SSdini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah.
rsak H*11 Izrztofi nedelj in praznikov.
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki*
The only Slovenje č*$hr
in the United Stateib Issued every day Sundays and Holiday
■HUSTON PISARNE: 4087 OORTLANDT.	■atored as »eeond-Olaas Matter, September 21, 190S, afc tke Post Office at New York N. T., under the Act of Congress of March S, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 162. — ŠTEV. 152.	NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE SO, 1909. — SREDA, 30. ROŽNIKA, 1909.	VOLUME XVXL — LETNIK XV1L
Važno za naseljence. Na Ellis Islandu.
▼ nadalje se v washing-tonu ne bodo mnogo ozirali na pritožbe naseljencev.
Tmdl inače dobrodošli naseljenci se morajo vrniti, ako ne najdejo sorodnikov.
nova odredba.
Na naselniškem .»toku Ellis L-lan-dn se proti naseljencem v novejšem časa skrajno strogo postopa, kajti le aa ta način je mogoče komisarju Williamsu preprečiti mnogo gorja, kojemu bo naseljenci podvrženi potem, ko se izkrcajo, ako nimajo tukaj svojih sorodnikov in ako ne pri-neso seboj dovolj denarja, da so saj za prvo dobo svojega bivanja v A-meriki preskrbljeni.
Tekom zadnjih dni je moralo več takih naseljencev ostati na otoku, kajti izpustiti jih ni bilo mogoče, ker bi bili potem javni (ne misijonarski) dobrodelnosti nadležni. Ne-kteri so se vsled tega pritožili v Washington, toda tudi naselniske oblasti v Washingtonu so postopale toliko modro, da so te pritožbe jed-nostavno odbile in tako so morali vsi ti naseljenci nastopiti neprostovoljno pot v njihovo domovino.
Te dni so imeli v Washingtonu o-praviti s desetimi takimi pritožbami, toda ker so uverjeni, da se na na<selniškem otoku povoljno reši vsak posamezni slučaj, so te pritožbe zavrnili.
Kakor smo že včeraj sporočili, se v nadalje ne sme nijeden naseljenec izkrcati, kteri nima poleg železniškega listka še $25 denarja. Ako nima toliko denarja mora ostati na otoku in tam mu pu3te sedem dni čakati, da mu tako zamorejo znanci ali sorodniki potrebni denar poslati. Ako pa tekom sedem dni ne dobi potrebne svote denarja, ga jednostavno po-41 je jo zopet domov.
Rojakom ponovno svetujemo, naj naznanijo svojim sorodnikom in zanoem v domovini, kteri se nameravajo v kratkem izseliti v Ameriko, naj se preskrbe s predpisano svoto dena.rj% k tereni morajo na naselniškem otoku pokazati, kajti brez te svote je izkrcanje nemogoče.
Razne novosti
iz inozemstva.
eazstrelba bombe v gledišču v barceloni* ranjen ni bil nihče.
Head nimajo sreče s Zeppelinovimi zrakoplovi; zopet smola.
angleške sufragetke.
Barcelona, Španska, 30 junija. V dveh tukajšnjih glediščih sta se v mi-aoli noti pripetili razstrtlbi bomb. K as*ft v jed nem gledišču ni bilo nikogar, dočim je bilo drugo, ko se je pripetila rkzstrelba, dobro obiskano. Med gledalci je nastala velika panika. P/i tem je bil nek možki nevarno ranjen-
Bibermeh, Nemčija, 30. junija. Nema« Zeppelin je včeraj denial potovati S svojim zrakoplovom Zeppelin I. v Meta, da bi tako dokazal, da se saioore s njim v resnici potovati v poljubni smeri. Vsi dosedanji po-idnm so m mu izjalovili in to ae je pripetilo tudi včeraj, kajti nekteri drli njegovega stroja ao ae pričali topit* Stroje bodo sedaj popravili in fte enkrat poskusili potovanje od kterega pa ni mnogo
Štrajk v Pittsburp srečno končan.
MESTNI MAYOR JE DRUŽBI ZAPRETIL, DA JEJ BODE MESTO ODVZELO VSE PRAVICE.
Vsled tega se je morala vdati in štrajkarji .so dosegli veliko zmago.
VSE ZAHTEVE PRODRLE.
Pittsburg, Pa., 29. junija. Strajk vslužbencev tuk. uličnih železnic, ktere so vse v kontroli jedne same družbe, je bil včeraj zvečer poravnan in sicer vsled prizadevanja mestnega mayorja William A. Mageeja. Vsi štrajkarji so danes zjutraj ob 5. uri pričeli zopet z delom, tako, da je štrajk trajal le 48 ur. Sporazum med delavci in družbo je tak, da po-menja popolno zmago štrajkarjev. kajti družba je privolila v vse njihove zahteve razun one, vsled ktere bi jim bilo dovoljeno vživati tudi o-pojne pijače, dokler so oblečeni v družbene uniforme.
Vslužbenci so namreč zavzemali stališče, da se jim mora dovoliti, da vrnejo po dovršeni službi piti pivo, ako si ga požele, kajti družba je jed-nega motormana odslovila, ker je pil čašico pive. Proti temu je unija protestovala in o tem vprašanju bode sedaj razsodilo posebno nepristransko razsodišče.
Do zmage štrajkarjev jo pripomogel v prvi vrsti mestni mayor, kteri je družbi zapretil, da bode mesto prevzelo vse železnice v mestu v svojo upravo, ako v najkrajšem času ne pride do sporazuma s štrajkarji. Mayor je zahteval, da se mora štrajk do srede opoludne poravnati, tako, da bode promet zopet popolen, ker inače bi takoj opoludne mesto prevzelo v svojo upravo vso lastnino že-leznične družbe in bi skrbelo za promet. Denar, kterega bi potem mesto dobilo od »»mikov, bi šel v mestno blagajno, kai bi trajalo toliko časa, dokler bi se družba s svojimi ljudmi ne pogodila. Mayor trdi, da je po zakonu opravičen tako nastopati. Posledica temu je bila, da je družba poslala v mestno hišo svoje zastopnike, kar so štrajkarji naravno tudi storili in tako je prišlo do končne poravnave.
Tekom včerajšnjega dneva je prišlo v raznih krajih mesta do večjih in manjših nemirov. Iz stališča vozov na Rankin u, so štrajkarji pregnali 14 dozdevnih skabov, ktere «o napadli s kolmi in revolverji, tako, da so morali na vse prebege bežati, dočim je za njimi teklo najmanj 500 ljudi. — Tudi pri .stališču na Heron Hill se je zbrala velikanska množica ljudi. V to stajališče je prišlo nekoliko malih dečkov, kteri so se zabavali s tem, da so neprestano zvonili z zvonovi na vozovih. Kmalo potem se je razširila po mestu vest, da bode družba skušala pričeti s prometom s pomočjo skabov. V par trenot-kih se je nabralo več tisoč ljudi, kte-rih večina je bila oborožena z revolverji.
žensk se je namenila k ministerske-mu predsedniku Asquithu, kteri je pa ženskam naznanil, da deputaeije ce more sprejeti. Ker so se kasnejše pripetili izgredi, je bilo nad 1000 žensk aretoyanih.
London, 29. junija. Iz Soluna se javlja tukajšnji Daily Mriit, da je postalo krščansko vprašanje skrsjno resno, tako, da je končno pričakovati celo vojne med Turčijo in Grško. Vsled tega je sedaj pričela Tnrčija skrajno hiteti s svojimi vojaškimi pripravami ob grških mejah. Poveljnik tretjega turškega vojaške« i zbora je odredil takojšnjo mobilizacijo vse rezerve. Tekom zadnjih dni je prišlo v Solun veliko število vojaških transportov zajed no z mnogimi bataljoni pešcev, topništva iu drugega vojaštva. Vlaki neprestano izvažajo streljivo in druge vojne potrebščine na grško mejo. V soboto je dospela v Solun tudi neka topni-čarka, ktera je pričela v solunski In-
Washingtonske novosti. Poslovanje kongresa.
V SENATU SO SE KONČNO PRIČELI BAVITI S SPREMEMBO ZVEZINE USTAVE.
Tozadevna resolucija bode najbrže sprejeta; najemninski davek.
REPUBLIKANSKE NADE.
Washington, 29. junija. Senat je končno dobil v razmotrivanje in posvetovanje predsednikov predlog, kterega je izdelal generalni pravnik Wickersham, in kteri določa, da se zvezina ustava spremeni, tako, da bode mogoče uvesti dohodninski davek. Finančni odsek je s tozadevnim predlogom zadovoljen in je vsled tega sprejel naslednjo resolucijo:
"Po senatu in zastopniški zbornici Zjed. držav,- (po odobritvi dveh tretjin članov obeh zbornic) se sklene, da se pripiše naslednja točka kot pristavek zvezini ustavi, nakar naj velja kot pristavek te ustave, ako ga potrdijo tri četrtine postavodaj posameznih držav:
Čl. 16. Kongres naj ima pravico določiti davek na dohodke, kteri davek naj potem pobira ne glede na to iz kakih virov prihajajo in ne da bi se ta davek porazdelil razločno na posamezne države oziroma po podatkih ljudskega štetja."
Resolucija, klero je imenovani odsek sprejel, bode brezdvomno sprejeta po kongresu, kajti republikanci, kakor tudi demokratje se bodo skoraj jednoglasno izjavili za spremeni-tev ustave. S tem pa še nikakor ni rečeno, da se bode potem ta točka tudi v resnici pripisala zvezini ustavi.
Kakor znano je predsednik Taft poslal kongresu predlog za spreme-nitev ustave zajedno s predlogom glede dividendnega korporacijskega davka, da se tako odstrani Baileyev predlog o dohodninskem davku, kteri naj bi se pripisal jednostavno tarifnemu zakonu. To ee bode predsedniku najbrže tudi posrečilo. V kapi-tolu se je včeraj odkrito zatrjevalo, da so republikanci s senatorjem Aldriehem na čelu za trdno sklenili skrbeti za to, da bode resolucija kmalo sprejeta, kajti oni upajo, da se pri drzavnil postavodajah za predsednikov predlog itak ne bodo dosegle potreibne večine. Oni mislijo, da ee jim bode na ta način posrečilo ustvariti dovolj jako opozicijo proti vsem načrtom glede dohodninskega davka. Poleg tega računajo tudi na konservativno mišljenje večine ameriškega prebivalstva, ktero ne dopusti rado, da bi se ustava spreminjala.
Inače so se v senatu včeraj posvetovali zopet o carini. Tekom po pol u-dneva so se posvetovali o predlagani carini za nektere železne in jeklene izdelke, ktera naj bi se pomanjšala. Toda pomanjšanje carine se je z 40 proti 31 glasovom takoj zavrglo in trust za jeklo je zopet dosegel lepo zmago.
VANDERBILT ARETOVAN.
Policijski sodnik Finn je bil jako uljaden.
Cornelius Vanderbilt je bil v ponedeljek radi prehitre vožuje aretovan. Nervyorš ki policijski Sodnik Finn, pred ktertga je bil pripeljan večkratni milijonar Vanderbilt, mu je dovolil, da i se odpelje naprej, če d& častto besedo, da bode še isti dan položil varščino $100. Vanderbilt je izpovedal, da ae ne zaveda, da bi prehitro vozil, vendar neče oporekati izpovedbi polieaja. Opetovano se je zahvalil sodniku, ko ga je izpustil in svečano obljubil, da bode takoj položil varščino in prišel k obravnavi.
Pogodbenik E. M. Heimerdinger, št. 541 sap. 124. nI. v New Yorku, je dr vil v ponedeljek z grozovito hitri-co od 6. Ave. po 39. nliei na 1. Ave. Storil pa je to nekaznovan, ker je izvrševal s tem delo človekoljubnosti. Peljal je namreč nekega kočijaša, ki ae je na 0. Ave. težko poškodoval, v Bellevue bolnieo. Drveči avtomobil ir. za njim policaji na konjih in kolesih je vzbujal med drvečo vošnjo veMke
Italijanka maščevala umorjenega soproga.
PRED ENIM LETOM JE BIL MOŽ MRS. LA BARTE ZAKLAN IN ONA IMENUJE BER-ZAISIA MORILCA.
Smrtno ranjeni ni hotel podati policiji nikakih podatkov.
KRVNA OSVETA.
Prav na sicilijanski način je ustrelila Louisa La Barte v ponedeljek na eesti nekega moža, ki je baje pred letom dni umoril njenega moža.
Obrnila se je že večkrat na policijo z zahtevo, da pokliče 191etnega Dominica Verzaisi iz št. 71 Sullivan St v New Yorku na odgovor A dokazi, ktere je doprinesla, policiji niso zadostovali.
Mlada vdova pa je bila popolnoma prepričana, da njeni dokazi zadostujejo in sklenila je, da sama o-pravi maščevanje. V ponedeljek zjutraj je zapustila 251etna vdova svoje stanovanje št. 113 zap. Houston ul v New Yorku in Čakala na koncu Spring in Sullivan St. Pod predpasnikom je imela pripravljen revolver.
Kakor hitro je videla Verzaisija, ki je šel vsako jutro po tem potu na delo, je začela streljati. Od pet kro-gelj zadet, se je zgrudil mladi mož smrtno ranjen na tla in je popoldan umrl v St. Vincent's bolnici.
Napad se je dogodil ob 7. uri zjutraj. Ob tem času je na ulici, kjer se je vršilo streljanje, vedno veliko delavk, ki delajo v bližnjih tovarnah in delavnicah umetne cvetlice. Med njimi je nastala veKka panika, ko so začule strele. Vse so skušale se skriti v hodnikih hiš.
Ko je Italijanka, ki je dokaj lepe zunanjosti, oddala pet strelov, jo je zagrabil Morris Becker za roko. Istočasno se je preril tudi detektiv Tra-bucei iz glavnega policijskega stana skozi množico in aretoval napadalko. Sklonil se je nad napadenega in skušal zadobiti od njega formelno zagotovilo, da je La Barte streljala na njega. Toda umirajoči tudi na smrtno uro ni hotel storiti policiji ni-kake usluge. Gledal je nekaj časa r.apadalko, potem se ugriznil v prst. da je krvavel in ostal tih
V St. Vincent's bolnici, kamor so prepeljali smrtno ranjenega, so ugotovili zdravniki, da ni nobena od pe tih krogelj, ktere je izstrelila La Barte, zgrešila svoj cilj. Ena krog lja ga je pogodila v trebuh, druga na stran, tretja v hrbet, četrta v roko in peta mu je prerila obraz. — Zdravniki so se čudili, da je živel Verzaisi še pet ur.
Kakor bitro so pripeljali Mrs. La Barte na policijsko postajo na ulici McDougall, je pripovedovala, da je bil njen mož najden junija meseca lanskega leta na Varick in Downing St. mrtev z bodalom v srcu. Policija sc je bavila jeden mesec & slučajem, a brezuspešno. Od tega časa se ni nič zgodilo, da bi se morilca, kterega opisuje Mrs. La Barte kot člana La Mano Nere, dobilo.
Nadalje pripoveduje, da je zgubila jtden za drugim šest otrok in ko ji je umrl aprila meseca zadnji, je zado-bila prepričanje, da jo nesreča preganja, ker je morilec njenega moža šc vedno nekaznovan. Iz tega vzroka se je na vse načine trudila, da bi dobila krivca.
Nekoč je dobila pismo z vsebino, da je Dominico Verzaisi morilec njenega moža. Razna razkritja so jo vedno utrjevala v prepričanju, da ima 'mladi krojač, kterega pozna ona in njen usmrteni mož še iz Kalabrije, krvno osveto na vesti. Naznanila ga je policiji, ki pa ni ničesar ukrenila.
Nasledek tega je bilo maščevanje, kterega je La Barte v ponedeljek zjutraj sama azvršila. Takoj po storjenem činn je zaklicala: "Zaslužil si smrt; upam, da umre!" Potem, ko sc ji v sodniji povedali, da je umrla njena žrtev v bolnici, ae je blazno smejala in kričala: "To je dobro, storila sem svojo dolžnost."
Policijski sodnik je Prepustil ženo koronerju brez pripustitve varščine.
SLOVENCI IN ROČAJTE SE DA
m
SLOVENKE. A "GLAS Ni
NA-NABO-Dt NAJCENEJ-
Morilec Elsie Sigel v kratkem aretovan?
LEON LINO JE BIL BAJE TEKOM ZADNJIH 48 UR V HACKENSACK IN PAISSAC.
O kolu sto detektivov za njim. Aretacija morilca se v najkrajšem času pričakuje.
SVARILO KITAJCEM.
Ce se najnovejša, od policije najdena sled ne bode zopet izkazala kot neprava, bode Leon Ling, morilec mlade Elsie Sigel, v kratkem v rokah pravice. Baje je bil zadnjih 48 ur v Haekensack in Paissac, kjer ga je videlo več lj'idij. O polnoči je zastavilo pod poveljstvom inšpektorja MeCafferty okolu sto tajnih policajev New Jersey, N. J., tako, da zasledovani ne more ubežati, če že ni.
Novo sled, najvažnejšo do sedaj, je naznanil policiji neki Kitajec, ki bi si rad zaslužil $2000 nagrade, ki je razpisana za morilca. V ponedeljek popoldne se je . opet prikazal stari kitajski tolmač Quan Wick Nam, ki je izginil na čuden način za več dni, v glavr-em policijskem stanu na Mulbery St. v New Yorku. Kimalu poteu se je vršila neka konferenca, ktere .so se udeležili komisar Bingham, pom. komisar Woods, inšpektor MeCafferty in kapitan Carey. Po konferenci se je odpeljalo približno sto detektivov pod osobninc vodstvom MeCafferty-ja v New Jersey.
Na skoraj vseh kitajskih pralnicah mesta so nabiti veliki lepaki, ki slovijo v slovenski prestavi: "Držite se svojih domačinov in ne spu-
in deklicami. V vsaki pralnici mora biti neki mož za to postavljen, da reši trgovske opravke z belimi ženami. Kršenje tega povelja je nevarno."
Kakor izjavlja policija, izhajajo ti lepaki od kitajskih družb, ki kontrolirajo kitajske pralnice, ker so te veliko tipe le od zadnjega umora Elsie Sigel. Od dne do dne se kitajske pralnice bolj bojkotirajo.
Čudovito prekanjeno je znal skriti morilee svojo sled. Gotovo je, da je na dan po storjenem zločinu poslal iz Washingtona brzojavko starišem svoje žrtve. Ravno tako je z gotovostjo ugotovoljeno, da je poslal kovček, v kterem je bilo mrtvo truplo umorjene deklice, pri belem dnevu v Newark in da se je potem odpeljal v Washington, kjer je oddal brzojavko. Dvanajst ur pozneje se je vrnil v Newark in prepeljal kovček s svojo žrtvijo zopet na svoje stanovanje, ker se je njegov rojak, Li Sing branil, hraniti kovček. Kam se je obrnil po svojem drugem pobegu iz New Yorka. se ne da ugotoviti, ker se sled mnogokrat križa.
Med stotinami obiskovalcev, ki &o se včeraj drenjali v 'Electric Park' v Newark ir, so se nahajali tudi trije Kitajci. Nekdo je razglasil vestr da je jeden izmed njih Leon Ling, morilec Elsie Sigel. V tem trenutku se je vrgla množica na Kitajce, kterim se ne bi dobro godilo, če ne bi ube-žali. Jeden izmed njih je na begu streljal z revolverjem, njegova dva tovariša pa sta bila ujeta in prepeljana na revirsko postajo. Tam pa se je hitro izkazalo, da sta nedolžna in policija ju je izpustila.
Posledice vročine. Razstrelba diamanta.
V	MLSSOURUU IMAJO TAKO
VROČINO, DA SO PRIČELI DIAMANTI POKATI.
V	New Jerseyu so prodajalci ledn
zblaznili in dajejo prevelike komade ledn.
KUHANJE NA TLAKU.
Letos imamo v državah tako neznosno vročino, kakoršnje že dolgo ni bilo in tako se vsled vročine tu pa tam pripeti kaj izvanrednega, kakor je razvidno iz sledečih poročil:
Broad Plrins. Mo., 29. junija. Znani igralec Booth McDavenport, kteri nastopa v igri Hamlet, je stal včeraj opoludne pred nekim hotelom, v kterem stanuje. Na svoji srajci je imel na prsih gumb, okrašen z velikim diamantom. Na diamant je pa solnce tako intenzivno pripekalo, da se je končno z nepopisno močjo raz-le-tel in nevarno ranil igralčevo brado. Pri tem je igralčevo umetno zobovje odletelo skozi okno v nek re-stavrant na Main St., tako, da so posamezni zobovi padli na mizo bla-gajniearke, ktera je postala vsled tega histerična. V ostalem so pa noti dokaj hladne v tuk. mestu.
St. Albans, N. J., 29. junija. Danes je vročina dosegla v našem mestu svoj rekord, kajti toplomer je kazal 107 stopinj nad ničlo in sicer v senci. Izredna vročina je pa tudi izredno vpljivala na možgane prodajalca ledu Tom O'Donellyja, ki je v deliriju pripeljal v boardinghouse Mrs. Shmickersove 100 funtov ledu, ne da bi hotel za led vzeti več, kakor pet centov. Ko je potem imenovana Mi's, telefonično sporočila o tem njegovemu delodajalcu, je slednji 0Donellyja odslovil in dejal: "Popolni idiot je zblaznil."
Augusta, Ky., 29. junija. Polkovnik Eph Oglethorpe je v restavrantu Palmeto naročil čašico 'gin riekeya', nakar se je vsedel na verando in pričakoval. da mu postrežejo z naročeno pijačo. Ko pride končno natakar in postavi preden j čašico, se polkovnik nepopisno vjezi in povpraša natakarja, kako te postopi južnemu gentlemenu prinesti čašo vrele vode. V mestu je namreč vladala taka vročina, da je \oda v eajši pričela vreli, dasiravno je stala le par sekund na razbeljeni mizi.
IPainted Corners, 111., 29. junija. Niti najstarejši prebivalci tukajšnjega mesta se ne spom;njajo take vročine, kakoršnja je sedanja. Vendar je pa tudi sedanja vročina blagodejna, saj tako zatrjuje Dick Thomson, ki je lastnik gostilne v Wayfarer's Inn. Kadar pride k njemu kak gost in naroči pečeno kokoš, gre Dick jednostavno v hlev, kjer zadavi kokoš, jo pusti nekoliko časa ■na solncu in potem popolnoma pečeno servira svojim gostom.
Argenta, Ank., 29. junija. Tukaj vlada neznosna vročina. Oscar Slim je v tninoli noči spal na rešilni lestvi» toda vsled vročine je umrl in njegovo truplo se je posušilo in je postalo tako, kakor da je izdelano iz lonče-vine. Ko je potem padel .na zemljo, se je razbil v drobne komade in v prah.
Vabilo najaročbo.
S 1. julijem mine prva polovica sedemnajstega letnika "Glas Naroda". Tem povodom naj se vsem ee-njenim naročnikom zahvalimo za njihovo vsestransko zanimanje aa naš list, kajti še nikdar popreje se ni tako hitro razširjal, kakor baš v tej polovici leta, ko je odkril marsi-kako rano naše splošnosti in slednjo dovedel do tega, da odstrani nepotrebne izrastke na polju našega javnega življenja.
Ker smo v tej polovici leta dosegli lepo število 7000 naročnikov, tako, da je krog raših naročnikov večji, nego kteregakoli slovenskega lista v Ameriki in Evropi, nam bode v nadalje tudi mogoče čitateljem nuditi še več zanimivega čtiva, kakor dose-daj. Vsled tega smo si nabavili nov moderni stroj (Duplex Press) in tako nam bode omogočeno izdajati dnevnik "GLAS NARODA" po dvakrat na teden na šestih straneh, kar bode pred vcem naročnikom v prid, dočim smo mi zopet uverjeni, da se bode vsled tega krog čitateljev zopet izdatno razširil.
"GLAS NARODA" bode tudi v naprej stal na tvojem neodvisnem stališču svest si gesla: Vsakemu svoje. Le na ta n?čin je namreč mogoče pohvaliti ) .. kar je v resni«, hvale vredno in grajati vse, kar zasluži grajo.
One naročnika, kteri so z naročnino nekoliko zaostali, pa pozivljemo, naj ostanek v kratkem poravnajo, ker jim moramo inaČe glasom poštnih predpisov dopošiljanje lista ustaviti, kar da naravno obilo dela. Vsakdo naj tudi skrbi za to. da pridobi novih naročnikov.
V prepričanju, da se bode to v kratkem zgodilo, bilježi Upravništvo GLAS NARODA 82 Cortland t St., New York City.
Iz Avstro-Ogrske. Mernarični proračun.
AVSTRO - OGRSKI MORNARIČNI PRORAČUN ZAHTEVA 270 MILIJONOV KRON.
Bivši ogrski finančni minister Lukacs ustanovi novi kabinet na Ogrskem.
NJEGOŠI PREDLOGI.
Prenehali s delom.
Veliko tovarno, ki je last Morris County Machine & Iron Co. v Dover-ju, N. J., so skoraj popolnoma zaprli in v par dnevih se z delom popolnoma preneha. Družba nima finančnih neprilik, ker ima obilo prometnega kapitala in potel tega tudi prebitka. Med paniko v letu 1907 je trgovina nekoliko nazadovala, tako. da je končno imelo podjetje dokaj veliko zgubo, toda do februarja se je v vseh oddelkih delalo Potem je družba sklenila, da mora ali izdatke pomanjšati, ali pa prenehati s delom. Uradniki in poslovodje niso mislili na to, da bi sebi znižali svoje velike plaže, temveč njihova prva skrb je bila, znižati plačo delavcem, toda livarji s tem niso bili zadovoljni in tako so morali livarno zapreti V drugih oddelkih so se delavci zadovoljili z znižanjem plače. Dasiravno sc poetafi časi sedaj boljši, se tovarno vse jed no zaprli.
Denarje v staro domovino
pošiljamo: • » »M............ * krm.
pi	•••••••*•»•• jlslv kttPf
sa 4LX* ............ kron
m lvl>7S ............ itŠto kiea.
m 201.09 ............ 1000 krat
«• 1030,90 ...... .....S000 kron.
Pottarina je viteta pri teta uvocah >om» ae aaVazane svote popolno«* rp-lačajo brez vinarja tfdbitka
Naše denarne poiiljatve izplačuje *. kr. poštni hranilni urad v 11. do % -dneh.
Denarje aim podati je ntjprffič isje do $96100 v goto. tci v pripore-te£*n aH registriranem pismu, večj-meako po Dttnstie Postal Moae. >rd«r ali pa New ¥«rk Bask Draft
F&AKK AAUtt OO, t flmfMft tt. New To t *. T Ava., M.
- ■■ ■ lipfefelife
Dunaj, 30. junija. Avstrijska vlada je sedaj pozitivno sklenila povišati proračun za vojno mornarico in tako bode v jeseni za vojno mornarico zahtevala velikansko svoto v znesku 270 milijonov kron. Ta svota se porazdeli tako, da se bode rabila pet let. Avstrija bode zgradila štiri o-tlopnice modela Dreadnought in par križark ter podvodnih čolnov.
Dunaj, 29. junija. Cesar Fran Jo-S*P je ponovno sprejel v avdijenco bivšega ogrskega finančnega ministra Ladislava Lukača, s kterim se je skrbno posvetoval o sedanjem položaju na Ogrskem, nakar mu je naročil, naj ustanovi nov kabinet in sicer tako, da bodo člani novega kabineta izključno pristaši ogrske stranke neodvisnosti.
Testi madjarski& listov, da bode dosedanji trgovinski minister Ko$nt zajedno z ministrom notranjih del Andr&ssyjem dal slovo javnemu življenju, so toraj resnične.
Budimpešta, 30? junija. Izvrševalci odbor stranke neodvisnosti je odklonil predloge Lukacsa glede ustanovitve novega kabineta. Tekom današnjega dne se vrši nova konferenca imenovane stranke, pri kteri Be bode sklenilo, kako se je stranki v nadalje zadržati.
o
Ouden samaaor.
Na čuden način si je vzel včeraj Cverett Gets he klerk v penarijakem uradu v Washingtonu življenje. Pritrdil si je namreč velik kasnen na vrat, tor skočil is starega Long mesto v

/
"GLAS NARODA"
(Slovwilc Dally.;
Owned and published by the Slovenle Publishing Go.
(-a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place ot Business of the corporation and sddmma of above officers : 82 Cortlandt Street,^Borough of Manhattan, New York
£s celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
" pol leU.........1.80
M Wo za mesto New York . . . 4.00 * pol leta za meeto New York . . 2.00 m Evropo za vse leto . . . . 4.50
•• " " pol leta.....2.60
•• " " četrt leta ....	1.75
•ULA8 NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemii nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
Choice of the People") taaned every dag, ^except Sundays and
Subscription yearly $3.00.
Adv*rtlM*m*nt« on «gi u»iu»nt.
Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov oroaimo, da se nam tndi pr^J6nje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-
"QLA8 NARODA"
t Cortland t St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
DOPISI.
Vzgoja.
Ker smo Slovenci, zlasti pa naši bratje v stari domovini, tako nesrečen narod, da moramo živeti pod nemškutarsko avstrij?kj vlado, kte-ra Slovencem nima ničesar dati, do-čim od njih rada vzame davke in ce-stokrat tudi nedolžno kri. je naš obstanek in napredek pre i vsem odvisen od vzgoje, za ktero moramo pa naravno tudi sami skrbeti.
Od avstrijske vlade v tem ozira ni kaj pričakovati in tako so rodoljubi v starej domovini ustanovili družbo sv. Cirila in Metoda, ktere namen je ustanovljati po vseh slovtenskih deželah slovenske šole. To je namreč jedini način, po kterem je mogoče re-šiti naš*« deco iz avstrijskih, oziroma nemških šak, tako, da ostanb za vedno slovenska, da se svojemu narodu ne izveri, da se krog izrcdov ne poveča in da je tudi v kasnejši!} generacijah skrbljeno za obstanek in na=-' predek našega malega naioda. V sled tega nam tudi ni potreba še posebej povdarjati, da večje dobrodelnosti med našim narodom ne poznamo, kakor je prispevanje denarnih doneskov za imenovano prekoristno družbo.
Da se naši ameriški rojaki v tem oziru popolnoma zavedajo, nam dokazuje pred vsem dejstvo, da se vedno in ob vsaki priliki spominjajo imen jvane družbe z malimi prispevki, kteri se končno kljub njihovej malenkosti vendarle spremene v veliko svoto.
Da pa bode ta požrtvovalnost za svoj narod še večja, poživljamo danes, oziroma ob pričetku počitnic vse društvene tajnike, naj pri sejah svojih društev ne pozabijo omeniti tudi te prekoristne družbe, kajti umerjeni smo, da se bode na ta način še več koristnega storilo in nabralo še veš
.prispevkov za plemenit namen. # * •
Vprašanje vzgoje otrok je večje važnosti, kakor vsako drugo vprašanje na svetu. To vprašanje zamore-mo primerjati velikanskemu oceanu. Največji učenjaki, kar jii» poznamo na svetu, so posvetili vse svoje sile v to, da bi izposlovali deci večjo is boljšo vzgojo. Od vzgoje otrok je bodočnost vsakega naroda odvisna. To so uvideli že starodavni narodi in na podlagi tega je že rimski pisatelj Plato spisal svoje slavno delo "Republika". Tudi kasneje so nastala krasna dela na tem polju, od kterih naj omenjamo Spencerjevo "Education" in Rousseauovo delo "Emile". Slednje delo nadkriljuje vsa prejšnja ic vsled tega naj bi vsak oec in vsaka mati čitala to knjigo.
* * •
Napredek človeštva je vedno odvisen od razvoja človeških možganov potom vzgoje. Toda vzgoja otrok se žalibog le redkokedaj ravna po njihovih možganih, temveč večini slučajev po bogastvu ipjihovrii starišev. O;,i, ki ima dovolj denarja — to velja pred vsem o stari domovini — svoji deci lahko omisli slovensko vzgojo, d očim so vsi drugi, zlasti pa obmejni Slovenci prisiljeni izročiti svoje otroke na- milost in nemilost vladinim odtujevalnicam.
Vsled tega je vsa bodočnost našega naroda odvisna od slovenske vzgoji o Wok. In za to vzgojo MORA po svoje skrbeti s NAŠO FREKO-DRUŽBO SV. OXXILA XH
Indianapolis, Ind.
Cenjeni gospod urednik:—
Is slovenske naselbine, kakoršnja je tukaj, se z ozirom na sedanje čase jako malo sliši. Zatoraj upam, da mi dovolite prostora za par vrstie v predalih Vašega cen j. lista "Glas Naroda".
Najprvo naj omenim, da so se delavske razmere nekoliko na bolje obrnile; s tem pa ne rečem, da smo s krizo pri kraju, kajti kljub temu, da se delo lažje dobi, je pa plača na ravnost sramotno nizka.
V društvenem oziru moram priznati, da se jedno kakor drugo lepše razcvita. Tudi naj omenim, da so naši rojaki, stanujoči bolj v mesta, zopet ustanovili novo podporno društvo z imenom "Studenček", kojejra so priklopili k S. N. P. J. Tako imamo že tukaj pet slovenskih podpornih društev. V tem oziru smo toraj dobro preskrbljeni.
Kaj pa s pevskim in dxamati&nitn društvom t Že večkrat se je sprožila ta misel med nami, da bi ustanovili tbko izobraževalno in zabavno društvo, toda do danes nismo še niš res nega ukrenili. Kaj, ko bi enkrat že skoraj pričeli t Saj imamo dovolj sposobnih moči za vsak nastop! Zadnji čas je vedno čitati, kako se v tem oziru lepo gibljejo in napredujejo po drugih slov. naselbinah, zakaj bi toraj mi zaostajali! Pokažimo, da mi nismo zadnji, ako le hočemo, s tem pa naredimo lep korak do izobrazbe in napredka.
Medtem, ko nek dopisnik iz Utah pripoveduje komaj o pomladi, moram pa jaz poročati, da imamo tukaj pra\ vroče poletne dneve. Vsled vročine bi nam včasih kar duša ušla, če bi jo 7. ječmenovcem ne hladili. Edino to je dobro tukaj, da smo še vedno "mokri", medtem ko vlada vse naokrog temperenčna suša.
Rad bi Vam, g. urednik, še kaj vec pojasnil glede tukajšnjih! razmer, toda bojim se — koša. Naj še končno povem, da smo tukaj vsi kakor en mož proti "KRIZI", ki ima priti iz Avstrije, oziroma iz Ljubljane.
Vsem napredujočim Slovencem to-in onstran oceana iskren pozdrav.
Anton Renar.
Ely, Minnr
Spoštovani gospod urednik:—
Zabavni večer so priredili naši tukajšnji trije gostilničarji, in sicer J. Smuk, J. Skala in M. Skala na kresni večer 23. junija. Omenjeni prijatelji so povabili %voje sosede. Za prigrizek smo imeli okusno s vinsko pečenko, kojo smo s svežim pivom zalivali. Pod milim nebom na prostem kurili smo kresni ogenj, da je svetilo nc okrog med šibko grmovje. Bili smo splošno zadovoljni.
Pozdrav bralcem "Glasa Naroda".
Ivan Težak.
Rock Springs, Wyo.
Dragi gospod urednik:—
Blagovolite priobčiti teb par vrstic i7. naše naselbine.
Vsem lojakom v Rock Springs in okolici se naznanja, da so vrši na praznik ameriške neodvisnosti v nedeljo dne 4. julija velika veselica društva sv. Alojzija št. 18 J. S. K. J. v Ivan Mrakovi dvorani. S tem so \Ijudno vabljeni vsi Slovenci iz Rock Springs, Superior in Sweetwater.
Veselica se prične že ob dveh po-poludne, tako, da bo itnt-1 vsak čas in priliko se razvedriti, naplesati in preskusiti ječmenove in vinske~du-hove do ranega jutra. Kei je to ob-jednem prva veselica društva sv. A-lojzija v tem letu, upamo, da se kar največ rojakov bode udeležilo izvrstne zabave, ki se jim bo nudila. Dru-štveniki naj pridejo s svojimi znaki brez regalij, za nedruštvenike je pa vstopnina 50c.
Upamo in pričakujemo obilne udeležbe k izvrstni zabavi in društvo sv. Alojzija bo gotovo povrnilo drugim društvom ob enaki priliki.
Toraj na svidenje v nedeljo dne 4. julija!	Lotus J. Pire.
Monarch, Wyo.
Cenjeni gospod urednik:—
Dovolite mi nekoliko prostora v cenj. listu listu Glas Naroda, ker mislim, da še ni bilo nobenega poročila i?, tukajšnjega kraja.
Tukaj ni razun mene nobenega Slovenca in ga najbrže še ni bilo. Največ je Poljakov in Črnogorcev, ker tukaj ni za Slovence, ki nečejo delati na pol zastonj. Sicer je res več premogovih rovov, ali ne dela se po več kakor dva do tri dni v tednu. Jaz sem v najboljšem rovn. kjer delamo po štiri dni v tednu. Delo se tukaj lahko dobi, a ne svetujem rojakom semkaj hoditi, ker je zaslužek komaj za hrano. Sedaj sem tukaj £e dva meseca in moram, žalibog, biti, ker me je zadela nesreča. Bil sem na delu, pa mi je kara odtrgala en prst na levi roki. Moral sem se zdraviti,
:*sem sedaj že dober in za delo sposoben.
Tukaj imamo lepe dneve, še preveč toplo je.
Ker nimam nič več druzega poročati, končam svoj dopis in pozdravljam rojake Sirom Amerike, Tebi naš vrli list Glas Naroda pa želim najboljših uspehov iu veliko naročnikov.
Fran Poserl.
tema imajo avstrijski Slovani večino?
(Dopis.)
To vprašanje se m? vedno vsiljuje, ko premišljujem dogodke zadnjih dni, ki kažejo, kako se postopa v Avstriji s Slovani!
Na eni strani je vlada proti Nemcem isto brez moči, ko ti napadajo v Ptuju mirne Slovence.
Nasprotno so v Ljubljani takoj v rokah) puške, ko hočejo pokazati Slovenci, da ne odobravajo takega vspre-jema, kakoršnega so bili priredili Nemci Slovencem v Ptuju o priliki zborovanja družbe sv. Cirila in Metoda.
Toda Nemcem Še vse to ni zadosti. Ni jim zadosti, da je vse javno poslovanje na Kranjskem radi 5% njenih nemških prebivalcev dvojezično in a a igra večjo ulogo v javnosti (ura-dovanju nemščina nego slovenčina — jezik 95% kranjskega naseljenja.
Nemcem še to ni zadosti, da morajo občine na Kranjskem po vsej deželi na ukaz vlade odstranjati sa-moslovenske nadpise (kiajevne tabele) in jih na lastne 3troške nadomeščati z dvojezičnimi.
Slovenski narod bi se moral že enkrat vzdramiti in staviti sebi in svojemu parlamentarnemu zastopstvu vprašanje: ali res ni nobene pomoči zoper tako ostre naredbe, kakor je ta, gori navedenaf Vsak avstrijski Nemec mora ob teh razmerah videti, kako protežira vlada Nemce in kako stiska Slovane — in postati mora še objestnejL
Vendar koroškim Nemcem tudi to še ni zadosti. Čujte no!
V	staroslavnem Korotanu, ki je bil nekdaj zibelka slovenskemu rodu, v onem Korotanu, v kterem so nekdaj stolovali slovenski vojvode in čisto preprosto, na prav demokratičen način vladali naše svobodne pradede, v onem istem Korotanu se je spravil sedaj oholi in slovanske krvi nikadr siti Nemec celo na tihe gomile naših častitljivih pradedov.
Nekdaj slovenski Korotan je dandanes Koroška, naseljena po dveh tretjinah po Nemcih in le še po eni tretjini po Slovencih.
Niso pa ti Nemci zadovoljni s tem, da so tako izrinili naš živel j iz prvotne njegove domovine. Radi bi tu-
izbrisali zadnje sledi, ki še spominjajo, eegava je bila v prejšnjih časih ta dežela.
V	čisto nemških delih koroške dežele so še dandanes krajevna in druga lastna imena, ki kažejo nepobit-no, da so tem krajem dali imena prvotno Slovenci in da jih je pozneje došli Nemec le ponemčil iu po svoje zaviL
Razun tega pa so na Koroškem kraji, kjer bivajo še dandanes Slovenci kompaktno in med njimi so le deloma naseljeni Nemci.
Taki kraji imajo večinoma po dve imeni, eno slovensko in eno nemško. Umeje se, da v tacih krajih! nastopajo Nemci kolikor možno proti rabi slovenskega imena in povdarjajo ob vsaki priliki, da je slovensko ime odveč in da le "moti javni promet".
V	resnici pa ni pa tem druzega, nego izraz sovraštva, ki ga go je Nemci nasproti vsemu, kar hi Se utegnilo spominjati Slovencev prvotnih gospodarjev te dežele.
Dolžnost vlade pa je, da je v poštnih in železniškoprometnih stvareh kolikor možno natančna, da se varuje na tnačin vsaj lastne škode.
Zato pa se vsprejemajo v poštno in železniško kazala vsa imena, ki jih imajo posamični kraji, toraj nemško in slovensko ime.
Dobro smo prepričani, da vlada na Koroškem ni v tem oziru storila več, nego je bilo treba; ampak le to, da je iz slovenskega dela Koroške vspre-jela krajevna imena v dveh jezikih v svoje kazalo.
Glejte, in to je že zadostovalo, da se je dvignil na noge ves tevtonski izrael na Koroškem 1
Koroški deželni zbor je sklenil protestirati proti slovenskim krajevnim imenom in je naložil deželnemu odboru, naj ta ukrene vse potrebno, da v bodoče izginejo slovenska krajevna imena, ti častni spomeniki, ki so si jih bili naši jaradedje postavili v oni deželi, ki jim je dala skromno gomilo in ki jim jo sedaj tako podlo skruni oholi ptnjec.
Ko bi se v nas Sloveneih ne pre-tekalo toliko polževe krvi, bilo bi lahko to krivico vsaj deloma poravnati.
Po Kranjskem ae šopirijo povsod
in eelo čisto neopravičeno nemška imena. Treba bi bilo toraj, da Slovenci čisto natančno posnemajo svoje ljube Nemce na Koroškem. Pa mi
smo že -taki, da se ne zganemo, če tudi nas tujec drži že za .vrat; ampak šc le, ko nas začenja že daviti, še le takrat začenjati stokati, ker — kričati že ne moremo več! Ali če bi pa vendar le še mogli, smo pa prekomod za to, da bi govorili z nasprotnikom na glas.
In vendar bomo morali začeti govoriti na glasr In sicer na ves glas. S samim sklicevanjem na svojo pravico se v političnem in narodnem boju nič ne doseza. Kdor je v gneči, mora znati rabiti komolce! Drugače ne pride iz gneče in do odduška! Po-derejo ga na tla in pomečkajo. Ta csoda zadene tudi nas v našem boju za ohranitev svoje narodne dedščine, ako ne bomo znali rabiti komolcev. To je, ako ne bomo znali s krepko voljo, odločnimi dejanji in (kjer treba) tudi s skrajno brezobzirnostjo dajati veljave tistemu svojemu pravu, na ktero se sicer vedno sklicujemo ob vsaki priliki.
Vedno naglašamo: mi Slovani tvorimo večino prebivalstva te države! Kakor večina bi morali imeti tudi moč — večine! In imeli bi jo tudi, ako bi resno hoteli; ako bi ne bili taki, kakoršnji na žalost smo! Z nobenim orožjem ne bomo imponirali sovražniku, če je ne znamo ali neče-tto rabiti! Tudi okolnost, da smo večina, nas ne reši pred poginom, če ne začnemo enkrat tudi uveljavljati moč večine!!
Večina smo res po številki, ali po veljavi, ki jo imamo, nismo večina. Večina, ki ni organizovana, zato tudi ni usposobljena, da se uveljavlja kakor taka, je obnemogla. Slovani v državi se morajo organizovati v trdno celoto, na podlagi široko zasnovanega programa. Z delom za tako organizacijo pa morajo začeti slovanske delegacije na Dunaju. Potem jim bodo sledili tudi narodi. Potem še le bomo mogli pokazati sovražnikom in vladi, da — smo večina!!! Nikdar več je ne bo vlade, ki bi hotela vladati brez nas ali celo proti nam!!
E—st.
To in ono.
Slovensko katoliško

POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, znance in prijatelje v Moon Run, Pa., posebno Fran Strmljana in obitelj in Jakob Podiišnika ter Simon Strmljana. Živili!
New York, 29. rožnika, 1909.
Anton Urankar „ družino.
Na obali Atlantika pozdravljam vse Slovence, bivajoče v Readingu, Pa., posebno pa še pozdravljam Fran Špeharja in njegovo soprogo in tudi vse društvenike sv. Jurija št. 61 J. S. K. J. ter jim kličem: Na zdar!
New York, 29. rožnika, 1909.
Simon Luzar.
Pri odhodu v milo mi staro domovino pozdravljam vse prijatelje, posebno pa one, ki so me prišli zadnji dan obiskat, kakor tudi brata Martina Cman. Srčno pozdravljam tudi one, pri kterih sem bival. Vsem skupaj kličem: Na svidenje!
New York, 29. rožnika, 1909.
Anton Cman.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse Slovence v Readingu, Pa., posebno pa moja dva brata Marko Kralja in Ivana Požek ter njegovo soprogo in otroke, kakor tudi moj d sestro in svaka Ivan Marentiča, bivajoči v Clevelandu, O., ter jim kličem: Na veselo svidenje!
New York, 29. rožnika, 1909.
Jurij Kralj.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa moja dva brata Martina Šavor v Claridge, Pa., in Matijo Savor v Cornwallu, Pa., kakor tudi sestro in svaka Marijo in Antona Vuk-šinič. Živili! Na svidenje!
New York, 29. rožnika, 1909.
Ivan Šavor.
VABILO NA PIO-NIO,
kterega priredi društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J. v Johns-townu, Pa. Pic-nie se bode vrši]
v ponedeljek dne 5. julija na farmi V. E. Faitha v Morellville. Začetek pie-niea bode točno po društveni sv. maši, ktera se bode darovala v hrvatski cerkvi sv. Roka ob 9. uri istega dne. Vstopnina za moške $1.00, dame proste; pivo prosto. Na razpolago je tudi moderno napravljeno kegljišče.
Vabljeni so tem potom vsi Slovenci in sploh vsi Slovani iz Johnstown, Conemaugh, Franklin, Moxhsm in okolice, da ae naloga pie-niea mnogoštevilno udeležiti blagovolijo. (28-30—6)	ODBOR.
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI ŠTVO NE UREDNIŠTVO.
Nekaj o čaju.
Čaj je postal sedaj povsod znana pijača in je že izpodrinil marsiktero drugo pijačo, da, celo kavo. Ali mar-siktera gospodinja še ne zna prav kuhati čaja, d asi za to ni potrebno velikega znanja. Pred vsem je imeti za pripravo čaja krop, kajti, ako vzamemo za čaj hladno mrzlo vodo, dobi čaj navadno neprijeten okus. Čaj se tudi ne sme zalivati, zakaj takšen zalit čaj dobi neprijeten okus. Koristno pa je, da splahnemo čaj, preden ga denemo kuhat, s hladno \odo. Poprej, nego deneš suhi čaj v čajnik, treba ga je izplahniti in potem zaliti, pri čemur pa se naj vzame samo toliko vode, kolikor se je za ono por-cijo čaja potrebuje. Čaja ni treba hladiti, ker se njegov okus s tem pokvari; čaj s slabim okusom pa tudi slabo vpliva na srce. Pri kuhanju čaja ne dodajaj svežega v kuho. — Končno je še omeniti, da je treba hraniti čaj v zaprti posodi, ki je že na vzeta njegovega duha; tudi je dobro zavijati ga v pergamentui papir.
Najdaljši predor na svetu.
Ruska vlada se je sedaj odločila graditi železnico preko Kavkaškega gorovja. Železnica bode dolga 180 verst, a projektirani predor dolg 21 verst (22.5 km). To bode potemtakem najdaljši predor na svetu, ker ima dosedaj najdaljši piedor, Simp-lonov, le 19.7 km. Stroški gradnje so proračunjeni na 60 milijonov rub-ljev. Gradili bodo to železnico 10 let.
Zanimiva operacija na psu.
V	Berolinu je nedavno izvršil dr. Unger sledečo zanimivo operacijo na rtkem psu: Vzel mu je iz trupla ledvice in mu dal ledvice od nekega drugega psa. Pes je operacijo srečno prestal in je popolnoma zdrav,
Spala 33 let.
V	Stockholmu na Švedskem se je gospica Karolina Karlsdatter zbudila iz letargičnega spanja, ki je trajalo 33 let. Zaspala je, ko je imela 13 let in vzbudila se je toraj, ko je stara 46 let.
Anglija gradi v tem letu osem novih '' Dreadnoughtov'
Tekmovanje v oboroževanju med posamičnimi državami je postalo naravnost blazno. Avstrija zgradi — kakor smo že' poročali — v bližnjih letih 7 "Dreadnoughtov". Italija 9 ali 10, a Anglija hoče že to leto začeti z gradnjo osmih takih morskih kolosov. Sedaj v poletju začne morda graditi 16 novih vojnih ladij. — Umeje se, da tudi Nemčija ne bode hotela zaostati, a ipak začne tudi ona z gradnjo novih vojnih ladij. Res se moramo vprašati kam pridemo f!
Po drugi strani so na Angleškem šc vedno v velikem strahu pred Nem ci. Angleški pisatelj Le Gueni je izdal novelo, v kteri dokazuje, da je na Angleškem 5000 nemških špijonov, ki dobivajo od nemške vlade 24 milijonov mark na leto.
Tej noveli je poskrbela nemška vlada za primerno reklamo, ker je protestirala pri angleškem minister-stvu za vnanje stvari proti razširjanju te novele.
Dež umetnim potom.
V	Novi Zelandiji so skušali, ne li bi se dalo na kak način napraviti i'met no deževje ter se tako preprečile velike suše, od kterih toliko trpi zemlja in rastline. V to svrho se je ustanovilo društvo, ktaro je pričelo s poskusi in je prišlo do zelo povolj-nih rezultatov. Svoje stroje so si uredili tako, da se s hriba v času četrt ure vname in raznese 25 funtov smodnika in dinamita, a sledeče Četrt ure pa 60 funtov neke eksplozivne tvarine. V bližini eksplozije je nastal dež, ali samo lokalno. Pri poznejših! poskusih so pa baje dosegli to, da je deževalo na več kilometrov na daleč in široko.
podp. društvo
o
sveteBarbar®

Za Zjediqene države Severne Amerike Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano doe 31. januarja 1902 v državi
ODBORNIKI :
Predsednik: ALOJZ. ZAVERL, P. O. Box 874, Forest C%, Podpredsednik: MASTEN OBERŽAN, Box 61, Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. 3X tajnik: ANTON OSTTB, 1143 E. 60th St., Cievslaai, Blagajnik: MARTIN MDHIO, Box 537, Forest City, Pa.

NADZORNIKI:
MARTIN GERCKAN, predsednik, Weir, Kana. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box M7, Feres* jCUfa FR^TK KNAFELJC, LL nadzornik, »09 Bnddoek Ai dock, Pa.
FRANE SUNK, HL nadzornik, 60 Mill St, Lszerns, Fl
POROTNI IN FUZmn ODBOR:
PAVEL OBREGAJt, predsednik porotnega odbora, W«i, ■ JOSIP PETERNEL, L pemtnikP. O. Box «6, Willoek, Pa. IVAN TORNIC, Ju porotnik, P. O. Box «22, Forest Ofe,
Dopisi nsf ee pošiljajo L tajnika IVAN TELBAN, P. % Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Mickiewiczev spomenik v Parizu.
V Parizu se je osnoval odbor v svrho, da se postavi v Parizu spomenik znamenitemu poljskemu pesniku Adamu Mickiewiczu. V pozivu, kterega je ta odbor razposlal, se na-glašuje, da se mora ta spomenik postaviti, da se pokaže interes Francije za svoje ideale in prijateljske razmere do Poljakov. Spomenik bo izdelal znameniti francoski kipar E. Bourderelle. V začasnem odboru za postavo spomenika so sami francoski in poljski odličnjaki, kakor: princ Roland Bonaparte, Maurice Barres, Jules Claretie, Antonal Erance, princ Ponatowski, grof Potočki, princ Ra-dziwil, Henryk Sienkiewicz in še mnogo drugih!
Zgodovinski pouk o pouličnih napisih.
Dunajski župan je naznanil časnikarjem, da hoče na velikih nličnih napisnih deskah dati napisati, zakaj
se dotična cesta tako imenuje. Župan je pri tem omenjal, da velika večina Dunajčanov ne zna, zakaj nosijo ceste svoje napise. Zapisano bo na primer na napisu Felderstrasse:
V	spomin dunajskemu županu Fel-derju. Tako se bo prebivalstvo po uličnih napisih učilo domačo zgodovino.
Podedovanje zločinskega nagnenja.
Od zanemarjenih starišev ni pričakovati dobrih otrok, o tem nas poučujeta sledeča zgleda: Leta 1740 se je na Angleškem porodila Ana Tube.
V	zgodnji mladosti je izgubila svoje siLariše in je naravno popolnoma pro-pala, ker je odrastla brez vzgoje. Vsi njeni potomci, 834 jih je bilo, so naravne propalice. Angleška je izdala doslej za to rodbino pet milijonov.—
V	Švici se je primeril podoben slučaj. Leta 1700 se je narodil tu Pavel Zera. Njegovi potomci provzročajo občini skoro nepremagljive stroške.
POZIV!
FRAN ŠUŠTARŠIČ, ki je bival lansko poletje v Berwick, Pa., 237 10th St., po zimi pa v Crabtree, Pa., Box 227, naj nam naznani nemudoma svoj sedanji naslov, ako hoče dobiti oni kovček, ki leži v newyorškem carinskem uradu.
Frank Sakser Oo., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (30-6—2-7)
NA PRODAJ enonadstropna hiša z vso upravo ter dva lota. Prirejeno je vse, kar se potrebuje za 16 fantov (boarderjev). Hiša leži na najlepšem prostoru in ima lep vrt; sploh vse je v najlepšem redu. Če kojega Slovenca ali Hrvata veseli, prodam za nizko ceno, ker 1-iočem potovati v stari kraj. Natančne cene se izve pri:
Frank Krebs, P. O. Box 54, Chisholm, Minn.
(30-6—1-7)
NAZNANILO.
V	tisku je in v kratkem isUs ss-nimiva knjiga:
"KRVAVA NOČ V LJUBLJANI*
Zgodovinska narodna drama s v štirih dejanjih, živa «WV» nih september«kih dogodkov v vini L 1908.
V	isti knjigi izide tudi povesi is življenja ameriških Slovencev:
"NAJDENO SROE". Cena 40 centov. Za Avstrije f K in se sprejemajo tndi avstod0ta znamke.
Naročila se takoj sprejemajo pri: Jacob Hečevar,
I	863 E 73rd St., N, E,
(15-6—15-9 2x t) Cleveland, Ohio.
NA PRODAJ
Edini slovenski saloon v Duluth, Minn., se proda z veliko zalogo blaga in z vsem pohištvom (Bar fixtures) vred za svoto $5000. Nahsja se na najboljšem prostoru v htitinj železniške postaje. Vsakdanji dohodki so od $40 naprej.
Jos. Scharabon, lastnik.
415 W. Michigan St., Duluth, Minn. (23-«—S-7);
Kje je I. ZORKOt Doma je is Vaš pri Litiji na Kranjskem. Delal je v Hughes, Okla., toda sedaj ae trdi, da je v rudokopu ponesrečil, oziroma da ga je ubilo. Ako kedo rojakov ve kaj natančnega o njem, naj blagovoli naznaniti uredništvu "Glasa Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (30-6—6-7)
NA PRODAJ lepo ohranjeno pohištvo radi odpoto-vanja iz Clevelanda, Ohio. Po ceni rent in lepo stanovanje. Vprašajte
na 1423 E. 55thi St., N. E., Cleveland, Ohio.	' (29-30—6)
Kje je moj prijatelj JOSIP FUNAt Doma je iz Štjaka nad Vipavo. Tinam mu poročati nekaj prav zelo važnih stvari iz starega kraja. Lepo ga prosim, naj se mi prej ko mogoče zglasi, za kar mu ne bode nikdar žal. Cenjene rojake prosim, če kedo kaj ve o njem, naj mi blagovoli to naznaniti, za kar mu bodem zelo hivaležen. — Anthony Renar, 704 Warman Ave., Indianapolis, Ind.	- (29-6—2-7)
Kje sta JOSIP KANDARE in FRAN ŠTEBLAJT Pred dvema letoma bivala sta na Spruce, W. V a. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, naj mi naznani. — Peter Mestek, Box 117, Spruce, W. Va.	(30-6—3-7)
Kje je moja žena MAGGIE EISCH, rojena Simon f Dve leti jo še iščem in je Še nisem našeL Kdor zna za njen naslov, naj naznani istega upravniitvu" Glasa Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
(29-30—«)
NAZNANILO.
Začetkom mcosoa maja je potovanje obče znani rojak
JOHN »EDINA stsrsIM, trgovec in posestnik v OevaJsada,
Omenjeni obišče svoje —tiutt in prijatelje po rasnih krajih v gjad. državah in objednsm zastopa tvrdfci Travzdkaijevo v Clevelanda, Okie. Peeblaišea je »shirati
Glas
in ga
Upravniifro "Glass
VAŽNO
ZA SLOVENSKE FARMERJEI Vsled zahteve nekterih rojaka* naročili smo sopet v Ljubljani večjs število
pravih domačih kos,
ktere imamo sedaj v zalogi, in risar
dolge po 70 in M cm. Na razpolago imamo tadi dshts BRUSILNE KAMNE (OS£E). Ker je bilo letos vprašanje ps Um blagu tako veliko, da nism izvršiti vseh naroČil, svetujsmo onim. da se is sedaj preskrbe s teas orodjem sa poletje. Glede cen piitba na:
FRANK SAKSER 00„ . 82 Oortlandt St, New York, N. T.
Novo! Novol
Kdor naroti'ftO.havana cisar sa ti.Ml dobi 60 pakeleov tobaka. Ta veils samo sa en Zaloga avstrtj. in vsakovrstnega
A. Logar, 26 E. I& St, New
t
	0	
igoslovanska		jKatol. Jednota.
		
dne 24. januarja 1901 ▼ držav! Minnesota
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Ptedeednik: FRANK MEDOS, 9463 Ewii>5 Are., So. Cfciea«o, HL Podpredaedaik: IVAN GERM, P. O. Box 67, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZlC, P. O. 424, Ely, Minn. PomoJni tajnik:	KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock* Spring,
Blagajnik: IVAN GOVtE, P. 0. Box 106, Ely, Mian. NADZORNIKI :
ALOJZIJ VTRANT, piedaedaik sadzornaga odbora, ©or. 1€. Are. ft
Street, Somth Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, nadzornik, P. O. Box 041, Eveleth, Minn. TMI JU, A BI t KLOBUČAR; m. nadzornik, 116 — 7. Street, Calnmet,
POROTNI ODBOR s
IVAN KERtldNIK predsednik porotnega odbora, P. <i Box 138, Pa.
IVAN N. GOS AR, TL porotnik, 6312 Batler St., Pitt^bmrg, Pa IVAN MfHUTAR, m. porotnik, Box 06, Ely, Minn.
V-bomi adravaik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 Nortk Chieago St.,
BALKANSKE NOVICE. Odlikovanje češkega laloftnika
Bolgarski kralj Ferdinand je podelil češkemu založniku L Otto veliko-častniški križ z zvezdo narodnega reda II. vrste za njegove zasluge za slovansko literaturo in še posebno za njegov veliki "Ottuv Slovnik naucny", ki i™« izborne članke o Bolgariji in o vseh slovanskih deželah, narodih in slovstvih.
RAZNOTEROSTI.
Germ animacija v Petro gradu.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, prcmetmbe a-*>v in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 404, Ely, Knx, po svojem tajnika in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve na' pošiljajo krajevna društva na blagajnika : JOHN GOUZE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po vojem zastopnika in nobenem drugem. Zastopnii * krajevnih društev naj pošljejo iuplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vae pritožb« od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov saj m pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽlSNTK, Box 136, Burdine Pa. Pri'»jani morajo biti vsaki natadčni podatki 'tasks pritožb«.
Društveno glasilo je 'GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVTOR
Prodaja Anerjeve pivovarne v Ljubljani je baje gotova stvar, tako
poroča "Rdeči prapor". Pnntigam-aka pivovarna kupi vse pivovarniške naprave, v Ljubljani se delo opusti, pivo se bo varilo samo v Gradcu. Enaka usoda zadene najbrž tudi mengiško pivovarno. To je poslediea lanskega štrajk a proti pivu, ki je koristil jedi no le velikim tovarnam, ktere so odjedle takrat odjemalce malim pivovarnam, ki so pri po\iša-oju cen piva capljale zraven.
Prepir in nož. V Spitalieu sta se sprla 231etni Miha Arzenšek, dela-ve, in njegov očirn .^kob KukoviČ. Ta je postal tako divji, da je fanta z nožem smrtno nevarno sunil v trebuh. Arzenška so pripeljali v celjsko bolnico, pa bode težko ostal pri življenju.
Čuden slučaj. V Zg. Hudinji je udarila strela v hiev posestnika Bru-senjaka. Električna iskra je težko poškodovala dva v hlevu stoječa konja; jeden je mrtev, drugi pa bo tudi težko ostal. Vžgalo se ni.
Zrelo ptičico je prijel orožniški po<stajevodja Leskošek iz Celja, neko Marijo Ramih, ki se je klatila po mestu in okolici ter v različnih
Rop? Nedavno se je raznesla po Ljubljani vest, da so Schawarzovo \ gostilnah napravila mnogo dolgov prodajalko na Sv. Petra cesti našli v trgovini zvezano in da je bila blagajna oropana. Dognalo se je, da je dekle le histerično in da se ni izvršil noben rop in noben napad.
PRIMORSKE NOVICE.
Revolucija zaradi enega aretiranča Nedavno je v Trsta neki Ljadevit Jan pretepal svojo ljubico. Prišla
sta dva policaja, da bi ga aretirala, a Jan je zbežal in se utaboril v neki gostilni. Tu je prišlo nadenj 5 policajev, toda mladenič udari lednega s steklenico in ga vgrizne v roko, potem pa se iztrga in zbeži v drugo gostilno. Tukaj so ga vjeli, ali močni mladenič jim tretjič zbeži v neko hišo in se ;.oda na streho. Policaji so ga ulovili in sedaj jim je sledil, zagotavljajoč jih, da jim ne bo delal več eitnostij, samo če ga ne oklenejo. Policaji ao mu verjeli in šli z njim proti zaporu. Med tem se je nabralo stotine radovednega ljudstva Ko pa pride mimo nek voz in se sprevod razdeli, porabi Jan zopet priliko in zbeži v neko gostilno, kjer ga potem uklenejo. Zla j se pa splaši konj nekega policaja in skoči Črez aretiranca. Množica začne rjoveti, policaj na konju pa potegne sabljo, nakar radovedneži zbeže, da je nekaj žensk in otrok popadalo. Med tem so aretiranca odpeljali. Pri vratih zapora se pa množica razburi in vpije: "Doli policaj na konju!" 6 policajev z golimi sabljami nato raz-žene ljudi, ki med begom zopet pode rej o nekaj žensk in otrok. Zaprli so nekega fanta, ki je žvižgaL
Pomorščaki razpečevale! ponarejenega denarja. V Pulju so zaprli nekaj pomorščakov mornarice in nekega lastnika javne hiše, ker so raepešavali zlat denar po 20 K, ki je tako dobro ponarejen, da se od pravega loči le po • oži, je namreč nekoliko lažji.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Zaradi poaebe meseca maja, ki je
ivila po Halozah, pri Sv. Urba-Meagovcih, Samusanih, Sveti-Brebrovniku in Hnmu mnogo vložil dr. Ploj s tovariši drž. shorn aa podpo-davfca
Zopet nemška slavnost v Celju.
Celjski Bismarkovci se pripravljajo, da se 3. in 4. julija zopet malo raz-kriee. Takrat bodo slavili 601etnico celjskega nemškega pevskega društva. '
Zblaznela je 411etna gostilničarka
Marija Spendovova, rodom iz Gor. grada in neznano kam odšla. Domneva se pa, da je sla proti Kamniku. Kdor jo dobi, naj obvesti moža Frana v Gor. gradu.
HRVATSKE NOVICE.
Koliko se spije na Hrvaškem? Po
približni statistiki se popije na Hrvaškem letno za 33 milijonov kron vina, za 10,190.000 kron piva in za 24 milijonov kron finejšega žganja. Samo za žganje izdajo Hrvati letno toliko, kolikor stane vzdrževanje vseh šol, sodišč in cele vlade na Hrvaškem. Skupno se za pije na Hrvaškem letno 68 milijonov kron.
Stroški veleizdajskega procesa v Zagrebu. Peter Šagovac, ki je bil zaslišan v veleizdajskem procesu
kot priča, je izgubil račun svojih stroškov ob priliki potovanja iz Grubišnega polja na zaslišanje h kr. sodnemu stolu v Zagreb, ki ne znaša nič manj ko 118.60 K. Ker pa je v celem veleizdajskem procesu, razun Nastiča, 274 prič, bi znašali po tem računu samo stroški za priče 32.496.40 K.
Madžarizadja na Hrvatskem. Kako postopa "prva hrvatska vlada" bana Raucha, naj kažejo sledeča dejstva: Pravkar umirovljeni ravnatelj ogrskih železnic je pod Rau-chovo vlado na Hrvatskem ustanovil za otroke hrvatskih železničarjev 11 madžarskih železniearskih šol in je pripravil tla za ustanovitev še 8 novih takih šol. Tako so dobili Hrvati pod linarodno" Rauohovo vlado o-koli 50 novih madžarskih Šol. Dočim jih je bilo za Khuenovih časov komaj kakih 43 in ee za časa res narodne vlade pod Pejaeevichem ni ustanovila nobena, imajo zdaj na Hrvaškem že 83 madžarskih šol in bo kmalu nastalo še 10 novih. In to vlado še podpirajo dr. Frank in njegovi ma-meluki, 'najbolj hrvatska stranka'!
U\
poroča: Za napredek germanizacije v Petrogradu se dela javno. Dočim vsiljuje ruska vlada Poljakom v njihovi domačiji ruski poučni jezik v ljudske šole, mirno trpi v Petrogradu šole z nemškim poučnim jezikom za rusko deco. Najnovejši čin te javne germanizacije pa je ruska vlada vendarle prepovedala. V Petrogradu imajo Nemci " evangel j sko Katarinino društvo", ki z izdatno pomočjo pruske protestantske cerkve razvija obširno germanizatorič-no delovanje in vzdržuje sedaj gimnazij, realko in trgovsko šolo z nemškim poučnim jezikom v Petrogradu, To društvo je hotelo sedaj ustanoviti še višjo dekliško šolo in "nemško društvo" na periferiji mesta nemško ljudsko šolo — obe seveda z nemškim učnim jezikom. Ruska vlada je pa odredila v obeh ruski poučni jezik. Vsenemški listi pravijo, da je to prvi uspeh novoslovanskega gibanja v Petrogradu.
Zopet novi davki. Avstrijsko prebivalstvo posebno kar ga je možke-ga spola, se je komaj nekoliko pomirilo radi projektiranih davkov na pivo, na dedščine, na samce, na darila, in že se hoče vpeljati nove davke. Poslanec pl. Pantz in tovariši so vložili predlog na uvedbo davka na luksus. Po tem predlogu se bi obdavčile elegantnejše obleke, elegantni klobuki, elegantno perilo, luksuri-jozni vozovi, avtomobili, lepše pohištvo, umetnine, lišp, preproge, čipke itd. Davek na vse to se bi plačeval že pri nakupu v trgovini, ker pač ne gre, da bi eksekutor preiskoval, ktera dama nosi elegantno perilo. Poslanec Pantz je izračunal, da bi se dobilo pri 3 odst. davka celih 30 milijonov kron, ako se računa, da se proda takih stvarij na leto za 1000 milijonov kron. Torej čim večji ženski klobuk, tem večji davek, čim manj blaga pri dekoltiranih bluzah, tem več davka! Ako bo kdo samec, bo moral plačati kot tak davek na samce. Da se reši tega davka, se poroči, eksekutor pride k njemu in reče, da je zanj žena luksus, in da mora sedaj plačati pa davek na luksus, tako da bodo možki res vedno obdačeni. Paga, merlo! Paga, Nini! In ee se zateče v takih stiskah mož h kozarcu piva, no, je že zopet tu davek na pivo čez 9 vinarjev pri je dnem litru oziroma pri dveh vrčkih. Druzega mu pa tako ne bo ostalo, in na ta način postane kmaln blagajna finančnega ministra polna, Davkoplačevalca bi iz zagate rešila jedino še dedščina kakega bogatega strica, toda to pade zopet notri, ker bo moral zopet veliko davka plačati po jedni strani radi dedščine, po drugi strani pa radi luksusa, ker bo tudi v tem slučaju trdil eksekutor, da je zanj bogati stric luksus. In če se bo hotel tako zatirani davkoplačevalec usmrtiti, bo pa še po vrhu zaprt, ker je hotel s tem prikrajšati finančno blagajno" na sleparski na-čin.
Nemčijo, v kterem izvaja, da ae je Angležem tako dolgo govorilo o možnosti invazije Nemcev na Angleško, da sedaj res verjamejo. Angleži ne pridobe ničesar z ojačanjem svojega brodovja, paš pa z energičnim bojem proti nemški gospodarski konkurenci. Vojski med Anglijo in Nemčijo se je treba na vsak način izogniti. Ce bi pa prišlo do vojske, bo Francija vedla, kaj ima storiti, da mora v tem slučaju Angleški pomagati.
Slovanske konference v Petrogradu in Poljaki. "G. W.", glasilo voditelja ruskih Poljakov Dmowskega, govori o rezultatih slovanskih konferenc v Petrogradu, omenja zaslužno delo posL dr. Kramara za pomirjen je med Rusi in Poljaki ter ostro graja one avstrijske politike, ki so nedavno >ir. Kramara v dunajski "Polit. Korrespondenz" napadli, in mu predbacivali pomanjkanje avstrijske lojalitete. Tako postopanje — pravi list — se ne da z ničemur opravičiti. (No, gospodje pri "Stati)
ftoL "6.
T." poroča, da je bilo v Bihaidd veliki županiji, v kteri prebivajo Romuni — razpuščenih 49 občinskih šol, češ, da so nezadostno opremljene. Na tisoče romanskih otrok je se-
vencu'
Vlak povodi jelena
V bližini železniške postaje v Monticello je včeraj vlak do amrti povozil nekega jelena V soseščini je zadnje čase videti vse polno jelenov in se je bati, da bodo naredili veliko šlzodo po vrto/ih in poljih.
Cena vožnja.
Parni ki od A astro-Americana proge
ARGENTINA odpluje 7. julija,
ALICE odpluje 21. julija,
LAURA odpluje 28. julija
Iz New York a v Trst in Reko. S temi parniki dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v avoj rojstni kraj.
Vožnja stane iz NewYorka do:
Trata ali Reke 936,00 do IjaMjane £36.60 d« Zagreba $87.90
NARAVNA CALIFORNUSKA VINA
daj brez šol, ker država nima denarja, da hi napravila konec temo sramotnemu stanju.
Preganjanje slovaškega časopisja
Dne 19. junija je bil obsojen Josip Knstra sotradnik "Slovenskega Tyždennika" na tri mesece ječe in
1200 K globe zaradi članka "Cigana". V tem članka je Rastra dajal, da nimajo Slovaki in nemadiar-ske narodnosti niti toliko narodnih in političnih pravic na Ogrskem kakor cigani. Porotniki so videli v teaa "ščuvanje proti — Madžarom." —
NA PRODAJ
Dobro Črno in belo vino od 85 do 4i •entov g slona.
Staro belo ali črno vino 50 cento* galona. Keealing 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 38 galon visa, mora sam posodo plaCati. Drožnik po $2.50 galona. Sladki molt 24 »teki $5.00. Novo vino od leta 1908 ima posebne nitko ceno.
Pri vetjem naroČilu dam popust.
Z poitovanjem
STEPHEN JAKSE,
Crockett, Coatra Costs C*^ CalHsrala
Slovencem in Hrvatom pri« poročam svoj
SALOON
v obilen pose t. Točim vedno sveže pivo, dobra vinu in whiskey ter
imam v zalogi zelo fine smodke.
Hoiakom pošiljam denar* Je v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovarijem
Ivan Govže,
Ely, MInnt
jr
Gloss Starch
/~\dlcrlt: škrob (šterka) ss> pomsša običajna ^ Z prahom In drugimi tvarlnaml v p -osto-rlh grooerlj In potem je parilo savkasto-bslo aH pa rum ono. ARQO je popolni škrob zavsa-Ico perilo — mrzlo ali vroče.
Kupujte čiste ARGO zavoje, Sc.

V zalogi imamo sledeče knjige:
OROF monti obuto, svetovna knjižnica v dveh las nih knjigah, cena $U6.
grofica bera0ioa, I0t zvezkov, sena Hii
M A T,T VITEZ, 3 zvezki, cena $2.26.
rodbina polahbiki*. S zvezki, sena $Lf§.
tisoč m sta vot.
51 sveakov, osna HM
trijs muftkktsrjz, knjišsies, broširana ftao vesana $3.M.
■
r
Francoz o tekmi med Angleško in Nemčijo. Pariz, 12. junija. Baron de
Constant je objavil v "Matin" članek o nasprotju med Anglijo in
JOHN KRAKEF
eueuD, o-
Priporoča rojakom svoja m rstiL« VINA, ktera v kakovosti nadkriljn.i«-jo vsa druga ameriška vina.
RUDEČE VINO fConcord) prod* jam t>o SOet. galono. — BELO VIN« (Catavba) po TOefc. gel ono.
najmanjše naroČilo
no je 60 galon
RA VI
BRJNJEVBC, zi portiral brinje iz Kranjska velja 11 steklenic sedaj 118.00. TROPINO-VBC *2£0 galona DRO&NJK $2-71 galona — Kajmanje posode aa igs oje ao 4Vi galona
Naročilom je prilcttti ♦ srai JOHN KRAKER, EOOLQ), OtOC
Vse te kajige je dobiti a ceno poštnine proste pri: 3LOVENIO PUBLISHING 00
82 Cortlandt St., New York. N
POZOR ROJAKI!
Novoiznajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za plcSaste ingolobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma srastsjo. Re-umatizem in trganje v rokah, nogah in krito, kakor potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebline, vse te bolezni se popolnoma odstranijo. Da je to resnica, se jamči $500. Pilite takoj po cenik, Iterega Vam pošljem zastonj f
JAKOB VAHCIC,
P O. Box 6», CLEVELAND, O
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerifo,
tako o brn t n»
Martin Geršlča. 301-303 E. Northern Ave Pueblo, Colo
Tudi naznanjam, ia lntAzr V zalogi vsakovrstne &c peno, namreč;
klobase, rebra, jezik Sunke itd
'iovoriip 9 vseb kdovaaci&b.
ObliBiarib^t
WW m m m
4
Niije podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom »voj ................
SALOON
107-109 Greenwich St., New York City
kjer točim vedno dobro pivo, doma presana in im-portirana vina, fine likerje, ter prodajam izvrstne smodke....................
Imam vedno pripravljen
dober prigrizek.
PotujoCi Slovenci in Hrvatje dobe.....................
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Poatreiba solidna. Za obilen poset se priporoča..................
FR1DA von KROGE
107-109 Greenwich Street, NEW VORK, N. Y.
! Zvišanje obrestne mere. !
Hranilne vloge skepom leta 1907
3,165.025*CX) kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez
114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron.
NAZNANILO.
Glavna posojilnica
>om. zavezo
reglstr. zadruga z ni
▼ UIUBLJANI,	Kongresni trg It. 15.
obrestuje od 1. januarya 1908. hranilne vloge po
3 01
4
0
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi nložnik od 100 K. cistib K. 4-75. Po 4%% naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po <fc in za 8 leta preje nego naložen po 4%.
Kojaki! Kdor hoče svoj denar agodno in varno naložit) naj ga pošlje v našo posojilnico.
Poiiljatve za Zjed. države posreditfe trrdka FB. SAKSER CO., 109 Greenwich St., New Terk.
Upravni »vet.
1 Zvišanje obrestne mere. !
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich ]
Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slevence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja, med New Yorkom, Trstom in Reko.
\
Vsi Spodaj navedeni novi parobro-di na dva vijika imajo bres-iiftni brzojav: ALIOE,	LAUBA,
MABTHA WASHINGTON
ARGENTINA-V aiUMlh Maja in juniju se bo-deta zgoraj navedenemu, brodovja pridrtunla fte dva droga nova pot-aiška panika.
Cene vožnih listov iz New Yorka za III. razred so
TRSTA............................................$36.00
LJUBLJANE ...................................... 36.60
REKE.............................................. 86.00
ZAGBEBA......................................... 37.20
KARLOVOA ^.................................... 87.26
IL TtATitien do TRSTA aH REKE......................$55.00, 60.00 i 65.00
PHELPS BROS. & CO., Cen. Agents, 2 Washington St, New York.
Karol May.
ČETRTA KNJIGA,
V balkanskih soteskah.
(IfaieljMsaM)
!
"Ne, ampak meni se je tako dopadalo." "Naznanil te bodem." "Lepo!"
1 'In te pustil kaznovati." "Se lepše!"
"Brez pomisleka greš z menoj k zaptiju MudirL" "Pozneje ljubi prijatelj. Sedaj nimam časa." "Jaz ne morem čakati. Moram biti pri svojem brodn." "Kje se ta nahajat" "Ob reki."
"Najbrže ne daleč od poti v Kusturlut" "Kako prideš na to misel? Saj tam ni nobene reke." "To vem prav dobro. Toda brodar, ki sedaj trdi, da nima časa, sloni na vogalu in hodi za nami. Ali je to res, ali net" "Da. Toda, ali te to kaj brigat" "Seveda, moj prijatelj. Zakaj si šel z nami t" "Lahko grem s komur hočem!"
"In jaz jezdim, s komur hočem! Potem sva imela oba svojo voljo." "Jezditi je vse kaj druzega. Lahko bi si zlomil vrat." "Tudi ne bi bilo velike škode."
"Gospodi Se enkrat govori tako, pa ti porinem ta nož v telo!" In grozeče zagrabi po nožu, ki mu tiči za pasom. "Le pusti ga! Pred takimi stvarmi nimam strahu."
"Tako! Kdo pa si ti, ki si dovoliš mene žalitit"
"Jaz sem hazredin Kara ben Nemzi emir. Ali si že slišal kterikrat to imef"
Vboko se postavim pred njega in se trudim, da se držim kar največ ponosno in grozeče. Da sem se imenoval emir, rad vzamem na svojo vest. Da sem si pa pridejal naslov hazredin, toraj visokost, je seveda več, kakor la^ano. Toda mislim si, da smem narediti enkrat tako kakor moj mali Ualef.
Proti brodarju nimam nikake moči in vendar ga hočem prisiliti, da Iii mi povedal, kdo mu je naročil, da hodi za nami. Zato mu. moram im-ponirati za kar je pa treba dostojanstva, kterega pa žal nimam.
Tudi takoj uvidim, da sem pravo zadel. Pokloni se precej nizko fti odgovori:
"Ne, sultanum, tega presvetlega imena še nisem čuL" "Potem si ga sedaj in veš, kdo sem. Ravnaj se po tem! Ali misliš, da ljubim, če letajo za menoj ogleduhit" "Emir, ne razumem te."
"Razumeš me jako dobro, a nočeš pri pozna ti." "Jaz res ne vem, kaj meniš."
"Človeče! Ali zahtevsš od mene, da se potrudim, te izpraševatit
Zato nimam ves-elja in zraven tega si mi tudi preuboren človek. Takoj priznaj, kdo ti je naročil, da zveš, kje sem jaz stopil raz konja!" "Nikdo, gospod." "In vendar si to storil!" "Sel sem popolnoma slučajno za teboj." "Kje pelje pot k reki t" Oči vidno pride v zadrego. "Toraj. odgovori!"
"Gospod, re6 .-e motiš. Storil sem to brez posebnega namena." "Lepo! Hočem ti toraj verjeti. Toda če misliš, da si si s tem kaj pridobil, se zelo motiš. Brodar, ki bi moral biti pri svojem brodu a kljub temu leta po raznih potih v mestu, ni za rabo in ni zaupanja vreden. Bnpovedal bodem Mudirjti, da te odstavi. Se je več druzih, ki so vrednejši te službe."
Sedaj se vstraši.
"Emir, tega ne bodeš storil!" zakliče proseče.
"Da, storil bodem in to tem preje, ker vedno jasneje vidim, da si me nalagal."
Nekaj Časa gleda na tla. Potem pa izjavi boječe: * "Efendi, lux-em govoriti resnico in ti tudi pripoznam, da sem šel za teboj."
"Sedaj je že prepozno."
"Saj vendar vidiš, da se kesam. ker sem govoril neresnico. Nikdar več se ne pregrešim."	_ :
"Toraj mi povej, kdo ti je naročil, nas zasledovati."	},
"Nikdo. Storil sem to iz lastnega nagiba." "To je laž."	^
"Ne, efendi."
"Bomo videli! Kdor se enkrat zlaže, laže tudi v drugič." Obrnem se k Halefu in mu zapovem:
"Hadži Halef Omar aga pripelji takoj dva kavaea. Ta človek naj
Mi baatoaadol"
"Takoj, sultanum!" odvrne mali in se dela, kakor da bi hotel
odhiteti.
"Stoj!" zavpije preplašeni brodar. "Aga, ostani tukaj! Saj bodem ptiznair'
"Prepozno! Aga, hitil"
Tu se vrže mož na tla in prosi s povzdignjenimi rokami: , "Ne bastonado, ne bastonado! Ne morem jo prenesti." "Zakaj net"
"Moje noge so tako mehke in občutljive, ker sem vedno v vodi." Stisniti moram zobe, da se ne bi zasmejal. Kakor znano, se da ba-etonada na gole podplate nog, in ta nizki človeški del je pri njemu tako občutljiv za močne vtise. Seveda, če se hoče to utemeljevati, se sploh ne bi smelo nikdar kaznovati, ker kazen ravno v tem obstoja, da se komu pripravi telesne, draevne ali moraliene bolečine. Seveda se vsled tega ne sme reči da tem prijatelj tejra. da bi se podplati mojega sočloveka obdelavali. Zato odgovorim:
"Ravno, ker morai trpeti dvojne bolečine, bi moral biti dvojno previden, da se ne bi nikdar prejrreši^. da bi bili tvoji predpostavljeni prisiljeni, te kaznovati. Ker sem pa ra\no dobro razpoložen, hočem še enkrat poskusiti in biti milostiv."	| .	<
"Le poskus-!, gospod! Hočem govoriti popolno in čisto resnico." "Potem povej, kdo ti je naročil nas zasledovatit" . _ "Mibarek." . -	'	.'""i	' _
"Kaj ti je zato obljnbilt — Dmmrt"
"Ne. Denarja svetnik nikdar ne da. Obljubil mi je amulet, da bi vedno bogat ribji lov, ker sem brodar in ribič." "In kako ee je glasilo povelje!"
" Hoditi bi moral za teboj in mu potem povedati, kje bodeš stanoval."
"Kje in kdaj bi mu moral to povedati!" "Danee zvečer, gori v njegovi samoti na gori."
"Kaj se lahko govori še tako pozno z njim?"
"Ne. Pač pa lahko pridejo oni k njemu, kterim je kaj naročil. Tre-
ba je	potrkati in neko gotovo besedo--"
{Prestrašen neha govoriti. ""Naprej!" mu zapovem. "Naprej ni nič več." "Ali me hoče* zopet nalagati!" "0 ne, efendi." "In vendar*se lažeft!"
Mislim namreč na to, kar je preje povedal, da Mibarek nikdar ne nič denarja. Ce ve to tako natančno, potem je prav gotovo že večkrat ~ kak* naročila za Mibareka. Za toraj nadaljujem: potrka, k/ikor navadno, ne odpre!"

"Toda, če se izgovori neka gotova beseda, se vstop dovoli!"
Molči.
"Toraj govorit Ali naj ti pustim odpreti usta! Baatonada je za to jpko dobro sredstvo."
Se vedno gleda neodločno k tlom. Pred Mibarekom ima menda ravno tolik strah, kakor pred bastonado.
"Dobro! Če ne moreš govoriti, si posledice sebi pripiši. Hadži Halef Omar aga!"
Komaj imenujem zopet to ime, neha brodu* premišljevati in reče pobito:
"Efendi, ne kliči kavasov. Hočem ti povedati, in če se prav Mibarek jezi. Radi njega so ne pustim pretepati."
"Zakaj naj bi se Mibarek jezil t" , "Ker mi je strogo prepovedal.' *
"Ali mu hočeš povedati, kar bodeš rekel meni!"
"Ne. To mi ne pade v glavo. Toda ti sam mu poveš."
"Radi tega bodi brez skrbi. Nimam vzroka, da bi mu šel povedati.
"Bode pa zvedel po svojih ptičih.'3
Zopet ti ptiči! Stari lopov je znal izkoriščati neumnost teh ljudi.
(Dslje
Zastrupi jen je krvi.
(SYPHILIS — SIFILIS.)
Ako imate rudeče ali bakrene madeže, ako vam spadajo lasje ali brke. ako vaa boli v kosteh, ako imate rane v ustih, grlu, na jeziku, ako imate berjravke, (fnojanice (tanker) in &ko imate V ake rane po telesu, pače tudi so od temena do pet, že čez 30 dni ste ozdravljeni s zdravilnimi krosrljicami "BERL.INO". Tekom 14 dni so vaša usta popolnoma zdrava. Gnojanice »'"anker) in bezgavke ozdravimo Kotovo v 21 dneh. Po jednem kurzu zdravljenja bodete prepričani o lekovitej moči našega zdravljenja. Trije kurzi vas popolnoma ozdravijo. Tekom 2:) let smo ozdravili 3f.0!0 ljudi. Mi jamč imo za popolno ozdravljenje. Kdor pri nas ne ozdravi, mu vrnemo denar. Ako hočete, da vas rešimo slepila, paralize ali blaznosti, nam pišite. Ako ste se že pustili kje drugje zdraviti, a niste bili ozdravljeni, ter, ako vam je do-ticni zdravnik rekel daje vaša bolezen neozdravljiva, ne zgubite radi tega naiie, ampak obrnite se na nas in mi vas hočemo popolnoma ozdraviti. Zdravila pošiljamo tudi po povzetju (C. O. D.). Pišite v slovenskem jeziku na:
BERLIN REMEDY CO., Broadway*, cor. 37th St., Regal Bldg, New York City.
NIKDAR VEf TAKE PRILIKE!
URA IN VERIŽICA s priveskom (medaljonom) s pismeno garancijo za desetjlet, za ktero morate povsod plaiati najmanj (17, stane sedaj pri nas
SAMO $4.75. Ura je najnovejše in najmodernejše vrste s tremi krasno in umetniško izdelanimi pokrovi, ki bo s čistim zlatom platirani. Ura ima najbolje in najtofineje idoče kolesje na 7 dragih kamnov (rubinov. )
VERIŽICA s priveskom, (medaljonom) je tudi najnovejše in najmodernejše vrste in platira-na s pravim zlatom. Privesek (medaljon) v kterega lahko postavite dve sliki (fotografiji) je okrasen s tremi krasno in fino bruSenimi kameni. Za uro in verižico pošljite nam naprej samo $1 in mi vam pošljemo takoj uro in verižico, kakor tudi
Cenike pošiljamo zastonj. Vsa pisma, denar in naročbe adresirajte na naslov:
NEW YORK 43© East <57th Street,
AUCTION CO.,
New York, IN. Y.
^ 0 «. ^
r t&S«^
^pr- - J. ..i^i
Bnzplačno se odda 100 sloven, rodbinam.
V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam polljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja prepisa. Ti loti so prosti in čisti ter vredi vsak po $100.00 v sedanjem času. Oddamo jik, ker želimo, da bi te na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednega leta bodo omenjeni loti vredni f1000.00.
Mi tudi preskrbimo potrebni denar ia gradnjo hite. Skrbelo se bod tudi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parku, N. J. N« opustite lep« prilike.
Poilfite money order za $6.00 danes in mi Vam polijemo listine. Pišite:
PRINCE REALTY CO., 99 Nassau Street,	New York Gity.
Zdravju
najprimernejša j-ijaca je
»»LE1SY PIVQ4"»
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega h rte la. itad ic^a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi * r u svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno tez se dobi v vser .•o.jsit gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oee. Trmraikar-ju 6IS2 St. C 1*1» * * kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O.
i ,«<t > f I tb
il
[Francoska parobrodna družba.j
*'La Provence" ' La Savoie" * La Lorraine" "La Touraine" "La Bretagne". "La Gascogne"
na dva vijaka... " 14 "
a it
Pom BLOIM BT WKWASl i
Podpisani priporočam vsem pota jotam rojakom v Prisegi, JU in oko liei svoj dobro arajem ialooi.
Jffa razpolago imam tndi lepo ke« ljidče. Točim vedno eveie ia dobn Serip pivo, jako dofeco doana&e viae rasne likerje ter p*od*j~ o flne asot te. PoetraSba solidna.
Prodajam tndi in preakitajem pa robrodne listke sa vee prekononk« *rte po izvirnih own ah. PoiSjun de narje v staro dopwriao saaed^ri>-potoan po dnevnem kurzu. Y svu» sem s banko frank Ssfcaer Ce. * New Torka. Svoji k svojim!
joar kompasi.
Av„ Se. fllhm IE
i 11 ■


Direktna orla d« Ham, Pariza, Sme, Inomosta in Ljubljane.
Poštni'parniki no:
...........14,200 *on, 30.000 konjskih root
...........12,000 " 26 000
.......... 12.000 *• 25 000 14 *'
...........10.000 " 12 000 "
........... 8.000 " 9 006 " 4«
........... ti.000 " 9.000 " "
•LA PBOVTOfCE •LA 8AVODC •UL TOUKADfK la Bretagna •LA bOERAJKI
I. jifija I** *LA TOURAINE a juliju ir» *LA SAVoa
1A j^ija IMS' La Bratagne
22. jmkM	*LA LORRAINE
m. jnh^ Wm »LA TOURAINE
romvA r lotosa.
Panaik CHICAGO na dva ij^i odpluje dne t. jnlija ob A uri
I .....siti i|pe
. M. W. Kodnindd,
t;
HARMONIKE
boatsl kakorSnelcoii vrste isdelu)ea> u popravljam po najnižjih cenah, s delt trpežno In zanesljivo. V popravo za nesljivo vsakdo poSlje, ker ^m že na> 10 let tukaj v tem poslu ln sedaj v tvojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kaJcori^o zdi zahteva brez nadalinib unraSan!.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O.
■Učitelja angleščine, francoščine in oemSžUe,
omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učitelj I J na Nemškem, Angleškem in Francoskem in zna seveda tudi pravilno slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi se radi . ufiili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode le njim v korist, ' * I jim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove
Uredništvo "Glas Naroda"	„
83 Cortlandt St., New York. '
i


m*

9	KmM Frank	PetkovSek
	718-720 Matice« Street, WAUKEGAN, & & & ILLINOIS 6aa VINA,Mjbaljb2GANJEta» riOUfja bmtM SMODKE — PATENTO-V ANA ZDRAVILA. PfidalaSSSt"8™"-""1—'	
Zastopnik "Glas Naroda" 82 Cortlandt Street, New York.
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Cbesebroofk Baildiag.
Paniki tdplqqo od sedaj naprej Tedne ob četrtkih ob 10. uri dopohidne u štev. 42 Nertk River, eb Morton St. N. T.:
S. avgnata »• 12. avgnata 1MB lft. a vgnata 1M»
9C.stf.lM
2 aept. 1909
St^ Chicago, m.

32 Cortlandt Street,	New York, N %
Podružnica
5104 ST. CLAIR AVE. IV. E., CLEVELAND, Q;
mm mi
kupujemo m proda) acu*. ^ dnevnem kurzu. Ako poru^el v staro domovino in ima^ večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS jd kupit Ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj i2piačk. nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Ima Al. iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem d» vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamc
le prezreti!
Imateli ▼ staro domovino komu a* ko pooblastilo poslati, obrnite se bi nas, mi vam ceno in brzo postreJe mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako žeb kterf ▼ojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zboroa, fKontrolsversammlung) naj se obrne na nas in po&lje mro^t vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo imel «>tBo«& Ko se domu vrne.
010 si napjeo
ieno, otroke, ali ps ww nike, ter prijatelje v Amer ko vzeti, potrebuješ Človekv kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljive n* nas, ker bodeS naj poštene je in najbolje postrešen. M; »a*tc> pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožn}e list ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduČ'-mu	au potovanje in oskrbimo vse potrebno take, d*
nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem urada (£liis IvsDd; služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vs»n nama pošiljatev po nas poslana pride v stan kr*r « v-n
_	__	do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k poKit
hranilnica. Nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes- t krat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter ^ih nalagamo v zahesl'.ire hranilnice a-^ x-^^ ji;n:::e po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico, Ot>m* i. d dneva nloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
■i r
za
>\ : 0 1 a I . v^,^
ki nameravajo potovati v staro domovino s tlotmn & brzimi poštnimi paruiki- Vsakdo naj si izbere >edneg> ^ iztned onih parmkov. kteri so označeni v listu poo d^hi vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objeduern naznani ime parnika u !>a* odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, ds pr^H en dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vs?k potujoč rojak naj nam piše ali brzojav; kču pride v New York in na ktero postajo; naš Človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za pitviagt ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne 0» b nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaie telefonira po Številki 468^ Cortlandt in takoj po obvestilu p >šljemo našega čioveka po Vas. Le na ta način se je rojakom, ne2mo2i« n angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotre'^ ih stroškov. Ne uročile nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu n; slikano. To je zelc važne za potujoče rojake, ker dandanes preži na vsth postajah in ulicah po New Yorku obilo slepane* <2 ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zsgozcvc veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vaa št pra dajo brezdušnim oderuhom, kteri sptHejo ljudi	«s «\abe parnikc. To jc zelo vtise m
koristno*
_Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem._
K r a ij s ka hranilnica v LJ b bljaai
(KNAFUOVE ULICE it. 9)
UatanovtJ«na leta 1830.
■jirijiiii« vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem L 1907. blizo 68 milijon, kron.
Rexervnl aakladl znašajo 9,373.077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom zadnjega računskega skepa okoli 82.000,000 kron,
f(i)i.i/oii.nn iiMjlv % eiccr znalajo med dmgimi
Seirijeknjitco zavarovane
terjatve................ 37,614.974 K
Posojila občinam in korpo-
................ "-JfrSU
Menice .................. 676.000 "
V^^oitoi papigi90,088.6»« "



x Ml*/
hI

' tesiiši*- -^i^^-i5-'1- "rt M
-^mSsm,,
-''•jfr-"!rr -- "i- '•"••v'
^________ljubi Jani,
Trstu In na Dunaj« ter (rillin..................
a,0t5.74S