• Najvdtjft slovenski dnevnOc ▼ Zedinjenlh driavik Velja a m lito $4.00 2a pol leta 'J $2.50 ,,__# v Ij \ »PmiHKP AND DISTRIBUTED UNPK* KHPT (Be. 666) AOTHOMEgD BY THE ACT OF OCTOBO 1,1917, OH FILK AT THE KMT OFTTCl of New York. g.Y. By Order of thi President A. B. Borleson. Postmaster OinerU The Largest Slovenian Daily « In the United Statee Issued Every Day Except Sundays and Legal Holiday* c 7&000 Reader* fLAS NARODA List slovenskih del a\ cev v Ameriki. TELEFON: 2876 CORTLANDT._Entered a» Second Clan Matter, September m, 1903, at the Port orice at New York, N. Y„ under tbe Act of Congrci of March 3. 187» "" telefon: 4687 coktlandt. NO, 261. — 8TEV. 261. NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 6, 1919. — ČETRTEK, 6 NOVEMBRA, 1919. VOLUMB XXVIL — LETNIK XXVH CLEMENCEAU _ZA LIGO Ciemenceau je govoril za Ligo ter poživljal na sodelovanje, da se reši svetovne probleme. Strasbourg, Al/arija. ."». nov. — Tnkajni govor ministrskega pred sodnika Clemeneeau, katerega se smatra za njegovo politično slo-jvo. se je dvigal nad strankarsko 'politiko. Bil je v glavnem poziv na splošno tolerantnost in soeijal-no pravičnost ter poziv na delavci* po celem svetu, naj obnove svoje predvojne metode in tudi 4 delo". E lina rešitev svet« iz socijal-nega in ekonomskega kaosa, iz katerega se sedaj dviga, je delo, — je rekel Clemeneeau. Z značilno krat kostjo je našel j s tem ministrski predsednik reši-. tev za številne probleme, s kate-j rimi se morajo pečati demokraei-j>* sveta. Razvoj Clemenceau-ja p rot i tes-iiiejšemii stiku med državo in cci-kvijo je bil prav posebno opazen, ko j«- rekel : — Verski mir je treba zagotoviti in prostost vesti mora vladati. * '/. ozironi na socijalne organizacije je izjavil Ciemenceau, da ne bo mogla nobena vlada odvrniti j svojega naroda od tega, da bi vla-j dul samemu sebi, a je rekel, da ! mora vlada temeljiti na javnem (redn ter rešpektiranju osebnih .pravic. — Z ozironi ua boljševike, — j«* rekel < 'lenieneeau, — ne more ■biti nobene razprave med njimi: 'in javnostjo. To je enostavno vprašanje sile. Doe i m zahtevajo MAJNARJIPOPUŠGAJG? GOMPEES PRAVI, NAJ SE RAZVELJAVI VLADNO PREPOVED IN LEWIS IZJAVLJA, DA JE MOGOČE VSAKI ČAS PRI-ČETI S POGAJANJI. — DELODAJALCI ŠE VEDNO ZAHTEVAJO PREKLIC STAVKE. — POMANJKANJE KURIVA. Chicago, 111.. ,*>. novembra. — Stoječi pred ugotovili, tako pre-i logarjev kot delodajalcev, da se pripravlja dežela na dolg boj v premogovnikih mehkega premoga, kjer je produkcija premoga prenehala z uveljavljenem narodne stavke v petek ob polnoči, navdaja vladne uradnike očividno še vedno velik optimizem z ozironi r»a skorajšno uravnavo cele zadeve. Gotovi znaki kažejo, da si prizadevajo tako voditelji premoga rje v kot lastniki rovov najti pot, ki bi dovedla do prijateljske uravnave eele zadeve. 1'gtovilo Samuela Gompersa. predsednika American Federation of Labor, da bi lahko razveljavljenje zvezne prepovedi, ki je ustavilo delo\anje voditeljev premogarjev z ozirom na stavko, pokazalo pot proti miru ter ona John L. Lewisa, poslujočega pred-seednika I'nited Mine Workers, da bi se lahko pogajanja pričela >'» vsakem času. se je navajalo kot znake, da so premogarji voljni pogajati se> Želja, naj se odpravi zvezno prepoved, pa je našla protiutež v zahtevi delodajalcev, naj se prekliče stavko kot uvodni kkorak k pogajanjem. Ker -125.000 premogarjev še vedno počiva, je bilo opaziti pomanjkanje premoga v nekaterih delih dežele, posebno v Montam. Tudi iz St. Louisa poročali, da preti tamkaj pomanjkanje kuriva. Drugi kraji, posebno oni zapadno od Mississippija. so vprizo-rli vsemogoče priprave za boj proti prihajajoči zimi. V centralnih in iztočnih okrajih ni bilo opaziti danes še nobenega pomajkanja premoga in v nekaterih sekcijah so izdale javne oblasti pomirljive ugotovila. Ooscdaj ni imela stavka še nobenega učinkovanja na obratovanje železnic in nobene industrijalna naprava ni zaprla vrat radi premogarske stavke. Tekom preteklih štiriindvajsetih ur je bilo opaziti le malo iz-prememb v položaju. Zu najbolj važna se je smatralo pročila iz AVest Vir'ginije, da obratujejo štiri linijske majne v New River o-kraju in d;« sta dve majni na neorganiziranem Guvan polju zaprti vsled sinipatijske stavke, nadalje poročilo o pretnji lignitgsih-majnarjev v severni Dakoti, ki so se vrnili na delo po enodnevni Stavki, da bodo zastavkali, če se jim ne dovoli večjih plač ter ko-i ečno poročilo wardena Oklahoma državne jetnišnice. da bodo štir-j je rovi jetniške farme zopet otvorjeni v četrtek in da bodo zapo-[ sleni v rovih kaznjenci. , Tomaž T. Brewster, načelnik komiteja delodajalcev, je objavil, da bodo posamezni lastniki rovov najbrž tožili United Mine Workers radi kršenja kontrakta. Zanikal je vest, da so delodajalci kršili kontrakt, kajti vojna ni še oficijelno končana po njih mue-; njtl, dočim so trdili premogarji, da je vojne že zdavnaj konec. Za Rdeči Križ !o življenje. Oblekli s<» jih in po. gostili ter jih opremili z najpotrebnejšim. I/, tega je razvidno, da je Rde či križ še vedno potreben. Na svc jem mestu bo pa mojrel biti bo vsa kein časn, če ga boste zadostne podpirali. Do konea tega ledna je čas z I delavcev. Delodajalci so sklenili, da rajše zapro svoja vrata kot pa da izpostavljajo nevarnosti sebe in svoje naprave. • Sedanje drtevsko pri banje, s svojimi nasilnimi tendencami .»e omejeno pove.'ini na Barcelono in Valencijo, a se je pričelo širili tudi po o>?ali Španski. Socijalisti in delavsko linijski voditelji so popolnoma .zgubili kontrolo nad svojimi ljudmi in ta kontrola je pretila v roke sindikalistov in anarhistov, ki očito propovedujejo bolj* vizein. Voditelji delavcev so možje, ki so se pojavili preko noči. — Pestnna in S.gm, o katerih poročajo listi, da so voditelji (Vlavskga gibanja, so ljudje, o katerih nisem še nikdar cul, čeprav tlobro poznam delavsko gibanje v Barceloni. Prišli so v ospredje v zadnjih Aestih meve< ih. w Ali obstaja nevarno**, da se bo boljševizem trdno ukoreni nil ua Španskem? — je vprašal poročevalec pesnika. To sindikalistično delavska gibanje ni nič drugega kot bolj Še v i in. Tega gibanja niso pospešili ruski boljseviki, kajti Barce I »na ne potrebuje n kakega bodril«. Barcelona je bila skozi števil ia leta glavno mesto anarhizma v celem svetu. Voditelji delavskega gibanja ua Španskem v scelavsko gibanje in bolj-ševške ideje, ki mi polagoma pnwtrle v deželo, niso še prodrle med om»bje armade \'s|c«l iega bo arma«la zatrla vsako nasilje, kjerko-»i bi bila pozvana, nuj stori tako. Na Španskem ,ie izvanredno težko uvesti katerokoli reformo iu to je tudi vzrok sislajega ekonomskega nemira v Barceloni. Tradicija iu konservativna stranka, ki sta imeli vso moč v rokah skozi s-dem stoletij, predstavljata največjo oviro na poti ekoomskih re Jorm. .laz sem republikance ter nasprotnik sedanje monarhične Španske in čeprav niso bili republikanci v nobenem oziru zvezani s sedanjim delavskim gibanjem, sem vendar kot republikanec v st iii-i razumeti, da j- vsled sile tradicije ter konservatizma sedmih stoletij nemo/<»če dovesti do mirne rešitve kateregakoli delavskemu problema Resni'ni liberalizem pridobiva na moči po celi deželi, a Je v sedanjem ."asu brez moči, da bi dovedel do kompromisa med indikalnimi h ud i kaliti v delavskem gibanju ter konservativci v ▼ladL — Ali ma cerkev kak upliv ua delavski razred? Cerkiv ua Španskem nima uiti najmanjšega upliva na de lavsko gibsr.je. \' sedanjem časti je ves upliv cerkve osredotočen v poljedelskih okrajih. V Barceloni obstaja večina delavskega naroda iz pro*tomi*leeev, Li s«* prav nič ne brigajo za duhovnike. Poloraja na Španskem se sme primerjati z industrialism nemirom v rej deželi. V Združenih državah imate največje pri bližan je-fc resnični demokraciji, kar jih je najti na svetu. Najti je i>ap«ke v \a«i organi/aeiji a imel bi veliko veselje, če bi mogel od \e~ti vse one osebe prebiva joče tukaj, ki tako skrbno opozarjajo i • napake vaš.* vlade ter one ekonomskega življenja, s seboj nazaj v tako tradicionalno deželo kot je Španska, kjer demokracija še ni rojena. KDAJ BO KONČNO UVELJAVLJEN MIR? __r Havasova agentura poroča, da se 1 bo 28. novembra izvršila ratifika- 1 cijska izmenjava. __n Pariz, Francija. 5. novembra. — ^ Iz dobro poučenih krogov se je ^ izvedelo, da bo uveljavljena ver- t1 saillska mirovna pogodba Ter mir z Nemčijo dne 28. novembra. | Onega dne bodo zavezniške dr- I zave izmenjale podpisane proto-j kole ter ratificikaeije z nemško! vlade. j Berlin, Nemčija, 5. nov. — Da-; nes je dospela sem nota najvišje-'^ ga zavezniškega sveta, ki opozar- z ja nemško vlado, naj pošlje v Pariz delegacijo, ker so potrebne ne katere i/.premenibe glede izročitve) železniškega niaterijala in gospo-,A darskili strojev. L Pariz, Francija. ">. novembra, t — Najvišji zavezniški svet je od- »j ločil, da se bo vršila prva seja Li- 1 ge narodov v Parizu. Delegati s-o o i tem že obveščeni, toda dan. ko se.j bo vršila seja. še ni določen. 1 'r KAJZER JE DOVOLJNO KAZ , NOVAN. __a London, Anglija. 5. novembra. » Angleški kralj Jurij je sprejel v avdienci misijonarja Ar. Fordera, 1 ki se je vrnil iz Armenije. Misijo- ~ nar mu je pripovedoval, da je bil štiri leta v jetuištvu ter z vračal ' vso krivdo na Nemce. Kralj mu ' je odvrnil: — No. Nemčija je poražena. ! Kajzer je moral pobegniti iz svo- J je lastne dežele. "Za vse. kar je [ storil, je dovolj kaznovan. WESTVIRZINSKI PREMOG AR SKI BARONI BODO TOŽILI I MAJNERJE. ! Charleston, Va., 5. novembra. — Danes zvečer je bilo ob-' javljeno, da bodo premogarski ZADNJA DVA AMEND-MENTA K POGODBI Senat jih bo skušal izločiti pred odgodenjem ter izčistiti pot za številne reservacije. Washington, D.'C.. 3. nov. — Zadnja dva amendnienta z ozirom na mirovno pogodbo ki sta ostala pred senatom, bosta najbrž re-. sena in odpravljena še danes, kaj-f ti senat je soglasno sklenil, da bo' glasoval ob treh popoldne glede nmendmenta senatorja La Follet-te-a in da se bo še tekom današ-l njega dneva storilo konečno ak cijo glede (iore amendnienta. S tem bodo s poti vsi amendment i ter bo odprta pot za razpravo o dolgi vrsti reservaeij. Senator Reed iz Missouri, demokrat, je objavil, da bo dolgo govoril glede delavskih določb v mirovni pogodbi, katere hoče I^i Follette-ov amendment izbrisati iz mirovne pojrodbe. Amendment senatorja Gore-a ]ia naj bi določal ljudsko glasovanje pre'l vsako vojno napovedjo. Voditelji v senatu še niso izgubili upanja, da s silo izvedejo konečno akcijo glede mirovne pogodbe in nadaljnih naporov v tej smeri je pričakovati še tekom tla našnjega dneva. bril včeraj Ohio akcijo državne zakonodaje, ki je odobrila zvezni prohibieijski amendment k ustavi. , Porazil je predlog za dovoljenje izdelovanja in produkcije piva. ki bi ne vseboval več kot dva in tri četrtine odstotka alkohola. Vse te predloge, tikajoče ' se proiiibieije. so stavili mokrači. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. | la, ki so prišla danes zjutraj v urad državnega tajnika. Državni tajnik Smith je rekel, da kažejo delne številke iz polovice okrajev suho večino glede vseh štirih prohibicijskih predlogov v približnem številu 75,000 glasov. Včerajšnja suhaška zmaga je prišla ravno eno leto potem, ko je država Ohio prvič glasovala za državno prohfbicijo z večino 25 tisoč glasov in manj kot šest me aeeev potem, ko je poatala prohi-bieija pravomočna dne 27. maja t. leta. Razen poraza predlaganega pre klica drtavne prohibicije je odo-j OHIO GLASOVAL ZA SUSO Ohio j« zopet glasoval za rušo iu mokrači so bili zopet poraženi s večino T5,000 glasov. Cohimbtt*, O., 5. novembra. — Ohio jc včeraj glasoval, da hoče ostati v suhi vrsti z večino, ki bol mogoče trikrat večja kot je bila ona, s katero ce je glasovalo zaj prohibieijo pred enim letom. j Tako pravijo nepopolna poro&-> prostost za same sebe, hočejo na-i ložiti drugim strašno in absolutno diktatorstvo. Clemenceau je obrazložil velik 1 program javnih del, — razvoja kanalske navigacije, izboljšanja pristanišč, povečanja trgovske mornarice ter predvsem izkorišee-nja velikanske vodne sile države. Rešitev ministrskega predsed-i nika za vse spore med kapitalom delom obstaja v sodelovanju, bolj- i šili stanovanjih ter prosti vzgoji delavcev. POSEBNI SVET ZA | PROHIBICliK POSTAVO Agenti bodo sestavili regulacije za udejstvovanje prohibicijske postave. — Prisilno izvedenje. Washington, I). C., 5. nov. — , Včeraj zvečer je imenoval notranji carinski komisar Koper koini-tej. kojega naloga je sestaviti re gulacije za prisilno izvedeje pro-' hibieijske postave. Izjavil je, da bo delo komiteja dovršeno^e pred prvim januarjem bodočega leta. Koniitej sestoji iz H. M. Gav-lordal, pomožnega komisarja na notranjo carino, ki je načelnik komiteja ter šestih carinskih agentov v različnih državah Unije. Sodnik Charles E. Orbison iz Indianapolisa bo posloval pri komiteju kot svetovalec. baroni v Kanawli^ okraju najbr-že tožili unijske voditelje, češ, da je vsled napovedi generalne stavke prekinjena pogodba, ki so jo I sklenili premogarski baroni z U. Mine Workers. V -premogarskem okraju vlada popolen mir. Save the EasyWay WWS.S., Pazite na nove cene .. i Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo. Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro. Jamčimo ali garantiramo za vsako poailjatev, toda za kake mo. goče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj pošljemo ▼ staro domovino, naprimer; 100 kron----$2.00 500 kron____$ 9.00 200 kron----$3.86 1,000 kron____$ 18.00 300 kron----$5£0 5,000 kron____$ 90.00 400 kron----$7.70 10,000 kron____$178.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadoOestijo z drugimi. — * - ^ Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. TVBDKA FRANK SAK8KB, i83 Cortlandt Street, __________ New Yoric, N. Y. l)ne 11. avgusta sta dva maski-rana bandita ubila glavnega tesarja v nek .mi taborišču v bližini E1 Tigre v navzočnosti njegove žene. Bila sta edina dva človeka \ taborišču ob onem času in bandita sta ukradla denar in druge predmete, vredne približno $200. l)ne 19. avgusta so prišli trije ma-skirani banditi v Garrapatas tei oropali Amerikance za $700. Dne. 1(>. avgusta sta bila neki Luis 'fjiiiterez ter neki Arnerikanec, de Lacy oropana svote .'MOČO kompa-nijskega denarja in sicer med So-ledad iu Tepetate. Noben človek ni vedel, da bo denar odposlan do I deset minut pred^ odhodom, a že preje so bili informirani o tem mehiški vladni uradniki, soglasno z mehiškimi regulacijami. Dne G. julija je skušalo sedem oboroženih mož ustaviti ljudi, ki so nosili deuar, skoro na istem mestu, a takrat se rop ni posrečil. Nadalje pravi poročilo, da izjavlja vlada v skoro vseh slučajih, da ni bilo mogoče najti krivcev. MEHIŠKT VOJAKI ROPAJO AMERIKANCE t. — r Vojaki Carranze so prizadeti pri 1 napadih na državljane Združenih]] držav, pravi poročilo. Washington, C., 5. nov. — ! Sest ameriških uslužbencev pe-trolejskih kompanij v Tampieo ( petrolejskih ekrajih je bilo umorjenih ter oropanih za več kot $71,000 v ameriškem zlatu tekom , mesecev julija, avgusta in septembra, soglasno s poročilom, ki je bilo ravnokar sestavljeno in objavljeno. Pri dveh napadih je bilo prizadetih šest banditov, ki so bili aretirani in dva teh sta bila javno usmrčena. Nekaterih teh napadov so se vdeležili vojaki Carranze, — se glasi v poročilu, — čeprav se v nekaterih okrajih zvezne čete "obnašajo dobro". Dne 23. sep- ' tembra je neko taborišče v Co- ' male napadlo 400 Caranzistov, ki; so ukradli inozemskim uslužbencem vso obleko ter odgnali iz ta- | borišča zadnjo mulo. "GLAS NAKOPA" Bi® MMMfcGf SI PLuvuriu ftnumm ookpoi . V- « J^JJ* W » k b foi MU M m—to Mow Točk ****** ...................... M.M taut M(i H N«w I«rk |t — ■* i« toL....................^ _______— trn eete M* a» Mil Sta« Tork HM Zrn C v rop« sa cM M« __.tt.OI t L A3 NAROD* rVete« o* ttte P«opH".) MM »wn lay uupt Bund*.t« aaj UMDft •ubecrlptlon yMrly M* D«tM Im ta nrtnua m m pr1aWu>|» OfOV Ml •• MacmH poMiJma po Hon*? T^er *» kraji upotnlkov prosimo d« m nan tidt gnMi MvtOk m »na nI. hitreje n«Jd«mo ninoTmi* -t l. A • "1 A W O O A-l:čanka si ; se jih vedno bala. kar si pripo-; znala Pripoznala si. da m hiuavka Da "om bi! jaz pri župnika, to j;* go-Slove, pa jaz sem bil poslan od' jJi-rslva Ti si pa sla zahrbtne NV veš s kom imaš opraviti * Neverjetno! (Tudi v vratu bi morali možgani nekoliko bolj«* delovati) Jaz lie rečeni. tla je bila Moja zasluga. «5a je !«il "Slave-" lej šv [sprejet pred le'i Tvoja pa tvdi n i-ila, čeravno se vtikaš povstnl. Sa samo j:.z in Ti tudi riL.va v na^el , bi; »i Za smejati, praviš. Ja. res za smejati s»> je, če masfrš. da bo kdo; počil .vi jez*1 a ko bcš T"* rekla, da > nikdar ne !>«■-• rekla, tla je bilo s-' «>ncga društva treba. Koga vendar misliš, da si ' K. To je ncpreklieano zadnji d< -pis ki smo ga priv>bčili o tei aferi 1'rednistvo. ....................I I— — ' ' : ■■HHnRBM Uspehi v mB^L^^mSKi^H^^K^ dneh se pa vrne denar. Proizvaja bogato rdečo kri, mo. \ čnc stanovitne živce, življenja polne možke in ženske. Če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se . » spomin mrači in vaše telo mrači. če ste se že nave- \ - Hčali jemati pomirljiva in narkotičn« sredstva, potem rosku- \ TMjJnk^^ST' ^ sajte ftuira-Timf, in iztreviHeli boste, kako hitro s<» b«.*te VwfflL 'A CUt.il d—iKaineta človeka! Drvet " krvno cirkulacijo. Nufra-Tone iVIJM^. ' i 1 Je najbolj uspešno zdravilo ta nervoxne in fiiično izdelane. Zakaj ?/ ' m^KV Jj s.est.°'»i <>»mero važnih sestavin, ki vračajo zdravje Kr jih' «5!» ^»rff prec[)ij,ujejo najslavnejši zdravniki. — Nutn-Ti-r.e je bo^-at tui f'".V?J f železu »n fosforju — ter je hrana krvi in živ. em. 1/ Nujra-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva. da j'^Sll J T redno deljujejo. Oživlja lediee ter izmnja iz njih strupene se- »p=—t stavine. Nic več vetrov in kolcanja. težke sape in pokritega t^iVii I jezika. Nič več bolečin in bolezni! Nuta-Tone daje ču loviti tek. \ A I dobro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepcujoče spanje. Va Nusa-Tone Hjate!Jem. NASA POPOLNA GARANC1JA-—Cena Nu?.vTr,n« je en ($1.00) dolar za steklenico. Vsaka steklenica vsebuje devetdeset <90> tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi lahko kupite sest skatelj šestmesečno zdravljenje za pet ($5.00) dolarjev. Jemajte Nuga- I one dvajset (20) dni. Ce niste zadovoljni z uspehom, vrnite preostanek luno s škatljo u» mi vam bomo takoj vrnili denar. Vidite, da ne morete izeubiti niti penija. — Ml prevzamemo rizik o, —-KO NAROČATE, SE POSLU2ITE TEGA KUPONA___^ National Laboratory, S. 2') — 53" South Pearbom St., Chicago, 111. Gospodje:—Prosim, dobite priloženo..............za l.ar mi poiljite 4 stekli-nic Nupa-Tone. ............. i Ime ........................................................................................f Cesta in štv. ali R. F. 1».................................................. ^ • t Mesto................................ Država................................. "Ozdravi kilo kot sem j o jaz" i - Star kapitan je ozdravil tvojo lastno kilo, potem ko >o mu zdravniki rekli: "Pustite ae operirati ali pa boJete umrli." Njecovo zdravilo In knjiga se potile zastonj. Kapitan Collir.jrs Je voi;i po morjih mnniro let. Slednjič je dobil dvojno Kilo in nI moral samo ostati nu suhem, temveč je moral biti veC let v postelji. Poskusil je zdravnika za idravnlKo.n In pns za pasom. Pa nI imel uspeha, .-^b-d-tijič mu je bilo rečeno, da se mora podvreči nevarni operaciji, nil pa mori u imeti. Napravil ni ne teoa. ne oneaa. temveC se je sam ozdravil. "Možje In žene, ni treba se rezati In «e potrebujete r»asa". Kapitan CoIJiug.s je proučil s.un svoje telo in slednjič je IznaSel način, po l. ite-rem je poslal zdrav, močan In srečen človek. ' Vsakdo se more poslužlti tepa načina, ki, čidto priprost. laliek. zanesljiv ln hrez stroSkov. V»al:do s kilo bi moral imeti Collinesovo kniifjo. ki inu pove. k »-ko se more ozdraviti. k:iko se more vsaK ko poslu žiti nač-ina v v sojem stanovanju brez liake težave. Knjiga in zdravila so pošljejo ZASTONJ. Vso se posije VFike-mu, kdor izpolni dolenji kupon, kuter«'-gra izpolni in odpošM: takoj. KUPON ZA KNJIGO O KILI IN ZDRAVILO BREZPLAČNO. Ka-nitan W. A. Oollings (Inc.) box D, Water town, N. Y. lYosim pošljite mi Vaše BREZPLAČNO zdravilo proti ki?i ter knji-po brez kake obveznosti od moje strani. Ime .................................. i Naslov .............................. tro«'iii. \'«'liUo t-rnibi j<* ž«* steklo, o,-1 i so pa vedno ostrejše. Mi smo r.apeli vse sil«», da rešimo spor. pa ni slo. Zanaprt'j ne bomo vt'«"-vtikovali svojih prstov vmes. I'o našem mnenju j»* najl»oljše. li po Brook-lvnu s«' zgražajo nail Listnico, ki je bila priobema da nos teden. veliko zadoštM-nje nam j«', da jo razsodni ljudje odobravajo. * * Nekaj o davkih. Sj morda hišni gospodar? Si» Dobro, sto in »• 11 dolar boš plat*al davka in takoj pripravi se 11a drugi boj. Ti si brez hiše? No. olrajt. ne !)o ti prizanesel fajt. Ker si brez nj«' in br»-z ž»'ii<', t'* ]>ristojbiu<» ne bob*. ('»• Lrrcš v kiiH'inatc»grar. pod davčni spatiaš paragraf Tri. štiri, pet eentov od.štt-j tt-r mirno sedi, mirno glej. < V žeja 11* in bi vodo rad pil, brez takse in* bo šlo. Ce kupiš čevlje si nove. i>i«*z taksi* tudi ti ne irre. A zadnji eas davčni možje dciiaree nudijo lepe: lvd<> bi izumil aparat, ki začne šteti, ko gre spal zakonski par? In od vsesra kar bi naštel, bi drugo jutro davčni .>el prišel predpisan tax pobrat. Hm, dobra stvar. PETER UM ' Po volitvah. Pri volitvah je veiiko trpel dr- , žiivljan. po volitvah pa trpi poraženi kandidat. Poraženi kandidat ponavadi pošlje izvoljenemu svoje čestitke.j, Prepričani mho, da mu ne pridejo iz srea. ; Veliko, veliko je poklieanih. pa , le malo izvoljenih. * * * V New Yorkti so aretirali pijanega človeka. Sodnik ga je vprašal. kje se ji* vpijanil. Pijanec se blaženo nasmehne ter potegne iz i žepa koš«"ek papirja rekoe : — Tukaj gori je * se natančno zapisano. — Sodnik pogleda navodila ter se čudom začudi: — Za dvajset eentov je mogoče napraviti celo ga-lono dobre viške. Sodnik spravi navodilo v žep, (tla si bo vedel in znal pomagat! v času splošne suše , obtoženca pa odpusti, kajti tako m*iistraše-itega borilea zoper hi«rh cost of living ne kaže vtika vati v luknjo, j * * * Pri sodišču nič no pomaga izgovor. da človek ne pozna postave. Poznavanje postave jo pa že marsikonm pomagalo k svobodi.j * * * Ce pritrjuješ kapitalistom, ki nesramno draže svoje produkte, si mislijo: — To je šema ! Če molčiš, draže še bolj. češ: —! Saj se uboga para še zgane ne. Ce pa nastopiš proti draženju.' jdvignejo silen krik od obali do jobali: — Pomagajte, lia pomoč! Boljševiki so v deželi! * * * j Velik strašen boj divja po Forest City. Obe mogočni stran-» ki, ena v krilu, ena v hlačah, nočeta popustiti. Obe nioeni in mo1 ZASTONJ! FONOGRAF ZASTONJ. \ sak. ki bo naročil od nas čudovito uro, bo dobil ta fonograf ČISTO ZASTONJ. Ta ura, najnovejša iznajdba kaže ure in minute kot vsaka druga. Močna je iz jekla kot bojne ladje, ponik-ljana in niti ogenj je ne uniči. Za-more trajati veliko let. Boljše kaže kot vsaka druga. Ima alarm, k. vas prebudi iz globokega spanja. Preneha zvoniti, ko vstanete in jo zaprete. Ponoči ni treba vstajati in svetiti, ampak pritisnete na gumb. ki jo bo razsvetlil. Vsebuje banko z dvema oddelkoma za denar in dragocenosti. Močna vrata banke imajo tajno ključavnico, katero zamore-te samo vi odpreti. Z naročilom vam bomo povedali, kako je treba skrbeti zanjo in kako odpreti. Kakšna dobrota imeti tako krasno uro! Kupite kakoršnokoli uro, boljše ne boste dobili. V vsaki hiši naj bi bila. Primerna za božično darilo. V Evropi bi presenetili žnjo prijatelje. Vredna je najmanj $20, ker jo pa hočtmo seznaniti z javnostjo, jo prodajamo malo časa po tvorni-ški eeni $10.95. Žnjo vred damo fonograf, 5 rekordov in 100 igel ČISTO ZASTONJ. Denarja ne zahtevamo naprej. Pošljite točen naslov ter za depozit. Ostalo plačate, ko sprejmete pošiljatev. Nikdar v življenju ne boste imeli take prilike. Ne odlašajte, pišite še danes! / UNION PRACTICAL CO. ^ DEPT. 400 106ft Milwaukee Avenue_CHICAGO, ILL. zorju, da bi hladnokrvno pr»uda-j. ril., knj sv more zgoditi in česar ni treba In tisfi hip, ko je zmags i tako blizu, mu roka omahne in I sum pade, žrtev enustrajuxst; in utopiznia . i Drama je realistična, polna živ (1 it rija in boja ter stopnjuje zani-1 jmanjc gledalea do kom a. PrkKr-i na igro i:*, pazm; zasledujte pri zorom. ! Pi \>rave za vpr!zorite\ so bile skrbne iz':v.šrje se bližajo za-i Ijučku in po -ljili jc lahko so liti. da bo predstava zadovoliila vse U!itetno-5ti ljubeče občinstvo. Krajevna oieanizaeija štev. I-! •JHZ. vabi torej vse jug-»slt»van,skn občinstvo i/. AVaukegma North) Chit.ige iti okoliee: napriiaer-Chieago Ken'»sha. Raeine, Mil-waukee za olnl-io vdcJežbo. V bo-tlo'-t. da bi v omenjenih ns-elb-nah priredili kaj i-l-"nega. se bomo tudi mi odzvali povabilu. To-!' l^j na svidenj? dne 16. noveiabr:: v Slov Nar. Pmnu! Za odbc»r: Martin .Judnie. Lora n, Ohio. , Pri darovalcih otro<-jey:a sklada, ^e mi je vrinila neljuba pomota zn kar prosim vse dotične. tla na j nti oprostijo. Denarja je 1 do več kakor so mi imena conesla. Vs?ga denarja je bilo *7"3.CO. vsle-1 "esar sem videl, da mora biti, vedel pa nisem, kje in kako je pomota. Daroval« i za nedolžne otroke v j [domovini so še sledeči: 1 rank Justin i 00 J^lin P.russ $2 00. i Frank Rupnik Po ^100: Gabriel Klinar, Mrs Marv Mranior in Mrs. Mary Klinar. Skupaj $ J1.25. Vse^a darovanega denarja je pa ^>4.2-"» in je vse mlposlnno na določeno mesto. Dart.valeeni izi'ekam stotero zalivalo v imenu nedolžnih otr:>k v do:novitii. '»menim nai še t»-. da jaz nisem imel blagajne, torej imel seni le i imena darovalcev. Louis Prežel j Forest City, Pa. Peter Zgaga ;e al!right, pa ven-jdar ga Marv Zga;^a iz tukajšnje naselbine poseka s svojimi doj>isi. Skoraj I> 1 bila bolj točna kot IV-11**!-. V edit«. g urednik, da tudi to| •Iju ij" rad? berejo, zato nekoliko odgovora na zadnji n.ien dopis. Obžalujem, da sem Te zadnjič j j vikal in imenoval gospa, ker Ti tega ne storiš drugemu, katerega j ne poznaš, kakor praviš. Ko bi ne začela napadati Ti, bi ne lilo tega prepira. Res je. jaz j nisem bil napaden, napaden je bil Idriiigi. napadeno pa je bilo tudi Iru^vo, h kateremu spadam in tega bom jaz vedno zagovarjal. Javno me imenuješ lažnjivea, to Jaz veni, da Ti vse pov^š javno. |da se maslo teui bolj eedi. Enkrat' ,>i se „»elo javno proglasila za tnj-niio kar nisi bila. Mogoče je, da' j se nisi ustrašila pogleda. Pripo-znala si, da sti se vrnila od vrat, !prijateljica Te je pa tudi p«»gle-dala. Ko bi odstopila od društva, si se biila svojega lastnega udarca rdarjaš se pa prav pošteno, ko me v enem dopisu imenuješ laž njivca in da nočem lagati. Trikrat si se spomnila, zakaj moraš ostati pri društvu. Iz tega se zopet vidi, kje imaš možgane. Castitani Ti k Tvoji možatosti, ker [si plačala onih pet dolarjev. Povem Ti pa, «t< r.i narnanja. da krajevna orjranizn-eija št. 14 J1U5. priredi veseiico! v nedeljo 16. novembra t. 1. v Slo • venskem Narodnem Domu. Ven' drugih maiijiik točk je na proara-j mu **Kato Vrankovič*". velika so-jcijalna drama v treh ileja ijili. O-i (;pozaijamo rojake. i aj ne zamutli- ' jo te velike prireditve! Se vs ro;a':i lažje zr.po])adl. celo igr«i. Kato je bilo ime sinu. oziroma posjnovljeucu I i i jo Vrankoviča. kateu^a je vzel še k«>t doj.-nčka , v svojo oskrbo od nekega pr»'ft-sorja i svojega intimnega pi'ja-{■•) i«-r g i vz^oj.l z v^o skrbnost-v \u svoji volj;. S/.ari Vrankovič ; ie l il deželni u-adnik in ^ vvi sve valeč banov, l^ajoeii j- bil ban. na Hrvatskem. Kot ban je bil absolutni vladar Zatiral jc ljudstvo \<>naivc-I- pa kmete Pri voli*v»li ! -o imeli 1* vel*pos.stniki pravo rla^n Znt > je pa ban vbdal. kar [ Hotel l.er pravih ljudskih zastep- i »likev itrsk ni bilo v sab >ru, ! i b < 1 i!i branili ljudske rr ivice Ker je 1 i'o tako je Lajhen jiroda' marsikaj ljudskega ne vp:ral z vso močjo tt-mu. Kajti slutil ie da ljudstvo d«rj); p.>;»e ic ])o>!užil tudi najbolj umaza- Iuili sr< dstev. Ko je ljudska množica demonstrirala na ulici proti j tiranstvu njegove vlade, je tla!: povelje policiji da je i golimi' rabl.jami naskočila nanje. Kato: Vrankovič se vrača iz (iradca rav-l u'j sfdaj. k«» se vrši ta pdo po mestih in vaseh j ter živo agitira proti I.ajbenovi! ; vladi. Vse ljudstvo je za Katonom in ^a podpira v boju ter imenuje j jja svojim odreš** ni ko m. Xasprot- j no a vidi Lajbenu Kato zelo nevaren agitator, ki ga še lahko vrže ob tla. če šc ob pravem čaau> ne nastopi proti njemu. Zato na- ■ ! arja starega Vrankoviča. naj j oil vpliva na uradnike, kakor tudi, na svtijega srna i:-, da naj prepreči sramotni polom njegove vlade | kajti sramota, bo zadela njega , Vrankoviča) ravno tako kakor Lujbena, češ da sta oba enako| •aiva pri goljufiji narodnega ime-1 i tja. Ali Vrankovič, velik idealist. [ i out odreče svojo pomoč, ker jej trdno prepričan, da prihaja ura svobode. Ko je ban videl, da pri; starem Vrankoviču ni d«>segel svojcu* namena, skuša vje.ti Ka-tona. Pa tudi tukaj mu ni obneslo. Tedaj se jc Lajben poslužil /ad-ojeiga Povedal je Katonu. da je , njetgov oče ravno tak grešnik ka-koi je t>u (Lajben). tla je pomagal pri prodaji nekega gozda in da se je njegov oče vdeh žil vseh hudo-. -čelst^v zadnjih trideset let nje«ro-i . vega uradov.inja. Kot v dokaz mu [ 'j izroči neke spise, ki jih je spisal stari Vrankovič. Ka;«» je spise | pregledal in je spozna1, «Ia ira jet . Lajben spravil v zadrego, kajti, .♦•o.iaj ne l»o mogel stopiti pre l ljudstvo, da ne bi tudi svojega r očeta obtožil. Ta boj se odigrava v drami. Dogodek za dogodkom • I goni Katona naprej na poti njegovih id«-alov; dejst v o za :«!von; mu na «lrugi strani su^eri-ra da ni treba udariti svojega oeefa. Dve ženski sla stopili v njegovo življenje: Slavka, njegova! k nevesta, in Lajbencva hči Irma. ; Ohe ija ljubita; al: ljubezen ene -•e razlikuje od druge kakor voda? , « 1 ognja. Slavkiua ljubezen je j riehkr in blaga doeim je Irrrina j strastna, vžigajrča. Ena iuu šepe-mc-hk-» vs^ohsežno dobroto jdrugu niti kliče moč. Kato oma-1 I Kuje in se dviga. Vzgoja mu j* i Ijlidiko dala načela, znanje, marši-j jk.ij a'.i človeške nature v njem ni i I mogla izpremeniti. V najodloeil-l nejšern trenutku si ne more nje-1 i 5*vo oko uiti toliko ruairiti qt>-\ Nova moč. novo zdravje, nova čista kri, za dva centa če trpite vsled želod. /<2*2 ČMih ali Icdienlh bo-^Jl lečin. sploine oslabel- l*y oeti. ne»pe£noetl. al*Aiu : popolnoma snnealjiro in aodanji» i raamermm primerno tudi hitro p« I celi Utrl, na Goriškem in tudi na j Notranjskem po .ozemlju ki je sc 1 —d»r i po italjanski *rm«di vsako pošiljsUv, tod* trn kake «ro go če samuds v izplačilo ne mor* mo prvrati nikaka obveznosti J 50 lir .... $ 5.40 100 lir .... $ 10.30 500 lir .... $ 50.00 1000 lir .... $100 00 Denar nam poslati je najbolj« J po DoMtto Portal Money Or*m aH pa po Now York Bank Draft /TRDILA WRAN K 8 JL tBX^i Zavezniške zmede - Pismo to keg* pomožnega tajnika Združenih držav ua senatorja Wadsuortl a meče nekaj luči na naše razmerje napram bt>lj-: Š4*vikout, a vridar i»» «l«»sti. Pomožni »Iržavni tajnik dvijra že po-p»>t'» |M«tiavljano oblolibo. «la skušajo boljševiki strmoglaviti via-! do Združen t držav ier pojasnjuje aktivne priprave, ki so bile stop j. ne, da -e prehranja ljudsko prebivalstvo v slučaju, tla bi bili komunisti st mogla vi jen i. Ce pa te«ra ne bo zgodilo, jim pa mo Slu nujbrze *r naprej dovolili stradati. Soglasno z nekim poročilom iz Finske, je umrlo zadnji mesec, v Petrotrradu I0. mrki. K«>l<'akova vla-j»* rs\ nokar pr /hala. «la je tklrezala Anirlija vse vojaške dobave 1'krajii "i se bo«v proti Detiikinu. in n«»ki ameriški poroče-| Talec nam :ivlja. «la so pripravljeni skleniti mir z Leninom in T roe-1 kijem, kar bi »nkrat /<\ \ sele.j uničilo upai :e Denikina, «la tlospe v1 3fotkvo. Tu«li Rt-muiii i >■< pripravljeni uravnati svoje spore z l>oljževi-i ki l>.*nikm je skuaal kupili |K»moč Kumunske 7. Besa rabijo, a Ru j lnun«'i -ho [»rekacili ter vz»*|: provitie<» na svo.}o lastno pt-st. Baitt>k»- provio< • . Bstonska. l..-t>.kH in Litvinska so izgubile > s.- upanji-. «1.* bi Kob-ak i:i zavezniki K«laj priznali njih neovj«'tsko \ la«b». če bi mu zavezniki dovolili, česar pa in »če jo storit«. Amerika pa -e >otrlasno z državnim |X>dtajiiikom Pbilipsom ni rdleležila blokade K«isi i« in s.- tudi sedaj ne vdeležuje take bloka-d«- ra/'-n s tein, «la i«e oši!jatev odhajati iz te dežele. V Si-l««rd tukaj s«-tlaj sveže sile. in čepra\ se ta armada ne vm«*šava v notranje sporo Rusov, pomaga -n«l;ir v naj v«-«"-jem « «.egu vojaškim opera rija ni Kolčaka s tem, da tlr/i /.tuj «Mlprt«i transsibirsko železnico. Vse lo se vrši kljubi dej* t vil. da 111 sii o nikdar napovedali Rusiji vojno. «la 111 kongres dovolil u i k« l<*! nobr-nil: sVt,t v tak«- namene in kljub dejstvu, da no-[ če n.tsj \|a«i.i nik«i;tr objaviti vzroka iičiš«'ga spora z Rusijo. V ne-1- m novejšem poro-»!u je izjavljal ameriški poročevalec, da je ruska -ovjetkk* vlatla pripravljena skleniti mir z zavezniki. pla«"ati' > .e \ojn«» I »L'ove It um je t« r se v/«iržati vsake propagande v katerikoli za ven: šk 1 deželi. Mosro. e bo potem, ko bo senat odobril mirovno pogodbo z Nem-j či'o rlomljett ^krt\uostiii {>e.'-aT molku, katerejra je administracija I p«»lo/ila na svojo rusko politiko V vsakem slučaju pa je skrajni, fsa. da vled«, stori to. Dopisi UU MIME VSTANOVIJXNA LETA 1996. GLAS NAHODA, 6. NOV 1910 GLAVNI URAD ELY. BONN. KATOLIŠKE JEIIITE INKORPORIRANA LETA 19C0. Iz Urada Glavnega Tajnika n. IZKAZ PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV ZA SIROMAŠNE OTROKE V JUGOSLAVIJI. Prenos prvega izkaza 86.25 Društvo sv. Jožefa St. 29, Imperial, Pa. 25.00 Društvo sv. Alojzija štev. 31, Braddock, Pa. 3.00 Društvo sv. Štefana štev. 26, Pittsburgh, Pa. 39.07 Društvo sv. Jurija štev. 61, Heading, Pa. 6.25 Društvo sv. Jožefa štev. 41 East Palestine, Ohio 23.00 Društvo M. Pomagaj štev. 42, Pueblo, Colo. 6.20 Društvo 14 Orel" štev. 90, New York, N. Y. 15.00; Društvo sv. Janeza Krstnika št. 75 Canonsburgh, Pa. 35.75 Vkupno prejetega do 1. novembra 1919 ................ $239.52; Dosedaj se je komaj odzvalo 12 društev naše .Tednote. s pri-' spevki za siromašne otroke v Jugoslaviji. Društva, katera so se odzvala. so prispevala primerno lepe svote, tako. če bi jim sledila j še vsa druga društva, bi prispevki znašali nad par tisoč dolarjev. Ker je ponu* nujno potrebna, apeliram še enkrat na vsa društva izvzemali ona, ki so že darovala, da skušajo tekom meseca no-! vembra doposlati na gl. urad vse darove. Mladina v Jugoslaviji — okrog 200 .tisoč po številu — je popoli noma odvisna od zunajne pomoči, da preživi še to zimo. Za prihodnje leto se pa sodi, da bo dovolj hrane v Jugoslavi-i 1 ji. Po mnenju American Jugoslav Reliefa, se bode rabilo še okrog' $400.000 /a prehrano teli sirot, do 1. maja bodočega leta. , Bratje in sestre J. S. K. Jednotc! Spomnite se nedolžnih sirot, . to je vaša sveta dolžnost iu prispevajte vsak po svoji moči- Joseph Pishlr, gl. tajnik. i Save and Succeed poletni tajnik slovenskega dri šivu Slovenska Palum'' in mu« gozrtslužni dobrotnik > je zalivu • •či d:je 1< avgusta !'>1<; Sopt-.^ je potem obolela na umu..." Slovenska v Egiptu. dolg« letno delo slovuiiskega duhovnik o. Beuigna Snoja, je v nevarni sti ! Slt»venei so raz trešeni ]*» c bin K v iptn. k' d« ii Iti vil jo v A!« k sand ri j i ;.li Kahiri ^Cairo . Si« ver.ska šila je nastanjena v Al ksandrij; kjer .■»• bila tudi >voj času«, nastala prva slovenska c«- kvnn >?». -in:i. Y-aka sltviui^ organizacija j*- i>«*l>abi. slove*isl ibustvo ' *!nv.-liska Palma" l»ilo razpadlo, predalnik je bil časa vojne v Evropi, tajnik med vojno v Kgiptu umrl. egip ska slovenska kolonija tedaj čas ni v stanu pomagati, ker :iin nobc n • organizacije. Avstrija i«* bila. kakor /umi na Jutrovem zaščit niea žido Francija katoličanov in Nemci protestant ov, o jubileju eesarj leta li>t)8, se j»* zbrulo precej d uarja v dobrodelne namene. Vp I vu duhovnika <». Huberta Ran in dr. Peč ni k a na tedanjega a strijskega konzula se je posrečil da se je ta denar porabil v zid nje zavetišča za avstrijske slu/.l nje ki vo Lil«' z malimi i/jeniai same Slovenke. Največ »o vial \1 i v dobrotlelne namene jutro ali smrti bo vsaka prizadeta osebah iskala pomoči tam kjer j«» zava- j r \rfiia - v eerkvnh dos.-daj nisi pli'evali bolnim podporo i:i tud. za umrlimi ne sinrtiiine, torej tudi ne sp^da eerkev v podporn-t organizacije. V slučaju bolezni ali «ntrti j*' d*>lar ravno toliko vreden od rdečkai ja kakor o«» napade enkrat za vselej na stran. Stopimo skupno in po-Kažino se dingim narodom da se tudi mi zavedamo m da gremo / d ihom časa naprtj »»!• ppriliki s«- !»om še /••lini, da l.i podvzeta akcija imela (IoIM P US]Kgo " če društvo vzdržavati vsled goto-' ve jeklarske stavke, v kaJeii je • tudi dosti naših društvenih članov prizadetih. Ako bi slučajno kateji ' ne mogel plačati svoj asesment, I^e je uveljavilo, da mora v*al< 1 istih priti vseeno na društveno se-jjo ali vsaj k društvenemu tajm-■ku( da s tem poda svoj*1 mnenje .jali garancijo, da je stalen član [društva S tem bo tudi tajniku delo izlajšano in ne bo nobenih uoprilik. j Nadalje pa apeliramo na v sv' one člane, kateri debijo po drugih tovarnah, kjer ni stavke, da ne ' zamudijo nobenega meseca, da ne bi plačali asesmenta. S tem natrt l o mogoče pokrivati asenmeiit na Jednoto. , Redna društvena seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesec" ob ] '/.9. uri dopoldne v dvorani Zap. Zvezde Torej, cenjeni sobratje, vdeležujte se poJnošte»vilno društvenih ssei in točno ob določeni 1 uri. ne kak^r ^>0 sta?-i navad:, daj je treba čakati društvenim uradnikom do 10. ure ali šc dalje, da «e ntbere zadostno število članov, s katerimi nam ;e mogoče pričeti s«jo. 1'pam, da bos-te to fpoi'.eval: in se po tem ravnuli. S'.brat«ki pozdrav vsem ei*.:ioai in članicam JSKJ. Krank Ruoar. pre-1-cdniI:. Dopis S pota. O!) času revizije knjig sem priporočal na Klv. Minn., »kupnim cdbornikuu JSKJ., da bi vsaj vsak mesec enkrat poročali kaj v glasilo in isrto naj bi storili tudi posamezni člani. Kljub temu so pa dopisi v glasilu /adnj«- ča«e ja-ko redki. Tudi jaz sem se preeej polenil zadnje ense V glasilu z dne J:i oktobra vidim pomenljiv članek Mr. Pisli-šf.ajk jc prišel ket sv« tovni vi- 'Kp *tl(| -1>(AU-|S O .-»c;d 1 -t»,.i.»j lir.r Kompinije si pomn«/ujo s' stavkokazi. Saiilo \ državo 1111— •1. is ie.ipoi tilaj«v kar pe cel vlake črncev i;i Mehikancev. Črncem plavijo, da s-* je zgradila velika tovarna, v kateri bodo delali sami črn •'»i. k«i pa piidej.> sem, vidijo, ( da s-o tih navlekli. Zadnjič so zagnali silen hrup: — Mi lie b.ana deliti i. Zakaj nam ]>a niste j>«:v,:-dali, da je štrajk? — Vnela sc je pravcata vojna med delodajalci iu zamorci. V neko drugo mesto so pripeljali Mehikance jvxl pretvezo, da tam ni stavke. Ko so jih vpr;.šali, če spadajo v delavsko organizacijo, so odvrnili, da spo-idajo, nakar so jih zopet naložili jia vlak. Tudi nekaj Slovencev opravlja sramotno delo stavkokazov. Do smrti bodo nosili sramoten madež na svojem čelu. l^e proč it ai te v pravilih, kaj napravi JSKJ. s takimi ljudmi' Čitam tiH^i dopis iz Jolieta. III. Dopisnik piše o Rtari pesmi, da je nekaterim glavna zapreka združenja vera. drugim pa zopet osebna mržnja. Pustite vendar vero in ne >tulite jc kot strašilo v koruzo (Ali ni bila ravno JSKJ. prizadeta po nekem verskem služabniku za lep denar* Kdor preveč o veri go-jvori ali piše. ta je gotovo nima dosti v svojem srcu. Ni moj nameri 'napadati jolietskeea dopisniki., rečeni pa samo to-le: Dokler bomo zlivali po papirju črno ali rdečo barvo, se bo združenje vedno oddaljevale od nas. Rojaki morajo vendar že enkrat spoznati razliko med verskimi in podpornimi organizacijami. Verske spadajo v cerkve, podporne so pa zato tukaj da plačujejo članom podpore v slučaju bolezni ali smrti. Prej ko bomo združeni, prej l>omo močnejši. Le v združenju se lahko l:aj doseže in kaj stori. Matija Pogorele. In prišel je -- Ole Hanson » Prej sni župan pravi, da je veliko število radikalnih voditeljev na delu v New Yorku. Ole Hanson, prejšni župan v Seattle, Washington, ki je pora-d boljševiško ust a jo ob paeifič-ni obali, jc pripovedoval v New Yorku časnikarskim poročevalcem vse mogoče stvari. — vse o radikalcih štrajkih, visokih živ-ljenskih stroških. Ligi narodov, predsedniku Wilsonu, senatu ZdrJ držav ter o bodočnosti celega sve-{ ta. Pojasnil je tudi, na kak na j čin bi ronal svojo kampanjo v slučaju, da bi pbstal kandidat za1 predsedniško mesto. 1 — Če bom ronal za predsedniško mesto, — je rekel, — bom o-pravil vse romanje sam. Nobenih politikov ne bo za menoj ali poleg mene. Mogoče ne bom prišel daleč, a ostal bom vedno stari Ole Hanson. Nikarte misliti, da s tem zanikujem svojo kandidaturo. Ne vem, kaj bom storil potem, ko donkončam svoja predavanja v tukajSnjem mestu. — Lahko pa vzamete bančno knjižico na to, kar vam bom povedal sedaj! Moj program bo proti-boljševiški. Moj program bo.... Počakajte malo! Hočem povedati, kaj sem slišal in videl v zadnjih petih dnevih. Mr. Hanson je dospel v Ne\v \ ork včeraj krog osme ure zvečer. Prišel bi lahko malo preje, a sc je zakasnil in to mu je dalo gradiva za njegova izvajanja. — Železnice so najmanj za deset let nazaj glede njih opreme, J— je rekel. — Cela dežela zahteva, naj vrne vlada železnice njih prejšnim lastnikom, kajti očivid-110 je. da ne zna železniška administracija opravljati svojih poslov. Ne vem, koliko govorov sem imel v zadnijh petih dneh in pred kolikimi ljudmi sem nastopil. Vem 1 ' pa eno stvar: — Ljudje so se naveličali govoričenja o Ligi narodov. Ljudje hočejo nekaj in sicer iiitro. Nič se ne brigajo za to, če sprejme senat Ligo ali jo zavrže. Hočejo le, da se loti vlada domačih zadev. Ljudje hočejo vedeti, zakaj morajo plačati $20 za par čevljev. (Menda kupuje Ole Hanson take jjčevlje. Mi jih nismo še nikdar ku-1 pili dražjih kot po deset dolarjev). — Vsi ljudje so proti premogar-ski stavki. (Kje pa so potem premogarji sami?) Pravijo in tudi jaz pravim, da je ta stavka krivična in neupravičena. Ob nekem času so kapitalisti vladali tej deželi. (Se, sedaj!) Sedaj pa so v sedlu rdeč-karji in narod se bo proti temu umrl. Prepotoval sem dvajset držav ter našel, da bodo ljudje rajše žgali koruzne storže celo zimo kot pa privolili, da bi se vlada udala: rdečkarjem. — Ali veste, da roma 300 paei-fičnili boljševikov po tej deželi ter dela "overtimeda strmoglavijo to našo vlado" — Odkrito občudujem starega prijatelja, Sam Gompersa in jaz sem njegov resničen prijatelj. On ve in tudi mi vsi vemo, da so bili dobri delavski voditelji potegnjc-J 'ni v cestni jarek od boljševikov. j Organizirano delo mora izbacnitij jrdečkarje iz svojih vrst. Če tega no bo storilo, jc obsojeno na smrt ali pa obsojena na smrt vlada Zdr. držav. — Prišel sem sem, do vam po-: vem, da obstaja absolutna in koti-1' kretna zarota za ustanovljeuje sovjetske vlade v tej deželi. Ne-..... ] kateri voditQlji si prav tukaj v New Yorku ter so bili rojeni tu- . kaj. Dokažitc to T Čisto lahko. , — Če poznam Willima Foster-ja? Ni vraga. Bill Foster je bil , eden najbolj Zaposlenih pocestnih govornikov v Seattle. Bil je ] eden izmed on Mi. proti katerim smo se nrorali boriti, da ni postal j Seattle Moskva. Nobena skupina delodajalcev ali skupina delavcev bi ne smela imeti moči, da bi odtegnila narodu glavne življenske potrebščine. To so poskusili v Seat t lu, a so pogoreli. — Dosedaj nisem čul o nikakih kandidatih za predsedniško mesto. Domači problemi so glavni, ki pridejo sedaj vpoštev. Ljudje hočejo vedeti, zakaj ne morejo dobiti sladkorja in zakaj morajo toliko plačevati za meso. (To je človek, ki hoče ronah za predsednika Združenih držav. Dosti abotne demagogije smo že čuli, a demagoštvo Ole Hansoua presega vse meje. 1/. eelfga poro-ičila j«' razvidno, da so ga vlekli časnikarski poročevalci za nos, ne da hi sc 011 tega zavedal). Slovenska šola in zavetišče v Egiptu Prednica slovenskih šolskih sester v Aleksandriji v Kgiptu. ki s<> je pred kratkim vrnila iz Kjripta v domovino ter biva ta čas v .Mariboru. prinaša žalostne novice o razpadu slovenske kolonije v K giptu, povzročenem po svetovni vojni. Poročilo se glasi: Me slovenske šolske sestre v E-giptu smo delovale preti vojno in deloma tudi med vojno na avstrij-. ski šoli in v Franc Jožefovem azi-J lu /a služkinje. Staro šolo smo zaključile 30. juni.ia 1919. Ker je bilo mnogo slovenskih deklet po-' slanih med vojno v domovino, mi-] šla je tudi šola začasno svoje za-1 votišče v azilu. A po polomu star« J države se pričkajo razne stranke' iza to hišo in večer pred mojim odhodom v domovino nam je l>a-ron Menasce iu g Mauoli zapo\ «•-dal, da morajo služkinje s prvim .septembrom, sestre pa do petna j-1 Istega zapustiti azil. V naše azil-' ske prostore pa pride g. Mamili za' j varuha, dokler se vprašanje, če-' ga v da bo azil, ne riši. dola real-j 'no-»t za nas slovenske šolske ke>tre v Kgiptu je, da snio na cesti. Sc-' (bij moramo vse popustiti ali pa znova začeti. Najkrajša pot do re-1 šitve je za trenotek, da si najamemo hišo kot zavetišče r.a naša dekleta iu tudi kakštn* prostore za j našo slovensko šolo, katera se naj r.ivna i»o zahtevah nove drŽave.' Trehalo bi nam v lo svrlio naj maj 40C letnih egiptovskih lir a!i 10,000 frankov za nekaj let, da sc delo more početi in nadaljevati Ako prekinemo, smo zgubljene... Blagi Jakob Volk a vrh (bivši dol-; ski židi, ko.je je Avstrija š.-itila, med njimi jx>sebiio Munasce, ki je dobil svoj čas naslov barona. Zavetišče je dajalo Slovenkam za slu«"-1 j br vi >os« In ost i ali lažje b«»-L'/ni teiio ter čedno stanovanje in hr uio Z hi po rak. irlavuo pa otroci Arabcev, (rrkov itd. Vse v propagando, za razširjenje nemškega jadka' Kar je delala v velikem Prusija, bo zmogla v>--ij v malem tudi država SHS. Ne a* propagando, z«; tuje otroke, za naše lastne slovenska otroke se gre. Pričakuje se, da bo prošnjo slovenskih šolskih sester v Kgiptu honorirala država. GRKI BODO OSTALI V SMERNI Boston, Mass., 3. novembra. — Liga prijateljev Grške je dobila iz Aten poročilo, da nimajo Grki nobenega vzroka, da bi se umaknili iz Smirne. Vsa poročila, ki so bila sestavljena v drugačnem zmislu, so brez podlage. • Tolmačenje evangelija. Kmet sreča svojega župnika, ki ga vpraša: — Ali šc vstrajatc pri besedah, ki ste jih včeraj govorili v cerkvi: Ce te kdo u«lari po desnem licu, nastavi mu še levega? — Se: ker jaz na tem ne morem ničesar izpremeniti, kar stoji zapisano v evangeliju. Kmetu je ta odgovor ugajal iu je končno udaril župnika na desno in levo lice. Ali župnik mu reče: — V svetem pismu pa je zapisano tudi tole: S kakšno mero merite, s tako se vam bo tmli odmerilo, — in vrne kmetu klofute. Mimo je sel Turek in vprašal kmeta, kaj to pomeni. — O nič, — pravi kmet, — raz lagamo si sveti evangelij. vsepovsod enako od črnega ali rdečega. Dosedaj še ni nobeden rojak dobil podpore od eerkvc i 11 ravno tako tudi ne smMtnine « sirote! i ostali, žena ali otroci, iira-jtie in sestre, to sem omenil glede cerkve, da bomo že enkrat vedeli razliko med cerkvijo in podporno I organizacijo. Omenjeni dopisnik tudi nekaj !tlači skupaj urednike in 'glasila v pivi vrsti P rolet area in Pro-ve ;t«» Kaka svoboda* Meni je v>č-eno, ako ie glasilo Ave Maria pri SNPJ Kar se lo tikalo Jednotc j ali društva, bom prečital, ako Vi kcr.stno, tudi v pošte val, drugo pa preziral, kar tri za moje oziroma proti mojemu prepričanju ter boni \zel v roke list, ki bo meni ugajal. Nikakor in nikjer niso vsi enega I mišljenja dosedaj in tudi še kma-lo ne bomo. Urednika Prosvct« lomenjt-ni dopisnik imenujd vrhov-nega poveljnika, da sovraži v*«\ I kar je katoliškega, razširja socij:4-li<>li*(io pr» pagundo, napade vse kar je katoliškega itd. Cenjeni do-j i-iuiv, dosedaj je še bilo vednn , tako, da sc je majšina pridružila vočiid. iu t«> geslo bo še zanaprej • Kstalo. Kaj si misliš, cenj. dopisnik. da bom jaz ali drugi ali tretji v slučaju, da se Slovenska Narodna Podporna Jednota pridruži 1 drugi Jednoti ali Zvezi in da meni dotična organizacija ali gla-ilo 11«' ' bo po volji, tako nepreviden, da bom — podomače rečeno — z glavo ob zid bil? Ne, tega ne, k«u- Š*1 nisem tako avtokratičeu. .Jaz s^ bom enostavno večini jiodal, kat I je bilo i'i bo »gotovo še ostalo zanaprej. Sila «e še ni nikjer izka zala za uspešno. Poglejmo malo okoli naprimet KSKJ. Ona je na str«>gi katoliški podlagi — ali ona napreduje? Ne 1 Zakaj KSKJ. ne napreduje? Zakaj SNPJ. najmlajša podporna organizacija, tako naglo napreduje, da je danes največja slovon-jska organizacija v Združenih državah? Zato, ker je na podlagi in (na temelju demokracije, :n ravno demokratični organizaciji je u-speh zasiguran. Zlikaj ^o druge Zveze in lednote zaostale za Slov. Nar Podp Jednoto? Ali memla zato, ako je urednik ' Prosvete" rdeč k a r'' Cenj. bratje in sestre JSKJ.. opustimo fanatizem, vm na začrtano pot in hodimo po nji v dunr 'časa. Vse sebičnosti so nam škodljive. politiko pustimo tam, kanur spada, v .podporne organizacije gotovo ne spada. Kaj pa druge organizacije, angleške, nemške itd.? Mi niso drugje vsi enaki: katoličani, protestanti, judi? Pa še veliko drugih raznih sekt jc v njih zastopanih in vendar so uspešni, n,'ih organizacije štejejo na tis«^-e ."lanov iu njih premoženje je velikansko. Kavno p:»iega za počel in se trudil za dobrobit nas vseh, ie drugi išče prilike, ka kn bi temu škodoval, sebi in drugim, in razdel, liar so drugi s trudom postavili V slučaju bolezni, --•—■-■ . ...... La Salle, Ul. veliko se je porabilo dragocenejša časa o zdrui'tvi Zvez in Jcdiiot, že veliko s^ je pisalo in papirja ]»'»rabilo, ali žal, da 1« v-daj brez usfteha. Cenj. se?rtre in bratje JSK-J.' Kot člana JSKJ. me v-že dolž-. nost, «la izpregovorim tud: jaz par be^ed o združitvi v našem glasilu. J V št. 240. Glasa Naroda sem ei-j tal >Ur::jno sramotni napad r.a združevalne olbornike, carter, urednike glasil in druge. Omenje-' p i brat je stla-'-il take nesmiselne | izraz«-, da je škoda papirja in pro-; štora v gUsilu, da bi omenjenemu dt p-sniku podrobno odgovoril.' Rečem le toliko, šrec mora «*'love -i ka boleri. ko eita take in enake i»eo«novane izraze. Cenj. sestre in bratje JSKJ., bo j diaio pošteni drugim kakor nam samim. Vsak izmed nas lahko ve in se zaveda, ako hoče, da edina p"t do napredka podpornih orga-j {-izaei.j je združenje in ako bomo šli po poti kater«) so nam začrtali1 odborniki za združenje, je nam usoeh zagotovljen. Dobro znane bcMde "v slogi je moč" e^o tudi resnične. Vsi tre, zak ij ima icščiea 111» ■» Slovc-ncev v Ameriki j toliko Carterjev, toliko urednikov glasil toliko g! predsednikov, gl tajnikov, blagajnikov in dru-' gih g!, odbornikov, toliko pravil iu dmgih predmetov za vsj.Kih par tisoč Slovencev j»osebej * Vse lo !ia.s stane tisoče vsako leto in vee te tisočake moramo mi delavci skupaj zložiti. Naš trdo zasluženi denar meč«-mo proč brez vsake koristi. Ko bi bili združeni v eno organ iracijo, koliko bi se prihranilo vsako leto samo pri tem tt r naš, težko prLsluietii denar bi uporabili za bolj koristne stvari I Apelirani na članstvo JSKJ.. ne bodimo sebični in pustimo, polili ko na stran. Ne metali polena pod noge drng drugemu .- ti si črn ti si rdeč in ne vem ka^ še vse. Vse to nam Mirnim škoduje in tisti, ki nas izkorv^ajo, se nam pa v i>est smejejo. Cenj. bratje in sestre JSKJ., tndi seni član SNPJ. in dobro so mi znana pravila pa še nisem vi-del, da bi ne imel prost vs-top v o-krilj«' SNPJ., pa najsibo verskega ali kakoršue«gakoli prepri«-anja, 111 še enega ne poznam, da bi bil izključen ali suspendiran, pa naj gre v cerke-v enkrat »li des« tkrat na dan. Smelo trdim, da ni ne enega društva pri SNPJ., kj«r bi' ne bilo vmes nekaj članov ali članic verskega prepričanja. Doklet^ pri*»[>evajo, kar iiK.ra prispevati vsak član, smo v« enakopravTii. V slučaju bolezni ali smrti dobi 1 vsak, za kar je zavarovan, pp naj bo črn ali rdeč ali ker hf<če V slu-; iaju potrebe ali nepertrebe je do- ; lar i*v»o toliko vredno in velja i- 0 združenju rtiinirfi iQTlnI^*VWt •waonikii P>—. mmmk LOUU BAL4NT boa IN ftul Anl. I »m. rT|_ T«JbU JoeHFH PUKLU. Wtf. Mian ■NRMk: OBO L. BRuZlca By. MI um __VRHOVNI ZDRAVNIKI nr. jom r. omAwmm m« m. om« k. mz ntt^uik. k _ NADZORNIKU. iohm oeeta. Mr. Mm. AWTUONT MOTft, Mil AVt K. CM«««, tt IVA« fABOOA. UM Katro— Al« n.......t VM __POROTNIKI t OUQOS f. fOKENTA. Km 11% BMck DUaoM. VtM UUNArft) RLABOONIK. bom AM. Dr Mlma. JOM.N ftl.TNU. «. A. kM M. tapon. IM , . , _ __PRAVNI ODBORI WWI PLAUT«. JT. lU Ttt Bt Calumat MUft. MOVEW. IM I»d An, Dntath. MAni.. MATI rooou«. T W. Madlaoa et Bo« Ml ^nttrr. m. mnr^.m _____XORUŽ«VALNI OORORl RUDOLF raKDAN, MM Be CUlr NC OMMI OMl "hank 8XKABRC 4464 WMhlntoo Street, Denver, Colo, uuooa HJUMCAJL »T .U A^. ^ ItdostlM UMU: OLA1 NARODA. >.. «Y** "»"Jo« m uradnih udn kakor tudi denarna poftlljatva na) a« po «»»jo na »lavna** tajnika. Vaa pr{to«b« naj aa poAiljajo na predalnika porotnega oaiMjra^ 1'ruAnJ« aa apraj^m novih tlanor ln sploh vaa sdravnlAka aprlčevala. aa naj pošiljajo na vrhovnega mdravnika. J,Klnot* »• priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen prt-atop Jadn. ta poaluj« po "NaUonal Fraternal Congreaa" lestvici. V bla«ajnl una '.V.'^T . 000 'tri»totlso£ dolarjev). BolniAkih podpor. odAkodnln In poamrtnln U »pia. ala ta nad poidrufil mlljon dolarjev. JednoU staje ckro» I UaoC rednlU CUnwi riT °kr°* 1 11,04 otro* v Mladinskem oddelku. Društva Jednote M nahajajo po minlh alevenak;ita naselbinah. Tam kjer rn "T. »»• M »porodoma viUnoritt* novih. Kdor eli poet&U Um, n»J s« c*last pri taj- tlJilnega druitva J. 8 K. J. k Za vitanovlteT novih druitev m pa obrnit« glavnega tajnika. Novo druAtvo as lahko vatanovl a > Člani aU Članicami. Delitev dobička z delavci LAHWOOB. O. DRUŽBA DELI SVOJE DOBIČKE Z DOBRO PLAČANIMI USLUŽBENCI — NAČRT F. LANGA. — LE DVA DELNIČARJA V ENI NAPRAVI NISTA USLUŽENCA. — PO ROOA MARTIN GBSKN. 01,AS NAHODA, 6 KOV. 1910 Novice iz Jugoslavije NaroČite si VaS isti«* Severom Alma-naHa io. Slovene« za. | let s*ar«i stanujoča v III. nadstropju, se ji spustila na balkon v prvem nad strop ju. Zadobila je nevarne po škodbe v križu. Požar se je posrečilo gasilcen pogasiti do .'J. ure popoldne. ROJAKI. NAROČAJTE SE N/ SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR 4' GLAS NARODA", NAJVEČ J! DRŽAVAH jnatelja dveh bank, katere je v po-j j leg ležečem kupeju razžalila neka i družba, h kateri Pangere ni spa-| dal. Pongere je poškodovan. Pr.--jlep se bo končal pri sodišču. kateremu je naznanjen. Sprememba imena. Rodbini Mitteregger iz Spodnje Šiške je deželna vlada za Slovenijo, poverjen i št v o za notranje zadeve, dovolilo spremeniti rodbinsko ime vMalgraj. Mitteregger-jevi so kljub nemškemu imenu l»ili vedno za veti 11 i Slovenci, med katerem! nekateri sc nemško ne znajo. j Kako si misli italijanski imperi-jalizem slov. volitve v Primorju. "II Lavoratorc" poroča polu-i radno iz Rima o razdelitvi volilnih okrožij v zasedeem ozemlju. Kompetentne oblasti so že popolnoma proučile to vpraanje in takoj ko bodo meje določene, bo padla končnoveljavna odločitev.' Tridentin bo tvoril normalno u-pravno provinco. V Julijski Re-nečini bo pa vzhodna Kurlanija1 priključena videmski provinci, i/ osrtalega ozemlja se »tvoriti dve novi provinci. V slučaju, da bo Reka anektirana, bi morali stvo-riti tretje okrožje. Temu poročilu dostavlja "Lavoratore": — Že danes protestiramo proti stremljenju, odtrgati Kurlauijo in Gorico od ostale Julijske Peneči-' je, ker bi se s tem narodne manjšine porazdelile tako. da bi jih mogli v volilnem boju lažje uničiti. Požar na Marij nem trgu. Dne 2. oktobra je v parterju Zauklove, preje Hauptmanove hi še eksplodiral vsled neprevidnosti uslužbencev bronolin. Od eksplozije so se vnele ozke lesene stopnice in namah je bilo v plamenu celo stopnišče. Stanovalcev ■ se je polastila grozna panika. Za' nje je bil le en izhod — skozi ok- < no. Seuniku jrre zahvala, ker je 1 dal svoje plahte na razpolago, da 1 . Avtomobilska zveza. Maribor-Rad-gona bo v kratkem vpostavljena. Avtomobil bo vozil redno vsak dan. Vo jaštvo bo popravilo pota do seda-' njih brodov na Muri ter zgradilo nove brodove, na katerih se bodo j prevažali avtomobili preko Mure. Pred mariborsko poroto je bi! Jožef Relšak. ki je 9. jan. smrtno zabodel kmečkega sina Janeza Vidovea, obsojen na dve < leti težke ječe. V \ v t * ** J f Zopet smrtna obsodba. Zaradi zavra t nega umora v Ma riboru v Zerkovi uliei je bil od porotnega sodišča obsojen Tomaž Pretner iz Radovljice na smrt na vislicah. Bil je že mnogokrat pred kaznovan. — Frančiška Trboš je prišla zvečer 7. nov. okrog 10. ure spat k Uršuli Kresnik v Mariboru in je našla v drugi postelji ležati nekega vojaka topničarja. ki ji je rekel, da se drugi dan pelje \ Ljubljano. Ponoči se je naenkrat zbudila vsled močnih udarcev na čelo. Pred njo je stal tisti vojak s pol metra dolgim drogom. Ker je začela kričati na po-i moč. jo je vojak zgrabil za vrat in jo davil. Trboš se Je branila, dokler je ni po kratkem boju i zabodel z nožem v vrat. Padla je postelje na tla. Vojak je mislil, da je mrtva. Začet je odpirati pre i dale in brskati po stvareh. LTršu-lo Kresnik je očividno že prej umoril z velikim mesarskim no-I žem, prerezal ji je vrat od srede : sapnika proti levemu ušesu. Da ne bi kričala, ji je ovil okrog vra tu vrv in jo davil. Frančiška Trboš je videla, da je vojak preis-kal vse predale, se oblekel v civilno obleko in pogledal Franči-ško Trboš. ali še živi. Ker je še dihala, jo je še enkrat udaril po glavi in nato odšel. Še isti dan so prijeli Pretnerja v topničarski' vojašnici; imel je še krvave sledove na suknji, krvavo škatljico vžigalic in večjo svoto denarja.' Kljub temu, da ga je Frančiška i Trboš takoj spoznala, je tajil ves čas in tudi pri razpravi. / Umrl je major dravskega artiljerijskega polka. Ivan Loger. Zadela ga je kap, ko je jezdil. r Smrtna kosa. | Dne 8. oktobra je umrl v Polj-, čanih nadučitelj Josip Svetlin. | Ukraden sladkor. Anton Dragar je ukradel trgov ki Zupanič v Dolu zaboj sladkor-j i ja, katerega je, kakor pravi, — iskril v "gmajni" .kjer so ga, i mravlje tako pokvarile, da ga je vrgel v vodo, samo pet do šest ki-, ; lg. ga je prinesel domov in ga i dal materi Jožefi. Zupančičeva pravi, da znaša njena škoda 882 kron. Dragarju je prisodilo sodišče 1 mesec težke ječe, Dragar-jevi materi Jožefi pa r> dni zapora. Zupančičevi morata plačati j 882 kron. Če so okna odprta. Na Igrišču št. 6 je pustila gospa Eberl odprta okna. Neki 11 letni pobalin je izrabil ugodno priliko, skočil je v sobo in ukra-1 i del zlato uro in verižico vredni 2!. tisoč kron. Mladega tatu so ča- j , kali njegovi tovariši, mladi fant-! I ' je, ki so stekli proti Hilšerjevi nli ci. Policija je storilcem na sledu. ] I Visok gost iz Prekmnrja interni, ran v Ljubljani. Višjega upravnega sodnika dr. i Ivana pi. Szigany so pripeljali v Ljubljano, kjer bo veliki madža-j ron interniran. Pretep v H. razredu. Med vožnjo od železniške postaje Škofeljca do postaje Laverca 1 sta napadla brez vsakega povoda pripravnika drž. železnice Ivana Pangerea prokurist M. P. in rav-1 HENRY J. SCHNITZER STATE BANK ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD STALNO DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO OA. RANCUO PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIGU- __NALNI CENI IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU KI tele potovati v Btaro domovino, ki iele poslati denar ali kateri lr»a-lo opraviti katerokoli zadevo v stari domovini, naj se obrnejo na n«. io banko, ki sluti svojim rojakom ic preko 25 let v popolno aadovol)-stvo. polteno In sigurno. VS EST RAN SKA NAVODILA IN POJASNILA dobi vsakdc takoj v materinskem Jeziku. Henry J. Schnitzer State Bank 141 Washington Street New York, N. Y. Kdor ljubi godbo in petje, ima sedaj najlepšo priliko si nabaviti krasni Gramofon najnovejše vrste. Velikost 17x9 inch. Igra plošče vsakega izdelka, ker je opremljen z Universal Tonarm porabljen na dve strani, posamezni deli so fino poniklani. Ker imam izvanredno veliko zalogo in nimam potrebnega prostora, sem primoran dati pod ceno. Stane kompletno $28.80, poprej $35.00. Kdor želi imeti ta krasni Gramofon, naj mi takoj piše. Pošiljam po poštnem povzetja (C. O. D.) VICTOR NAVINSHEK, 331 Greeve Street Conemaugh, Pa. ROJAKI, POSTOJTE, BERITE tem, ko so se pričeli zanimati za dobike, zakaj moramo za v reč. j stroj, ki nas je stal šJ-.OOO in o katerem smo se po skrbnih preizku sajah prepričali, da ne bo odgovarjal našim namenom. Morali pa š.mo kupiti ta stroj ter ga preizkusiti. Sedaj hočemo dati na stran nekaj odstotkov naših dobičkov i/ leta 1919 da povečamo podjetje leta 1920. ('eprav bo to skrčilo ! ti leze delavcev pri dobičku, ni bilo vendar čuti proti temu niti j enega protesta, kajti delavci vedo. da je treba podjetje razširiti in j da bo sedanje skrčenje dobičkov gotovo nadomeščeno pozneje. — Mi nismo še določili odstotkov, na podlagi katerih izračuna razdelitev dobičkov. Odstotke določimo po zaslugah posameznih dt laveev. — hyaiuo pripravljenih še dosti idej, katere zadržujemo, ker niso naši ljudje še pripravljeni asimilirati jili. V svojem procesu vzgajanja uslužbencev .smo ustanovili eel o vrsto klubov, katere vo- j d: jo sedaj forma ni, ki pa bodo v kratkem izročeni delavcem samim. — Od kai smo sprejeli svoje uslužbence kot družabnike, smo zelo povečali produkcijo in to povečanje gre naprej. V večini na ,prav je glavna zadrega ta. da delujejo sicer stroji do skrajne mož j nosti, da pa možje pri strojih zaostajajo za sledijimi. Pred krat-j k';n smo ini-li neko nujno naročilo, glede katerega smo hoteli u-stanoviti rekord. X »ki bistven stroj, je izdeloval'pet delov na uro. Vprašali smo moža pri stroju, k=ij misli o tem, če bi dobil boljše o-J'xje. Rekel je, da b. lahko izdelal sest delov na uro. Ponudili smo mu bonus ra vse, kar bo izdelal nad šestimi kosi na uro in izdelal j jih je po deset na uro. S tem je pospešil svojo lastno zmožnost ter o stroja za sto odstotkov. Delavci v Lake.vood napravi pravi, da so z njimi vedno dobro' postopali in da so bili zelo presenečeni, ko so izvedeli za načrt de-litve dobičkov, kajti vedeli so, da dobivajo najvišje plače. — Sprva, — tako mi je rekel en delavec, — smo mislili, da ti-j či za tem nekaka šala. Nato pa smo spoznali, da nam ne da kompa-; n-ja ničesar, kar ne zaslužimo in takrat smo zadeli na pravo. Se-1 | daj vemo, da bomo dobili tem več, čim več bo napravila kompani-; j-, in vrjennte mi, da se vsi dobro pehamo za tem posebnim do-j Ličkom. — Nisem mislil, da bom doživel ta dan, — je rek«l neki posta-i r« m delavce. — Pogosto sem rekel, da bi se morali mi bolj zaiii- i .aati za posei kot za plačilni omot. in ko sem izvedel, da bomo do-bili to. o čemur sem bi! prepričan, da smo upravičeni, sem skoro pa-dd mrtev na tla. — Le oglejte si Andrew Carnegie-ja in denar, katerega je i razmetal. O* ga je dobil poštenim potoni, vendar ni pravilno pošto-j pal s svojimi delavci. Moja misel je. da bi ne imeli bosje toliko de-! jnarja za razmetavanje, če bi dali delavcem primeren delež in v takem slučaju bi tudi ne obstajala nobena potreba za tak denar. Delavci niso v nobenem oziru vezani jrlede delnic, katere ima-j> od te družbe. Lahko jih prodajo kadar jih hočejo. Kadar zapusti kak mož delo. — kar se pa le redkokedaj zgodi, _proda svoje delnice so-delavcu ali pa Laiigu samemu. Delavci so pokupili vse del-1 nice te korporacije, ki so prišle v zadnjih mesecih na trg. i sladkorja. Kapitan je rekel, da je rafiniran sladkor na Kubi ravno tako drag kot v tej deželi. Funti stane namreč 11 centov. Tudi na Knbi je sladkor 11 centov fnnt. Boston, Mass., 4. novembra. — i S parni kom Corrales je dospelo cetn oil nrm _____ V t "level,: udu je najti človeka, ki je prepričan, da je prišel čas, k« je treba korenito revidirati prineipije družabništva v industriji iu trgov mi. line mu j- t'harb-s p. Lang ter je predsednik Lakewood Lngiiteering Company, ki tuia tri naprave v treh različnih krajih t r ima zapo-deuih m. kako tisoč mož. h oropali i ja izdeluje transpor-tu«'lj»ka orodjt za koritraktorje in gradilce. Mr. I**ttig je z.-lo zaposlen človek in posrečilo se mi je najti g« šel«- p<» d !«r»-ni iskanju. Ko sem prišel v klub, koje«ra elan je « n, s« m čul ploskanj« j rokami v neki dvorani ter vprašal nekoga, t* m; vrši kuka polito-na konvencija. — Ne. -- se je glasil odgovor. — Potniki Lakewood Maiiu-1 turing <\.mpany imajo sestanek ter poslušajo nagovor Mi. I auga. njih Losa in družabnika. Po končanem zborovanju je prišel Mr. Lang ven ter mi obraz 1 /.d svoj.-m sli, kako bi se dalo zrevolucijonirati misel družabui-itvfc. Veliko se je pe<-al s tem predmetom ter prestavil svoje misli, kadar so mu »dele primerne v dejanje v svojih tvornicah. Po \cd*ti pa moram tudi, da .sem govoril, predno sem se sestal z Mr. l.augotn. številnimi njegovimi uslužbenci ter zapazil, da so s takim n i'duš"iijem pri svoj« m d« Iu v Lakewood, predmestju Clevelanda. — Soirl«suo s principiji družabništva v starih dneh ter lahko rečem tudi v sedanjem času, — je rekel Mr. Lang. — ste naprimer vi prišli k meni ter ni izjavili, da ste izpolnili kak predmet, ki bi m trgu dobt-*> odhajal. Vi nimate denarja, a jaz ga imam. Vsled te gii stopiva v druiahništvo z*, izdelovanje dotičnega predmet. Jaz j vložim svoj denar in vi vloži.e svoj čas in svojo službo. Ce je kaj uobička, ga razdeliva na pol ali na podlagi odstotkov, kot se dogovoriva. •laz vložim nvoj denar in vi vložite svoj čas. Oba vzameva v i k luž bo delav« • ter jim plačava primerne mezde. Dobiček pa razde !« liva med seboj. To se je vršilo odkar je bila ustanovljena moder j n-i industrija. L — Sedaj pa pride druga stvar. Zakaj hi vi in jaz ne vzela ^ dru/abništvo tudi najinih delavcev? Tudi oni vloie v podjetje svoj j čas ter lijrotavljajo dotičnr predmete. Zakaj bi ne bil delavec dele- i ( £eu delitve dobičkov prav tako kot jih je deležen kapital? Rečem < \am, da je prišel čas, ko mora biti delavec deležen delitve dobič- t kov, če hoče industrija te dežele preživeti. Moji uslužbenci so vsi moji družabniki. Oni so deležni dobič- t lev podjetje. l>osedaJ sem jaz določal odstotek dobičkov ter me- t todo razdelitve, kajt: tako delavci kot jaz sam smo šli skozi neraz-oraiia indiistrijalna polja ter smo morali iskati varnih poti, da bi , n«' zabredli v razmere, ki bi uničile našo ekspedicijo. ^ Delodajalci in delavci so v preteklosti in tako je v gotovem o- t >.iru še *eda„, — stanovali v sovražnih taborih. O tem nam pričat razdor na In lu»trij*lui konferenci. Vsaka skupina se je ozirala sjz sumom na drugo in še vedno je opaziti veliko tega suma tupatam1^ iu pogosto je prišlo do bojev, pri katerih jc igralo splošno občin- j stvo ulofro nedolžnega pole>» stoječega, ki je imel največjo škodo od j teh prepirov. | — Delavske unije, — je rekel Lani.' nadalje, — so uastale ven ^ iz razmer, v katerih je bilo za delavce neobhodno potrebno, da se 1 utrnejo skupaj v svoje lastno zavarovanje. C'e bi ne obstajala ni-i, l.jka potreba za delavske unije, bi tudi ne bilo liikakili delavskih!j unij. I* — Tega ni mogoče storiti v enem trenutku. Starega psa ne leorete naučiti novih trikov, a lahko dosežete, da pozabi na nekatere slare trike. Jaz ne vrjamem, da bi se hitro uravnali odnošaji 'j" med kapitalom in delom, kajti obe strani potrebujeta vzgoje, ven- . pa pričakujem počasnega razširjenja in poglobljenja sporazumevanja, kajti možje z novimi idejami spravljajo te ideje na indu-»trijalno polje ter kažejo svojim tovarišem, da je stari red zasta- ! rcl. — • — Industrijalci ne razumejo svojih delavcev, ker niso v stiku J z n.iimi. Dobivajo svoja poročila o čul i o mo jem načrtu, da bom vzel svoje delavce kot dru t iahnike ter" d*lil z njimi dobičke. Rimu moram, da niso padle moje 1 besede na rodovitna tla v večini slučajev. Povprečni industrijalec. 1 ki je čutil, da je treba nek'aj storiti, da se odpravi obstoeči nemir!1 med delavstvom, bi rajše dal ljudem nekaj kot pa delil z njimi stvar, do katere so upravičeni. Delavci nočejo nikake miloščine! Oni nočejo ničesar vedeti o paternalizmu. Hočejo, čeprav večinoma J lie vedo ■/ primeren delež pri dobičku, ki nastane iz prodaje predmetov, katere izdelujejo. 1 — Kaj! — je vzkliknil neki industrijalec. — Jaz naj vzamem 1 »voje delavce kot družabnike? Potem bi hoteli voditi vse. — Dobro, rekel sem mu, da je vodil dosedaj kapital vse ter ' dajal delu le toliko kolikor je bil prisiljen dati, da pa sedaj išče' celo najbolj zakrknjeni kapitalist kake poli, ki bi vodila ven iz in- <1 ustrijalue divjine stavk, zmanjšane produkcije in nezadovoljstva. — Rešitev tako za kapital kot delo obstaja v tem, da delata i ; skupno, da »loii vsak kar more v podjetje in da oba razdelita med seboj povečane dobičke povečane produkcije. To je mogoče storiti ter je bilo že storjeno. Napravi Mr. l^anga v Clevelandu je brez dvoma pravi uzor industrije iti zadovoljstva. Le dva delničarja naprave nista uslužbenca ali uradnika družbe. \rečina delavcev ima delnice družbe, čeprav ni v dogovoru med korporacijo in delavci, ki uveljavlja de-i liti v dobičkov, kar bi prisililo delavce, da kupijo delnice družbe. Ti uslužbenci lahko store s svojim dooičkom kar hočejo. Veliko število uslužbencev te naprave je prihranilo zadnji cent-dobičkov, katere so prejeli od družbe v namenu, da kupijo delnice, a vse delnice so sedaj oddane in družba Še ni zrela za razširjenjs Kakorhitro pa bo prišel čas za razširjenje, ne bodo prodajali delnic nikomur izven naprav. Možje bodo novo izdajo delnic z veseljem pokupili. — Delničarji izven naprav, — je rekel Mr. Laug, — nimajo v mislih ničesar drugega kot dividende. Delničarji v naprah samih j imajo seveda tudi v mislih dividende, vedo jJednji povaem dobro zakaj in to na podlagi počasnih, a varnih vzgojnih metod, potom j katerih smo jih seznanili z notranjim ustrojem korporacije. Ker niao niče str vedeli o notranjem ustroju večje industrije, ao se ozirali delavci na stroje in orodje kot na stvari, ki enostavna j j-aaiejo, iKwti čdM «no rabili, d« smo pojasnili sto jim ljudem po- ■■■ b E^H^^B^^M^^BWMSiMMltBtftfiilliijMMr li'jir"^ i n f Ti iiWaHBliTMiMK ^^^^^BBBBB^MB POEZIJE IVANA ZORMANA PRVA ZBIRKA SLOVENSKIH PESMI V A"M*RRTKT Cena $1.25 Pišite po io lepo knjigo na sledeči naslov: IVANZORMAN 6820 Edna Avenue Cleveland, O. Naročilu Je pHtaftltl min HITRA POMOČ Oslabelost vsled pretežke?« dela, izdelanost. okoreli sklepi in miftico, slsboten hrbet, pretegnjenje iz izpah ne nje, temu ja lehko hitro od pomoč i s takojšnjo uporabo PAIN-EXPEL. IVERJA " Prijatelja r potrebi" Družine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno moč, ne bodo več brez njega. Sanoen Paia-Expetler j«, in ▼ v&fte varstvo je opremljen z nafto trorni&ko znamko I SIDROM Cel nima zavojček te tvorniftke znamke, ni pristen in ga zavrnite. 85 ln 66 eentof r vseh lekarnah ali pa pri P. AD. RICHTER * CO., 326-330 Broadway, New Ytrtc Z NEMsiiUsaA UVORWJSKA VOZA TRGAJO ZADNJE ZNAKE CESARSTVA. MRTVI KAPITALI Hrvatski spisal JOSIP KOZA RAC NOVI m, COLUMBIA REKORDI E4219 Dekliški vxdihi) E4220 Po gorah je ivje) Moj miH kraj ) Pet j« ) Petj« £4308 Slovo od ljubega) A1568 Fina harmonika) Pijana Urša ) *a,j,va Zopet harmonika) v*,4ek E4309 Kmetcki plea.1.) Godtoa A2776 Director marš ) ^ s Kmetcki pleaJS.) National marš ) Band 85c. jedna Imam v zalog* ie«t novih rekordov, prve atlrl slovenske In zadnje dve ameriške nekaj novega kar nlite ie slišali. Naročite se takoj dok zaloga ne poide. Priložite money order, pa vam jih odpailemo prvi dan. če hočete potijatev po pošti priložite 25 centv za poštnino, če žel-»e po exspressu. bo. te plačali tam. Velika zaloga najfinejših Columbia glaanih gramofonov od $25.00 naprej. Plliite nam takoj po cenik. IVAN PAJK gusm Dept. 24 Main SI., Cmemaugh, Pa. GLAS NARODA. G SOV 1919 THIRD RED CROSS ROLL CALL November 2 to 11, 1919 Time to Re-Join spora med možem in /eno, je bil dosedaj usitireen le en človek ra-ditega- ker je vzel svoji tašči živ-ljenje. Največje število morileev. ki so bili usmrčeni skupaj, je bilo sedem. Motivi morilcev možkih. Oglejmo si sedaj motive morilcev. ki so umorili mo/ke. 11 jih je bilo usmrčenib. ker so ubili policiste. 20 radi umorov, izvršenih tekom ropov in l!7 radi umorov v prepirib. Pet jih je plačalo z življenjem, ker so morili po naročilu. trije radi umora bratov, dva radi spora s tekmeci glede deklic, en radi umora stražnika, ko je hotel slednji preprečiti beg iz ječe in eden radi liašr-uvanja na u-mor, čeprav se ga sam ni vdele-žil. (Konec prihodnjič.) fz zgodovine smrtne hiše v Sing Singu PODROBNO POROČILO EDVARDA KAVANAUGHA, OFICIJEL-NEGA ZGODOVINARJA SING SINGA TER NJEGOVIH TRAGEDIJ. — IZPOVEDI URADNIKOV. — SMRT NA ELEKTTIČNEM STOLU JE NEKAJ STRAŠNEGA. — "SLAVNI" MORILCI. _ EDINA ŽENSKA NA ELEKTRIČNEM STOLU. Odkar je država New York stavila na mesto zanjke krvnika _ električni stol kot bolj človečansko metodo usmrčenja onih. ki so bili obsojeni na smrt, so usmrtili na električnem stolu v Sing Singu sto in petinsedemdeset na smrt obsojenih jetnikov. Te številke so naravnost presenetljive. Celo jetniški uradniki sa mi bi ne bili v stanu navesti skupnega števila onih, ki so morali plačati s svojimi življenji za zločin, katerega so izvršili. Prvi človek, ki je prišel na električni stol, je bil James S. Slocurn, ki je umoril leta 1891. Štiri ljudi. Prekrška van je starih statistik ter zasliševanje jetniških stražnikov pa ne razkriva le zanimivih dejstev, temveč tudi mrke in čudne stvari, ki so dogodile v notranjosti hiše. ki je namenjena na smrt obsojenim. V spričo dejstva, da jc opaziti veduo naraščajoče število umorov v mestu New Yorku iu okoliei in vspričo dejstva, da je smrtna hiša v Sing Singu prenapolnjena kot ni bila še nikdar preje, se je obrnila javna pozornost zopet proti električnemu stolu. V smrtni hiši je sedaj 25 morilcev, vključno Gordon Hambvja, ki je ustrelil dva bančna uradnika ob priliki napada na neko banko v Brooklvnu. Vsi ti čakajo na zadnjo žalostno pot skozi vrata, o katerih izjavljajo številni, da so zelena. V resnici pa niso ta vrata zelena, temveč olivne barve. Barva teh vrat pa ima le malo pomena za morilce, kajti oni brigajo se predvsem za to, kam vodijo ta vrata — namreč a električni stol — v gotovo smrt___ Dosedaj je bil le en človek, ki se je vrnil v življenje potein ko je šel skozi njegovo telo električni tok. To je bila edina izjema, ki bo gotovo presenetila vsakega človeka, čeprav je to žalostna resnica.' Dva verodostojna prejšna jetniška paznika sta izdala tozadevno' skrivnost. Mož. ki je prišel nazaj, je bil neki Pietro Falleto. Dne 20. septembra 1911 je bil privezan na električni stol in dobil je polni tok elektrike. Pol ure potem, ko je bil proglašen mrtvim ter preveden v sobo za raztelešen je, je pričel stokati, se gibati in stezati, čeprav v nezavestnem stanju. Priče, od katerih zahteva postava, da so navzoče, so podpisale izjave, da so videle eksekucijo Falleta ter šle domov. Hitro so poklicala nazaj električarja ter zaprli vrata smrtne sobe. Izključili so zelo ravnatelja kaznilnice, ki je bil novinec v teh i zadevah. Na smrt obsojeni mož je bil zopet postavljen na električni! stol ter dobil toliko električnih udarcev, da so se končno zdravniki j ' vendar prepričali, da je električni tok opravil svoje delo. I: Dr. MOY je uspešno ozdravil naduho, božjast, ataksijo, vodenico, _crce, jetra, ledice Sin želodčne bolečine na čudežen n-ičin. Bolečine v ttrebuhu, v prsih, nčeh, nogah, rokah ali križu; o- _'J tekline, revmati- zem, kožne bolezni, izpuščaje, ogree. Možke ali ženske bolezni ali slabo kri se lah ko ozdravi brez operacije v najkrajšem času in po najnižji ceni. Uradne ure: ob delavnikih od 9. d op. do« 6. pop. Ob nedeljah in praznikih: od 9. dop do 1 ~ Dr. JIN FUEY M0Y 308 6ranliStreet PITTSBUR6H, PA. Rojaki, naročajte se na GLAS NARODA, ki je največji slovenski dnevnik v Združenih državah Severne Amerike I ANGLEŠČINA Pouk potom dopisovanja s pomočjo angleško-slovenskih učnih zvezkov. Traja 6 mesecev. Vpišete se lahko vsak čai. Šolnina za celi tečaj $10. Če želite imeti več pojma, o angleški! slovnici in jeziku si loh, pišite še danes za pojasnila. SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA (The Slovenian Correspondence School) «11S ST. CLAIR AVE (BOX 10) CLEVELAND. OHIO SLOVENSKA KORESPON'DE.VČNA ŠOLA. £119 ST. CLAIR AVE 'BOX 10). CLEVELAND, O'ilO. Izreite ta listek in ga pošljite s svojim naslovom: CESTA All P. O BOX...............................^T......... .'r. Zji^im. Samo pomislite, kakšno veselje bo Imeti krasen fonograf v vati hiii. Fonog-af je močan In krasno Izdelan. Brez strol- ' kov boste razveseljevali svojo družino in <-= svoje prijatelje. Zakaj bi trosili veliko denarja za drag fonograf, ker je ravno. It1 tako dober^kot so draai strojL Te fono. Ki grafe drago prodajajo, toda ml ga bo- Ij; mo dali vsakemu CISTO ZASTONJ. Na- Bi rodite od nas spodaj opisano pozlačcno<^$fe uro. Ura Je motna, kraano umetnliko Iz BjSs delana In ima pozlačeno pokrovje. Ko. Hjfe leaje je Iz niklja In jekla. Ima 22 kam- II1 nov in je take urejena, da ne gre pre* JU hitro In ne prepočasi. Vsledtega uporab-Ijajo to uro profeaionisti kot so napri-mer strojevodje In kenduktorji ki so od* vlsnl od točnega časa. Brez ozira na to, k|e kupite uro, je ne boste dobili boiJJe za $30. Te ure ponavadi prodajajo po $25.00 In drai-je, toda ml jo bomo dali po tvorniikl ceni zn »12.95. Polag tega damo tudi zgoraj omenjeni fonograf, pet rekordov In sto igel ČISTO ZASTONJ. OPOMBA: Ta ponudba je veljavna le za kra-,tek čaa, kajti mi imamo 5000 teh fonograrov za razdeliti, da seznanimo javnost z našimi i urami. Na en naalov ne bomo poalali več kot eno uro za £12.95. Fonograf In renorde dobite ZASTONJ. Svetujemo vam. da hitite z r.a-rečUem, ker bo v kratkem času zaloga oraznjena in se bodo ure podražile. Pomiril-te, tfa Jih prodamo na stotine dnevno in da dobivamo zahvalna pisma. Ljudje vas bodo zavidali. In uro lahke prodate svojim prlja-taljeai za več kot ste plačali zanje. Fonograf In rekord« dobite ZASTONJ. Ml nočemo de-narja vnaprej. Samo ptilte nam svoje Ime In natančen naalov ter priden i t« $2.00 za depo. zlt. Ostanek boste plačali ko dobite na dom peiUJatev. Vsakdo naj aa Izkoristi e to ponudbo, kot so »e Izkoristili drugi. Podobne prlUke ne boste ve« Imeli v 11 v I jen ju. EUMKAM WATCI Cd, 1065 Hilmkti An. Chicago, ill Dipt 326 ...................................................................■•••■■•■■■■Ill....................................Ml II......mum [ZASTONJ! FONOGRAF VSAKEMU ZASTONJ! } ZARAZDELITI IMAMO 5 TISOČ FONO6RAFOV. PIŠITE TAKOJ, IN Ml VAM 6A BOMO { POSULI ZASTONJ. Ce ste kedaj misili na to, kak-'; sni občutki bi vas obdajali, če bi I videli iti kakega človeka v smrt 1 i na električni stol, potem poslu- ? šajte izpovedi uradnikov Sing 2 Singa, aktivnih ali umirovljenih,! , j kojih žalostna dolžnost je bila.' j da so bili navzoči pri usmrčenju . ! številnih morilcev. i | - E. F. Davis, prejšnji državni i električar, je bil navzoči pri sto-| desetih eksekucijah. Eksekucij se I je vdeležilo nadalje veliko števi-: lo jetniških kaplanov, ki so sprem i Ijali obsojence na njih zadnji poti. Daniel E. Hiekev, vajnik jet-nišnie, ki pripravlja vse ofieijel-ne rekorde, je bil navzoč pri 110 ali več eksekucijah. James Jackson, ki je bil skozi pol stoletja mojstrski detektiv v Sing Singu, je bil navzoč pri prvih eksekucijah, ko so bile slednje nekaj novega ter jih je bilo težko izvesti. Dr. Amos Squire, sedanji zdravnik in glavni stražnik < Martin Deeley, imata tudi velike ; sknšnje v eksekucijski kamri. Predno navedemo v kronologič- v ! nem redu zgodovino elektrokucij j ter zločinov, radi katerih so pla- | čali morilci zadnjo kazen, je pri- j merno ponoviti statistike smrtne j hiše. V električnem stolu je umrlo j ; dosedaj 156 možkih in ena žen- [ ' ska. Slednja je bila neka Martha [ Plave iz Brooklyna. ki je bila ob- j i sojena na smrt radi okrutega u- j i mora svoje pastorke Ide. Ženske, ki so ponavadi bolj za ! odpravljenje smrtne kazni kot pa I i možki, bo mogoče zanimalo izve- j i deti, da je 80 žrtev električnega j j stola predstavljalo morilce žensk ] 1 ali deklic, 75 pa morilcev deklic i ali dečkov. Med onimi, ki so ubili ženske, i • jih je bilo 29, ki so ubili svoje že- i ne. 12 jih je bilo u&mrčenih, ker i so ubili priležnice, dva za umor ] deklic iz ljubosumnosti in dva radi umorov žensk v prepiru, 19 jih PREDNO ZAMORETE POTOVATI V STARI KRAJ imeti morate potni list ali poe od konzula. Rsvi|o tako morate tudi imeti potrdila in izkazn:eef da ste zadostili določbam dohodninskega zakona (Income Tax). Ako pridete brez tega r New York, imate samo nepotrebne sitnost. Vsledtega je najbolje, da si to že prej uredite, in v tem slučaju se obrnite na mene in jaz Vam bodem zadevo povoljno nrediL Izdelujem tn-di vit t notarski posel spadajoča dela. ANTON 2BA5NIK, Javm Notar, '__CeSrt HeSaZir ~irrMlg —* —— —■» Vaša kri je zastrupljena Tekom zimskiih mesecev so naselijo v človeški sistem življenje uničujoči strupi. Pogosti prehladi, prebivanje v sobi, življenje v domovih, pisarnah in delav-nit-ali. ki so preroce in slabe ventilir-ane zastruplja kri in jo naprav lja hp- Še nikdar v zgodovini nI bilo tako strašne epedemrje. Influenca Je pustila za seboj nežteto žrtev, pohabljencev, napolnjenih s strupenimi strupi te bolezni. Vsak razsoden človek bo vedel, da v tem življenakim boju absolutno potrebno močno zdravje. Telo potrebuje bogate čiste krvi. Zakaj bi tajcoj ne začeli čistiti in krepiti krvnega toka ter pregnali ir sistema strupe, bacile in kali bolezni. Vi potrebujete velikega krvnega zdravila matere narave Bolgarskega Krvnega Čaja. Ta vam bo uspeAno izčistil sistem. Vsak družinski član naj bi g& uporabljal. Prodaja, jo ga lekarnarji vsepovsod. Če vam poide. ga morate imeti takoj. Poslali bomo takoj zavarovano. Pošljite nam $1.25 za velik sdružinski zavoj ali 3 zavoje za $3.15 ali « zavojev za $5.25. Naslov: Marvel Products Co., 9 Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa. (Adv.) "Zaženite z roko, uprite se ; male... * . Nela se upre z vso silo a kdo se je premaknilo komaj za en zob. j "Jo.j, moja roka. moja roka...,' to je impertinentno... Mama, meni odpade roka!" je j odi ko vala Nela, držeč dt-siio roko v levi. j • Kaj ji je vraga da tako za-; "tokala. . " rečejo Ijudje-mlutiei nekako v čudu, apatično. ^irota, ni vajena t« ga", so pomilovale ženske Xelo. Ko jo Nela prenehala jadikova-ti, se lotijo tudi ostali ter jnjizku-šajo zavrteti vrtilee. Gospa Mat Uovičeva jc zavrtela dva- trikrai. I njo, I:i jc mislil, da to ni nič, je jpo-stal ves rdeč in je zasopel Že, i ko je zavrtel kolo komaj sedmi-krat. Samo Le«ič, Vinko in Anka so zavrteli po desetkrat, ne da bi fee jim poznala posebna utrujenost. 4'To je strašno! Kako zamorejo ti ljudje ves dan v tej vročini o pravljali to zoprno, težko delo", re^-e Nela, 1 i ji je morda bolečina v roki vdahnila te besede, zakaj take misli so se redkokdaj poja-! vile v njeni glavi. 4 "O seveda, gospodična! Še mnogo bolj nesrečni so lieki drugi, ki opravljajo še zoprnejše in te2je delo, ki jim pri tem dolu gi-i nejo vsi živci, telesni in JuAevni, dokler nazadnje ne usahnejo kakor suho drevo. Med te spadaj«-[tudi oni, ki jjm je vse orodje pero , in papir. To so vam oni robovi, ki ;„'iui pravite vi gospoda, ki na dau po osem iu deset ur gibljejo .svoja pljuča nad mizo in vdihavajo ^rak s katerim bi se to dete v« enem dnevu zastrupilo. A viiite-li to gibanje tu, ki pregibi je v istem' easu tudi oni živec, iz katerega* rastejo lasje na glavi, in onega, iz katerega raste nohet na malem prstu' l o je življenje, kak:šuo je prisodila človeku narava. Ta človek tukaj ne vene in ne gine. kakor oni v uradu. Njegovo življenje utrne, bodisi v visoki starosti, ko je smrt podobna snu. ali pa ga v desetih dnevih zlomi ljuta bo- , iezen, kakor če prelomi vihar najmočnejši hrast Vidite-li ta znoj. kako teče z lxjili. in vprašajte jih. ali jim kaj škoduje, k«-r J.:ko znojui pij« jo v«-do • Vprašajte jih. ali ta prah kaj .škoduje njihovim pljučem, ki ga vdihavajo, ko -ie- , lajo in pojo? Primerjajte samo ta kontrast! Vi mislite, da se oni ubijajo s tcui težavnim delom, a oni i v resnici pri tem delu pojo iz v«e gi sila' Ako je koga treba pomi-lovati, teh tukaj gotovo ni treba. Pa zakaj ste •►bniolknili V se obrne l.tŠič k ml a tiče m. ' Zapojte, da slišijo gospe, kako umete pe-j vati! ' Mlade žene pogledajo druga drugo i>ol sramežljivo, pol v smehu — in v Lstem hipu za doni po gumnu sladka slavonska pesem, kakoišne ni več nikjer na celem svetu . . Nato p°pelje Leišie svoje gosle v 4»enČ!iico. Sredi lSenčniee je stala dol^ra miza, zbita iz desek. in po , njej je bila razvrščena jeu za J jedjo. Stedi mize na vedlkem pladnju je bil cel zajec, kraj njega na obeh straneh okrogle, tolste jere-tic-, vsaka pripravljena na drug . naC-m. Zatem presna, suha gnjat, izrezana v okroglo-podolgovate koščke, ki s»o se rdečili kakor pesa. Zatem dišeči ovčji sir z vrhnje j (snutano) in kiselim mlekom, a j nazadnje raznovrstno sadje. Na itrtfcm oglu so stale tri steklenice piva, a na drugem t m steklenice vina Dauie so se ne malo začudile. videč to izbrano množino jedi. "Za Boga milega, toliko stroškov!" vzklikne gcupa Matkovi-I'eva (Dalje prihodnjič). jnrno j»rešla velja drug drugemu dva-, trikrat ponavljati svoje bc-sede. Zatopili so se v ono tiho ra> motrivanje, ono mrtvo in biez-Mnrtno sanjarjenje, ko človek ne . more uprav nič zbranega* misliti. Cio-pa Maikovičeva je opomnila, da je no noči nekaj sanjala ali »c ne luoi c več spomniti kaj — a vsekakor je bil nekak izvanreden sen ter se ji zdi, kakor da ji še sedaj leze po žilah. Nela nato takoj doda, da i n a vedno lepe sanje, do . <*im pove Anka. da sanja redkokdaj kaj. Ko so dr-speli iz go^poaieinskoga u'ozda z redkim ni izkaženini drevjem, so zagledali visoke kupe j žilice a za njuni gospodarska pošilja, v katenh je stanoval ' i^ ŠK- z izo»po^ inskimi delavci. I Na gunutu je mJatilo do trideset i ljudi; v senci visokega kozolca je postavil l.ešie prostorno senčnico ji* vejevja za današnje goste in j pri vhodu v senčnico je visel sple ten iz slame velik napis: "Dobro-^ dtšli!" Ko se je ]»elja!a kočija z Ho^ti v ostreui sprejel1 tako, niti Njegove Prevzvišenosti, kakor smo sprejeli mi vas", sc po-Uloni i.eši - laskavo gospe Mat ko-vi'*evi pomagajoč ji z voza. (j!t»-po Matkovičevo je ta sprejem prijetno dirnil. Smatrali je Leniča za mnilikanega zato, ker se ni hotel ukloniti raznim njenimi nazorom, in ji je ta sprejem :*ed.;j j laskal, kakor da ji ga je priredil; oni ki se kesa svojih ji povzročenih žalitev in prosi edino odpušča-, nja in milosti. NVla, oblečena v lahko pisano obleko, je bila podobna nemirnemu metulju Vsaka njena beseda, vsaka kretnja je govorila: Ali inc ne vidite, kako sem lepa. ali mi,, ne morete reči nobene lasi:a\H ix-sodiee, kako divno sem se nap;a- , vila*! Lešič. ki je znal biti galan-i t»*M ak,, jc hotel, prinese venec iz klas ja ter ga položi Neli na srlavo • "Dovolite, da vas kroanm kakor kraljico'" Ovenčal je sicer Nclo a njego- | ve <»:•• so govorile do\olj j.isi>, , »la je vpletel ta venec za Anko. a ; njegove roke še nimajo toliko mo-! "i da bi ji ga evile krog čeli Pa!] Anka «a je razumela in v duši o-;, d< bravala, da je ovejieil Nclo, a i iu* nje. Vela se je razposajeno in raz- . uzdano smejala ter bi dala pol', swta, ako bi mogla *edaj dobiti j zrcalo, da bi videla, kako ji pri- ] stoja venec. Delavci «o jo sb-dali ] kakor kak t čudo, a ona si je mi *lita. d a so tudi oni zaljubljeni , v njo. J...... - i j Le^ie in-Vinko sta po vedi a svo ] j" tr«>ste nied mlatiee. Ena gruča j je >e mlatila. Potni konji so utm-l, jfio in mehanično korakali okrog ( te'ija. d.»čim wi ženske j>obirKle', Z grabi jami iz mlačen o vlamo z zr-t nja in jo podajalo moškim ki s'-j« metali v kupe Dni« cruea je ' vejabt na vetrer.jačo: oni ki je si ' pal žito v vetrenjačo. je bil od poln in pralni črn kakor dimnikar ' ter je Nela, ko ga je zagledala, ' vri mi i la od strahu P»d vetr^nja-tc je sedela lopa mlada žcna.j .-priojaj ,."a z eno roko čisto zrnje. * Ui je kakor voda iz vrela drsalo i po stnui deski, dočim je z drugo , rtko pes to vala lepo, debe!o dete- j ee, ki je z vso duševno silo motri-;, lc materin*. d*Jo. Anka je vzela 1 otroka ženi iz rok in ga dvignil:, kvišku, a otrok se je smehljal in. veselo mahal z debelimi ročicami in nogami okrog njene 'jtfave. ''Ilerziger Fratz'" reče Nela. A : ko ji je -\jika hotela dati otroka, da ga poljubi, se je odmaknila, i t"-eš da se ji studi jirijeti golo dete" v roke. 4'Ali zakaj se menjajo ti tu-, kaj t" vpraii Nila, ko je mož za- ( menil svojo ženo pri vrtilu vetre- ; i^uče "Zakaj? Izvolite poskusiti!"—j Za*taviA-ši vrtilo, ponndi Tje^ie • Neli, naj poizkusi poganjati. Nela prime v resnici za vrtilee, a ta se ni hotel niti premakniti -Ne ptV . , | Ko sta prišla Vinko in V!adko z gumna, ti daj je vra hiša ucko lil'o oživela. S tema ui lad ima človekoma je prišla v hieo radest. Kakor prihaja a cvetjem vonj Ne- je bila srečna, ako je priš<-l v hišo kakoišeuk«jJi tujec. Tudi radi l.eiiea se je uakitila in na*jiz-dala, napenjajoč vse tvoje jezične vrl.ne in hiti inc. kako bi očarala tudi tega vaškega prostaka. ki je » fino šalo vse nj-ue davim izrab ij«-ne puščic« odbijal od.sel*? napol ri'»iK,, napol p^ruLjijiva. Lujo je lui^lil. da mora v pr.sotnosti ma-unni nekako z višina gledati m cbčcvflti z J.ošičeru ter mlajšim bratom iu je pokušal z neko prežimo UM»lčečnc«tjo njune jM»govo-xe. A ko so se vsi trije jvopoldn*1 aeatali v seuč-iki pri steklenici vina tedej oholi jurist ui bil tej dvojici samo povsem enak, nego v marsičem še mnogo, mnogci nižji od yosp«Hl«irske.ira j>ristava Ijoš'. ča ki je srledal v svet s kod in kam resnejšimi očmi ter z mu'»go večjim duševnim fondom i-k il naravnim in družabnim pojavom vzroke iu podl<*liee. Ako ravno je bil I.ujo zmeren v priznavali ju in razkrivanju svojih misli — svoj-] »tvo ljudi, ki razumejo mnogo, al:j tudi onih ki razumejo jako malo. —• vend.»r je iz njegovih nazoro\ sevala ona dijaška lahkomiselnost,) ki še ni urnela svoje naloge. Vi-delo se je, d?. I.ujo mnogo rajš j govori in m«li o ugodnejši, nego o resnejši at rani življenja; videlo! se je, da je bil Nelina slika in pri ! lika samo v m >škem okviru. Kraj v%« h telesnih, pa tudi m katerih duševnih vrlin ki so krasile tegn' mladca, ni bilo v njem duševne energije, ni bilo v njem smisla za j vUje idfj»*, bilo «mega nečesa v njem da bi s^ reklo: Na t'**a človeka se lahko zaae«*»£ in j naklonil. Neka neniarna 'nlačnost.' ki je živela v njem od danes do! jutri, je bila glavna črta njegove-1 pa anačaja Nasproti temu je Le j ši'-u baš oni etierri^ni, daljn«v»d-| ni jm.itUh! dičit vselej i<> [>ovsod. Ko so nekega dne vsi trije brez-' delno se*!eli v senčnici, so se do-j g- "'erili. da povahij) dar.ie na izlet na Leširevo uumno "t aidači-ne «la jim preide eno popoldne d ruga "e nego drugi dnevi. Lešk'. t kot go^iKxlar tunina ruunaii da-nniru ta sklep. Dame so i~a«r«' vo Jje sprejele povabilo, a Nela je, pozdravila idejo z nekim navdu-i ■enjem. Njeno prvo vprašanje jej liikfc, ali je f>ovablj"ii še kdo drut' i* okoliee na ta if let. \a njeno žalost ji je moral Lesie to vprašanje zanikati, zakaj najbližja vas je bila dv'» uri vožiije oddaljtos »hI jorumna. Nato je zopet sledilo zmerjanje in zasmehoval*je t« nesrečne vasice, Viei človel: po ee!e i»i»*»eee ue \idi "poštenega" človeka. in da mora biti nekdo že! te/ko poškodovan ali ubit, da nr*-i «le kaka komisija, a tudi pn t*»j| so večinoma -tari zdravniki in že oienjeni sodniki Nato se je določil dan, kdaj se naredi izlet NVla je sedaj imela zopet kak tak vzrok, da se za hip pocahava s svojo toaleto/ Sanjarila je. kako jo bode njeni '»b-vatelji iz daljave .gledali in se ji d i vili ter spremljali v duhu vsak njen korak, ko bo »kakala preko »trni>."a v nap n>j si je wed- »tavljala v je bilo usmrčenih, ker so vzeli živ-j ljenja žensk iz roparskih nagibov. Dva sta bila usmrčena, ker sta umorila svoji materi in dva zaradi tega. ker sta vzela živi je-! nje svojim hčeram. Čeprav je soglasno s tradicijo mati žene vzrok skoro vsakega' Pevci v Greater New Yorku! Na zadnji seji delegatov vseli jugoslovanskih društev v Urcatet N. \v Vorku se je sklenile, da se priredi v nedeljo 1. februarja l!»"2i' popokine koncert, zvečer pa ides v Yorkville Hali na ht>. cesti, med 2. In S. Ave. Čisti dobiček je namenjen za sirote v Jugoslaviji. Kadarkoli se priredi kaka v.vju veselica, aii zabava, imajo vedno pevci prvo besedo in tako bo tudi pri tej jugoslovanski prireditvi popoldanski koncert odvisen od tega, v koliki meri bodo sodelovala naša pevska društva, oziroma posamezni pevci. Ako pomislimo na to, da se bo cisti dobiček obrnil v najplemcni-tejše namene, namreč za jugoslovanske sirote, katerih je ranego tisoč in ki so \Vied vojne v resnici najbolj prizadete, se ne bo nobeno pevsko društvo dolgo obotavljalo in tudi posamezni pevce ne bo šele premišljeval, ali bi ponudil svoje moči k boljšemu uspehu ali ne, temveč prepričan sem. da bc vsakdo takoj pripravljen storiti vse, kar je v njegovi moči da se ta koncert in cela prireditev tem sijajnejše izvede. Apeliram tedaj ne samo na pevska društva, temveč na vse pevce in pevke, ki niso člani ali članice pevskih društev, toda so izvežbani v petju da nam priskočijo na pomoč in zastavijo vse sv o ji sfle za boljši uspeh. Da se more d >volj z.p-odaj sestaviti program za koncert, zato je treba, da se sesiancjo delegati društev da se dogovore za skupno delovanje. Vabim Vas tedaj vse. delegate pevskih društev in posamezne pe*-e*\ ia se vdeležite seje koncertnega odbora v soboto 15. novembra v Srbskem Domu 443 W. 22nd St.. New York City, ob osmi uri zvečer. Tu se ne gre za politiko ali za kako stranko, temveč poskušali bomo prirediti zabavo, ki bo prinesla kak dobiček, ki je namenjen za naše si role v starem kraju. Na svidenje* Vaš Ignacij Hude. (Nadaljevanje.) GOZDNI ROMAR i . ■ ■ ■■■ . . Wiwom SPISAL GABEIEL IPIT, |A •'Oki Naroda" prevedel a F. 4 73 (Nadaljevainje). I Veter je piiial nekoliko živahnejše pred solnčnim vzhdom ter pričel trgati meglo. Videti je bilo, da se bo temna masa megla vsak trenutek razbila. Čeprav je ostro opazoval, ni mogel Indijanec za-gledati otoka, o katerem je govoril glavar. Slutnja, da je 'oda pazljivost stražnikov varana iz tega ali onega vzroka, je naenkrat vstala v duši odposlanca in slabo prikrito veselje je svetilo iz njegovih oči. — Rekel fern, da boni odšel pri vzhodu solnea. Na to misel je prišel indijanski sel vsled suma, ki se je nena-1 doma pojavil v njem. Prva nedoločna dnevna svetloba je postala kmalu določnejša. Oblaki megle so se grinjali drug nad drugega, nalik prahu, ki ga p« ganja v z:ak čreda bivolov. Nato pa je sivi zastor zažarel v rdeč-| kastem bloku upala, osvetljen od poševnih žarkov jutranjega solnea Tedaj pa se je stena megle stresla iu zvila kot velikanski za-Htor. — Le še p;.r kosov megle je plavalo na modrikasti površini reke, i ko je uaenarat dvignil Črni sokol strašen krik presenečene bes- nosti. Otok je poginoma izginil. Mesto, kjer se je nahajal otok prej-ŠJ.i veter, je bilo gladko kot ogledalo. Iz vod« ni gledal niti en šop bičevja, niti "iia korenina. I — Roka zelga duha je legla nad reko, — je rekel indijanski sel Zli duh ni hotel, d«^ bi beli psi, ki so njegovi otroci, našli j smrt i7. roke tuko slavnega glavarja kot je Črni sokol. Glavar pa ni čul teh izmišljenih sožalnih izrazov sla, ki je bil v ilhu svojega Krča vesel, da se je obleganeem posrečil beg. V tem trenutku pa je divji glavar sam skočil na noge. Njegov obraz je bil bled. kljub olikam na njem in tko je bilo ono blaznega. Z dvignjeno sekiro je sel, opotekajoč se, proti prvi nočni straži, ki se je nahajala v njegovi bližini. Ogrožani indijaiski vojnik pa 111 napravil nobene kretnje. Z naprej sklonjeno glevo je stal kot človek, ki prisluškuje. S tem je 1 '»tel pokazati, da celo v tem strašnem trenutku ni prenehal verno strašiti. Hoj na sekira je /e skoro padla na njegovo glavo, ko je roka odposlanca v jelš ono glavarja. — Ostri euti Indijanca imajo svoje meje, — je rekel. — On ne more slišati trave rasti 111 njegovo oko ne more prodreti skozi o b'ake, ki so krili reko. t rni sokol je storil kar je bilo mogoče ter ni ničesar zanemaril. Duh zgoraj pa ni hotel, da bi izgubljal glavar t- oj eas s tem, da preliva tukaj kri treh belokožcev, kajti odločil je da bo tekla kri t«elcev tam zdolej. Indijane - j" pokazal s prstom v smeri proti mehiškemu tabo rišču. Oni sokol je bil izmučen vsled napora in vsled srda, ki ga jc j^vdaial Ničesar ni moirel odgovoriti. Njegova rana se jc zonet Konvencija J. R. Z. r i ( Nadaljevanja.) ni,AS NARODA, 6. NO' lffl Phelps Črta IMnktno potovanj« na Qr-iko aH na Trrt. Cosulich črta parnlk Pres. Wilson i November 8 Cosulich ena parnlk Arg*nti». — Novcnmber 12. Cosulich črta parnlk Belvedere — sreda novembra Nek ameriiki parnik, konca nov. Pazniki odplujejo a pomola 7 ob vznožju 41. ulice, Bonih Brooklyn. Za cene in druge informacija vpraiajte pri: PHELPS BROS. * OO. 17 Battery PL How York. ----------i n............................, —iiniuiiL hnja, in Mrs. P.resder- mu 1e že lu> tela tatvino popolnoma odpustiti. Tedaj pa je policija našla pri njem zastavljalue listke za zlatnine, ka-tera je bila ukradena Mrs. Drown iz New Vorka. Bendix je tatvini priznal in se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Inda bi izvedela za svojo pr:jat^ Ijieo M,VRI JO TURK, doma \ vasi Vrh, fara St. Jernej, lenjsko. Pred tremi leti je st novala v Clevelandu, Ohio, s* daj pa ne vem, kje se nahajif 1 Prosim cenjene rojake široii Atucnke, ako kdo ve za nje na si -v naj mi blagovoli javiti, z-. I kar se že vnaprej prijazno za-i i hvaljujem. Ako pa sama čita tal oglas, naj se mi pa sama o«iasi,r4 fcer ji imam sporočiti več važ- 1 ir.h reči iz stare domovine. Na-slov: Prances Jordan li F 1). i No. '_>, Box 2S3. Bedford, Ohio. 1 (4-6—11) Želim iz\ edeti za naslov JOHNA PAN, doma iz Bač tia Primorskem. Prosim cenjene, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga ja\i, ali naj se pa sam « glasi. --Casper Segulin, 97GS Reno Ave., Cleveland, Ohio. (4-6—11) Rad bi izvedel za JOHNA PRIMOŽIČ'. Pred enim letom je bil tukaj na stanovanju iu poten je m ! od tukaj v Utah, sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, da mi kateri naznani njegov naslov, ali pa če sam bere ta oglas, g.i prosim, da se mi javi. — M. Pahernik, Box 867, Issaquah Wash. (4-6—11) ŽENITNA PONUDBA. Vdovec, star 40 h t s tremi 1'a.i-ti od do Iti let. dober zasluže\ in prijetna postava, se želi seznaniti z dekletom ali vdovo od "i") do 45 let. Mora biti katoliška in imeti nekaj premoženja. Le resne ponudbe pošljite s sliko na: John Wuchte, Box 128, Leenwood, Ga. (4 6—31) Iščem prijatelja IVANA FLOR I-JAVČIC. doma nekje iz Šiške pri LJubljani. Zadnjo dopisnico sem prejel od njega iz Denver, Colo. On je po poklicu mesar. Pro«=im Ja se mi oglasi, ker jaz bom prestavljen. — Fritz Nosa u P K. •'». Fort Logan, Colo. 14-6—11) DELO! — DELO!! — DELO!!! Potrebuje se 40 divirjev za delati drva. Plača je $2 65 od klaf-tre Gozd je stoječ in dobro ped nebje Za pojasnila se obrnite na: Charcoal Iron Comp. of Amcriea Newberry, Mich., ali pa: Charles Laurieh in Math. Kerne. Box 3, McMillan, Mich. (3-10—11) * ^ I Želim izvedeti za ALOJZIJA RU- I TAR, hi se je nahajal lausko loto nekje v West Virginiji. se daj mi pa ni več znano njegovo bivališč*. Pisal «cm na njega pred dvema mesecema, pa sem pismo nazaj dobil. Več rojakov mi je reklo, da je umrl nekje v West Virginiji. Tcrej, cenj rojaki, če vam je znano, d.i je resnično. naj mi kateri sporoči, za kar se že vnaprej zahvaljujem. Alojzij Butar spada tukaj v dn.štvo štev. 5 SDPZ. in jaz še vedno za njega plačujem za društvo, ker mi ni resnično znano, če še živi Prosim, ako je kateremu znano, naj mi nemudoma sporoči, — Martin Koro-shetz Box 255, Ralphton, Pa. (6-S—11)" Rad bi izvedel za naslov svojega strniča JOSIPA ZFZKLA Pred b meseci se jo nahajal v Silver-tonu, Colo. Poročati mu imam več važnega iz starega kraja, zato prosim onega, ki ve za njegov naslov, da mi naznani, ali pa naj se sam javi. — Frank Ciglar, Box 9L Valdez. Colo. (6-8—11) n_ NAPRODAJ je lepo urejena brivnica v sredini slovenske naselbine v Indianapo-lisu, Ind. Izurjen brivec, ki želi dobiti dober prostor. naj se obrne za vsa nadaljna pojasnila na lastnika: -M. A. Pavel, 708 Warman Ave., Indianapolis, Ind. (G-.S—11) « Ilnda bi izvedela za svojega • vaka ANTONA WOLF Pro s; m cenj. rojake v sibirskem vjetništvu, ako koji zna za njegovo bivališče, l, fara Šenčur pri Kranju. Pred tremi leti se j» nahajal na 421 Common St..j Kenosha, Wis. Rojake, keteri ga poznajo, prosim, da ga opo-zore na ta oglas. Moj naslov ; Mrs. Frances Globočnik, 4*16 I'. I 160. St., Collin wood Cleveland Ohio (6-8—11) VAŽNO NAZNANILO. Pisarna Jugoslovanskega generalnega konzulata v New Vcrk'i se je preselila iz hise št 43fi W 'Si. St. v razširjene prostore Srbskega Doma v Ne w Ynku Kdor ima s konzulatom kaj opravka, naj se obrne na sledeči naslov: Con solat i General of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 443 W. 22 St., New York, N. Y. (15-10—15-11) POZOR ROJAKI! tNaJuspetaeje mazilo aa lenika lase kakor tudi a moke brke In brado. Od tega mazila iraatejo ▼ eta tednih krasni. goetl in dol«! lasje kakor tudi možkim krasni brki ln brada ta n« bedo odpadali h> oalvelL Revmaf-sem, k osti bol aJ trganje v rokah, nošah ln v krilo, v | osmih dneh popolnoma oadravlm, rt* ne, opekline, tole, turo, krasto Is grlnte, potne noge, kurja oCeaa. oast-lina r par dnevih popolnost* odatra-nim. Kdor bi moje so ravilo brea uspeha rabil, do Jamčila mm. »5.00. PUP-te takoj po cenik, ki K* takoj poHJaai aaatonj. Barva za sive Ir.se, od kater« postane Jo lasje kakorSne ste Imeli v mladosU steklenica <1 75 ■ poitnlno. JACOB WAHClC «7« Bonn Am n. (BflTtfMi, • ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA". NAJ. VEOJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ROJAKI, KI STE BOLNI, I vprašajte za svet in p o m o č I Pli: J. A. GORNIK, li) Bishop St., Chicago, 111 (6 8—11) i__^__ OGLASI NAJ SE JOHN VRANKS 1C iz Ely, Minh. 'Prejeli smo Money Order za en : J.olar brez v^ike^.i pojasnila. L"piavmštvo (»lasa Naroda. (6-8—IP Uad bi izvedel za naslov svoje sestre FRANČIŠKE MATKO, o-možene SUKAČ. Pred 8. loti se je nahajala v StceLtonu, Pa., se-daj je pa b.-ije nekje v Clevelandu. Prosim cenjene rojake, da jo opozorc na ta :-g!r.s. — Frank Matko, Bot 62, Ad.ih, Pa. (6-8—11 V llt'd bi Izvedel za naslov svojesra bratranca TON F TA NIKLER podouia>3e i>ekšetcv iz vasi Vrli pri Višnji g«>ri. Prosim cenjene rojake, če kdo ve i nazna- ni ali naj se pa sat. Jasii, Ker poročati mu imam nekaj važnega iz starega kraja. — Joseph Tomšič, Box 104, Aeosta, Pa. (6-11—11) VABILO na gledališko predstavo, katero priredi "Dramatičen klub" v Ccnemaugh, Pa, v sobete S. nov. 1919 v dvorani društva sv. Alojzija y Conemaugh. Predstavljena bode šaloigra v enem dejanju: ' Brat Sokal". Osebe: Anton Koruza, Mr. Frank Hočevar; Emilija, njegova hči, Miss Julia Vad-1 oal: Dr Janko Kremen, Mr. John Zupančič j Jože Pavlieek, meščan, Mr. Frank Petrič; Miroslav Ričet, j Mr Louis Omerzu; Silvester Žlindra, Mr. Anton Dragar; Nanca, j kuharica .pri Koruzi, Miss Mary ; Zupančič. Ker je igra v resnici nekaj raz-! vedrilnega in polna zabavnih do-; v tipov, se vsi slovenski rojaki in rojakinje, kateri ljubijo neprisi-J ;jeno in pešteno zabavo, k tej pri j redit v i iu. j vljudne je vabijo. Po predstavi ples in prosta zabava. I stala bo nova 'Slovenska delavska godba" iz Conemaugh pod vodstvom Mr. V. Novinška: Čisti ! prebitek te veselice je namenjen | slovenskim štrajkat jem. Začetek i ob 148. uri zvečer. Začetek igre točno ob uri. Vstopnina za mošlce 50ff, dame 25a 1"'^. Za vsestransko postre/bo 'i-- skrbel za to izvljeni odbor. Veseli.-a se -vrsf v prostorih gospe Mary Miheve na Haydenville. Pozdrav vsem Članom. Louia Fink, tajnik: _ . (6J—31X Dr. LORENZO 644 Penn ■DIHI SLOVENSKO UL f _____ •OVORECl EDRAVNia AYeOW MOŠKIH BOLEZNI ^»f^ Pittsburgh, Pi. ....Maja stroka ja adrarljanje akutnih ta fcrooUnlh boleaai Jad aaa is adravla nad 28 let ter Imam sknJloj« t vseh bolenih ln ker nam slovensko, nato vas morem popolnoma rassmetl In spa* ■tU vato IioIism, da vas osdravlm ln vrnem mod ln Bdra*J% Rod M lat mm pridobil posebne skainjo pri adravljenjn moftia Mtsd. nafea as saoseto popolnoma asnesti na mane, moja skrb pa kis vas iniliMi sadra vlm. 9% sdlalsjto. ampak pridite «a» Pili' ^ bi, aMtfia ta WWL H hal v prhi, t »padanje las, bolečine t Ir osteh, stare OUM, ai I !■! fcnlstl. oslabelost, bolesnl t mehnrjn, ledlcah, jetrah ta iiliffka. qmiloo, revmatisem, katar, sla to ttlo, naduho Itd. mr Uradne ure est V ponedeljkih. Metek In psMdl st Sl m «mi ds %. pepel Saw. V torkih, Mstrttdb In asbotaa s* B. ajwtraj ae a ure mlir. Ob nedeljah pa Se a ure »epolSns. r« Dr. L0RENZ, 64U8M m, PIttsliirili, Pr \ Zdravim m o moške. ! * Dr. Kalar js aaJatareJM slovanski adravnlk. Ipecjalist v Pitta ' to trna »leta* Itoiafcjs v sdravljenjn maiklh bolesnl ! ^^ŠB^Ml iastrnpljenje krvi adravt s ! ^^^^^^^^ \ 9raflMor Bhrl^- Ako '"»to veo laločevanje ta kanala aa J aorsj« metodi ln v kolikor as I I k™ttan fiaao. Kadar app> jR sna te, da nimata več mofike aok- 1 "" ten,Te* pridite to V * BoIeWne v mehurja, at •»> j ' aar prihajajo bolaflna v MM Siovenakl adravnlk. ta krtao, palcnjs pel ii^i-T^fi to Male boleHns te vrsto adravlm a naJvaCJo potovostjo. { StvMlIan^ ftrsapja, feaMkn, atekUaa, HAaL fcraHla ta Šngt i a Mm IiIiisI ki asstsapje salad asBIsto krvi, sadravtm v kratkem { tasa. da al treba leflatl. fDn*p ppa: T peaaflaUafc. araic ta patek ad & atatrnj «•!•» poMna. T torek, estrtok te mMs «0 a. a)atxaj Op A psaisr. T nsda-Us #a pspoMpa. __| Dt^KOLSRl, 638 PiNN'VvP' j PITTSBURGH, PA. | iHlprla in kri je prieela tet i »kozi obvezo. Oftotek« i se je, kolena so ae prieela šibiti in sel jc bil prisiljenj položiti jja i.a travo, kjer je kmalu izgubil zavest. Ca>, ki je poteke' od trenutka, koje prišel glavar zopet k zave-; sti, je rešil štirim le-jruncem življenje, kajti vsled njih počasnega marša v reki bi jih Apaei gotovo še dohiteli. Tuletije, ki se je dvignilo na nasprotnem bregu, je kazalo div-; jeiiiu glavarju v trenutku, ko je zopet odprl oči, da so njegovi a:>rvinljevalei istotako zapazili žalostno dejstvo, da je otok izginil, i Poiskali bomo sledove beguncev, — je rekel sel, — iu nato j l»o 4 "rui Miku! tudi čul besede razuma. Njegova ušesa ne bodo več j gluha. Na drugem meslu postavljeni v o j ni ki so dobili povelje, naj se, /berejo krog elavarja. Ko so bili \ si. nekako trideset po številu ■ na mestu, so pomagali ranjenemu glavarju na konja. Sel, ki je iz ^'tibil pri napadu na taborišče konja, je sedel za glavarja, da drži! sle»Injegs. Trop.i hidijaneev je pričela na t»» slediti teku reke. Ko je preminul prv i trenutek oreseiie«"-e»ija, so prišli Indijanci a jc bil v našem nu^tu ko maj par tir ko ,e postal žrtev roparjev. I.opovi vo mu pobrali S20 v gotovini. Napaden je bil na Sco-vill Ave blizu 30.