbi. Žogica je na vaši strani. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Prave volje do dela v naslednjih dneh še ne boste imeli. Tudi razveselilo vas bo redkokdaj. Še najraje boste kje v senci, v vodoravnem položaju. Ob koncu tega tedna se boste začeli zavedati, da tako ne bo šlo več dolgo. September bo hitro tu, vas pa čaka res veliko dela, ki ga lahko odložite le še za kakšen dan ali dva. Od rok vam bo v teh dneh šlo predvsem delo, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja. To bo dober uvod v to, kar vas čaka. V soboto boste popustili partnerju in šli z njim tja, kamor bo želel. Lepo bo, čeprav trenutno še ne verjamete, da bi lahko bilo. Zdravje? Brez pripomb. Rak od 22.6. do 22.7. Ob pogledu na stanje na vašem bančnem računu boste vsak dan bolj zaskrbljeni. Začeli se boste ozirati po dodatnih možnostih zaslužka. Ta teden boste še tipali, že do konca avgusta pa se vam bo posrečilo najti dejavnost, ki vam bo kmalu okrepila stanje na bančnem računu. Ne bo tisto, kar imate trenutno v ognju, a ne bo nič slabše. Priložnost zgrabite z obema rokama. Morda pri tem ne boste dobili takojšnje podpore pri partnerju, a si bo premislil, ko boste dobili prvo plačilo. Zdravje bo spet takšno, kot si ga želite. Tudi zato, ker se manj obremenjujete z njim. Lev od 23.7. do 23.8. Odločitev, da boste najpozneje do začetka septembra upočasnili ritem življenja, bo trdna. Sprejeli ste jo že pred letnim dopustom, po njem pa vam je jasno, da tako, kot ste živeli prvih sedem mesecev tega leta, ne bi šlo dolgo. Enostavno bi pregoreli, prvi znaki so bili že vidni in čutni. Zato bo v naslednjih dneh pravi čas za delanje načrtov za preostanek letošnjega leta, saj trenutno niste čisto nič naveličani. V službi vas čakajo slabe novice. Vzemite jih z rezervo, saj se bo kmalu izkazalo, da ni vse tako črno, kot vam želijo prikazati sodelavci. Počutje bo še vsaj en teden odlično, kar dobro izkoristite! Devica od 24.8. do 23.9. Zato, da zberete misli in občutja, ki so v teh dneh pravi čustveni koktajl zmešnjave, si privoščite vsaj kratek odklop od vsakdanjih skrbi in ljudi, ki vas najpogosteje obkrožajo. Ni treba, da ga preživljate v osami. Velikokrat pomaga že iskren pogovor z nekom, ki mu lahko povsem zaupate. Ni veliko takih, ki jim, zato tudi tokrat skrbno izberite. Včasih drugi vidijo več kot vi, predvsem pa so bolj realni. Največ težav boste imeli na ljubezenskem področju, saj boste močno dvomili o partnerjevi zvestobi in iskrenosti. Vse, kar se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, vas bo izčrpavalo, čeprav si tega ne boste priznali. Umirili se boste le, ko se boste ukvarjali s športom. A tudi to ne bo dovolj, da rešite vse, kar se je nabralo. Partnerju povejte, kaj mislite in čutite. Ne bo lahko, bo pa nujno! Tehtnica od 24.9. do 23.10. Toka dogodkov, povezanih z vašim zasebnim življenjem, v naslednjih dneh ne boste mogli spremeniti. Ne bo se vse vrtelo tako, kot ste si želeli. Tudi zato boste ob koncu tega tedna precej nemirni in napeti. Še nekaj dni v prihodnjem tednu vas bo skrbelo, kako se bo vse skupaj izšlo. Vmes pa boste veliko molčali, čeprav bi najraje kričali. Če bo vse po načrtih, boste nekaj dni še izkoristili za letni oddih. Kar bo dobro, saj ste spet napeti kot struna. Finančno stanje vam ne bo dopuščalo, da bi se igrali z denarjem, čeprav vas bo močno mikalo. Sploh, ker potrebujete tolažbo za svojo dušo. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Na zunaj kažete nasmejan obraz, vaša notranjost pa je precej razburkana. Takšno počutje se vleče se že nekaj časa, k sreči pa to opazijo le vaši najbližji. Še dobro, da je tako. Okoli vas je namreč vse več škodoželjnih duš. Spoznali boste, da tudi tisti, ki ste jim doslej zaupali, vidijo le sebe in svoje koristi, na prijateljstvo pa pozabijo takoj, ko bi bili lahko oškodovani. Sprva jim boste zamerili, po tem, ko se boste pomirili, pa niti ne več. Le pogumno naprej, zvezde pravijo, da je pot, ki ste jo izbrali že spomladi, prava. Ob tem ste vedeli, da bo posuta tako s cvetjem kot trnjem. Strelec od 23.11. do 21.12. Obdobje, ko se vam nenehno dogajajo stvari, ki vas prav nič ne veselijo, se končuje. Zaposleni boste le toliko, kolikor boste sami želeli. A tako bo le še nekaj dni, potem si boste spet želeli čutiti adrenalin in novo energijo, ki vam jo dajeta le delo in kreativnost. Idej boste imeli veliko, v naslednjih dneh boste delali selekcijo. Preračunavanje bo ključno pri odločitvah, česa se lotiti in česa ne. Prav je, da ste izbirčni. Partner vam bo pomagal, kolikor bo lahko. Vi pa boste pomagali njemu. Tudi tako, da ga boste podprli in razumeli. Kozorog od 22.12. do 20.1. Najlepše vam bo, ko boste sami s svojimi mislimi. Zdelo se vam bo, da prav nikogar ne potrebujete. To pa ni dobro ne za vaše počutje in ne za vaše ljubezensko življenje. Partner beži od vas tudi zato, ker se v vaši družbi ne zabava več. Kadar se pogovarjata, so teme resne. Prave medsebojne privlačnosti zadnje čase ne čutita. Ne računajte na to, da bo tudi partnerju dovolj, če se bo družil le sam s seboj. Ker mu ne bo. Če si trenutno mislite, da vam je vseeno, vam kmalu ne bo več. Sploh, ko bo partner poskrbel zato, da se boste začeli zavedati, da ga lahko tudi izgubite. Vodnar od 21.1. do 19.2. Želeli si boste, da bi lahko bili še nekaj dni bolj leni kot ne. Žal vam ne bo uspelo. Do danes je v službi še vladalo rahlo zatišje, sedaj pa se bodo slabe novice nekaj dni kar vrstile. Imelo vas bo, da odkorakate stran od vsega, kar vas obkroža, a dobro veste, da tega ne morete narediti. Zato stisnite zobe. Tiho pa nikar ne bodite. Dobro premislite, kako boste argumentirali svoja stališča, potem pa jih predstavite na glas. Pri tem pazite, da ne boste izpadli sebični. In da vas ne bodo oškodovali. Partner se tokrat ne bo mešal, niti malo pa mu ne bo vseeno. Ribi od 20.2. do 20.3. Uživali boste tako v delu kot trenutkih prostega časa. Slednjega ne boste imeli veliko, a ga boste znali izkoristiti tako, da vam bo res lepo. Tudi v službi ne boste tarnali, pa čeprav bodo dnevi spet prekratki za vse, kar boste morali postoriti. Včasih se zdi, da v delu iščete tolažbo. A tokrat ne bo šlo zato. S partnerjem boste zelo radi, saj se bosta razumela, kot že dolgo ne. Obdobje, ki je bilo zatišno pri delu, pa je končano. Pred vami je nekaj napornih dni, a ker boste pri delu uspešni, utrujenosti ne boste čutili. Osrečevale vas bodo majhne stvari in ljudje, ki bodo iskreni do vas. ■ Četrtek, 16. avgusta Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 16 TV SPORED »«WAS 16. avgusta 2018 Petek, 17. avgusta Sobota, 18. avgusta Nedelja, 19. avgusta Ponedeljek, 20. avgusta Torek, 21. avgusta Sreda, 22. avgusta TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.25 Dnevnikov izbor 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 11.10 Vem!, kviz 11.55 Odmev davnine, izob. odd. 12.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (IV.), šp. nad. 15.10 Moj gost/Moja gostja: Mlade glasbenice, odd. TV Lendava 15.55 Slovenski utrinki, odd. madž. TV 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Avtohtone domače živali, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Pasna spona z Molnika 18.05 Mala kraljična, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Medičejci, gospodarji Firenc, koprodukcijska nad. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Lutrov zločin - kako je Rim hotel zatreti reformacijo, avstrijsko-nemška dok. odd. 00.00 Strasti, TV-nad. 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 11.00 Vem!, kviz 11.50 Avtohtone domače živali, dok. odd. 12.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (IV.), šp. nad. 15.00 Umetnost igre: O strahu -Dunajski slavnostni tedni 15.35 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Dolga pot odpuščanja 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.05 Bog, le kaj smo zagrešili?, fran. f. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Surova balada, ameriški film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.05 Info-kanal 01.55 Info-kanal m ^^ ^^^ TVSLOr TVSLOi I V OkV L 06.30 Otroški kanal A7 A A hinl/n nnrl l/rinl/n rir 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Mulčki, ris. 08.00 Zlatko Zakladko: Solata iz marjetic na Lisci 08.20 Čist zares, mladinska dok. ser. 08.45 Moji, tvoji, najini, nad. 09.50 Dobro jutro, poletni izbor 12.15 Slovenski vodni krog, dok. nan. 12.40 Intervju: dr. Ferdinand Šerbelj 13.50 Zdravje Slovencev, dok. odd. 14.15 Čez planke: Ciper 15.25 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna odd. 16.20 Pozabljeni Slovenci: Branimir Tuma, dok. film 17.25 Umor, je napisala (II.), am. nan. 18.20 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.20 Vetrnica: Aron 19.30 Čudovita Japonska, jap.nan. 20.00 Ukane po kanadsko, razv. odd. 20.45 Avtomobilnost 21.15 Ambienti 21.45 Črne duše, it.-fran. film 23.30 Umor, je napisala (II.), am. nan. 00.25 Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija in Boško Petrovič 01.15 Videotrak, zabavni kanal POP 24UR, ponovitev OTO čira čara Poko ris. Robocar Poli, ris. Mašine strašljivke, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Mala miška Mia, ris. Divja brata Kratt, ris. Amika, 1/28, belgijska nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/15, arg. nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/16, arg. nan. TV prodaja Moč in strast, 1/31, meh. nan. TV prodaja Ukradena preteklost, 1/68, nan. Usodno vino, 3/38, slov. nan. Lepo je biti sosed, 4/10, slov. nan. Dedinja Vendavala, 1/38, nan. 24UR popoldne Moč in strast, 1/32, meh. nan. Ukradena preteklost, 1/69, nan. 24UR vreme 24UR Moja boš, 2/97, tur. nan. Moja boš, 2/98, tur. nan. 24UR zvečer Slepa pega, 1/17, am. nan. Zakon in red: Enota za posebne primere, 15/4, am. nan. Črni seznam, 4/9, am. nan. Črni seznam, 4/10, am. nan. 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.25 08.35 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.45 21.35 22.05 22.50 23.40 00.30 01.20 01.50 © 06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.25 08.35 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.10 22.15 00.15 01.55 2.25 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Miš maš, Kako se igra šah? 09.50 Čas za nas, tabornike! 10.25 Ustvarjalne iskrice 10.40 Napovedujemo 10.45 Pop Corn, Vili Resnik, Urška Majdič - Uma 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Nanovo, Ste pripravljeni na maturo? 16.10 Videospot dneva 16.15 Kuhinjica 16.40 Mojca in medvedek Jaka 17.20 Jat sem najmočnejši, gled. predstava Vrtca Velenje 17.45 Ustvarjalne iskrice 18.00 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 2591. VTV magazin 18.55 Kultura, informativna oddaja 19.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje 21.05 Regionalne novice 3 21.10 Naj viža: ans. Petra Finka, ans. Udar 22.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.50 Kmetijski razgledi 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Mulčki, ris. 08.00 Iz popotne torbe: Otroške zgodbe 08.35 Moji, tvoji, najini, nad. 09.35 Dobro jutro, poletni izbor 12.05 Slovenski vodni krog, dok. nan. 12.45 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 13.15 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.55 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.40 Koncert ob 20. obletnici delovanja skupine Nude, posnetek prireditve iz ljubljanskih Križank 16.15 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Polona Juh 17.25 Umor, je napisala (II.), am. nan. 18.20 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Otroški program: Op! 18.55 Male sive celice: OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Draga Kobala Maribor, kviz 19.40 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade 20.00 Jubilejni koncert ob 40-letnici Ansambla Franca Miheliča 21.50 Zvezdana: Izguba 22.30 Umor, je napisala (II.), am. nan. 23.25 Svetovni popotnik: Barcelona, vodnik po mestu 00.15 Videotrak 01.25 Nogomet - SP 2018: Kolumbija : Anglija, osmina finala, posnetek iz Moskve 03.55 Zabavni kanal, videotrak pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris. Robocar Poli, ris. Mašine strašljivke, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Mala miška Mia, ris. Divja brata Kratt, ris. Amika, 1/29, belg. nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/17, arg. nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/18, arg. nan. TV prodaja Moč in strast, 1/32, meh. nan. TV prodaja Ukradena preteklost, 1/69, nan. Usodno vino, 3/39, slov. nan. Lepo je biti sosed, 4/11, slov. nan. Dedinja Vendavala, 1/39, nan. 24UR popoldne Moč in strast, 1/33, meh. nan. Ukradena preteklost, 1/70, nan. 24UR vreme 24UR Tekmeca, am. film 24UR zvečer Eurojackpot Gloria, am. film Zapiski o škandalu, angleški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, infor. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka 10.45 Jaz sem najmočnejši, gled. predstava Vrtca Velenje 11.10 Ustvarjalne iskrice 11.25 Naj viža: ans. Petra Finka, ans. Udar 12.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.10 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš 17.10 Ustvarjalne iskrice 17.30 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Skrbimo za zdravje: Skupaj proti raku na dojki 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Festival Ptuj 2016, posn. 1. dela 22.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.40 Pop Corn, Vili Resnik, Urška Majdič - Uma 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o črni pici 07.15 Telebajski, lutkovna nan. 07.40 Kljukec s strehe, ris. 08.05 Studio kriškraš: Čarobno kraljestvo 08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 09.00 Firbcologi, odd. za otroke 09.25 Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Kajetana Koviča Radenci, kviz 10.10 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade 10.20 Čist zares, mladinska dok. ser. 10.45 Intervju: dr. Ferdinand Šerbelj 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Se zgodi, slovenska nan. 14.50 Ambienti 15.35 Profil: Uroš Korenčan 16.10 Prvinska preizkušnja, dok. ser. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Kulturni vrhovi, dok. odd. 17.50 Popolna družina, hum. nan. 18.00 Pregreha brez greha, kuh. odd. 18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Odiseja, fran.-belg.i film 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Poletna scena 22.50 Deklina zgodba (I.), am. nad. 23.50 Strasti, TV-nad. 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, utrip, šport, vreme 01.45 Info-kanal 06.35 Poletna scena 07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Kravica Katka, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.55 Profesor Baltazar, ris. 08.05 Manja, ris. 08.10 Svet živali, ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Mala kraljična, ris. 08.35 Žvenkci, ris. 08.45 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.55 Kalimero, ris. 09.05 Mili in Moli, ris. 09.20 Vse o Rozi, ris. 09.30 Marcelino Kruh in vino, ris. 09.55 Bacek Jon, ris. 10.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.15 Nabriti detektivi, nemška nan. 10.50 Sledi, dok. odd. TV Maribor 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha: Uboge sestre sv. Klare 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 60 let Četrtkovega večera 15.10 Moje poletje v Provansi, fran. film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje: San Francisco 17.45 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna odd. 18.40 Bacek Jon, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.05 Jerry Lewis - kdoje ta klovn?, francosko-ameriški film 21.05 Intervju: Stane Granda 21.55 Poročila, šport, vreme 22.20 Magnetna privlačnost gora, angleška dok. odd. 23.50 Strasti, TV-nad. 00.25 Za lahko noč: Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet 00.30 Dnevniksíovencevv Italiji 00.55 Dnevnik, zrcalo tedna, špor 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.15 10 domačih 10.00 Moji, tvoji, najini, nad. 11.00 Ciciban poje in pleše 2018, odd. TV Maribor 12.10 Slovenski vodni krog, dok. nan. 12.50 Čarokuhinja pri atu: Južna Afrika 13.20 Bleščica, odd. o modi 14.10 Avtomobilnost 14.55 Akcent: Pripovedovanje v digitalnih časih 15.50 Operno poletje: B. Ipavec: Teharski plemiči, posnetek opere iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje, lirična opera v treh dejanjih 17.25 Umor, je napisala (II.), am. nan. 18.20 Dva vodika, en kisik, dok. film 19.10 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade 19.25 Čist zares, mladinska dok. ser. 20.00 Pavarotti: Neskončno čustvo, koncert iz veronske arene 21.40 Umor, je napisala (II.), am. nan. 22.30 Televizijski klub: Grižljaji sreče 23.20 Ukane po kanadsko, razv. odd. 00.05 Videotrak 01.05 Nogomet - SP 2018: Urugvaj : Francija, četrtfinale, posnetek iz Nižnega Novgoroda 02.55 Zabavni kanal, videotrak pop 24UR OTO čira čara Kaja, ris. Viking Viki, ris. Poko, ris. Mala miška Mia, ris. Peter Pan, ris. Kraljevska akademija, ris. Skrivnostni ranč, ris. Oddbods, ris. Nina in prijatelji, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Ninja želve, ris. Jaz sem Luna, 2/19-20, arg. nan. MasterChef Slovenija Ljubezen po domače Avto karaoke Tekmeca, am. film Hipnoza: Dobra zabava 24UR vreme 24UR Na vrat na nos, am. film Zgodba o prvaku, am. film Maščevanje na noč čarovnic, am. f. Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.20 08.45 09.10 09.15 09.30 09.50 10.15 12.15 14.35 15.45 16.00 17.40 18.55 18.58 20.00 22.00 00.15 02.00 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka 09.40 Miš maš, Kobilice za malico 10.20 Napovedujemo 10.25 Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 11.00 Ustvarjalne iskrice 11.15 Veliki koncert ob 20-letnici skupine MI2, posnetek 1. dela 12.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.05 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Popotniške razglednice, Pireneji 16.30 Pikin studio 2017/7 17.05 Nanovo, Ste pripravljeni na maturo? 17.45 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Štirje letni časi z Biseri, posnetek 1. dela koncerta 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.20 Kralj gora in ljudomrzni, gledališka predstava, posnetek iz poletnega gledališča Studenec 23.45 Videospot dneva 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.20 08.45 09.10 09.25 09.45 10.10 12.05 14.25 15.25 15.40 17.45 18.55 18.58 20.00 22.05 00.10 02.05 20.00 22.45 22.50 23.45 00.05 00.35 01.10 02.15 04.00 08.25 08.55 09.00 09.40 10.20 10.35 10.40 11.05 11.10 12.10 13.20 14.10 14.35 16.00 16.05 16.30 16.55 17.35 17.50 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.20 23.45 06.10 07.00 09.30 11.05 11.55 12.25 13.00 13.35 15.00 15.40 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 00.20 01.30 01.55 02.45 Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Vem!, kviz 10 domačih Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (IV.), šp. nad. Dober dan, Koroška Z glasbo in s plesom, nemška glasbena dok. ser. Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Spletni vplivneži ali influencerji Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tednik Peš ob Nilu, potopisna ser. Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, TV-nad. Glasbeni večer: Festival Imago Sloveniae: Vasilij Meljnikov in Milko Lazar (Rusija/Slovenija), Milko Lazar: 10 Pieces za violino in čembalo Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal 00.55 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.50 Info-kanal TV SLO T 07.00 Duhovni utrip 07.15 Glasbena matineja 07.15 Simfonični orkester RTVS in Daniel Raiskin 07.55 Vadim Gluzman, Simfoniki RTVS in Daniel Raiskin 08.40 Moji, tvoji, najini, nad. 09.50 Slovenski vodni krog, dok. nan. 10.30 Slastna kuhinja: Solata iz tunine 10.45 Ciciban poje in pleše 2018, odd. TV Maribor 12.10 Svetovni popotnik: Barcelona 13.05 Kulturni vrhov, dok. odd. 13.35 Vlomilci delajo poleti, komedija 15.25 Ukane po kanadsko, razv. odd. 16.35 Zvezdana: Izguba 17.30 Umor, je napisala (II.), am. nan. 18.25 Sanje o prihodnosti, fr. dok. ser. 19.20 Z glasbo in s plesom: Maksim Mrvica in Orkester Slovenske filharmonije, posnetek Nogomet - DP: Olimpija : Maribor, 05. kolo, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Umor, je napisala (II.), am. nan. Zackovo čarovniško popotovanje: San Francisco Zahtevam most, pripada mi!, kratki igrani film Vikend paket, kratki igrani film Videotrak Nogomet - SP 2018: Brazilija : Belgija, četrtfinale, posnetek Zabavni kanal, videotrak pop 24UR OTO čira čara Kaja, ris. Viking Viki, ris. Poko, ris. Mala miška Mia, ris. Peter Pan, ris. Kraljevska akademija, ris. Skrivnostni ranč, ris. Nina in prijatelji, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Ninja želve, ris. Jaz sem Luna, 2/21-22, arg. nan. MasterChef Slovenija Ljubezen po domače Avto karaoke Na vrat na nos am. film Delovna akcija 24UR vreme 24UR Ni vse zlato, kar se sveti, am. film Priča, am. film Zlati orel, angleški film Zvoki noči TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Mulčki, ris. 08.00 Bisergora: Kjer se prepirata dva 08.15 Firbcologi, odd. za otroke 08.40 Moji, tvoji, najini, nad. 09.50 Dobro jutro, poletni izbor 12.05 Zgodbe izza obrazov: Družina gasilcev, dok. odd. 12.50 Ilirske province, dok. film 14.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 14.50 Televizijski klub: Grižljaji sreče 15.55 Anapurna - gora preizkušenj, dok. odd. 16.50 Avtomobilnost 17.25 Umor, je napisala (II.), am. nan. 18.20 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Vetrnica: Kaj bo zraslo? Korenček 19.00 Studio kriškraš: Čarobno kraljestvo 19.20 Živalska uganka: Pajek, otr. ser. 19.30 Čudovita Japonska, jjap.nan. 20.00 Svetovni popotnik: Turčija 21.00 Oproščen (II.), norveška nad. 21.50 Umor, je napisala (II.), am. nan. 22.45 Pozabljeni Slovenci: Savin Sever, dokumentarni film 23.35 Videotrak, zabavni kanal pop Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Mojca in medvedek Jaka Miš maš Ustvarjalne iskrice Napovedujemo 2591. VTV magazin Kultura, informativna oddaja O slovenskem ljudskem izročilu, pogovor z Dušico Kunaver 2. Revija zmagovalcev nar. zab. glasbe v Vinski Gori 2018, 1. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Napovedujemo Lestvica zabavnih in narodnozab. Jaz sem najmočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje Nanovo, Fit v poletje Ustvarjalne iskrice Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Pireneji Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Naj viža: ans. Petra Finka, ans. Udar Napovedujemo Pop Corn, Vili Resnik, Urška Majdič - Uma Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 24UR OTO čira čara Poko, ris. Robocar Poli, ris. Mašine strašljivke, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Mala miška Mia, ris. Divja brata Kratt, ris. Amika, 1/30, belgijska nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/23, arg. nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/24, arg. nan. TV prodaja Moč in strast, 1/33, meh. nan. TV prodaja Ukradena preteklost, 1/70, nan. Usodno vino, 3/40, slov. nan. Lepo je biti sosed, 4/12, slov. nan. Dedinja Vendavala, 1/40, nan. 24UR popoldne Moč in strast, 1/34, meh. nan. Ukradena preteklost, 1/71, nan. 24UR vreme 24UR Moja boš, 2/99-100, tur. nan. 24UR zvečer Slepa pega, 1/18, am. nan. Zakon in red: Enota za posebne primere, 15/5, am. nan. Črni seznam, 4/11-12, am. nan. 24UR zvečer Zvoki noči 05.50 07.00 09.30 11.05 11.50 12.25 13.00 13.35 15.05 15.30 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 22.45 23.10 01.25 01.50 02.45 Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Vem!, kviz Obzorja duha: Uboge sestre sv. Klare Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (IV.), šp. nad. Potepanja: Zalaegerszeg in gastronomska ponudba ob Blatnem jezeru, odd. TV Lendava Studio kriškraš: Čarobno kraljestvo City folk - Obrazi mest Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Zdravje Slovencev, dok. odd. Novice Eko utrinki: Zelena baterija Žvenkci: Žoga, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Durrellovi (II.), brit. nad. Mariborska dvorišča, dok. film Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Pričevalci: Roza Pavlin Kihler Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal TV SLO T 06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.25 09.15 10.40 13.15 13.55 14.40 16.15 17.25 18.20 18.40 18.55 19.20 19.30 20.00 21.00 21.50 23.30 00.15 06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.25 08.35 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.50 22.20 23.15 00.05 01.45 02.15 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Vse o energijah 10.55 Ustvarjalne iskrice 11.10 Festival Ptuj 2016, posn. 1. dela 12.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.45 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Iz oddaje Dobro jutro 16.30 O deklici, ki je sovražila knjige, gled. predstava Vrtca Velenje 16.55 Ustvarjalne iskrice 17.10 Žogarija (4), Kranj 17.35 Videospot dneva 17.45 Videostrani, obvestila 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Ribiška družina Celje 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Po Slakovi poti (2015), pon. 2. dela 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila Otroški kanal Dinko pod krinko, ris. Biba se giba, ris. Mala kraljična, ris. Vse o Rozi, ris. Mulčki, ris. Srečo kuha Cmok: Tista o črni pici Martina in ptičje strašilo: Znanstvenika Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Kajetana Koviča Radenci, kviz Moji, tvoji, najini, nad. Dobro jutro, poletni izbor Slovenski vodni krog, dok. nan. Alpe-Donava-Jadran Operno poletje: V. Parma, I. Grdina: Ženin v zagati, koncertna izvedba operete, Novomeški simfonični orkester, zbori in solisti Hitlerjeva biblija, dok. film Umor, je napisala (II.), am. nan. Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV Koper-Capodistria Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Opus 1, plesna miniatura 2014: Jernej Čudovita Japonska, jap.nan. Revolucija nesebičnosti, francoska dok. odd. Umor, je napisala (II.), am. nan. Halimina pot, koprod. film Peš ob Nilu, potopisna ser. Videotrak, zabavni kanal POP 24UR OTO čira čara Poko, ris. Robocar Poli, ris. Mašine strašljivke, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Mala miška Mia, ris. Divja brata Kratt, ris. Amika, 1/31, belgijska nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/25, arg. nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/26, arg. nan. TV prodaja Moč in strast, 1/34, meh. nan. TV prodaja Ukradena preteklost, 1/71, nan. Usodno vino, 3/41, slov. nan. Lepo je biti sosed, 4/13, slov. nan. Dedinja Vendavala, 1/41, nan. 24UR popoldne Moč in strast, 1/35, meh. nan. Ukradena preteklost, 1/72, nan. 24UR vreme 24UR Moja boš, 2/101-102, tur. nan. Preverjeno 24UR zvečer Zakon in red: Enota za posebne primere, 15/6, am. nan. Črni seznam, 4/13-14, am. nan. 24UR zvečer Zvoki noči 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 11.05 Vem!, kviz 11.50 Slastna kuhinja: Bučna juha z ingverjem 12.25 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (IV.), šp. nad. 15.00 Pod drobnogledom: Program investicijskih vlaganj za uspešno kandidaturo za naziv EPK, odd. TV Lendava 15.40 Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Kajetana Koviča Radenci, kviz 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Zapeljevanje pogleda: Metka Krašovec in Zdenka Žido, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Razkrite roke 18.05 Trobka in Skok, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Paslika, poljski film 21.40 Vsak pravi pesnik, igrano-dok. portret Tomaža Šalamuna 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.15 Strasti, TV-nad. 00.20 Zapeljevanje pogleda: Metka Krašovec in Zdenka Žido, dok. odd. 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Mulčki, ris. 08.00 Vesela hišica: O krokodilu copatarju 08.15 Studio kriškraš: Čarobno kraljestvo 08.55 Moji, tvoji, najini, nad. 10.10 Dobro jutro, poletni izbor 12.40 10 domačih 13.25 Zgodbe izza obrazov: Kazimira Lužnik, dok. odd. 14.05 Both Sides / Obe strani, koncert skupine Perpetuum Jazzile 16.35 Ambienti 17.25 Umor, je napisala (II.), am. nan. 18.20 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Vetrnica: Koderček in Teodor 19.00 Profesor Pustolovec, igrana nan. 19.20 Živalska uganka, otroška ser. 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.25 08.35 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.50 22.50 23.20 00.15 02.00 02.30 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 O deklici, ki je sovražila knjige, gled. predstava Vrtca Velenje 09.30 Žogarija (4), Kranj 10.00 Ustvarjalne iskrice 10.15 Napovedujemo 10.20 Jaz sem namočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.45 Po Slakovi poti (2015), pon. 2. dela 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.15 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Miš maš 16.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 16.35 Nanovo, Študij v Ameriki 17.15 Ustvarjalne iskrice 17.30 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Ribiška družina Celje 19.30 Videospot dneva 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice 21.00 2592. VTV magazin 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 Napovedujemo 21.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 21.55 Veliki koncert ob 20-letnici skupine MI2, posnetek 2. dela 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila 20.00 Na utrip srca: Giacomo Puccini: Gianni Schicchi, posnetek opere iz Los Angelesa 21.00 Žrebanje Lota 21.10 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Iztok Mlakar 21.55 Prevara (II.), am. nad. 22.55 Umor, je napisala (II.), am. nan. 23.50 Videotrak, zabavni kanal pop 24UR OTO čira čara Poko, ris. Robocar Poli, ris. Mašine strašljivke, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Mala miška Mia, ris. Divja brata Kratt, ris. Amika, 1/32, belgijska nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/27, arg. nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/28, arg. nan. TV prodaja Moč in strast, 1/35, meh. nan. TV prodaja Ukradena preteklost 1/72, nan. Usodno vino, 3/42, slov. nan. Lepo je biti sosed, 4/14, slov. nan. Dedinja Vendavala, 1/42, nan. 24UR popoldne Moč in strast, 1/36, meh. nan. Ukradena preteklost, 1/73, nan. 24UR vreme 24UR Moja boš, 2/103-104, tur. nan. 24UR zvečer Slepa pega, 1/19, am. nan. Zakon in red: Enota za posebne primere, 15/7, am. nan. Črni seznam, 4/15-16, am. nan. 24UR zvečer Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.25 08.35 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.50 22.20 23.10 00.00 01.40 02.10 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Študij v Ameriki 10.50 Ustvarjalne iskrice 11.05 2592. VTV magazin 11.25 Kultura, informativna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, Karate 17.10 Čas za nas, tabornike! 17.45 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Popotniške razglednice 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, Alja, Žiga Deršek, Stray train 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Skrbimo za zdravje 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 17 16. avgusta 2018 »»WAS PRIREDITVE 17 KNJIŽNI kotiček HRAIN, INES: Naj debelejša od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Zena je mlada, urbana ženska, ki pa se od svojih prijateljic z manekensko postavo razlikuje zaradi svoje teže. V vseh revijah se nasmihajo vitka dekleta, ki ponujajo nasvete o zdravem življenju in kako do vitkega telesa. Zena pa se s svojimi 120 kilogrami počuti neprijetno v telovadni- Ana Saldanha Za starejše od I šestnajst * j ci in ni več zadovoljna v okolju, v katerem živi. Zato pusti študij in se iz Zagreba preseli nazaj v domače mesto, kjer se zaposli kot čistilka in na žalost se še zredi. Svoj prosti čas začne preživljati s starejšo čistilko Katico, ki mlado debeluško navdihe, da ji ta obljubi, da bo shujšala, končala študij in si ustvarila družino. SALDANHA, ANA: Za starejše od šestnajst ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Dulce bo stara šestnajst let in tako kot vse vrstnice ima tudi ona svoj profil na Face-booku, ki ji omogoča klepeta in spoznava nove prijatelje. Tako se spozna z Eddijem, ki je dvakrat starejši od nje. Prijateljstvo, ki ga mnogi ne bi odobravali, se nadaljuje preko telefonskih pogovorov in sporočil ter pripelje do srečanja. Dulce in Eddi se spustita v vročo, a kratko ljubezensko afero, v katero se vpletejo mediji, policija in sodišče. Večkrat nagrajena portugalska mladinska pisateljica se v svojih knjigah največkrat loteva tabujskih in manj zastopanih družbenih tem in nagovarja različne skupine bralcev. Roman je oblikovan v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo. WYNNE - JONES, TIM: Fant v goreči ■ »v» hiSi ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta 14-letni Jim z materjo živi na kanadskem podeželju. Pestijo ga nevsakdanje težave, ki so za fanta težka preizkušnja, namreč pred letom dni je v nepojasnjenih okoliščinah izgubil očeta. Jimiju in materi pa grozi sedaj izguba kmetije. Jimi spozna 16 letno dekle, ki nosi svoje breme. Ruth Rose ima namreč vedenjske težave, za kar se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici. Njene težave naj bi sprožil njen očim, pastor Fisher, za katerega Ruth Rose pravi, da je morilec Jimijevega očeta. Jimi se kljub mladosti odloči, da bo prišel resnici do dna. Avtor je za knjigo prejel več prestižnih nagrad, nagrado Edgarja Allena Poeja za najboljši mladinski roman in nagrado Art-hurja Ellisa za kriminalno zgodbo. PRIDE, B.L.: Midva od - Odrasli / 821.163.6-32 -Slovenska kratka proza V vas prispeta tujca, neznanca, Kitajec in deklica Sofija. Nastanita se v graščini, kjer živi okrutni grof s sinom Martinom. Njun prihod med vaščani ne ostane neopažen, vendar nihče ne ve zagotovo kdo sta prišleka. Razna ugibanja in namigovanja ju zavijejo še v večjo skrivnost. Martin in Sofija odrasteta in se zaljubita, vendar Martin mora na očetov ukaz v vojsko. Ljubezenska zgodba, ki temelji na pravljici danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena z naslovom Stanovitni kositrni vojak. ■ MB CITY CENTER Celje • Četrtek, 13.8. Biotržnica • Petek, 14.8. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 19.8. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Zmaja • Koncert - Prifarski muzikantje - 30.8. ob 18.00 • Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkušali v spretnostni vožnji z gokardom: Torek - petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 -21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru dežja je zaprto. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. V Šoštanj prihajajo stare brizgalne Šoštanj - V soboto, 18. avgusta, ob 16. uri se bo v Šoštanju pri gasilskem domu začelo 35. tekmovanje v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj - mesto so začetniki tovrstnih druženj v Sloveniji. Na njih gasilci veterani na mokri vaji predstavijo stare gasilske brizgalne in opremo, ki je stara najmanj petdeset let, pa tudi tisto, ki jih premore častitljivih sto in še kakšno desetletje več. Na resnem tekmovanju zabavno prikažejo, kako so nekoč potekale gasilske akcije in spopad z ognjem. Šoštanj se s tem tekmovanjem za en dan v letu spremeni v gasilki muzej na prostem, kjer so občudovanja vredne tudi ženske in moške desetine, ki so napravljene tako, kot so bile včasih. Tekmovanje vsakič zaokrožijo z gasilsko veselico in tudi v soboto bo tako. Ta se bo ob 20. uri začela pod šotorom. Obiskovalce bosta zabavala ansambel Akordi in Isaac Palma. a mkp kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 16. avgust 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Pogovorna delavnica Strahovi otrok 18.00 Velenjska plaža Migajmo na Velenjski plaži Petek, 17. avgust 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 16.00 Pekarna v Starem Velenju Ma(l)rušenje Pekarne: Paintball 20.00 Mia Bianca Dalmatinski večer z Veškimi dečki 20.00 Pod velikim šotorom na športnem igrišču na Graški Gori Graška Gora poje in igra 2018, festivalski del 21.00 Vila Herberstein Kontrabant, koncert Sobota, 18. avgust 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Fuj, gosenica! 17.00 Salek pod Šaleškim gradom Starotrški dan v Šaleku 20.00 Letni kino, Velenjsko jezero Večer ljubezni do umetnosti: Ambienti poezije za vsakdanjo rabo Nedelja, 19. avgust 16.00 Pod velikim šotorom na športnem igrišču na Graški Gori Graška Gora poje in igra, zaključek festivala z glasbenimi gosti Ponedeljek, 20. avgust 19.00 Vila Bianca Janja Brlec - citre in Peter Napret - violina, 30. Citrarski festival Prešmentane citre 21.00 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami: Slovenija, Avstralija in jutri ves svet Torek, 21. avgust 10.00-12.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Zaplešimo s Plesnim studiem N 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Zaplešimo s Plesnim studiem N 18.00 Velenjski grad Potopisno predavanje Barbare Kelher: Etiopija in fotografska razstava Obrazi Afrike Sreda, 22. avgust 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Pomembnost gibanja za otroke 10.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Lego ustvarjalnica 19.00 Vila Bianca Irena Tepej, Nataša Ermakova in Maja Keblič, 30. Citrarski festival Prešmentane citre ŠOŠTANJ Ponedeljek, 20. avgust 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 18. avgust 8.00 Parkirišče pred supermarketom Mercator Kmečka tržnica 19.00 Prireditveni prostor v Rečici ob Paki Hmeljski likof v Rečiški noči z ansamblom Iskra, Klub 81 20.00 MC Šmartno ob Paki - dvorana Marof Razstava likovnih del, nastalih na likovni delavnici »Mitologija globalne vasi« Torek, 21. avgust 10.00 MC Šmartno ob Paki - dvorana Marof Delavnica LEGO robotike za otroke, info in prijava na www. maliustvarjalci.si Lunine mene 18. avgust, ob 9.48, prvi krajec Grajska gospoda vabi na Starotrški dan Šalek se bo vrnil v zgodovino, po trgu se bo sprehajala grajska gospoda, biriči, trgovci ... »Grajska gospoda« je starotrški dan predstavljala minulo soboto dopoldan na velenjski tržnici, to soboto pa bo šlo zares. Osrednja prireditev, ki jo tradicionalno pripravlja Turistično društvo Šalek v sodelovanju s krajevno skupnostjo in gasilci, je Starotrški dan, s katerim želijo prikazati srednjeveško življenje v tej slikoviti vasici pod Šaleškim gradom, po katerem je dobila ime celotna dolina. »Prireditev pripravljamo že nekaj časa, k sodelovanju pa povabimo društva iz podobnih okolij, kot je naše, tako da skupaj pričaramo res pristen zgodovinski dan,« je povedala predsednica društva Marija Brložnik. Osrednje dogajanje se bo začelo to soboto ob 17. uri. Obiskovalce bo sprejemala grajska gospoda (imajo že kar nekaj svojih likov), obrtniki in trgovci bodo postavili svoje stojnice in prikazovali številne rokodelske sposobnosti tistega časa. Joško-va banda bo skupaj z obiskovalci prepevala ljudske pesmi, na ogled bodo gasilske vaške zbirke, ogledati si bo mogoče Šaleški grad, številna presenečenja pa pripravljajo tako za otroke kot odrasle obiskovalce. Starotrški dan bodo sklenili tako, kot se za takšen dogodek tudi spodobi, z vaško veselico, na kateri bo nastopil ansambel Vihar. Že danes pa pripravljajo pravljični sprehod na Šaleški grad za otroke iz vrtca, jutri ob 18. uri pa bo v Gasilskem domu pogovor na temo Stari Šalek v sliki in besedi. Pripravili bodo tudi priložnostno razstavo gradiva o Ša-leku. Frenk Špiler bo predstavil svojo zbirko. ■ Mira Zakošek Ambienti poezije za vsakdanjo rabo Velenje, 18. avgust - Festival ljubezni do umetnosti, ki ga že vrsto let pripravlja Društvo velenjski raziskovalni studio Venera, tokrat vabi predvsem mlade in odrasle. To soboto ob 20. uri bodo skupaj z dekleti iz Zavoda MARS Maribor, ki bodo pomagala pri preurejanju Letnega kina v očarljivo razstavišče in prizorišče hkrati, ponudili z glasbo pospremljen večhodni meni poezije v sliki in besedi, začinjen s sladostrastjem. K sproščenemu spletanju večera pa so povabili še druge posameznike in posameznice od tu in tam. Tudi vas. • tf Gosenica na travniku pred domom Kulture Velenje - Na travniku pred domom Kulture bo to soboto ob 10.30 spet prijazna prireditev za ljubitelje lutk. Fuj gosenica je naslov zanimive predstave, ki bo najmlajše in mlade po srcu popeljala skozi življenje majhne gosenice, ki je nihče ne mara, ker ni ravno lepa. Ko postaja večja in debelejša, ker namreč zelo rada je, sreča človeka in žival, ki se nanjo različno odzoveta. Sporočilo predstave se navezuje na star pravljični motiv (Grdi raček, Žabji kralj ...) o tem, kako se lahko navidezno grde stvari spremenijo v nekaj povsem nasprotnega. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka MISIJA: NEMOGOČE - IZPAD Mission: Impossible - Fallout, akcijski vohunski film, 147 minut (ZDA) Režija: Christopher McQuarrie Igrajo: Rebecca Ferguson, Tom Cruise, Henry Cavill, Vanessa Kirby, Michelle Monaghan Petek, 17. 8., ob 22.45 Sobota, 18. 8., ob 21.00 Nedelja, 19. 8., ob 17.45 NE SKRBI, PEŠ NE BO PRIŠEL DALEČ Don't Worry, He Won't Get Far on Foot, komična drama, 114 minut (ZDA) Režija: Gus Van Sant Igrajo: Joaquin Phoenix, Rooney Mara, Jonah Hill, Jack Black, Carrie Brownstein, Beth Ditto, Kim Gordon Petek, 17. 8., ob 20.40 Nedelja, 19. 8., ob 20.30 RAČKA, RAČKA, GOS Duck Duck Goose, sinhronizirana animirana komična pustolovščina, 91 minut (Kitajska, ZDA) Režija: Christopher Jenkins Slovenski glasovi: Damjan Trbovc, Lija Pečnikar, Luka Mrakus Štajer, Nina Kaludjerovic Petek, 17. 8., ob 19.00 Sobota, 18. 8., ob 19.00 PLESNA TERAPIJA Finding Your Feet, romantična komedija, 111 minut (VB) Režija: Richard Loncraine Igrajo: Joanna Lumley, Timothy Spall, Imelda Staunton, Celia Imrie, David Hayman, John Sessions Petek, 17. 8., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 18. 8., ob 21.15 - mala dvor. Nedelja, 19. 8., ob 19.00 - mala dvor. SLOVENIJA, AVSTRALIJA IN JUTRI VES SVET Komična drama, 116 minut (Slovenija) Režija: Marko Naberšnik Igrajo: Jure Ivanusic, Minca Lorenci, Aljosa Ternovsek, Vlado Novak, Milada Kalezic, Mojca Simonic, Bojan Emersic, Tadej Tos, Simon Serbinek, Primoz Ekart, Julian Rhind-Tutt, Jernej Kuntner, Tjasa Zeleznik,... Ponedeljek, 20. 8., ob 21.00 - Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) ■ Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 18 18 OBVEŠČEVALEC "^AS 16. avgusta 2018 Nagradna križanka Ekodar repubukeSlovenije RADIO VELENJE DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 18. 8. do 19. 8. 2018, Matej Strahovnik, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d. o. o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 IV» M * Tt- J * v Letos smo na Sadjarstvu Turn zasadili 3 ha ekoloških sadovnjakov z atraktivnimi sortami kot so topas, sirius, opal... Z ekološkimi jabolki želimo priti na trg kot z zdravim sadežem in proizvodi iz teh jabolk do cenjenih strank. Ekološka jabolka iz izdelke iz ekoloških jabolk bomo tržili pod blagovno znamko EKODAR. Vse izdelke blagovne znamke SLODAR (integrirana pridelava - 100-odstotni jabolčni sok in sok jabolko in aronija 100-od-stotna, jabolčni čips, jabolčni čips s cimetom, jabolčne krhlje in jabolčne krhlje s cimetom) lahko kupite v vseh Kmetijskih trgovinah zadruge Šaleška dolina. S prodajo jabolk te sezone pa pričnemo v začetku meseca septembra 2018. Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »KZ Šalšeka«, najkasneje do ponedeljka 27. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. C« 080 22 44) ■ IMfí Í promet.si DarŠPromet Ay» repubukeSLOVENIJE Bar.." ZA VARNOST PROMETA .radio velenje i ^^ Zdravniški nasveti: gostja zdravniških nasvetov bo Aleksandra Klanšček, tema pa zdravi zobje Ki ČETRTEK, 16. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležni-ce; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 17. avgusta I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 18. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 19. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 20. avgusta 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 21. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 22. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. f "J Komunalno podjetje Velenje 1 t * Í 3 j M A • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna i ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA V, www.kp-velenje.si Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 19 16. avgusta 2018 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 19 mali OGLASI NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si NEPREMIČNINE DEL HIŠE s posebnim vhodom,lepim stanovanjem 35m2, 1 km od Mozirja v Ljubiji-Kolovrat za 20.500 € in garsonjero v Ljubnem ob Savinji za 28.000 €, prodam. Tel. 070 777 281 PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. BUKOVA DRVA, možen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 BUKOVA DRVA, cepljena, metrska, prodam. Gsm: 041 577 305 DOMAČE kumare za vlaganje, paradižnik, paprika, jajčevec..., prodamo. Na voljo so tudi sadike solate endivje in radiča. Zelenjava je sveže nabrana ali po naročilu. Gsm: 031 346 155 SILAŽNO KORUZO, prodam. Površina 0,5 ha. Gsm: 041 740 934 RAZNO DOMAČE VINO Kraški teran in otroško kolo, malo rabljeno, prodam. Cena ugodna. Gsm: 070 25 0 817 ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred ne-snostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 19. 8. 2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202 VOZILA TRAKTOR Zetor, letnik 1970 in FORD Fiesta, letnik 1990, prodam. Gsm: 031 593314 Obiranje jabolk v Sadjarstvu Mirosan d.o.o. Petrovče - stimulativno plačilo! Pohitite! Prijave: 03 713 67 00 info@mirosan.si tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: GAVCE, 159 m2, zgrajena l. 1985, 1.250 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 100.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob- no: VELENJE, CENTER, 87,98 m2, zgrajeno l. 1959, 3/4 nad., EI v izdelavi, 77.000 € GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI • DOBRAJC MARIJA, roj. 1938, Velenje, Šercerjeva cesta 13 • PRELOG IVAN, roj. 1933, Topolši-ca, Topolšica 88 • ŽERJAV BOGOMIR, roj. 1951, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 122A • ROTNIK MARIJANA, roj. 1944, Šoštanj, Ravne 185 • WEISSENBACH ANA, roj. 1929, Velenje, Prelska 51 A več na www.habit.si Nagrajenci nagradne križanke Športni park Jezero, objavljene v tedniku Naš čas, 2. avgusta 2018 so: Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje; Ajda Osojnik, Sončni grič 18, 3320 Velenje; Blaž Kugonič, Goriška ulica 40, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila s praktično nagrado prejeli po pošti. Rešitev križanke: ŠPORTNO POLETJE k Zgodtlo se je... od 17. 8. do 23. 8. - od 17. do 24. avgusta 1985 je v Velenju potekal prvi turistični teden, ki se je začel z veliko, prvo tovrstno prireditvijo v Velenju, Nočjo ob jezeru; - krajani Starega Velenja so 17. avgusta 1991 praznovanje svojega krajevnega praznika združili z otvoritvijo obnovljenega starega trškega jedra Velenja. - 18. avgusta 1821 se je v Velenju rodil župan in poslanec Jožef Rak. Leta 1867 je kot slovenski kandidat za slovenjgraško okrožje zmagal na volitvah v deželni zbor v Gradcu. Umrl je v Velenju 5. decembra 1884; - 18. avgusta 1905 se je Žagi na Tolminskem rodil Oskar Hudales, učitelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, ki je od leta 1928 do začetka druge sve- ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. tovne vojne živel in poučeval na šoli v Šmartnem ob Paki; - 18. avgusta 1929 so v Šoštanju oziroma v Družmirju poleg cerkve sv. Mihaela odprli in posvetili Slomškov dom, ki je kasneje skupaj s cerkvijo in celotno vasjo Družmirje zaradi izkopavanja premoga potonil pod jezersko gladino Družmirskega jezera; - 18. avgusta 1999 je po hudi bolezni umrl župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih; - 19. avgusta 1907 je bil v Lokah pri Žalcu rojen duhovnik in verski referent pri štabu 4. operativne cone Franc Šmon Jaka, ki je bil od leta 1966 župnijski upravitelj v Zavodnjah. Umrl je 6. maja 1985; - 19. avgusta 1955 je bila v Šoštanju zadnja seja Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj, ki se je odtlej imenoval Občinski ljudski odbor Šoštanj, iz njegovega sestava pa je bila izločena Zgornja Savinjska dolina; - 19. avgusta 1958 je Velenje na poti v Maribor obiskal Josip Broz - Tito s spremstvom, v katerem so bili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Ed- Cerkev sv. Mihaela in Slomškov dom v Družmirju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) vard Kardelj, predsednik ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Miha Marinko, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek - Luka ter član izvršnega sveta LRS Tone Bole; - 19. avgusta 1962 so v Velenju potekale zaključne prireditve turističnega tedna. Zjutraj so v hotelu "Paka" odprli kulinarično razstavo, popoldne je bila tradicionalna tombola, zvečer pa še zabava s plesom v restavraciji "Jezero", ki je že dolgo ni več; - 21. avgusta 1928 je bil v Dobleti-ni pri Nazarjih rojen Ivan Atel-šek, nekdanji generalni direktor Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, ki je umrl 6. decembra leta 2011; - 22. avgusta 1920 je bil v Velenju shod Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Glavni govornik je bil Anton Kristan, ki je bil po prevratu član Narodne vlade SHS v Ljubljani in nato od leta 1919 minister za gozdarstvo in rudarstvo v vladi v Beogradu; - 22. avgusta 1998 je Aeroklub Gorenje na letališču v Lajšah pri Šoštanju pripravil velik letalski miting; - od 22. do 24. avgusta 1980 je dvanajst Velenjčanov 61 ur nepretrgoma potiskalo nekdaj zelo priljubljeno Citroenovo vozilo »spaček« in na nogometnem igrišču Ob jezeru opravilo 307 km dolgo pot; a Damijan Kljajič KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 6. do 12. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 6. do 12. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 6. do 12. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 6. do 12. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO22/m3 zraka \A Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan C (V > a Košarica Pesje, Špeglova 16 03/ 891 91 40 Ta hip vam med ostalim nudimo po izjemno ugodnih cenah: drva bukev (30 in 50 cm) lesni briketi (bukev) v foliji 10 kg mreža proti toči (širina 4 m) sladkor vreča 25 kg (še vedno na zalogi!) vrtne kosilnice (iz zaloge) 136,97 € že od 2,05 € tm: 1,99 € vreča: 9,99 € 20 % popust !!! Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice. Trgovina Košarica vam želi prijetne poletne dni! Pride čas prelep, ki daje. Pa se ne zaveš takrat... Pride čas preklet, ki iztrga, vzame, kar imaš brezmejno rad. Naša mama BARBARA TAŠLER roj. Plazl 1920 - 2018 je odšla v svet naših spominov. Hvala vsem, ki ste ji v življenju poklonili lepo misel in toplo besedo. Žalujoči mož Bertl, otroci Bert, Bernarda in Milena z družinami Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 20 Šoštanj pred celovito prenovo zgodovinskega jedra Projekt, ki vključuje prometno, oblikovno in vsebinsko preureditev, je razdeljen v dve fazi Skica kako bo videti čez nekaj let. Milena Krstič - Planine Šoštanj - Občina Šoštanj se loteva temeljite in celovite prenove Trga bratov Mravljakov. Potreba po preureditvi - z umikom prometa in vzpostavitvijo javnega pro- y stora za srečevanje - je bila kot eden ključnih ukrepov prepozna v procesu nastajanja Celostne prometne strategije. »Prenovo, ki vključuje prometno, oblikovno in vsebinsko preureditev, pripravlja podjetje Biro skiro iz Ljubljane. Je zelo obsežna in bo trajala nekaj let,« pravi podžupan Obči- ne Šoštanj Viki Drev. »Projekt je razdeljen v dve fazi. V prvi bo večji poudarek namenjen prometni in oblikovni preureditvi, v drugi fazi pa privabljanju dejavnosti, ki so ključne za ponovno oživitev trga.« Prvi del predstavlja obnova spodnjega in zgornjega ustroja trga -obnovo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, meteorne kanalizacije, javne razsvetljave, telefonije, kabelske televizije ... »Kable, ki se danes prepletajo po trgu, bomo umaknili v zemljo, na površju trga pa bodo granitne kocke in rav- Za izvedbo projekta je Občina Šoštanj kandidirala za evropska sredstva. Skušala ga bo dokončati v dveh letih. Pred petnajstimi leti le lepotni popravki Trg bratov Mravljakov so v Šoštanju nazadnje obnavljali pred petnajstimi leti. Snovalci zdajšnje obnove so bili prepričani, da je tistikrat obnova šla 'globlje', kot se kaže danes, ko ugotavljajo, da je šlo bolj za lepotne popravke kot kaj drugega. Zdaj bodo potrebni bistveno večji posegi, kot so računali, s tem pa tudi stroški. S trga bodo umaknili promet, tudi mirujoči. ne površine. Projekt bo podjetje končalo še ta mesec. Drugi del pa predstavlja oživitev trga, vzpostavitev prostora za srečevanja. »Za ta namen smo oblikovali projektno skupino, tako imenovani Mestni marketing, ki bdi nad vsem tistim, kar je ključno za oživitev trga, to pa je njegova podoba in ljudje, lokali in dogajanje na njem.« Na zunanji strani, v smeri Go- Podžupan Viki Drev: »Cilj prenove je trg spremeniti v prostor druženja.« renja, bodo nekaj objektov porušili, tam pa zgradili nadomestni stanovanjski objekt. V širšo projektno skupino so vključili predstavnike stanovalcev, tiste, ki opravljajo dejavno- Parkirišča pred zaprtjem trga za promet Nadomestna parkirišča bodo uredili na prostoru zadaj za nekdanjo Tovarno usnja v smeri proti tovarni Gorenje. Dostop na trg s parkirišč bodo omogočili skozi dva preurejena prehoda, ki ju bodo uredili, preden bodo trg zaprli za promet. sti na trgu, in tudi Zavod za spomeniško varstvo Celje. »Ta predel ima za Šoštanj pomemben zgodovinski značaj,« pravi podžupan. Na začetku letošnjega leta so v sklopu projekta za preureditev trga pripravili delavnice, na katerih so zbrali mnenja, pomisleke ključnih udeleženih pri preurejanju prostora in javnosti. »Prepričan sem, da smo na osnovi tega pripravili projekt, ki bo ustrezal vsem, ki tu živijo danes in bodo živeli tudi v prihodnje.« In bistveno - trg, ki je danes parkirišče in precej živahna prometnica skozi mesto, bodo zaprli za promet in ga spremenili v peš cono, prostor za prireditve, druženje. ■ Velenje bo dobilo novo tržnico V pripravi so projekti za ureditev nove sodobne pokrite mestne tržnice, ki bo stala na zelenici ob Cankarjevi cesti -Predviden je tudi manjši oder, da bodo tukaj lahko tudi v prihodnje potekale različne prireditve Mira Zakošek Velenjska tržnica se je odlično prijela in še posebej ob sobotah dopoldne je dobesedno oblegana, tako z bogato ponudbo domačih pridelkov kot z obiskovalci. Že dolgo to ni zgolj prostor za trgovanje, ampak tudi za druženje, pripravo različnih kulturnih in družabnih dogodkov. In kot vse kaže, bo možnosti v prihodnje za vse to še veliko več. Mestna občina Velenje namreč že pripravlja vse potrebno za začetek gradnje nove sodobne po- najti drugo lokacijo. Želeli smo jo ohraniti v samem centru mesta, da bi ta tako ostal živ. To je bila že preizkušena lokacija.« Ko ste jo leta 2011 na novo postavljali, je bilo dilem o tem, ali res sodi v sam center Velenja, vseeno veliko? »Seveda so bile dileme, ali jo dati na kakšno drugo lokacijo, da bi imeli lažji dostop ponudniki, ampak smo se potem vseeno odločili, da jo ohranimo v tem delu. Je pa res, da smo imeli kar nekaj težav, saj ta zelenica, kjer Velenjska tržnica je ohranila življenje v mestu, še posebej ob sobotah je polna tako ponudnikov domačih dobrot kot obiskovalcev. krite tržnice, ki bo stala na zelenici ob Cankarjevi ulici. O tem smo se pogovarjali s svetovalko za kmetijstvo Mojco Kodrič. Odločitev, da je velenjska kmečka tržnica locirana v sam center Velenja, je bila očitno pravilna? »Ja, res je. Že v preteklosti, ko je tržnica delovala v okviru objekta Košaki, je bila v samem centru mesta, po tem, ko so ta objekt porušili, pa je bilo treba Idejni projekt nove tržnice - pogled s Cankarjeve Mojca Kodrič koordinira priprave na gradnjo novega tržnice, spremlja pa tudi celotno dogajanje na sedanji. projekt v sodelovanju strokovno potem tudi uspelo odkupiti to Arhema, z njimi smo tudi podpisali pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije.« zemljišče, potem pa smo začeli priprave.« stojijo prodajne hišice, ni bila naša. Nekaj hišic za stalne ponudnike smo tam vseeno postavili, tržnico pa sicer locirali v atrij med kavarno Lucifer in objekt Nove.« Sedanja spoznanja boste upoštevali pri njeni nadgradnji? »Seveda. Le leta 2014 smo opredelili, da bi novo sodobno tržnico umestili na zelenico ob Cankarjevi ulici. Lani nam je Projekt snujete skupaj s strokovno javnostjo, izbrali ste ga na natečaju? Kako je to potekalo? »V začetku leta smo objavili natečaj za izbor konceptnih predlogov. Pri tem smo dali poudarek vsebini in pravi idejni rešitvi, kako naj bi nova tržnica izgledala. Dobili smo sedem predlogov in na osnovi meril, ki smo jih pred tem izdelali, smo izbrali podjetje Zdaj ste v fazi izdelave projektne dokumentacije, kako daleč ste? »Trenutno je v potrjevanju idejni projekt, na osnovi katerega se bodo projektanti lotili pridobivanja mnenj, potem pa gremo v izdelavo gradbene dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja.« Omenili sva, da pripravljate ta »Delovanje tržnice ves čas spremljamo in stremimo k temu, da so zadovoljni tako ponudniki - lokalni pridelovalci - kot tudi kupci. Ugotovili smo, da bo pokrita tržnica dobra rešitev, ker se bo s tem kakovost prodaje bistveno povečala tako za prodajalce kot kupce. Na tem prostoru bo tudi manjši prireditveni oder, saj računamo, da bodo tukaj tudi v prihodnje potekale različne y javnostjo; pa vključujete tudi laično, tako kot pri vsem prostorskem načrtovanju? Projekt udejanjajo skupaj s strokovno javnostjo, izbrali so ga na razpisu, pri vsebinski zasnovi pa prisluhnili tako ponudnikom kot obiskovalcem. priložnostne prireditve. Med tednom pa bo tukaj možno izvajati tudi druge aktivnosti.« Če sva še bolj konkretni, tržnico umikate iz atrija in jo postavljate na zelenico med blokoma Cankarjeva 1 in 2 in parkirišče? »Tako je, po novem bo cela tržnica na novi lokaciji. Računamo, da bo dokumentacija vključno z gradbenim dovoljenjem pripravljena do konca leta, in če bodo proračunska sredstva prihodnje leto to dopuščala (investicijska vrednost bo znana, ko bomo dobili projektantske predračune), se bomo lotili gradnje.« ■