ćr'ku v r
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
MESEČNA NAROČNINA «5 DIN
GLASILO OSVOBODIL NE F ? O N T E
SLOVENI J E
»Teden denarnega varčevanja«
Okraja Kranj in Šoštanj
sta se dotle! najbolj izkazala
Uspehi, ki smo jih dosegli ie v prvih dneh »Tedna denarnega varčevanja«, kažejo, da imajo naši delovni ljudje še precejšnje denarne rezerve. S pritokom teh rezerv v denarne zavode smo dobili nova finančna sredstva, ki nam bodo koristno služila za nadaljnji razvoj našega gospodarstva in za zboljšanje življenja naših delovnih ljudi.
Prvo mesto je doslej dosegel v »Tednu varčevanja« okraj Kranj. V tem okraja Je vložilo več kot 1250 vlagateljev nad 1,100.000 dinarjev. Rezultati bi bili lahko še večji, če bi imen nekateri funkcionarji v sindikatih, posebno še v samem Kranju, več razumevanja za to akcijo. Tudi v okraju Šoštanj so dosegli lepe rezultate, saj so zbrali okrog 800 vlagateljev, ki so vložili okrog milijon dinarjev na hranilne knjižice. Tu je posebno dobro delala okrajna komisija, ki je pravilno razumela svojo nalogo. Poročevalska služba Je bila pri tej komisiji naj-
boljša v LRS, kar je brez dvoma zasluga pravilne organizacije. V gori-ški oblasti se je doslej najbolj izkazala okrajna komisija v Tolmina, ki je ustanovila sedem neobveznih hranilnih blagajn, od katerih jih je pet takoj začelo delovati. Slabo pa se je izkazal doslej okraj Gorica, kjer ustanavljanje obveznih hranilnih blagajn ne napreduje.
V Ljubljani Je dosedaj vložilo čez 3000 vlagateljev svoje prihranke na hranilne knjižice v znesku več kot 4,400.000 dinarjev. Zelo dobro so se izkazali zlasti kolektivi Glavne direkcije za eksploatacijo železnic, Gradbenega podjetja za ceste LRS In kar-tonažne tovarne. Kartonažna tovarna je v enem dnevu pridobila 90 novih vlagateljev. Od terenov Je dosegel najboljši uspeh teren XX. Gradišče rajona IV. na katerem se je na novo vpisalo 60 vlagateljev, v glavnem gospodinj. Med rajoni je na prvem mestu rajon IV.
Ha Reki bodo izdelali prototip Diesešovega motorja za 450 konjskih sil
Delovni kolektiv podjetja »Aleksan-1 brzojavkah maršalu Titu, Centralue-dar Rankovič« na Reki si že dve leti mu komiteju KPJ in Centralnemu ko-uspešno prizadeva obvladati tehniko | miteju KP Hrvatske. Gradnja tako
proizvodnje Dieselovih motorjev, ki se uporabljajo v pomorskem prometu bodisi kot ladijski poganski stroji ali pa kot pomožni stroji. Motorne ladje se v pomorstvu čedalje bolj uveljavljajo, v železniškem prometu pa Die-selove lokomotive, pa tudi v elektrifikaciji bolj oddaljenih krajev, zlasti otokov, so najprimernejše električne centrale na pogon z Dieselovimi mo* torji.
Delovni kolektiv podjetja »Aleksandar Rankovič« je lani osvojil proizvodnjo majhnih Dieselovih motorjev za 6 oziroma 9 konjskih moči za pogon IfaHjsklh pomožnih strojev, ki jih v tovarni že serijsko izdelujejo. Letos poleti pa so v tem podjetju obvladali tehniko proizvodnje večjih Dieselovih motorjev za 40 konjskih moči s 4 cilindri. Taki motorji so zlasti potrebni za pogon ladijskih vitljev, služijo pa tudi kot pogonski stroji za manjše plovne objekte, zlasti za motorne jadrnice. Prototip tega motorja, ki je bil izdelan po načrtih domačih inženirjev, je bil letos razstavljen na zagrebškem velesejmu.
Sedaj pa se bodo delavci podjetja »A. Rankovič« lotili še mnogo večje naloge. Te dni so se na letni partijski konferenci zavezali, da bodo izdelali prototip velikega ladijskega motorja za 450 konjskih moči. To svojo obveznost so sporočili v pozdravnih
velikih Dieselovih motorjev bo velikega pomena za nadaljnjo osamosvojitev našega ladjedelstva, kakor tudi za zgraditev lokalnih električnih central, predvsem pa bo pomembna za bodoče uspešno delo prve tovarne Dieselovih motorjev v naši državi, ki jo že gradimo.
lipolnili o plan
Delovni kolektiv tovarne usnja v Kamniku, ki se je zavezal, da bo letni proizvodni plan izpolnil do 15. decembra, je že v petek 2. decembra izvršil svojo letno nalogo. Premogovnikom v Vzhodni Srbiji, ki so že izvršili letni plan, se je pridružil 3. decembra tudi premogovnik »Sokoa pri Knjaževcn. Se pred Dnevom republike je izpolnil letno plansko nalogo delavni kolektiv tovarne cementa v Pulju, čeprav je bilo v septembru zaradi pomanjkanja električne energije delo zelo ovirano. Ko pa je bilo na razpolago dovolj električne energije, je delovni kolektiv izpolnjeval dnevne planske naloge s 190 do 220 V». Velik letošnji plan je izpolnilo tudi železniško gradbeno podjetje štev. 1 v Sarajevu, ki je letos zgradilo vrsto industrijskih železniških prog ob železnici Samac—Sarajevo.
200 000 ,lnlU 1®16(08 gradio
4WiVw avtomobilsko cesto
Te dni so gradbišče »Ceste bratstva in enotnosti« zapustile brigade poslednje izmene, ki so delale mesec dni čez rok. Nad 17.000 graditeljev te poslednje izmene si je zagotovilo slavno mesto v zgodovini gradnje tega največjega objekta tretjega leta petletke. Glavni štab mladinskih delovnih brigad na avtomobilski cesti je brigadam zadnje izmene ob odhodu dal vse priznanje, hkrati pa je prikazal v svojem sporočilu uspehe letošnjih naporov mladih graditeljev. V približno 100 delovnih dneh, kolikor je bilo spričo deževnega vremena mogoče delati na cesti, je bilo zgrajenih 210 km ceste, 90 dni pa so graditelji izgubili zaradi dežja. V tem času bi lahko zgradili nadaljnjih 180 km ceste oziroma bi dovršili dela mnogo prej.
Delo, ki so ga mladinske delovne brigade izvršile lani in letos pri gradnji ceste od Beograda do Zagreba je po obsegu dvakrat večje kakor je bilo delo pri gradnji proge Samac—Sarajevo. Samo za dovoz materiala na gradbišče ceste je bilo treba v teh dveh letih zgraditi 440 km normalno-timih začasnih železniških prog in več sto kilometrov ozkega tira. Letos so vgradili 4 in pol milijona kubikov zemlje v nasipe, ki so ponekod visoki do 11 m. Zgraditi je bilo treba šest velikih nadvozov čez železniške proge, ki so zahtevali toliko dela, kakor 60 km ceste.
Največje težave je povzročilo letošnje deževno vreme, ko so morali mladi graditelji nestrpno gledati, kako dež zaliva gradbišče ceste. Izkoristili so vsako priliko, da nadaljujejo dela. Vojaki, ki so pomagali graditi cesto, so pogosto v globoki vodi pripravljali gradnjo betonskih objektov. Daleč od trase so mladinci pripravljali material za cesto, ki so ga kopali ob obalah Save, Donave, Drave in drugod. Na gradbišče avtomobilske ceste so pripeljali letos toliko gramoza in peska, da bi vagoni, naloženi s tem materialom sestavljali kompozicijo, ki bi bila dolga od izvora Donave do izliva v Cmo morje. Eno izmed najboljših delovišč za pripravo materiala je bil kamnolom v Sloveniji, kjer sta delali enota poročnika Miljutina Novkoviča in VI. beograjska mladinska brigada.
Letos je delalo 200.000 graditeljev
Samo letos je na cesti delalo nad 200.000 ljudi. Ce primerjamo tempo gradnje te ceste s predvojnim tempom, tedaj vidimo, da bi cesto od Beograda do Zagreba gradili 20 let, če bi delali tako, kakor so v stari Jugoslaviji gradili avtomobilsko cesto od Beograda do Novega Sada. Ta cesta je dolga 72 lan, pa so jo gradili 5 let.
Najboljše brigade, ki so si priborile naslov udarne brigade štiri, pet, šest in še večkrat, so te dni prejele najvišja odlikovanja, ki jim jih je podelil Prezidij Ljudske skupščine FLRJ. Nad
DSAK MESEC iahko	p ostaneš
UDARNIK
Prve dni septembra je bila objavljena uredba o dajanju častnega naslova udarnika, ki določa, da se udarniški naslov pridobi že po enomesečnem povprečnem preseganju norme v rednem delovnem času za določen odstotek in ob predpisani kakovosti proizvoda oziroma dela. Hkrati pa so novi predpisi strožji, ker vsebuje uredba tudi druge pogoje, zlasti izpolnjevanje vseh predpisanih normativov (o potrošnji surovin, goriva, maziva, električne energije, obremenitve strojev itd.), kakor tudi predpis, da z vsakim neupravičenim izostankom od dela preneha teči čas, potreben za pridobitev naslova udarnika.
Glede višine odstotka, za kolikor mora delavec presegati normo, da postane udarnik, pravi uredba, da določi višino tega odstotka član zvezne vlade, ki je pristojen za dotično matično panogo, in sicer po dobljenem mišljenju centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in v soglasju z zveznim ministrom za delo. Ugotovitev tega odstotka pa je zelo zamotano delo, zlasti glede na različnost pogojev za preseganje norm v posameznih podjetjih in v posameznih strokah in zaradi različnosti mehanizacije, delovnih pogojev in drugih okolnosti. Ker odstotki še niso bili določeni, so nastale pri razglašanju udarnikov težave in mnoga podjetja udarnikov niso razglašala.
Začasna določitev odstotkov preseganja norme
Iz navedenih razlogov je zvezni minister za delo za čas, dokler ne bodo izdani predpisi za posamezne matične panoge, izdal odločbo o tem, za koliko mora delavec presegati delovno normo, da doseže častni naslov udarnika. Po tej odločbi se daje častni naslov udarnika delavcu, ki v enem mesecu presega izkustveno delovno normo povprečno za 20°/o ali pa tehnično l delovno normo vsaj za 10%, toda s pogojem, da ni v podjetju, v oddelku ali na delovišču več kakor ena četrtina delavcev, ki presegajo delovne norme za 20%.
Ce pa več kakor ena četrtina delavcev, ki delajo po normah, presega BOssno za 20% ali več, se Častni na-
slov udarnika daje tistim delavcem, ki za 15% više presegajo normo, kakor znaša povprečje preseganja norme vseh delavcev v podjetju, oddelku ali
delovišču.
Zvezni minister za delo je izdal tudi navodilo za izvajanje uredbe o dajanju častnega naslova udarnika, ki med drugim določa, da mora podjetje pred razglasitvijo udarnikov zahtevati od okrajnega (rajonskega) poverjeništva za delo udarniške izkaznice in udarniške znake. Ce ima delavec že udarniško izkaznico in znak, se novi podatki vpišejo v staro udarniško izkaznico, znak pa obdrži delavec naprej. Pravica do častnega naslova udarnika velja mesec dni od dneva razglasitve. Delavec, ki izgubi naslov udarnika, mora podjetju vrniti Izkaznico in udarniški znak. Udarniške izkaznice in udarniški znaki so enotni za vso državo.
Dodatna preskrba udarnikov
Ob razglasitvi za udarnika mora delavec dobiti tudi dodatno potrošni-
ško nakaznico. O tem je bilo Izdano posebno navodilo zveznega ministra za trgovino in preskrbo in zveznega ministra za delo. Kdor je razglašen za udarnika, dobi dodatno živilsko potrošniško nakaznico (RU), ki velja mesec dni od izdaje in daje udarniku pravico kupiti 1000 gramov sladkorja, 750 gramov maščob, 1000 gramov krušne moke in 1500 gramov mesa. Hkrati mora udarnik dobiti dodatno potrošniško nakaznico za tekstilno blago in obutev (IU), ki velja toliko časa, kakor osnovna potrošniška nakaznica za tekstil in obutev. Ta dodatna potrošniška nakaznica za tekstilno blago in obutev ima 30 nabavnih točk. Dodatne udarniške nakaznice dobe tudi udarniki, ki niso prevzeti v zagotovljeno preskrbo. Z navodilom je predpisan tudi nov način izdajanja teh potrošniških nakaznic podjetjem.
Asfaltiranje avtomobilske ceste
20.000	najboljših mladincev in mladink je na cesti prejelo udarniške značke,
16.000	mladincev in mladink pa se je po končanem delu na cesti vključilo v industrijo in druge gospodarske panoge.
Ob lepem vremenu so mladi graditelji skušali nadomestiti čas, ki so ga izgubili zaradi dežja. Pogosto so posamezne brigade izpolnile dekadne ali mesečne delovne naloge v nekaj dneh. Goriška osemkrat udarna brigada je v enem mesecu izpolnila nalogo, ki ji je bila pripravljena za tri mesece. Enota pomorskega kapetana Vukobrata je izpolnila trimesečni plan celo v 18 delovnih dneh. V tekmovanju za počastitev 30 letnice SKOJa so graditelji v enem mesecu zgradili nad SO km ceste. V tem tekmovanju je žička sedemkrat udarna brigada izvršila 10 dnevno nalogo v 13 delovnih urah.
Graditeljem so med delom pomagali tudi prebivalci okoliških mest in vasi, poslednja dela na gradbišču ceste pa
so prevzele frontne brigade. Največje zasluge pa imajo, kakor že rečeno, graditelji poslednje izmene. Nad 100 mladinskih brigad je ostalo na gradbišču ceste mesec dni dlje, kakor je bilo določeno. Tako so pomagale dograditi viadukt pri Novski in velike nadvoze pri Zadubravlju, Sikeraveu in Gramočniku ter dovršiti veliko število drugih objektov. Najtežjo nalogo so imele zadnje mesece brigade na šesti sekciji. Tu je v zadnjem jurišu 5000 brigadirjev vgradilo okrog 100.000 kubikov zemlje. Sidska 12 krat udarna brigada je sama položila kamenito podlogo za cesto na dolžini 7 km. Za dovršitev nadvoza pri Zadubravlju pa ima velike zasluge petkrat udarna brigada »Resnica zmaguje«.
Lani in letos so graditelji avtomobilske ceste zgradili skupaj 300 km ceste. Ce bi imeli na razpolago vsaj še 20 delovnih dni brez dežja, bi vse delo dovršili še pred Dnevom republike.
V Guštanju so zgracfiH novo veliko kovačnico
Železarna G usten j, ki spada med najstarejša podjetja črne metalurgij« v naši državi, se je po vojni zelo razširila. Dobila je nove mehanične delavnice, novo elektropeč za proizvodnjo visoko kvalitetnega jekla, nove mehanične naprave in naposled novo veliko kovačnico. Železno konstrukcijo te kovačnice so monterji podjetja Djure Djaiboivič iz Slavonskega Broda postavili do Dneva republike, in sicer kar nad staro kovačnico, kjer so medtem delali skoraj neovirano. Odločiti so se morali za ta način dela, ker je stara kovačnica v Guš tanju edini obrat te vrste v naši državi, ki ima velike planske naloge in svojega dela ni mogel ustaviti. Vseh 6 mesecev, ko so postavljali železno konstrukcijo, je stara kovačnica le 2 meseca neznatno (za 4 %) zaostala za planom. Pri delu so morali monterji ravnati skrajno pazljivo, da ne bi kak kos orodja ali materiala padel z višine na staro kovačnico. Inž. Adam Gača, šef montažnih del, je izdelal posebno konstrukcijo žerjava, da so lahko montirali železno strešno konstrukcijo nove kovačnice nad staro kovačnico.
Nova podjetja naše elektroindustrije
V zvezi z elektrifikacijo naše dežele stalno naraščajo naše potrebe po električnem instalacijskem materialu. V Sloveniji smo dobili letos dve taki tovarni elektromateriala, ki sta nastali iz bivših delavnic DES-a, In sicer v Črnučah pri Ljubljani in v Teznu pri Mariboru. Tovarna »Elma« v Črnučah, ki se je letos preselila v nove objekte, je prejšnji teden izpolnila svoj letni proizvodni plan. Poleg rednega proizvodnega plana so v tej tovarni letos izdelali mnogo instalacijskega materiala za hidrocentrali v Mostah in pri Savici. Največ materiala je tovarna letos izdelala za zgraditev 90 km dolgega daljnovoda od soških elektrarn do Ljubljane. Razen tega pa so popravili več velikih transformatorjev.
Tudi v Vrapču pri Zagrebu so zgradili veliko tovarno električnega materiala, ki je ta mesec začela obratovati v prvih oddelkih,
Krajevnemu ljudskemu odboru v Opatjem se u se ni bilo treba bati ljudske kritike
2e v tej dobi, ko «radimo osnovne temelje naše boljše bodočnosti težko industrijo. Skrbi ljudska oblast za čim boljše življenjske pogoje delavnih jj^i1 priča te dobi je gradnja velikega Stavila stanovanj po vsej državi. Na «liki je udarnik, novator In j^dos^tbažor tov. Pogačar v svojem novem stanovanja v Litostrojevih blokih * SiSkL
Vaščani iz Lokvice, Nove vasi ter Hudega Loga imaj svoj krajevni ljudski odbor v Opatjem selu. Kras je tod in njegovi ljudje trdi od dela, a dobri, se niso še nikoli bali povedati človeku v obraz, kar mislijo.
Sredi novembra se je razgibal tudi ta del Krasa. Od ust do ust se je širil glas: »Spet bodo volitve. V nedeljo, 11. decembra bomo volili nove krajevne ljudske odbore.« Priprave za volitve so v teh štirih vaseh dobro stekle. Nič si niso delali preglavic ne vaščani, ne krajevni ljudski odbor, niti vaške množične organizacije. Zakaj kdor dela, je vsak čas pripravljen povedati, kaj vse je že napravil, četudi se je kdaj malo pomotil.
Člani množičnih organizacij in volivci so vsi do zadnjega prišli že na prvi predvolivni množični sestanek. Takoj prvi večer so začeli pretresati odbornika za odbornikom in še posebej tajnika in predsednika. Vedeli so, da gre to pot za to, da sl izberejo v novi krajevni ljudski odbor le take ljudi, ki so in bodo tudi v bodoče dali največ pobud za zboljšanje življenja v teh vaseh.
Staremu krajevnemu ljudskemu odboru v Opatjem selu zbrani volivci niso imeli očitati nič slabega. Letos so vaščani teh štirih kraških vasi pod vodstvom krajevnega odbora posadili okoli 500 borovih in drugih sadik, na ceste pa so nasuli 150 m3 gramoza. Le to in ono so predlagali tudi novemu krajevnemu ljudskemu odboru. Sklenili so, da bodo še naprej pogozdovali Kras, popravljali poti, gradili gospodarska poslopja — hleve in zadružne domove. Ko bodo to nedeljo volili, ne bo nihče izostal. Izvolili bodo ne* kaj novih odbornikov — poštenih kmetov, mladincev in žena. Volivci v krajevnem ljudskem odboru Opatje selo so napovedali svojim sosedom v Mirnu in vsem raztresenim voliščem po Krasu posebno tekmovanje za volitve. V zgodnjih jutranjih urah, najpozneje do 8. ure zjutraj, bodo v tem krajevnem ljudskem odboru na okrašenih voliščih oddali svoje glasove za ljudsko oblast vsi volivci. V Opatjem selu ne bodo zadnji, kakor niso bili med letom, ko so delali in gradili za vse štiri vasi.
Vselej je na Krasu doslej manjkalo vode. Letos pa so vaščani in krajevni ljudski odbor sklenili, da je mora biti dovolj za ljudi in živino. Napravili so štiri nove napajalnike, dva v Opatjem selu ter po enega v Novi vasi ln Hudem logu. Vaščani so delali prostovoljno. Novi napajalniki, ki so si jih v teh vaseh sedaj zgradili, so taki, da bodo zadoščali za desetletja.
Ta krajevni ljudski odbor ima dobrega predsednika. Krnet Alojzij Pahor je že od 1. 1942 sodeloval v narodno osvobodilni borbi. Za seboj ima leta težke borbe in trpljenja. Kakor mnoge zavedne Kraševce so tudi njega mučili v nemškem koncentracijskem taborišča. Kljub temu se ni nikomur posrečilo streti tega požrtvovalnega
političnega delavca, ki je takoj po osvoboditvi spet nadaljeval svoje delo za napredek nekdaj tako zapuščenega Krasa.
Komaj dve leti je Alojzij Pahor predsednik krajevnega ljudskega odbora. V tem času so vaščani s prostovoljnim delom pripravili vse potrebno za električno napeljavo. Kar je fašistična Italija obljubljala Lokvici, Novi vasi, Hudemu logu ter Qpatjemu selu 25 let, so zdaj vaščani v kratkem času uresničili sami. Skoraj v sleherni kameniti kraški hiši bodo v kratkem posvetile žarnice.
Na predlog vaških odbornikov so ustanovili bičarsko delavnico. Sprva sta izdelovala biče le dva delavca, danes pa zaposluje ta delavnica v Opatjem selu že 11 delavcev. Ti delavci so že presegli svoj letošnji plan. Zato so sklenili prihodnje leto izdelati za
polovica več bičev, kakor so jih letos.
Čeprav je na Krasu zemlja skopa, so vaščani v tem krajevnem ljudskem odboru izpolnili vse letošnje gospodarske naloge. V celoti — stoodstotno so bile odkupljene vse obvezne dajatve žitaric, živine, mleka, pa tudi davke so plačali brez izjeme vsi kmetje. To krajevnemu ljudskemu odboru prav gotovo ne bi uspelo, če ne bi te naloge reševal na rednih sejah odbornikov in še predvsem na mnogih množičnih sestankih, kjer so si vaščani po svoji zmogljivosti porazdelili predpisano obvezno oddajo.
V teh vaseh bo nedvomno tudi vedno več zadružnikov, kajti v Opatjem selu se je prvi odločil, da se vključi v kmečko obdelovalno zadrugo v Hudem logu prav predsednik Alojz Pahor, ki je dal s tem zgled ostalim odbornikom in vaščanom.
Tik ob meji je pomembno tudi Mirkovo delo
V vasi Truške je Mirko Lavrenčič že od leta 1946 tajnik krajevnega ljudskega odbora. Kot odbornik se je ves čas od svoje izvolitve vseskozi
odlikoval. Da je krajevni ljudski odbor Truške eden najboljših v sežanskem okraju, je prav njegova zasluga. V vseh vaseh truškega krajevnega odbora so ustanovljene kmečko obdelovalne zadruge, kjer je zajetega 65«/o
privatnega sektorja, kar je v veliki meri zasluga tov. Lavrenčiča. Vse te vasi pa se kljub krivični meji, s katero so odrezane od gospodarskega centra, gospodarsko razvijajo in utrjujejo, prav zaradi prizadevanja celotnega krajevnega odbora.
Lavrenčičev Mirko zna ceniti pridobitve narodno osvobodilne borbe, kjer je tudi sam sodeloval najprej kot terenski aktivist, nato pa kot član okrajnega odbora OF za loparski okraj, pozneje pa kot tajnik okrajnega odbora OF za Koper.
Mirko je že zgodaj dozorel, zahvaljujoč se težkim razmeram, v katerih je živela številna družina na očetovem majhnem posestvu. Zato je z očetom moral s trebuhom za kruhom v Koper — množiti bogastvo raznim Italijanskim bogatašem.
S trdim delom in pozneje v narodno osvobodilni borbi, si je pridobil mnogo izkušenj, ki jih sedaj kot tajnik krajevnega ljudskega odbora s pridom uporablja pri reševanju težkih nalog naše krajevne oblasti.
Centralne rudarske delavnice v Trbovljah se razvijajo v moderno industrijsko podjetje
Iz bivših reparatumih delavnic trboveljskega rudnika so se centralne rudarske delavnice v Trbovljah raz-
vile v moderno podjetje, ki samostojno izdeluje dele za rudarske Izvozne stroje in za žičnice ter fino mehanične izdelke za rudniške laboratorije. Prihodnje leto bodo v centralnih rudarskih delavnicah začeli serijsko izdelovati izvozne stroje. Inž. Rudolfu Babiču je z racionalizacijo uspelo znižati stroške za proizvodnjo vrtalnih strojev za polovico. Oddelek za fino mehaniko izdeluje analitske tehtnice po načrtih inž. Franca Jenčiča, manometre in druge precizne aparate za vse rnđnjDce v naši državi. Oddelek za žičnica je montirad žičnico pri rudni-'
ku Senovo in podaljšal žičnico obrata Podstrana pri rudniku Zagorje. Razen aega je letos izdelal košare za žičnico v Aleks inču. Izven plana so centralne rudarske delavnice izdelale kotle in naprave za pridobivanje nafte iz bitu-minoznih škriljcev za nova podjetja, ki pridobivajo nafto iz škriljcev v Srbiji.
Posamezni oddelki centralnih rudarskih delavnic so že v novembru visoko presegli letni plan, zlasti oddelek za fino mehaniko, livarna in mizarski oddelek. Uspehi delovnega kolektiva centralnih rudarskih delavnic so prišli nedavno do izraza tudi v razglasitvi 61 udarnikov, 1 racionallzatorja iaj 1 novator ja.
Prividi in izsledki informbsrojskeaa «rateaa
in vojnega zgodovinarja
Informbiro j skl modrijani imajo seveda tudi svojega stratega in vojnega zgodovinar ja. Naj ga takoj predstavimo: Antonio Garcia Cordon, španski republikanski general. Zgubil je zemljo, zgubil vojsko svojo, sedaj pa živi kot begunec v Pragi in hlapčuje Informbiroju. Njegova edina naloga je, podkrepiti in z vojaško učenostjo ■temeljili nezmotljivost informbiroj-skih očakov, predvsem pa njihovo čudežno dognanje, da zasluge Madžarov, Romunov, Bolgarov in Cehosiovakov v veliki domovinski vojni niso prav nič manjše, kakor zasluge narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, ki Jih pozna ves svet. Vsekakor zelo težavna in nadvse kočljiva naloga. Kaminformski očetje so zato tudi dolgo modrovali, komu naj bi zaupali to nalogo. In niso je niti sovjetskim maršalom — zakaj, že dobro vedo — niti nobenemu generalu sovjetskih satelitskih držav. Celo Enver Hodža ni čutil dovolj sposobnosti za to nalogo. In tako opravlja sedaj to delo za Judeževe novce španski general Cordon, ki hoče temeljito »obračunati« s častjo in zaslugami NOV in njenega vrhovnega komandanta maršala Tita.
In Cordon se je temeljito lotil te svoje naloge. V praškem dnevniku »Rude Pravo«, ki je menda vojaški organ iniormbirojskih strategov, je začel objavljati članke z naslovom »Zločinstva Titove tolpe v Jugoslaviji med vojno«.
Prva serija obsega tri članke in obdeluje Cordon v njih pet italijansko^ nemških ofenziv proti Titovi vojski. Poudarja sicer izredno junaštvo in neomajno vero jugoslovanskih narodov v končno zmago, vendar je v svojih prividih kratko malo popolnoma razbil in razpršil partizane na vse strani. Ko je Cordon tako preobrnil zgodovinska dejstva, se je postavil še sam na glavo, iz katere je potem švignilo naslednje odkritje: Tito in njegovi generali so že tedaj skovali zaroto in izdajstvo in delali na sis‘i:matično uničenje partizanskih brigad in divizij. Namen te svojevrstne Titove taktike pa naj bi bila ohranitev militaristične in fašistične Nemčije in Italije za povojno dobo ter hkrati v ugodnem trenutku omogočiti angleškim enotam, da zasedejo pozicije v Jugoslaviji in zagotove tako anglo-ameriško gospodstvo po vojni na Balkanu.
General Cordon je bil očitno prav informbirojsko zamaknjen, ko je pisal te stvari in prišel do teh svojih velikih »odkritij«, za katere pa mu zgodovina kljub vsej njegovi genialnosti ne more biti hvaležna. Pri tem je iz previdnosti tudi zamolčal, da sta si ZSSR in Velika Britanija že leta 1944 na Jalti razdelili interesno sfero v Jugoslaviji v razmerju 50:50, vendar pa se Angleži kljub temu niso upali izkrcati na Jadranu. Najbrže niso imeli tedaj nobenega tako brihtnega stratega kakor je Cordon.
Toda, dočim je Cordon v prvih treh člankih z lahkoto »opisal« »poraze« partizanov v petih ofenzivah, pa se je znašel, ko je pisal svoj četrti članek o šesti ofenzivi, nepričakovano v velikih težkočah. Prepričal se je namreč sam, da je narodno osvobodilna vojska, ki jo je on razpršil na vse strani, postala med tem že tako moč-
V duhu bratske, nesebične pomoči
Zgodilo se je na Madžarskem. Eksportne cigarete »Virginija« so izginile
iz domačega prometa, ker jih vse po 7 filer jev (filer je stotinka forinta) izvozijo izključno v Sovjetsko zvezo, kjer jih Bovjetski trgovci prodajajo j» 14 filerjev.
Kupčija je pač kupčija, pravi »tar
pregovor. V našem primeru pa sovjetskim trgovcem sploh ni kaj očitati. Madžarsko delovno ljudstvo je namreč moralo plačevati »Virginije« po 24 filerjev. Da ga reši takšnega Izkoriščanja, mu je Sovjetska zveza čisto v duhu bratstva in nesebičnosti priskočila na pomoč. Sedaj ona pokupi vse zaloge cigaret »Virginija« in spravi v svoj žep dvojni dobiček.
Tudi takšni, čeprav zelo skromni posli dokazujejo, da je Sovjetska zveza vedno pripravljena »poglobiti« gospodarske odnose z vsako državo in nuditi delovnemu ljudstvu bratsko pomoč. Kdor bi si drznil biti drugačnega mnenja, pa je zakrknjen sovražnik Sovjetske zveze.
n«, da je zasedla prostrane pokrajine Jugoslavije. Tega seveda ni mogel zamolčati kljub svoji informbirojski vnemi. Cordon pa je našel tudi v tej stiski izhod. »Dokazal« je namreč, da so dotedanje zmage in poraz NOV zagotovile samo zmage Rdeče armade in pa kapitulacija fašistične Italije. NOV je mogla obvladati svojo vojaško krizo samo zaradi tega, ker je po zaslugi zmagovite Rdeče armade lahko razorožila kar 15 moderno oboroženih italijanskih divizij. »Vojni zgodovinara Cordon je tu vsekakor prezrl, da je bila peta nemška ofenziva razbita že v juniju 1943, dočim je Italija kapitulirala šele septembra. Ostal je tudi dolžan odgovor, kako Je mogla popolnoma razbita partizanska vojska razorožiti 15 italijanskih divizij in vrh tega uničiti še Mihajlovičeve četnike in Nedičeve izdajalske čete. To vprašanje očitno Cordonu ni bilo jasno in je zato molče prešel preko njega. Sicer pa tako ni njegova naloga, da bi proslavljal uspehe in zmage Titove vojske v veliki domovinski vojni.
Se dve zanimivi odkritji sta se v četrtem članku porodili v Cordonovi informbirojski glavi. Maršal Tito je nadaljeval s svojim izdajstvom in
brezsrčnim žrtvovanjem tvojih Junakov, samo da bi obdržal ob jadranski obali zvezo z zahodnimi imperialisti, general Arsa Jovanovič in »skupina patriotičnih oficirjev« pa so bili za elastično obrambo vsega jugoslovanskega ozemlja in za neprekinjene akcije proti sovražnim prometnim zvezam, posebno od severa proti Albaniji in Grčiji, odkoder so se valile poražene nemške tolpe. Arsa Jovanovič in skupina rodoljubnih oficirjev so bile namreč one »zdrave sile«, od katerih je Informbiro tako zanesljivo pričakoval, da bodo po sloviti buka-reški resoluciji čez noč obračunale s sedanjimi jugoslovanskimi državnimi voditelji in uvedle novo — informbirojsko obdobje v zgodovini jugoslovanskih narodov.
General Cordon obljublja, da bo v svojem petem članku obdelal še sedmo nemško ofenzivo in končno obdobje vojne, zadnjo veliko krizo oborožene borbe v Jugoslaviji, kakor pravi sam. Skoda truda. Naj si raje prihrani nadaljnje napore in odkritja, kajti že s svojimi dosedanjimi »umotvori in dognanji« je zaslužil, da postane, ako že ne Stalinov, pa vsaj tnforblrojski laureat.
Padanie	živlienis ravni
in	dng profitov v Franeili
Pariz, 6. dec. (Tanjug) Sedanji gospodarski položaj v Franciji označujejo stalno padanje življenjske ravni delovnega ljudstva, naglo naraščanje
nezaposlenosti in izredno dviganje dobičkov velikih kapitalistov. Ta tri dej- j stva so direktna posledica izdajalske politike francoske buržoazije, ki se vedno tesneje povezuje z ameriškimi monopoli, kakor tudi brezobzirne maršalizacije francoskega gospodarstva
Od januarja 1945 do novembra 1949 se je dvignil Indeks cen od 300 na 1912 (ako se zaznamuje leto .1938 s 100), medtem ko se je v istem času indeks plač in mezd dvignil samo na 1000. Zaradi tega velikega nesorazmerja v povečanju cen in mezd je kupna moč delavcev in nameščencev padla za 51Vo v primeri s predvojnim stanjem.
Stalno obremenjevanje delovnih množic se opaža zlasti v naglem naraščanju nezaposlenosti. Medtem ko je bilo v sredini 1. 1947 število nezaposlenih minimalno (nekaj deset tisoč ljudi), pa predstavlja nezaposlenost sedaj najvažnejši notranji problem
Francije. Celo po Skonstruiranih statistikah francoskih finančnih krogov se ceni število nezaposlenih in delno zaposlenih na 600.000. Množično odpuščanje delavcev je posledica splošne gospodarske krize v deželi in posebno likvidacije mnogoštevilnih industrijskih podjetij, ki se izvaja pod pritiskom šefov Marshallovega načrta, da bi se uničila konkurenca ameriškemu izvozu. Zlasti sta prizadeta letalska in filmska industrija.
Sporedno s padanjem življenjske ravni in povečanjem nezaposlenosti francoskih delovnih ljudi, pa zaznamujejo veliki trusti nove rekordne profite. Profiti 450 delniških družb, ki so leta 1946 znašali 8800 milijonov frankov, so skočili 1. 1947 na 15.600 milijonov, leta 1948 pa že na 34.280 milijonov frankov.
Francoske delovne množice nudijo vedno hujši odpor proti tej protlljud-ski politiki veleburžoazije. Vedno odločnejše stališče delovnih ljudi se Izraža zlasti v mnogoštevilnih stavkah in protestnih zborovanjih, na katerih zahtevajo nadomestitev sedanje vlade z vlado demokratične enotnosti.
Gospodarska nasprotja med državami
zahod ne Evr@pe
Pariz, 6. dec. (Tanjug). Pogajanja med predstavniki Francije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga v Parizu za ustanovitev regionalne gospodarske unije z imenom »Frita-lux«, so morala biti prekinjena zaradi nasprotij o gospodarski in finančni osnovi bodoče unije. Iz uradnih poročil se vidi, da so se sporazumeli o obsegu in širini svobodne izmenjave ter odpravi carinskih ovir v okviru »Fri-taluxa«, niso se pa mogli sporazumeti o načrtu za svobodno gibanje kapita-lov. Francija je zahtevala, naj bi sprejeli sistem, po katerem bi valutni tečaj petih držav udeleženk variral proti ameriškemu dolarju. Predstavniki Belgije, Nizozemske in Luksemburga, katerih finance so ustaljene, so zavrnile ta francoski predlog. Pri odpravi raznih omejitev na področju trgovine so nasprotja še resnejša. Države Beneluksa, zlasti Nizozemska, ki se zavzemajo za čimbolj dosledno izvajanje ameriških načrtov za liberalizacijo trgovine, so predlagale sistem širokih
svoboščin v trgovinski izmenjavi in odpravo carinskih ovir. Toda Francija, ki je najbolj prizadeta zaradi inozemske konkurence na njenem domačem trgu, dela glavne ovire temu nizozemskemu predlogu ter predlaga razne kompromisne rešitve, ki nameravajo omiliti ostrino ameriških zahtev, izraženih skozi usta nizozemskih predstavnikov.
Predstavniki bodoče gospodarske regionalne unije »Fritalux«, v katero bi se morala — po zamisli Paula Hoffmana, upravnika Marshallovega načrta, — vključiti tudi Zahodna Nemčija, so morali zaradi nasprotij prekiniti pogajanja in zahtevati nova navodila od svojih vlad.
Upravnik Marshallovega načrta Paul Hoffman je izjavil o pogajanjih v Parizu, da je »prišel čas, da se store odločne akcije«, kajti — po njegovem mnenjif» — »je prepozno, da bi se zadržali samo na ugotovitvah, da so zapreke, ki ovirajo ustanovitev »Frita-luxa«, temveč jih je treba odstraniti.«
VeSala sredi Tirane
Tirana, 6. dec. V Albaniji vedni/ bolj narašča odpor ljudskih množic proti pustolovski in škodljivi politiki vladajoče klike. Zaradi okrepitve tega gibanja se je začel Enver Hodža posluževati čisto fašistično-terorističnih metod pri obračunavanju z vsemi ljudmi, ki nasprotujejo njegovi politiki likvidiranja neodvisnosti Albanije.
Poleg ustanavljanja novih koncentracijskih taborišč in zaporov ter ojačavanja policijskega aparata, so začeli neusmiljeno tudi fizično uničevati vse nasprotnike sedanjega režima. Ker pa niti to ni imelo vidnega uspeha, je
začela vladajoča klika javno izpostavljati uničene nasprotnike, kakor so delali to fašistični banditi za okupacije Albanije. Tako so 27. novembra — dan pred proslavo praznika neodvisnosti Albanije — v sredini Tirane postavili velika vešala, kjer je visel skoraj 25 let star neznan mladenič. Truplo obešenca je varovala policija ves dan. Izpostavitev trupla naj bi služila kot opomin prebivalstvu, kot primer, kaj čaka vse, ki se ne strinjajo s teroristično politiko vladajoče klike. Te odkrite fašistične metode so izzvale odpor in gnus vsega prebivalstva Tirane.
--  .. .. —i	-Ztr: —S3 - - L I... B., 1J EH 1, 1 T.l -BJB  M,.J. 1
Rasvof ljudskih odborov
(Nadaljevanje.)
Volitve v narodno osvobodilne odbore, ki so se izvajale v Sloveniji na osvobojenem ozemlju v času od 25. do 80. marca, v drugih slovenskih pokrajinah pa vzporedno z osvobajanjem, so pokazale, kakšno zaslombo so uživali odbori OF v ljudskih množicah. Mant-festativna udeležba zlasti v krajih, ki še niso bili osvobojeni, pa je ljudstvo zahtevalo, da se pristopi na volitve tudi v takih krajih, je najboljši dokaz ljudskosti narodno osvobodilnih odborov. Ti odbori niso le začasni organi oblasti, njihovo delo je že vsestransko izpopolnjeno. S pritegovanjem množic k neposrednemu upravljanju so Izvršili globoko preobrazbo v slovenskem javnem življenju. Slovensko ljudstvo se je osvobodilo spon birokratič-nega centralizma, ki so ga vezale v stari Avstriji in predaprilski Jugoslaviji. Tudi volivni postopek pri teh odborih je bil tako demokratičen, da mu zlepa ne najdemo primere. Volivec se je lahko svobodno odločil glede vsakega kandidata in v kolikor bi pozneje kak izvoljeni odbornik izgubil zaupanje svojih volivcev, ga je bilo mogoče odpoklicati, čim je to sklenila večina volivcev na javnem zborovanju.
Tako je v najtrših pogojih vojne, ki je šla za iztrebljenjem svobodoljubnih sil naših narodov, rastla v ča-
su, ko je velika večina tistih inform-
birojskih revizionistov, ki danes na ves glas govore o demokraciji v svojih deželah in o terorju v Jugoslaviji in obrekujejo naše vodstvo kot gestapovsko, sedela na varnem daleč v zaledju. Demokratičnost resnično ljudske oblasti kakor tudi dela narodno osvobodilnih odborov sploh je tako značilna za našo socialistično revolucijo, da je dala nov tip države — ljudsko demokratično državo. V izgradnji nove ljudske države so narodno osvobodilni odbori s prevzgojo ljudskih množic doprinesli velik prispevek, sami pa so se prav tako vedno bolj izgrajevali v resnične predstavnike delovnega ljudstva, ker jih je v njihovem delu podpirala Partija, ki je tako v partizanskih enotah kakor tudi v organih ljudske oblasti imela vodilno vlogo.
Pri ocenievanju uspehov dela narodno osvobodilnih odborov v času prevzemanja poslov na vsem slovenskem ozemlju po porazu Nemčije vse premalo upoštevamo dejstvo, da je bil velik del slovenskega ozemlja še na dan kapitulacije pod nacistično knuto. Kliub temu pa so v ilegali postavljeni odbori OF, deloma pa že izvoljeni narodno osvobodilni odbori, prevzeli takoj brez odlašanja vse posle v roke, ne da bi jim bilo treba dajati za to po-
sebna navodila. Ker so bili vzgojeni v trdi šoli in ker je veljalo vedno načelo, da raste ljudska oblast iz ’nicia-tive ljudskih množic, je ta prehod lz vojne v mirnodobsko stanje potekal tako, da ni bilo treba nikjer Iskati — tudi začasno ne — opore v bivšem aparatu. V tem je velika razlika od drugih ljudsko demokratičnih držav, ki so šele postopoma, v kolikor so to šploh storile, vzpostavljale nove organe ljudske oblasti v samoupravnih organih. Tu se ponovno kaže, kako je naše partijsko in državno vodstvo pravilno smatralo to vprašanje kot izredno važno, saj pravi Lenin, da je socialistična revolucija dosegla take uspehe vsled tega, ker so boljševik! oblasti in izkušnjam lokalnih enot vedno posvečali največjo pažnjo. Far-tija in OF nista gradili narodno osvobodilnih odborov samo kot pomožne organe za podporo partizanskim enotam, temveč kot dejanske nosilce oblasti, ki naj jo opravljajo v interesu narodno osvobodilne borbe, to je dokončnega obračuna z okupatorjem ln domačo buržoazijo, ki je šla na linijo izdaje interesov naših narodov.
n.
Delo narodno osvobodilnih odborov po osvoboditvi ne predstavlja samo napredka v izboljšanju njihove organizacije, temveč predvsem v tem, da so pričeli voditi stalno in trdo borbo proti ostankom birokratlčnega centra-
Delegacija mladimi iz Slovenske Koroške % v Beogradu
Beograd, 6. dec. (Tanjug). H« povabilo Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije je prispela v Beograd delegacija 7 članov Zveze mladine Slovenske Koroške s sekretarjem Karlom Perčem na čelu.
Gosti iz Slovenske Koroške bodo med svojim obiskom v naši državi, ki bo trajal približno dva tedna, obiskali več objektov naše petletke!
PO SVETU
Tradicija nad vse ali pa vrana vrani... Graški radio poroča, da bo ob otvoritvi svetega leta letos 24. decembra papež simbolično odprl zazidana vrata v Petrovi baziliki v Rimu s pozlačenim kladivom, ki so ga papežem prej podajali španski kralji, letos pa bo to opravil španski diktator general Franco.
Brezposelni v Trstu. Na seji tržaškega mestnega sveta so bili podani podatki o številu brezposelnih v Trstu. Tržaško mesto ima 18.000 brezposelnih,
25.000	penzionistov pa ima smešno majhno pokojnino. Več tisoč je tudi družin, ki nimajo nobene imovine. Nekateri mestni svetniki so zahtevali, naj bi mestni svet predvidel za te primere v svojem letnem proračunu določeno vsoto za podpore.
Posledice bombardiranja Jeruzalema.
Izraelske oblasti so včeraj uradno objavile posledice obleganja in bombardiranja Jeruzalema. Arabske granate in krogle so ubile 937 vojakov in 538 civilistov, mož, žena in otrok. Poleg tega je mnogo oseb pomrlo zaradi lakote in izčrpanosti.
Izrael ima milijon prebivalcev. Zidovsko prebivalstvo Izraela je doseglo število enega milijona. Ta dogodek bodo proslavili v državi 19. decembra.
Prve fotografije zemeljske oble. Prve barvaste fotografske posnetke zemeljske oble so napravili s pomočjo stra-tosferne rakete, ki so jo poslali v zrak z letališča Almagordo v ZDA. Raketa je dosegla višino 95.000 metrov, Raketa je ostala v zraku dobrih 15 minut in se je gibala s hitrostjo 7000 km na uro.
Letališče v Frankfurtu največje v Evropi. Po načrtih ameriških strokovnjakov bodo letališče v Frankfurtu povečali, da bo postalo največje civilno letališče v Evropi.
Gobavec je napadel zdravnika. V
dunajski bolnišnici je neki gobavec grške narodnosti napadel zdravnika, ga opraskal po obrazu in v obupu kričal: »Ozdravite me, ali pa me ubijte!« Zdravnika so iztrgali iz gobavčevih rok, bojijo pa se, da ga je gobavec okužil.
Elin Pelin umrl. Veliki bolgarski pesnik in pisatelj Dimitar Ivanov, znan pod imenom Elin Pelin, je umrl v . Sofiji, »tar 71 let.
Nesreča v rudnikih urana v Georg-stadtu. »Telegraph am Montag« je objavil vest, da se je v rudniku urana v Georgstadtu ponesrečilo 400 rudarjev. Reševalna dela so bila otežkočena, Rer reševalne ekipe niso imele plinskih mask. Izgleda, da je požar v rudniku povzročil veliko škodo in da je poleg mrtvih še večje število ranjencev.
Proizvodnja sladkorja v Avstriji. Po uradnih podatkih bo dal pridelek sladkorne pese v letu 1949-1950 približno 5 milijonov kubičnih metrov sladkorne pese, kar odgovarja 70.000 tonam sladkorja.
1,722.000	brezposelnih v Italiji, Italijansko ministrstvo za delo je objavilo podatke, iz katerih je razvidno, da je bilo v mesecu oktobru v Italiji 1,722.000 brezposelnih. V mesecu oktobru je bilo registriranih 30.000 več brezposelnih kot meseca septembra.
Rojstvo moških petorčkov v Kolumbiji. V oddaljenem mestecu Angostura v Kolumbiji je žena nekega revnega delavca povila pet moških novorojenčkov.
Vročina v Buenos Airesu. V glavnem mestu Argentine, (kjer je sedaj pomlad) je zavlada izredna vročina. V enem samem dnevu je 40 ljudi dobilo sončarico.
Brezposelnost v zahodni Nemčiji.
Število brezposelnih se je v zadnjem mesecu povečalo za 70.947 ljudi. Skupno število brezposelnih v zahodni Nemčiji znaša 1,387.513. Največ jih je na Spodnjem Saksonskem, na Bavarskem in v Schleswig-Holsteinu.
Požar v tovarni gume v Franciji. Strahovit požar je uničil tovarno gume v Pont de Cherny v Franciji. Skoda še ni ugotovljena, vendar jo cenijo na milijon frankov.
»Skoda« Izpolnila plan. Delavci tovarne »Skoda« v Plznu so izpolnili letošnji proizvodni plan.
lizma In postajali vedno bolj vpliven činitelj v splošnem gospodarskem napredku. V tej smeri so bili mogoči nesporno veliki uspeh’ le vsled tega, ker so imeli pred seboj jasno politično perspektivo. Popuščanje buržoazije in kulaškim elementom na vasi ni bilo potrebno. Prav tako ni bilo treba snovati političnih koalicij na hitro roko, da se tako omogoči uveljavitev narodno osvobodilnega gibanja, kakor je bilo to potrebno v sosednjih državah ljudske demokracije demokratičnim pokretom, ker jih njihove ljudske množice niso poznale, ko jih za časa borbe ni bilo nikjer, alt pa je bilo njihovo delo vezano na tako ozek krog ljudi, da dejansko niso mnogo predstavljali.
Narodno osvobodilni odbori so vse posle opravljali z Izrednimi uspehi, če pomislimo, da sta bila tako vodilni kader kakor tudi upravni aparat povsem nova. Izredno važno vlogo so v tej dobi odigrali okrožni narodno osvobodilni odbori za Novomeško okrožje, okrožni odbori OF in Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje. Pri volitvah, ki so bile v juliju In avgustu 1945 v krajevne narodno osvobodilne odbore In okrajne narodno osvobodilne skupščine, torej dobra dva meseca po osvoboditvi, to je v času, ko v drugih državah ljudske demokracije niso prišli preko sestave koalicijskih vlad, so okrožni odbori mnogo pripomogli, da so narodno osvobodilni odbori pravilno gledali na
Protest prosvetnih delavcev proti šovinističnemu zatiranju naših manjšin
V zadnjem času se množe vesti o poskusih denacionalizacije naših ljudi ne le v Italiji in v coni A svobodnega tržaškega ozemlja, temveč tudi v Avstriji, na Madžarskem in v Pirinski Makedoniji. To dokazuje, da se upajo v nadi na podporo od Moskve propagirane protijugoslovanske informbiroj-ske politike zopet na plan stari šovinistični instinkti imperialistov, ki mislijo, da se jim je vsaj proti jugoslovanskim narodom odpri ventil za njih zavojevalne namene. Prosvetni delavci, ki jim je še posebej pri srcu nemoten kulturni razvoj slehernega naroda, zlasti pa lastnega, naravno niso mogli molčati na te šovinistične izpade.
Zato so sklicale organizacije naših prosvetnih delavcev v torek zvečer v Sindikalni dvorani na Miklošičevi c. protestno zborovanje, ki je bilo dobro obiskano In ki je dalo z veljavnostjo svojih argumentov in s kulturno višino svojega protesta močan odgovor na te reakcionarne naklepe, hkrati pa tudi prepričujoč dokaz, da progresivni ljudje ne bodo dopustili, da bi znova zavladal šovinistični imperializem nad našimi ljudmi.
Glavni referat je pedal tajnik Sindikata prosvetnih delavcev tov. Zorec. Poudaril je, kako se v času, ko v Jugoslaviji kipi kulturno življenje, kar dokazujejo številna tekmovanja za napredek kulturne ravni ljudstva, ko se odpirajo po državi nove šole In tudi nove fakultete, prihajajo iz sosednih držav vesti o vedno močnejših poskusih denacionalizacije naših ljudi. Zlasti so ti poskusi oživeli po zloglasni resoluciji informbiroja. V Trstu se zapirajo slovenski razredi in odpuščajo slovenski učitelji, ker da zahteva to varčevanje. Hkrati pa se na novo nameščajo italijanski učitelji tudi v italijanskih šolah z majhnim številom učencev. Poskusi denacionalizacije pa se ne omejujejo le na mesto Trst, temveč segajo tudi na čisto
slovensko ozemlje tržaške okolice. P» tudi na Goriškem se opaža porajanje šovinističnega duha, kakor dokazuje vladni ukrep, da se morajo otroci, katerih starši so nekoč navedli italijanščino kot občevalni jezik, izključiti iz slovenskih šol. Šovinistična diskriminacijska politika se kaže tudi v občinah in slovenskim občinskim zastopnikom se ne dovoljuje slovenska beseda niti v slovenskih občinah. Pod zaščito informbirojske politike tu složno nastopajo proti našemu ljudstvu bivši fašisti, vidalijevci in naši izdajalci.
Tudi na Koroškem se opažajo poskusi nove denacionalizacije in slovenski učitelji se premeščajo s slovenskih na nemške, nemški učitelji pa se pošiljajo na slovenske šole.
Nasprotno pa uživa italijanska manjšina v coni B, ki je pod upravo JA, vse nacionalne in kulturne pravice narodne manjšine.
Sindikalna organizacija prosvetnih delavcev se pridružuje protestom proti tej diskriminacijski politiki in zahteva, da se v mirovni pogodbi z Italijo priznane itak minimalne pravice našega ljudstva spoštujejo, naloga an-glo-ameriške uprave v Trstu pa je, da te pravice zaščiti.
Sledile so kratke, a tehtne po vsebini in učinkovit'» po svoji kulturni višini izjave zastopnikov naših kulturnih organizacij. Za Društvo slovenskih književnikov je podal izjavo pisatelj Miško Kranjc, za Društvo upodabljajočih umetnikov prorektor Božidar Jakac, za glasbenike pa virtuoz Rupelj. Referat in vse izjave so bili sprejeti z glasnim odobravanjem, prav tako pa tudi resolucija, ki jo ja predlagal zastopnik Sindikata prosvetnih delavcev.
Vse protestno zborovanje je bila odločna in učinkovita manifestacija kulturnih ljudi proti reakcionarnemu šovinizmu.
Zasedanje osrednje via de LiR Kitajske
Gospodarstvo Kitajske
bo obnovljene v 3 do 5 letih
Prvi državni prer
Peking, 5. dec. Agencija »Nova Kitajska« poroča, da je bila na zasedanju osrednje ljudske vlade pod predsedstvom Mao Ce Tunga sprejeta vrsta važnih sklepov gospodarskega in upravnega značaja.
Vlada je že v petek odobrila proračun za leto 1950, ki izkazuje razmeroma neznatne izdatke za vojne namene v primeri z obsegom operacij, ki jih vodijo proti kuomintanškim ostankom. Za vojne potrebe je namreč določenih okrog 39, za izdatke državnega aparata 21, za obnovo proizvodnje okrog 30 in za ostale izdatke 16 o/o državnega proračuna. Po izjavi predsednika revolucionarnega odbora Kuomintanga Li Cu Sena je znašal mirnodobni proračun za vojne potrebe 80 o/o celotnega proračuna. Po drugi strani pa v proračunu niso bili določeni nobeni krediti za finansiranje gospodarske izgradnje, dočim izkazuje proračun Nove Kitajske v te namene 23.9 o/o
V zvezi z ogromnimi izdatki, ki so nastali zaradi vojne In osvoboditve novih prostranih ozemelj, je osrednja ljudska vlada sklenila izdati s 1. januarjem 1950 »bone ljudske zmage« s 5 o/o obrestmi, ki bodo izplačani v obrokih v petih letih.
Govoreč o gospodarskem položaju države, je predsednik vlade Mao Ce Tung opozoril na težkoče, posebno na finančnem področju, izrazil pa je
ačun za leto 1959
hkrati trdno prepričanje, da Jih bo mogoče premagati. Naš položaj — je rekel Mao Ce Tung — se popravlja od leta do leta. V treh do petih letih je mogoče naše gospodarstvo popolnoma obnoviti, v 8 do 10 letih pa bo že zelo razvito.
Vlada je predložila uredbo o organizaciji državnega upravnega sveta in ministrstev ter uredbo o organizaciji konferenc predstavnikov vseh družbenih slojev v občinah, okrajih in oblasteh.
Odobrena so bila tudi imenovanja v novo sestavljenem vojnem in upravnem odboru za vzhodno Kitajsko, odboru za osrednjo in južno Kitajsko, severozahodno in južnozahodno Kitajsko in za pokrajino Suijuan.
Ob ustanovitvi decentraliziranega upravnega aparata za prostrane oblasti Kitajske je Mao Ce Tung izjavil, da je mogoče v tako veliki državi kakor je Kitajska, delati samo z ustvarjanjem takih močnih oblastnih organizacij oblasti.
Peking, 6. dec. Agencija Nova Kitajska poroča, da so enote narodno osvobodilne armade osvobodile mesto Po-seh, ki leži ob glavni cesti Kvangsi-Junan in 210 km severozahodno od Naninga, ter oblastno mesto Tuan, ki leži severovzhodno od Naninga. Oblastno mesto Nantan, ki leži na severu, je prav tako osvobojeno.
Progresivna stranka ZDA zahteva upestavatev ednesov z LE Kitajska
New York, 6. dec. (Tanjug). Nacionalni odbor progresivne stranke ZDA je proučil in odobril naslednji akcijski program stranke v zvezi z volitvami za kongres, ki bodo leta 1950:
1.	Sklenitev pogodbe o prepovedi atomskega orožja. 2. Upostavitev diplomatskih odnosov med ZDA in LR Kitajsko. 3. Prenehanje sedanjih omejitev v ameriški trgovini s Sovjetsko zvezo ln državami Vzhodne Evrope.
4.	Spoštovanje potsdamskega sporazuma, ki prepoveduje ustanavljanje oboroženih sil v katerem koli delu Nemčije.
Resolucija zahteva dekartelizacijo nemške težke industrije in odstranitev
vseh ameriških osebnosti, ki podpirajo nemške nacistične industrijce in bankirje z odgovornih položajev.
V resoluciji o notranje-političnih problemih zahteva progresivna stranka takojšnjo razveljavljenje proti-delavskega Taft-Hartieyevega zakona, povečanje socialne pomoči brezposelnim, reformo davčnega sistema in izdajo zakonov, ki bi pripomogli k izboljšanju položaja delovnih množic.
Nacionalni odbor progresivne stranke obsoja tudi sodno obravnavo proti voditeljem KP kot kršitev ustavnih določb ter resno nevarnost za svobodo vseh Američanov.
svoje nalogi- tudi tam, kjer narodno osvobodilni boj ni bil tako razvit kakor drugod in kjer vslea tega revolucionarnost ljudskih množic ni bila tako globoka kakor v krajih, kjer so bile stalno partizanske enote in kjer so nastajali narodno osvobodilni odbori že v času borbe. Število okrajnih in krajevnih narodno osvobodilnih odborov je bilo izredno veliko, ker je bilo potrebno pritegniti k neposrednemu vodstvu v organih ljudske oblasti čim več ljudi Z instruktažo in predvsem odklanjanjem raznih škodljivih pojavov birokracije, s katero je bila borba toliko trša, kolikor manj so bili aktivizirani ljudje dotičnega okoliša, s pravilnim postavljanjem osnovnih političnih vprašanj in z mnogostransko pomočja vladi so okrožni odbori uspeli izredo hitro Izravnati vse razlike in nepravilnosti med posameznimi okraji, ki so bili za časa okupacije pod raznimi okupatorji. Koncem leta 1946 so bili okrožni odbori ukinjeni, ker so svojo pionirsko nalogo dovršili in ker so se okraini odbori tako razvili, da ni bila potrebna med njimi in vlado nobena instanca več.
Za delo ljudskih odborov, ki so dobili maja 1946 prvi splošni zakon o ljudskih odborih, je najznačilnejši napredek okrajnih ljudskih odborov, ki so se razvili- v vsakem pogledu. Kmalu po sprejemu tega zakona je nastopila vrsta dogodkov, ki so bistveno vplivali na delo in oreanlzariin UnAsfcih
odborov. Plansko gospodarstvo, podržavljenje bank, trgovine, tovarn, prometa, agrarne reforme, nastajanje socialističnih zadrug itd., vse to se ja odražalo v delu ljudskih odborov, ki so morali novim nah gam prilagoditi tudi svoje organizacijske oblike. S prevzemom teh nalog, ki so jih do tedaj deloma še vodili privatniki, postanejo ljudski odbori neposredni organizatorji in voditelji lokalnega gospodarstva. Gotovo je bila to najtežja naloga, ki so jo morali izvršiti ljudski odbori, saj je šlo tu za povsem nove posle in nove metode dela. Ljudski odbori, ki so bili do tedaj v glavnem regulativni (urejevalni) organi, so od tega časa naprej stopnjevali svojo gospodarsko dejavnost v skladu s hitrejšo graditvijo socializma v naši državi.
Ker pa so bili krajevni ljudski odbori premajhni, imeli so tudi premalo pomoči s strani višjih organov, se v tej dobi še zdaleka niso tako razvili kot okrajni ljudski odbori, ki so imeli mnogo več pomoči s strani republiških ministrstev, so pa na drugi strani imeli zaradi številnih nalog tudi dragoceno šolo. kako usmeriti v bodoče svoje delo. da se ne bodo več ponavljale stare napake.
Po priključitvi Primorske septembra 1947 se je izkristalizirala tudi upravna razdelitev in naša republika je bila razdeljena na 27 okrajev ter na tri mestne ljudske odbore, ki so bili Izloi čeni iz okrajev.
Kal so letos dosegle obdelovalne
zadruge v murskosoboškem okraju
VOHUNSTVO je sestavni det
gonje sovjetskih voditeljev pr oil Jugoslaviji
n.
Živinorejo bo treba dvigniti
Živinoreja predstavlja v Prekmurja zelo važno panogo gospodarstva in ima giede na ugodne terenske razmere vse pogoje za uspešen razvoj. To dokazujejo tudi odlični rezultati v živinoreji, ki so jih dosegli na kmetijskih državnih posestvih v Rakičanu in Beltincih. Ako pogledamo živinorejo v zadrugah, pa se nikakor ne moremo zadovoljiti z dejstvom, da rede na 735 hektarov ornih površin samo 528 glav živine. Ekonomije so nekoliko boljše in rede na 170 ha orne zemlje 170 goved. S tin je svinjereje pa je še slabše.
V precejšnji meri je vplivalo na slab razvoj živinoreje dejstvo, da so zlasti mnogi večje kmetje, ki so šli v zadrugo iz špekuiantskib razlogov, še kot privatniki poklali ali odprodali najlepšo živino in so v zadrugo vstopili samo z nekaj repi mršave živine. Razumljivo Je, da se to v zadrugah sedaj občutno pozna. Mlečnost krav se sicer dviga, vendar še ni zadovoljiva, in bo čim-prej treba izvesti dokončno selekcijo živine, ki so z njo že začeli. Posamezne zadruge se pri neuspehih živinoreje rade izgovarjajo, češ da je krmna osnova premajhna. Da to ne drži, so nam dokaz nekatere zadružne ekonomije, ki so pri isti strukturi zemlje v letošnjem letu 100** presegle plan vzreje živine. Vsekakor pa vpliva na slabo proizvodnost živine dejstvo, da je živina še vedno povečini razkropljena pri zadružnikih, in to v zatohlih, nehigijenskih hlevih. Nekateri upravni odbori pa, namesto, da bi se pobrigali za nove zadružne gradnje, te gradnje zavirajo. Tak primer je bil v kmečki obdelovalni zadrugi Moravci, kjer upravni odbor že tri mesece zavlačuje manjše adaptacije svinjakov, v katerih bi lahko redili 100 svinj. Se slabši primer je bilo opaziti v zadružni ekonomiji v Salovcib, kjer se že dve leti pripravljajo, da bi začeli graditi hleve, toda še vedno niso prišli naprej. Delo pa zavirajo kulaško nastrojeni člani krajevnega odbora, ki jim uspevanje ekonomije razumljivo ni pri srcu. Nobene skrbi tudi ne posveča vzreji živine upravni odbor obdelovalne zadruge v Krplivniku, ki redi pri 46 h2 orne zemlje samo 9 svinj. Očividno red« v tej zadrugi svinje samo na ohiš-nicah. Nič boljše stanje ni v ekonomiji Dokležovje, kjer člani sploh nočejo združiti svinj v skupnih svinjakih.
Nasprotno pa so nekatere zadruge ln ekonomije storile vse, da bi živinorejo čimprej dvignile, ker se zavedajo, da je prav živinoreja temelj njihovega gospodarskega napredka. To velja n. pr. za kmečko obdelovalno zadrugo »Plesnik Nastje«, ki redi v svojih hlevih nad 180 glav izbranih goved. Dobro živino imata tudi kmečki obdelovalni zcdrugi Puconci in Tešanovci. Se lepši primer pravilnega načina gospodarjenja v živinoreji nam dajejo zadružne ekonomije v Kraščih in Topolovcih. Tako ie ekonomija Krašči 100*/« presegla plan vzreje živine. Zanimivo sliko dobimo, če primerjamo živinorejo v ekonomiji Topolovci in kmečki obdelovalni zadrugi Krplivnik. Ekonomija redi na 27 ha orne zemlje 35 goved in nad 40 svinj, dočira ima zadruga Krp-iivnik na 45 ha orne zemlje samo 20 goved in 9 svinj. Ako pri tem še upoštevamo, da ima ekonomija Topolovci na 84 ha zemlje samo 8 članov, kar pomeni, da pride na posameznega člana 8 ha zemlje, tedaj šele prav vidimo, kaj se da doseči s pravilno organizacijo dela in mehanizacijo, ki jo imajo v ekonomiji Topolovci že precej in to kljub hribovitemu terenu.
Za izpolnitev plana vzreje živine v letu 1950 bo nujno potrebno z agrotehničnimi ukrepi povečati donosnost travnikov. Okraj je to že pokrenil in bodo v letošnji zimi mnogo travnikov nanovo preorali in poapnili. Krmno osnovo bo v neki meri treba povečati tudi na račun zmanjšanja žitnih posevkov. To so nekatere zadruge v jesenski setvi že storile. Za povečanje števila živine odkupujejo zadruge tudi prirastek telet in pujskov na ohiš-ntcah zadružnikov. V mesecu decembru pa bodo v zadrugah združili vso zadružno živino v skupnih hlevih.
Zadružne gradnje napredujejo
Letos so se gradnje v zadrugah in ekonomijah precej zakasnile. Deloma
je bil vzrok v tem, ker so bile zadruge pozno ustanovljene, in se niso takoj znašle v svojih nalogah. Tako so se zadružniki resno lotili gradenj šele proti jeseni razen zadruge v Krarna-rovcih, ki je z gradnjo govejega hleva začela takoj spomladi. Nove gospodarske stavbe ter to preproste ter cenene, kakor jih grade državna posestva, so začeli graditi tudi v ekonomijah Lemerje, Topolovci, Zenavlje in Dokležovje. Do danes so v okraju zgradili sledeče zadružne objekte: v kmečki obdelovalni zadrugi Kramarovci goveji hlev za 80 glav živine, v Lemerju kokošnjak za 250 kokoši, zgradili so 6 betonskih silosov z zmogljivostjo 300 kub. metrov silažne krme, nadalje so zgradili tudi zasilni silos v Bakovcih. V Dokležovju grade hlev za 60 glav živine. Gospodarska poslopja so adaptirali v sledečih zadrugah: v Krama-rovcih za 30 glav goveje živine, v Te-šanovcih za 80 glav, v Sebebcrcih za 50 glav, v Puconcih za 30 glav in v Gornjih Petrovcih za 30 glav. Adaptacije v Puconcih, Moravcih, Fikšincih, Hodošu, Krplivniku in še v nekaterih ekonomijah bodo kmalu gotove. V novih in adaptiranih zadružnih gospodarskih poslopjih bodo lahko redili samo svinj 1000 glav. Najboljše so se izkazali pri zadružnih gradnjah zadružniki v Kramarovcih. Tu so že pobrali živino iz majhnih zatohlih hlevov ter jo premestili v nove, svetle prostore novozgrajenega hleva. To je bil velik praznik za zadružnike. Pri gradnji hlevov niso pozabili na potrebo po siiažni krmi in so v ta namen zgradili tri velike silose.
Da bo prihodnje leto delo pri zadružnih gradnjah še uspešnejše, je že sedaj začela posebna komisija pri okrajnem poverjeništvu za kmetijstvo pripravljati vse potrebno za gradnje v 1. 1950.
Tolmin, 6. decembra
Sonce Je na Tolminskem prodrlo skozi goste megle, ki so obetale sneg.
Kmetje v lepem vremenu še z večjim veseljem hodijo na predvolivne sestanke in zbore volivcev, ki so v vseh tolminskih vaseh. V vseh vaseh so že izobešene kandidatne liste. V nedeljo bodo Tolminčani volili svoje ljudske odbore. V Tolminu, Kredu, Kobaridu, Idrskem in drugih vaseh so napovedali tekmovanje sosednim vasem, da bodo volitve zaključili že v zgodnjih jutranjih urah, da ne bo kroglic v črnih skrinjicah.
V nedeljo in včeraj je bilo na Tolminskem 29 zborov volivcev, na katerih so stari krajevni ljudski odbori polagali obračun za svoje delo. Poleg zbora volivcev je bilo v nedeljo in včeraj 14 množičnih in 17 predvoliv-nih sestankov po posameznih voliv-nih enotah.
Na predvolivnem sestanku v Kobaridu so kmetje živahno razpravljali o zadrugi. Petnajst kmetov se je odločilo, da ustanovijo živinorejsko obdelovalno zadrugo. Tudi v Livku je na zboru volivcev 15 kmetov sklenilo, da stopijo v obdelovalno zadrugo. V Kredu je 9 kmetov podpisalo pristopne izjave za obdelovalno zadrugo. Na predvolivnih sestankih so frontovci živahno razpravljali o zadrugah, tako da sedaj vsa vas govori samo o zadrugi.
Podali smo le bolj grobo sliko dela kmečkih obdelovalnih zadrug in zadružnih ekonomij v okraju Murska Sobota v prvem letu, ki je bilo za nje leto preizkušnje. To preizkušnjo so vse tiste zadruge, ki so se resno trudile za pravilne socialistične odnose med zadružniki in nov socialistični način proizvodnje, dobro prestale ter bodo njihovi uspehi nedvomno pripomogli k še hitrejšemu širjenju socialističnega zadružništva v tem okraju.
V slovenjgraškem okraju kandidira tudi 22 učiteljev
Učitelji slovenjgrajskega okraja aktivno sodelujejo v pripravah na volitve. Nekateri od teh pojasnjujejo pomen volitev na izobraževalnih tečajih, drugi pa skupno z ostalimi frontovci doprinašajo k razjasnjevanju mnogih vprašanj na množičnih sestankih in zborih volivcev. Tudi tu se odraža povezanost učiteljev z ljudstvom, skupno pretresajo mnoga politična, gospodarska in prosvetna vprašanja. Napredek naših vasi in boj za boljše življenje delavnih ljudi je prav tako stvar prosvetnih delavcev. Večina učiteljev slovenjgraškega okraja to vsak dan dokazuje s svojim delom. Zato bodo ljudje na teh volitvah izbrali med najboljšimi delavci, kmeti in nameščenci tudi učitelje za svoje predstavnike v ljudski oblasti, saj jih je kar 22 na kandidatnih listah.
*
Žene v Slivnici, okraj Maribor-oko-lica, so na sestanku svoje organizacije razpravljale o volitvah. Sklenile so, da bodo 100”/« volile, po volitvah pa organizirale vrtnarski in mlekarski tečaj, kasneje pa tečaj za svinjegojstvo in kokošjerejo.
ZADRUŽNIKI
Tudi v krajevnem ljudskem odboru Kamno je 13 kmetov, ki imajo skupne planine, sklenilo, da bodo skupno redili živino v živinorejski zadrugi. Tudi K Slapu so imeli zelo dober zbor volivcev. Devet kmetov je vstopilo v živinorejsko zadrugo.
Prav tako tudi v Brdem, Trnovem in še drugih vaseh so se na predvolivnih sestankih odločili tolminski kmetje, da bodo skupno začeli borbo za boljše življenje v obdelovalnih zadrugah.
Na zboru volivcev v Kamnem so se vaščani pomenili, kako bo delal novi ljudski odbor. Med drugim so sklenili, da bodo zgradili nov most čez Sočo. V Smastu pa so sklenili, da bodo naredili v vasi kanalizacijo, zgradili korita za napajanje živine in popolnoma elektrificirali vas. Na zadnjem zboru volivcev v Bovcu pa so ljudje povpraševali po odbornikih krajevnega ljudskega odbora, kjer so bili samo trije na zboru volivcev, čeprav je bila nedelja in so imeli dovolj časa. V Logjeh-Robidišču je v nedeljo prvič zasvetila električna luč. Velika slavnost je bila to za vaščane, ki so uspeli pred volitvami elektrificirati vas.
Tako bodo tolminski kmetje dočakali volitve z novimi delovnimi uspehi. Mnogi kmetje pa bodo volili že kot zadružniki.
Zbiranje zgodovinskega gradiva iz naše osvobodilne borbe
Leto« junija so na pobudo glavnega odbora Zveze borcev narodno osvobodilne vojne Jugoslavije začeli v vsej
državi zbirati zgodovinske dokumente in drugo gradivo o naši osvobodilni borbi. Glavni odbor Zveze borcev zbira poročila o poteku te akcije ter navaja, da so doslej zbrali In evidentirali nad 27.000 raznih predmetov. Med njimi je okrog 15.200 dokumentov, nad 3000 fotografij ter večje število raznega orožja in opreme. V Sloveniji so zbrali nad 9500 predmetov, v Srbiji in Hrvatski po 5000, v Bosni in Hercegovini 4000, v Cmi gori okrog 2000, v Makedoniji pa nad 1500 predmetov. Zbrano gradivo je bilo že večkrat razstavljeno. V LR Hrvatski so priredili 23 takih razstav, v Bosni in Hercegovini 14, v Srbiji 10, v Makedoniji 8, v Sloveniji 6, v Crni gori pa 2.
Spomenik Nikoli Tesli
V vasi Smiljanu pri Gospiču so odkrili spomenik učenjaku Nikoli Tesli. Spomenik stoji na križišču ceste, ki vodi proti morju, 5 km od mesta poleg velikega zadružnega doma, ki je zgrajen blizu hiše Nikole Tesle, katero so med vojno ustaški zločinci porušili. To je prvi spomenik, ki je bil postavljen Nikoli Tesli v naši državi, postavil pa ga je glavni odbor srbskega prosvetnega društva »Prosveta«. Slovesnega odkritja spomenika so se udeležili tudi člani CK KP Hrvatske, predsednik karlovške oblasti, predstavniki množičnih organizacij in mnogo prebivalcev Gospića, Smiljana in drugih vasi. Na slavnosti je govoril tudi predstavnik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti dr. Josip Lončar iz Zagreba.
Pred zaključkom razprave o sovjetskem vohunstvu v Sarajevu je govoril javni tožilec, ki je v uvodu svojega govora naglasil:
Grozna je to stvar, da predstavniki Sovjetske zveze v socialistični Jugoslaviji organizirajo svojo vohunsko službo. Organizirajo jo v državi, ki je v najtežjih časih zvesto in požrtvovalno stala na njihovi strani. Grdo vohunstvo je sestavni del gonje, ki jo sovjetski voditelji vodijo proti naši državi in njenemu vodstvu z namenom, da bi nas potlačili in podredili. To vohunstvo predstavlja najsramotnejšo protirevolucionarno delovanje zoper našo svobodo in neodvisnost
Omenjajoč zločinsko preteklost obtožencev Križka, Boremoviča, Ognjeva in Poljakova je javni tožilec naglasil, da so ti ljudje prav zaradi svoje zločinske preteklosti prišli v sovjetsko obveščevalno službo. Organizatorji te službe so njihovo preteklost prav dobro poznali in menili so, da so nžšli primerne ljudi za svoje sovražne namene. Ostale obtožence so sovjetski organi cinično izkoriščali. Na papirju so jim dali državljanstvo, v Sovjetsko zvezo jih niso pustili in z grožnjami so jih pridobili za vohunstvo. Obtoženi Zerep-kov, Gesler, Sokolov ln Olševskl so to spoznali, kar kaže tudi njihovo iskreno priznanje in kesanje. Sodišče naj pri odmeri kazni to upošteva.
Javni tožilec je tudi označil najvažnejše ugotovitve vohunskega procesa. Ta propes nam kaže, da je vodstvo Sovjetske zveze v svoji borbi za potla-čenje narodov Jugoslavije po svoji obveščevalni službi ustvarilo oporišče belogardističnih elementov, izkoriščajoč težave teh ljudi brez domovine. Ljudje najtemnejše preteklosti so se zdeli sovjetskim organom najbolj pri-pravnL Proces pa nam tudi kaže, da vodstvo Sovjetske zveze v svojih protirevolucionarnih napadih na našo državo in pri vseh svojih brezobzirnih sredstvih in metodah ni našlo pomočnikov med našimi narodi in je moralo zbrati samo nekaj deklasiranih in moralno propadlih ljudi za uresničenj* svojih namenov ln nakan.
Proces pa nas navaja tudi k pozornosti in budnosti, ki nam je potrebna v borbi proti sovražnikom. Ker je resnica na naši strani ter po zaslugi enotnosti naših narodov ln njihovega zaupanja v državno in partijsko vodstvo so naši državni organi, ki so tesno združeni z narodom, razkrili in v kali zadušili vso zločinsko delavnost vohunov.
Svoj govor je zaključil s poudarkom, da je obtožba v celoti dokazana, ter predlagal, da se obtoženci kaznujejo po zakonu.
Pred zaključkom razprave so govorili še branilci in obtoženci. Razpravi je ves čas prisostvoval tudi dopisnik »Tassa«.
VELIKA VOLIVNA MANIFESTACIJA V BRDIH
Okrog zadružnega doma na Humu se je zbralo v nedeljo skoraj 4U0Ü v o-livcev iz vseh goriških Brd- Na tem velikem predvolivnem političnem zborovanja je govoril notranji minister LRS tov. Boris Knritfier
TOKRAT BODO VOLILI ŽE KOT
Na predvolivnih sestankih preglejmo tudi delo
Krajevna podjetja so za gospodarski napredek naših krajev in za dvig življenjske ravni našega delovnega človeka velikega pomena. Zgleden primer dobrih krajevnih podjetij imamo na Vrhniki, kjer je krajevni ljudski odbor uredil osem podjetij: mizarsko delavnico, pekarijo, gostinska podjetja, kovinarsko delavnico, mlin, raz-deljevalnico mesa, sadja in zelenjave ter podjetje za eterična olja. Pred kratkim pa je krajevni ljudski odbor odprl tudi kavarno.
Letos je imelo največje uspehe podjetje »Eterična olja«. To pa predvsem zaradi tega, ker so krajevni ljudski odbor in delavci v podjetju imeli zdrav odnos do podjetja, ga izboljševali, v delo vnašali racionalizatorske metode in na vse načine pomagali, da je uspevalo. Ze aprila je podjetje izpolnilo letni plan In skuhalo 500 kg eteričnih olj. Na 2200 kg povišani letni plan so do 20. novembra izpolnili In ga prekoračili za 108 kg. Uspeh tega podjetja lahko pokažemo za vzgled, kako je treba delati ln gospodariti v lokalnih podjetjih, kako sodelovanje uprave ln delavcev pomaga podjetje dvigati in s tem krepiti lokalno gospodarstvo. Za prihodnje leto imajo v načrtu podjetje razširiti In izrabiti kar moč njegovo kapaciteto. Poleg tega bodo kuhali še razna rožna olja in žganje. V istem podjetju pa bodo uredili poseben oddelek, v katerem bodo pražili ječmen.
Mati, vlagaj na hranilno knjižico! Varčevanje ko risti tebi in tvojim otrokom
Čeprav so tudi ostala krajevna podjetja dosegla precejšnje uspehe, ugotavljamo pri njih precejšnjo pomanjkljivost — proizvodnih planov nimajo. Krajevni ljudski odbor na Vrhniki bo v prihodnjem letu moral s tem računati, da bodo vsa krajevna podjetja imela plane. Se drugo napako bo treba odpraviti — izboljšati odnos do delavcev, posvetiti več skrbi našemu delovnemu človeku. O napačnem odnosu do delavcev govori dejstvo, da kljub velikim uspehom, ki so jih dosegli delavci v podjetju za eterična olja, kljub racionalizatorstvu ln številnim izboljšavam v podjetju, napravah in proizvodnji ni bil noben delavec razglašen za udarnika. Prav tako motijo našega delavca primeri pretiranih birokratskih odnosov. Delavci na zadružni ekonomiji »Podpe-sek« sc morali sedemkrat peš na 10 kilometrov dolgo pot zaradi dveh računov, ki jih je od pjih terjala banka.
krajevnih podjetij
Vsakokrat, ko je kdo prišel, ni bilo tovarišice v podjetju za razdeljevanje mesa, ko pa jo je končno le eden izmed tovarišev srečal na cesti, se je izgovorila, da ne more izstaviti računa, ker ji manjkajo potrebna potrdila. Koliko nepotrebnih potov in zaradi tega izgubljenih delovnih ur!
Pregled dela naših krajevnih podjetij naj bi bil močna pobuda v pred-volivnl kampanji za široko razpravljanje o naših gospodarskih nalogah, o možnosti razvoja krajevnih podjetij, obenem pa tudi pobuda, da volimo take ljudske odbornike, ki bodo ob sodelovanju volivcev pomagali dvigati življenjsko raven našega delovnega človeka in krepiti gospodarske možnosti in sile, katerih je pri nas še veliko neizkoriščenih.	S. V.
Letošnji plan melioracijskih del na Skadrskem jezeru bo v celoti izpolnjen
Čeprav so se melioracijska dela na področju Skadrskega jezera začela šele sredi poletja, bo vendar letošnji plan teh del v celoti izpolnjen. Frontne brigade so ob Morači že zgradile
5.8	km dolg nasip od reke Cijevne do Bijelega polja. S tem so letošnji plan gradnje nasipa presegle za 10%. Nasip je gradilo 22 frontnih brigad, ki so vgradile 120.000 kub. m zemlje, za obložitev nasipa pa so potrošile 5000 kubikov kamenja. Za dovoz kamenja iz kamnoloma na drugem bregu Mo-rače so zgradili 320 m dolg most, ki je postavljen na 40 betonskih stebrih. Izvršena so tudi obširna pripravljalna
dela na drugih področjih ln prva del za gradnjo hidrocentrale na Cljevn ki bo dajala električno energijo za m makanje Dolnje Zetske ravnine. Spl< šni plan melioracijskih del za letošnj leto je doslej izpolnjen s 95»/».
Prihodnje. leto bodo začeli gradi' podaljšek nasipa ob Morači, in sice od Bijelega polja do otoka Vranjim od tod pa čez plitvino jezera do Po< huma. Ta nasip bo »lužil hkrati žele: niški progi, ki bo speljana čez jezen ko bo zgrajen vodni In železnišl predor pod goro Suterman in bo p< tem železnica speljana od Titograd do barske luke.


V ladjedelnici »Uljanik« v Pulju bodo še letos dogradili nove velike delavnice, s čimer se bo znatno povečala zmogljivost te ladjedelnice. Zato bodo v kratkem začeli v tej ladjedelnici graditi serijo modernih potniških ladij za našo obalno plovbo. Spričo naglega razvoja turizma ob naši obali so nam potrebne hitre in moderne potniške ladje. Na sliki vidimo model motorne ladje tipa »Opatija«, kakršnih bodo v puljski ladjedelnici zgraditi šest Vsaka izmed teh ladij bo Imela 700 bruto-registrskih ton. Sprejela bo lahko hkrati 500 potnikov. Za pogon pa bo imela dva Dieselova motorja, ki bosta omogočila ladji vožnjo s hitrostjo 16 milj (30 km) na uro.
SIRANI v defy m bogu
»Ce bomo nekaj let teko delali, ne
bomo skoraj več vedeli, kakšna je bila
naša pokrajina pred vojno«, mi je govoril star ribič iz Strunjana, ko sva sedela pri poliču dobrega mumjanske-ga muškata. »Poglejte«, je nadaljeval v lepi slovenščini, pomešani z italijanskimi izrazi, kadar je govoril o predmetih, ki so potrebni za ribolov, »kakšno življenje imajo danes ribiči. Res, morje je tako kakor nekoč, ribe pridejo ali pa jih ni in moramo iti daleč za njimi, na lov se pripravljamo kakor nekoč, sušimo mreže, jih krpamo, spremljamo spremembe lune kakor nekoč. radi posedamo ob dobrem istrskem vinu, pomožujemo. radi zakolnemo, a nekaj je le drugače. Naše življenje je več vredno, naše delo tudi in če zakolnemo, je to sedaj bolj iz navade kakor iz jeze in nevolje. Gospodar nam je dal ladje in čolne za ribolov, naš delež je bil pa pičel. Danes smo v zadružni skupnosti, nimamo skrbi za mreže, za svetiljke, za čolne, ne za zaslužek. Dobro lovimo in dobro zaslužimo. Se več! Delo dajemo našim tovarnam in našim ljudem, zadruga nam pa vrača z vsem, kar potrebujemo. Vidite, da je drugače. Sami smo se počasi temu privadili, sedaj pa tem trdneje vemo, da je tako prav in dobro. Ne dobro, boljše je. iz leta v leto boljše.«
To ni samo prepričanje istrskega ribiča. O tem ve istrski delavec, ve
zcs socializem
istrski kmet, ki ga je razživela zadružna misel, o tem je prepričan istrski obrtnik, nameščenec, o tem je do-malega prepričano vse istrsko ljudstvo. Zato pa taka vnema, da človek skoraj ne verjame, ko bere in sliši o velikih delovnih uspehih, o tekmovanju, o brigadah, o stotisočih prostovoljnih delovnih urah, ki so jih že opravili v štirih tekmovanjih samo letos, o razgibanem zadružnem življenju in o tolikih drugih uspehih, ki tako temeljito spreminjajo podobo nekdaj zanemarjene in zaostale Istre. Ljudstvo cone B — Slovenci, Italijani in Hrvati — spoznavajo pomen poti v socializem, v boljše življenje in zato tako hite z delom na vseh področjih. II. kongres KP za STO v oktobru je sprožil pravo tekmovanje za ustanavljanje obdelovalnih zadrug, v tovarnah so prav v zadnjih tednih z brigadnim načinom dela dosegli velike uspehe.
Kratek sprehod po Istri pa človeka prepriča o zavestnem delu Istranov za skupen gospodarski napredek. Povsod izginjajo zadnje sledi vojne. Graditev zadružnih domov v vseh večjih vaseh istrskega okrožja je dala pobude za nove obdelovalne zadruge. Kljub suši, ki je letos pobrala mnogo pridelkov, so zadruge imele velik uspeh. To je privabilo nove člane. Lahko trdimo,
da skoraj ni dneva, da se ne bi ta ali ona zadruga okrepila. Zadruge v Bujah. Segetu, v Šmarjah in Pučah, v Pomjanu, v Cežarjih-Pobegih in drugod so prav v zadnjih tednih narasle. Novi člani so se pridružili, pripeljali s seboj živino, stroje in s svojo zemljo povečali zadružne vinograde, oljčne nasade, sadovnjake, njive, pašnike in vrtove. V Cežarjih-Pobegih so letos sredi septembra ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo. Dali so ji ime »2. oktober« v spomin na 2. oktober leta 1943., ko se je začela v Istri velika štiridnevna ofenziva, s katero so naci-
fašisti skušali zatreti vsak upor istrskega ljudstva. 43 družin se je zbralo v zadrugo. V komaj dobrih dveh mesecih dela in življenja so se ji pridružili novi člani.
Na kratki poti iz Kopra v Portorož se ustaviš v Izoli. Tu grade lične stanovanjske hiše za delavce. Obiščeš tovarni »Arrigoni« in »Ampelea« in se čudiš veliki delovni disciplini, grafikonom, ki kažejo skoraj neverjeten dvig proizvodnje. V »Ampelei« so delavke same opozorile na svojo tovarišico udarnico, ki presega dnevno delovno normo za 100 odstotkov. To je
Gradnja novega hotela v Kopru; v ospredju te veleblagovnica
Ana Maršič, hči nekdanjega kolona. — ' Agrarna reforma v coni B pred štirimi leti pa je dala zemljo tudi njeni družini. Novi socialni red, ki ga je prinesla ljudska oblast, je vlil tudi njej novega veselja do dela. Vsak dan prekaša delovno normo za 100 V«, v številkah pa pomeni njeno delo: v*8 urah očisti nad 9 kg rib, katere vloži v približno 7000 škatljic.
Na poti pogledaš v opekamo »Nar-done«. Grafikon govori o velikih uspehih, ki so jih dosegli, odkar delajo po brigadnem sistemu. Delavci s ponosom pripovedujejo, da so poleg obveznosti v tovarni sprejeli nalogo, da bodo opravili večino del pri graditvi apnenice v dolini Mime. Napravili so plan in delo porazdelili na brigade. V 887 urah so uredili vse peči in ostala dela, da je apnenica pred nekaj dnevi začela z delom. Apnenica bo zaposlila 30 delavcev, vse strokovne moči je usposobil delovni kolektiv opekarne »Nar-done«.
V Piranu nadaljujejo delo za napeljavo vodovoda in kanalizacije. Oboje bo za mesto velikega pomena. Iz Pirana te vodi pot ob obali nazaj mimo Portoroža k solinam pri Sv. Luciji. Solarji čistijo solne bazene. Na cesti v Sičjolah dokončujejo delavci nov žeiezobetonskl meet. Poglejmo v hrvatski del Istrel Buje so središče tega dela, obenem pa razgibano gradbišče nove hrvatske gimnazije in velikega zadružnega doma. Zadružni dom so hoteli spraviti pod streho do proslave
Dneva republike. Malo daleč segamo, so sl govorili Bujčani, pa so si napovedali tekmovanje, gradbišče je še bolj oživelo, na pomoč je prišlo staro in mlado In še vojska je pomagala: 1600 prostovoljnih delavcev je v 12 dneh opravilo 8000 delovnih ur. Samo predzadnjo nedeljo v novembru je delalo 400 prostovoljnih delavcev, zadnjo nedeljo pa celo 500. Bujčani so zmagali in na obletnico ustanovitve nove Jugoslavije pokrili svoj zadružni dom.
Vse Istrsko okrožje je v znamenju letošnjega zaključnega tekmovanja. Povsod nadaljujejo predvsem gradnje zadružnih domov: v Šmarjah urejajo notranjost, v Vanganelu pripravljajo gradivo, v Pobegih pomagajo pri gradnji zadružnega doma, prav tako v Montignanu, pri Sv. Ubaldu, v Cen-turju, pri Sv. Antonu in drugod. V Borštu gradijo poslopje krajevnega ljudskega odbora, v Topolovcu in Tribanu popravljajo ceste. Niti rahel dež jih ne spravi z gradbišč in s cest. Istrani tekmujejo in pri tem jih ne ovira nobena stvar.
Ko se vrnemo v Koper, sl ogledamo velika nova skladišča »Omnie«, graditev nove kleti, hotela, skladišč sadnega podjetja »Fructus«, garaž In avtode-lavnic v Semedeli in pa nove Italijanske ln slovenske osnovne šole. Človek ima vtis, da je vse istrsko okrožje eno samo veliko gradbišče, vsi Istrani pa zidarji in graditelji novega življenja., kakršnega ta pokrajina že ni imel«.	l
OCENA DOSEDANJEGA
IN PERSPEKTIVE BODOČEGA
Po prvem posvetovanja mladih književnikov Jugoslavije
V Beogradu jo bilo ▼ dneh tn 15. novembra t. L prvo zvezao posvetovanje mladih književnikov (pesnikov, prozaistov in kritikov) iz vse države. Posvetovanja se je udeležilo okrog 80 delegatov — Tznedmiki ln urednički odbori republičkih mladinskih revij, mladinski funkcionarji in kot gostje člani zveze književnikov Jugoslavija.
V več kot Štirih povojnih letih, pa tudi že med vojno kot partizani, to »topili v književnost jugoslovanskih narodov mladi ustvarjalci. Nekateri od njih so do danes pokazali, da so bili njihovi prvi koraki na to pot prenos-
ljivimi primeri in vzgledi, nesprejemljive zavračali.
2e kratka obnova vseh teh misli bi zahtevala večjega obsega kakor je ta članek, saj se štiriletnih delovnih izkušenj, življenjskih spoznanj in dognanj ter med tem časom pridobljenega znanja mladih ne da povedati na odmerjenih časopisnih stolpcih. V njih bom skušal obnoviti le najbolj karakteristične.
Mnogokrat je bila doslej v kritikah o literarnih delih mladih izrečena ugotovitev o neskladnosti med ysebino in obliko, med dvema organsko zraslima
__
HNML
__
Boris Kalin: Spomenik padlim partizanom na Vrhniki (istrski kamen).
ijeno dejanje in da lahko naša književnost resno računa z njihovimi sposobnostmi. Vsa ta mlada književna rast — nedvomno, da bo teža dela, ki so ga prevzeli, in čas še marsikje prečistil njihove vrste, marsikaj neresnega odvrgel, marsikaj predrugačil — je do danes že dokaj nazorno izoblikovala poteze svoje podobe, tako da ni nič smelega imenovati jo generacija, ali bolje rečeno generacije, mlade generacije posameznih nacionalnih jugoslovanskih literatur. Referat, ki je skušal potegniti črto pod dosedanje delo te generacije, je naštel v poeziji, prozi in književni kritiki mladih vrsto imen lu del, ki so vzbudila doslej pozornost ln ki obetajo razvoj.
Morda marsikdo od njih. ki so bili na posvetovanju, še ni doživel na ofi-cielnem sestanku, kjer bi sedeli mladi pišoči ljudje pred bol] izkušenimi, starejšimi in politično bolj zrelimi tovariši, tako prostodušne in sproščene diskusije, kakršna je bila v Beogradu. Iz besed sekretarja Zveze književnikov Cedomirja Minderoviča, ki je bil na podobnem posvetovanju v SZ 1. 1947. in zdaj na tem, je bilo vidno, da je razlika med onim v SZ in našim občutna. Tam so zbranim delegatom prebrali nekaj referatov, ne da bi mnenja mladih samih prišla kaj bolj do izraza, na beograjski konferenci pa so se mladi ljudje razživeli in razgovorili, kakor so razgovore dobri prijatelji, ki bi raoi drug drugemu svetovali in pomagali. Nič ni bila podobna ta konferenca marsikateremu dosedanjemu literarnemu sestanku, kjer je bila ta ali ona iskrena misel, nasvet ali pripomba rajši zamolčana za poznejši privatni pomenek v ožji družbi. Ko pišem o beograjski konferenci, se mi zdi, da bi ji toli pristojalo ime delovni posvet, podoben onim, h kakršnim se zberd delavci ali rudarji, na kakršnih se srečujeta Sirotanovič in tovariš iz Trbovelj, da izmenjata misli in se brez »načelnih« fraz pomenita o stvarnih dejstvih in realnih možnostih za izboljšanje. Pogumen korak so s tem naredili mladi literarni začetniki. Iskreno, tehtno povedana beseda o delu tovariša je čudovito darilo vredno več kot najbolj pdhvaiaa literarna ocena. Na posvetovanju je bila izrečena marsikatera fa pametna, pa tudi zavožena prrezanesena beseda; pri-saml reagirali na sleherno misel, dobre podprli in jih i in poživeli z oprijem-
al emen toni- umetniške stvaritve, med
srcem in krvjo umetnine, kajti ta mora imeti za življenje oboje in čim močneje živi drugo z drugim, tem daljšo življenjsko dobo lahko pričakuje literarno delo. S to ugotovitvijo je bilo vselej združeno staro vprašanje: zakaj? Ali zaradi prehitrega samozadovoljstva in nestrpnosti mladega človeka, ki se mu zdi v začetni dobi njegovega dela iako lepo čim večkrat zagledati svoje ime pod svojim tiskanim delom? Vprašanje se je glasilo nadalje: zakaj dopustiti, da bi dela mladih ljudi z zdravimi pogledi na življenje in svet ter z zdravimi misiimi v svojih delih — kajti nihče ne mere odrekati mladi povojni generaciji teh moralnih kvalitet — šepala že ob rojstvu, ohromela v kratkem času ter kmalu odmrla prav zaradi te oblikovne šibkosti, zaradi nečesa, kar je stvar dela, učenja in prizadevnosti in ki daje umetnini zunanjo lepoto in privlačnost? Kdor prebira dela mladih jugoslovanskih pesnikov ir. prozaistov, bo kmalu našel to nesoglasje med vsebino in obliko, posebno v delih in pri avtorjih, ki govore er doživetjih in dogodkih iz aktualne sodobnosti. To dejstvo potrjuje staro resnico, da vsaka vsebina zahteva svoj prijem, svojo obliko, svoj izrazni besedni material in svoj stil. Mladi, ki bero in se učijo pri avtorjih iz bližnje ali daljne preteklosti, pri domačih ali tujih klasikih, živijo bolj ali manj vsi pod \plivorn svojih učiteljev, dokler ne pridejo do tega, da znajo razločiti svoje od tujega. Tako se tudi v marsikaterem delu mladih književnikov pozna predvsem v oblikovnem pogledu občutna dediščina. Nove vsebine pa ni mogoče dovolj lep» izraziti na star način, saj bo na primer pesnik v svoji pesmi o mladinski progi težko kaj opravil z metaforami, kakršne je uporabljala ekspresionistična poezija. Do tega svojskega pa mladim še marsikaj manjka, kakor jim večini manjka teoretičnega znanja iz književnosti, širokega kulturnega obzorja in poznavanja znanstvenih izsledkov marksistične in drugih znanosti. To ne sme ostati samo ugotovitev. Res je, da so kakor večina mladih ljudi danes tudi literarni začetniki večinoma sredi življenja in dela, ki zahteva od njih celega človeka, vendar mora najti vsakdo, ki čuti v sebi nujnost, da pripoveduje in izpoveduje ljudem svoje misli in doživetja in ki jemlje resno svoj odgovorni poklic, časa in volje, da se čim temeljiteje priuči svojemu mojstrstvu.
Veliki mojstri so imeli vsi prelepo odliko, ki se ji pravf vztrajnost in nepopustljivost do samega sebe in do svojega dela. Pisatelj Ivo Andric je na posvetovanju v svojih besedah mladim piscem povedal nekaj misli literarnih velikanov, ki se dajo vse združiti v eno samo, ln ta je: pisatelj mora stremeti za mojstrstvom, draga mu mora biti sleherna beseda, ki jo napiše, kajti vsaka beseda je kamen k stavbi, k mi-
sli.	Mrtva beseda je govorjenje v prazno, ne pa iskra, ki mora zanetiti v bralcu prav takšno občutje, kakršno je Imel pisatelj ob pisanju. In še eno lepo misel je Izrekel Ivo Andrlč: mar ni najhuje za pisatelja, če je bralcu, temu najboljšemu kritiku, ki svojih kritik ne piše in ne objavlja, dolgočasen in zoprn? Strah pred tem žene včasih pisce (zanje niti ni treba po primere k francoskim realistom 19. stoletja in k drugim, ko imamo zato pri nas klasičen primer Cankarja!), da so ure, dneve in noči dolgo presedeli nad stavki in besedami, da so hodili z mislijo v glavi po cele tedne in jo oblikovali tako dolgo, dokler ni dobila svoje kristalne oblike, dokler ni bilo v napisanem stavku vsega, kar so hoteli povedati. Anatole France je našel za to izraz: ljubkovati stavek. Zahteva po vsem tem pa lahko postane izpolnjena obveznost — šele z delom. Talent, ta toliko čislana in tolikokrat po nepotrebnem izrečena beseda, ki jo je sila težko precizirati, je samo temelj in nič več. Temelj za zgradbo. Se nikdar ni talent brez dela sam od sebe rodil knjige. Sele od pisateljevega napora je odvisno, ali bo zgradil na tem temelju z materialom, ki se mu ponuja, če ga zna in hoče videti, pritlično hišo ali večnadstropno palačo.
Poezija in proza, ki jim v glavnem veljajo gornje misli, sta literarni področji, kjer so dali mladi doslej še največ zrelih, četudi manj obsežnih del. Pesniških zbirk mladih je izšla po osvoboditvi cela vrsta, poleg tega pa so stihe pesnikov-začetnikov objavljale vse mladinske revije (»Mladinska revija« v Sloveniji, hrvaški »Izvor«, srbski »Polet«, bosanska »Zora«, makedonska »Idnina« in beograjska centralna revija »Mladost«), druge naše revije in časopisi, zborniki in almanahi. Samostojnih proznih del je zabeleženih dokaj manj, saj je izšlo od mladih le nekaj zbirk in povesti, pa tudi v revijah je proza mladih številčno in kakovostno zaostajala za pesniškimi prispevki. Dejstvo, da je proze manj in da je slabša, pa nikakor še ni vzrok za obupavanje nad pripovednimi talenti med generacijo, ki je po letih, po življenjskih izkušnjah in po svojem znanju še mlada in ki se šele začenja zavedati, koliko napornega dela zahteva sleherni pripovedni tekst, da ne ostane le poizkus ali pa samo tiskan papir. Tudi za kritiko velja podobno kakor za prozo mladih. Res je, da so mladi kritiki spremljali dogodke v naši književnosti in v glavnem ocenili, kar so izdali mladi, vendar bi dobre kritike mladih v vsaki republiki lahko našteli na prste. Pravi kritik, ki hoče bralcu in pisatelju samemu povedati kaj tehtnega, mora imeti tenak posluh za vse, kar je v delu res lepega, in ostro oko za vse, kar delo kvari. Mora, bi rekli, vedeti več in poznati več, imeti zmožnost prodreti globlje in zajeti širje kakor pisatelj sam, sicer je kritika samo beležka, ki opozori, da je to in to izšlo, obnovi vsebino, po enem licu poboža, po drugem malo udari in zaključi z obrabljenim koncem, kakor: »Ce bo avtor delal, ima možnost razvoja in bo lahko napisal še marsikaj boljšega...» Na žalost je bilo takih kritik v literaturi in o literaturi mladih precej. Precej je tudi kritik, ki se zde na prvi videz globoke in marksistične, ki pa so, če jih človek temeljiteje prerešeta, revščina, za rdečim praporom skrito zeleno neznanje. Kako vse več je treba občutiti, vedeti in poznati, kakor pa le bolj ali manj sovjetske literarne teoretike, ki smo se jih naučili že kritično gledati in pri katerih lahko ugotovimo, da so včasih — poleg nedvomno tehtnih stvari — napisali in pribijali tudi stvari prav po šolsko naivno in da smo mi marsikdaj grešili, ko smo jih prevajali in ponavljali za njimi, ne da bi bili vedno prepričani o pravilnosti njihovih trditev! Po tej šabloni pisana kritika je večkrat krivično ocenjevala to ali ono delo in včasih tudi odvrgla, česar bi ne smela odvreči. Marsikateremu od udeležencev posvetovanja so se vtisnile v spomin besede, ki si jih velja zapomniti, saj spadajo med najbolj trezne in dobronamerne na posvetovanju, in to so besede srbskega tovar riša Bora Drenovca. Nekako tako je rekel nekje vmes, ko je razvijal misli o marksistični estetiki: »Mlad pisatelj se ne sme bati izpovedovati to, kar doživlja. Vsak osebni doživljaj, pa bodisi da je še tako droben, lahko zapusti, če je iskreno in lepo povedan, v bralčevi duši več kakor stvar z vsiljivo tendenco, kjer si pisatelj dopoveduje, da mora bralca o nečem prepričati in postane tako prepogosto namesto prepričljiv — odbijajoč. Niti ljubezenska lirika, niti prešerni stihi niso in ne smejo postati problem. Lepa odlika nar še literature je in bo širina ln humanost, tista humanost, ki jo najdemo v klasičnih delih. In če hočemo ustvarjati resnično umetniško književnost, potem ne smerno v tem nikakor zaostajati za klasično.«
Literatura je vedno zrcalo stvarnosti, toda ne takšno zrcalo, ki stvarnost pači. Naša vidna stvarnost je delo in napori ljudi, nevidna pa duševni boji, zmage in porazi v ljudeh samih. Pisatelj bo to stvarnost le takrat verno opisal, kadar jo bo doživljal! Res, da je pametno, če gre književnik, ki hoče pisati o ljudeh na vasi ali v tovarni, iz svoje sobe in iz mesta ven, da vse to vidi. Toda ti »izleti v stvarnost« rodč uspehe le takrat, kadar gre pisatelj med ljudi ne zato, da bo pisal o njih, ker je pač te zaželeno, temveč
..uto, ker ga je stvar resnično potegnila za sabo. Najboljše literarno delo o graditeljih nastane, kadar ga piše pisatelj, ki je sam kot enak med enakimi delal z delavci in doživljal kakor oni.
V vsem gornjem nikakor niso izčrpane misli in mnenja te konference. Se mnogo drugih in podobnih je bilo izrečenih na posvetovanju, ki je bilo prva taka Izmenjava izkušenj in dognanj ljudi, ki jih veže v eno generacijo poleg drugega tudi skupno mladostno hotenje, priti naprej, še čim dalj na-
prej. Duhovito je rekel Ivo Andric o mladi literarni generaciji: »Kadar vas gledam, se mi zdi, da gledam na tekmi krdelo konj. Skupaj začno teči, nekaj časa tečejo, tečejo in pretečejo že lep kos poti, ko začno prvi pešati in zaostajati. Vedno več je takih, ki jim zmanjkuje sape. Ko uvidijo, da ne gre več, prenehajo teči, krenejo v stran ln se začno pasti. Na cilj jih pride le malo in še ti, ki pridejo, so vsi upehani ln zmučeni. Kajti napeti so morali vse sile, da niso med potjo omagali.«
Lojze Krakar
Ivan Cankar in Mohorjeva
družba v Celovcu Seta 1911
Prispevek nam je poslal tov. i vadno smo najprej prebrali vso povest Jožko Mar iz Predjamske ulice v * v rokopisu. Seveda je bilo to dovo-
& *ai£ecbS Mohorjevi	* »gospodom« ’stavcem!X
tiskarni v Celovcu. Po mnenju Pa smo Si take stvari samo »izposoje-tov. Mara bi ta dogodek lahko j vali«. Tako sem tudi jaz ta rokopis izpričala 6e bivši ravnatelj ti-i prebral v eni noči, še preden je bil
öS Ä in "pisatelj1 lv°an | Postavljen. BU je pisan na lepem, be-Matičič, se^ai profesor na grafi- i pisarniškem papirju na četrtmkah ferski Soli v Ljubljani, ki sta ' pole, lično, brez vsakih popravkov, bila takrat stavca v Mohorjevi j da ga je bilo z veseljem prelistati.
s^Mlrom'^i^lfviH! j {K° * brkati gospod odšel iz stav-dogodka. V članku omenjeni Jo- j nice nazaj v pisarno, je M. potihem sip Stergar je umrl leta 1930 i povedal Stergarju, da je bil to Ivan ali pozneje v Gotovljah pri Zal- Cankar, avtor rokopisa. Da — je prav
tako pridušeno odgovoril Stergar.
Ker sem prebral že nekaj Cankarjevih knjig, sem se zarotil, da si ga moram še bolj natanko ogledati. Pazil sem, kdaj se bodo vrata pisarne na hodnik odprla ter smuknil na hodnik in počakal, da je šel Cankar mimo
ou, Kolenc Ivan. takratni faktor tiskarne, pa okrog leta 1929 v Celju. Avtor članka pripominja, da se iz originalne izdaje »Troje povesti« lahko vidi, da ie prvi list z naslovom k poli prilepljen
Bil je lep zgodnjejesenski predpol-dan leta 1911, ko je stopil v stavnico tiskarne suhljat in brkat gospod še
mene. Ogledoval sem ga prav pozor-
precej mladih let. Obiski stavnice so no’ ker sem želel, da me nagovori,
bili takrat, ko so imeli »črno umetnost« še za tajnost, neobičajni, vendar je tiskarna včasih pristala na to, da so si jo smeli »udje« in razne bratovščine ogledati in malo poškiliti na stavce. Toda to je bilo zelo redko, ker so taki obiski motili delavce na škodo tiskarne. Zato sem se kot vajenec čudil, da je prišel ta gospod kar sam v stavnico.
Brkati gospod je pristopil naravnost k stavcu Stergarju starejšemu, ki je imel rävno takrat opravka z novim rokopisom.
Navajeni smo bili na različne rokopise, pisane z roko in s strojem. Ker je od rokopisa bila odvisna ekspedi-tivnost pri delu, smo seveda Imeli lepše vsi rajši. Dasi smo bili v čitanju rokopisov izvežbani bolje kakor kakšen kriminalni preiskovalni sodnik, nam je bil lep, čitljivo in razločno pisan rokopis ali dopis, posebno, če je bil še papir »ministrski«, ljubši kakor slab dopis podeželskega dopisnika za »Mir«, tedanje glasilo koroških Slovencev.
Stavec Stergar Josip je bil že star gospod s kozjo brado, ki mu je migala najrajši, če je bil z rokopisom zadovoljen. Zaradi kratkovidnosti je z rokopisom ravnal prav mehko, ko ga je zapenjal v tenakel. Brada mu je zadovoljno migala, kakor da bi kaj posebno okusnega prežvekoval.
Torej tega dne in ta trenutek je pristopil k Stergarju brkati gospod In se pozanimal za delo. Stari Stergar mu je povedal, da pregleduje rokopis Ivana Cankarja. Rokopis nosi naslov »V dolini solz«, in je prav krasen. Posebno mu je všeč, ker ima dosti odstavkov. In ker je tudi vsebina zanimiva, bo šlo delo gladko od rok.
Stavci smo se zanimali za vse in se pri tem tudi potegovali za boljša dela. Pri tem smo mislili tudi na rokopise novih povesti in romanov, ki jih je družba izdajala svojim članom. Na-
toda odšel je zamišljen mimo mene v drugi del hiše in po stopnicah v prvo nadstropje, kjer je bilo ravnateljstvo ln uredništvo družbe, katere tajnik je bil msgr. Podgorc.
Tako je bilo moje prvo srečanje s Cankarjem.
Ne spominjam se točno dneva, kdaj je bila knjiga skoraj dotiskana. Prve pole so bile že v knjigoveznici, ko je neko popoldne prišel faktor Kolenc k Stergarju in mu naročil, naj takoj postavi novo naslovno stran za Cankarjevo knjigo! No, zdaj pa Imaš, je rekel slabe volje. Hitro napravi po tem popravku!
Biti je moralo nekaj pomembnega, ker se je tudi Stergar jezil. Na vprašanje odvrne: Ah, knjiga je skoraj gotova, zdaj pa bodo ves skoraj doti-skani ovitek zavrgli in tiskali novega! Na prvi poli bodo knjigovezi izrezali naslovno stran in nalepili novo. Naslovna stran in z njo vsaka knjiga dobi drug, nov napis »Troje povesti«, namesto že tiskanega »V dolini solz«...
Tako je Cankarjeva najboljša in najizrazitejša knjiga s povestjo o Simnu Sirotniku in krčmarju Eliji dobila ime, ki ne pove ničesar. Vse Cankarjeve knjige imajo naslove, ki nekaj pomenijo, ta pa je bila degradirana ...
Zakaj? Prečita j knjigo in našel boš vzrok v zvezi z njeno vsebino in dejstvom, da je biia izdana kot »književni dar Družbe sv. Mohorja v Celovcu leta 1911«, ko je besnel hud boj med delavstvom ln gospođo vseh branž, med napredno usmerjenostjo in mračnjaškim klerikalizmom, ko je že tako navidez majhna besedica, naslov knjige, biia velikega pomena, in ko je bil tajnik Družbe sv. Mohorja — msgr. Podgorc...
Ce boste ponatiskevali to knjigo, dajte ji naslov, kakor ji ga je že pisatelj sam ob njenem rojstvu namenil, a ga je moral pod pritiskom razmer opustiti.	j. m.
ti s peh slovenska.
umetnikov v tujin^
Poročila, ki prihajajo iz tujezemstva, govorijo, da so gostovanja raznih jugoslovanskih umetnikov v tujini prepričala tudi stroge kritike o visoki ravni umetniškega življenja v Jugoslaviji.
V zadnjem času sta v tujini gostovala plesalca Mlakarjeva g svojo hčerko Veroniko ln kitarist prof. Stanko Prek z »Malo balerino«. Umetniki so prispeli v München v začetku oktobra: tam jim je bil prirejen lep sprejem s cvetjem Itd., prosili so jih za radijski intervju ter jim sploh izkazovali veliko pozomoät. Prva predstava »Male balerine«, ki se je vMiin-chenu dajala pod naslovom »Die kleine Tänzerin«, je bila v gledališču »Kammerspiele« 11. oktobra. Kljub gledališki krizi, ki zdaj vlada v Nemčiji, je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička, slovenskim umetnikom pa so bile prirejene večminutne ovacije. Druga predstava je bila teden drvi pozneje v Münchenu. Mlakarjevi so imeli medtem že povabilo za Stuttgart, Hamburg in še nekatera mesta, a so se odzvali povabilu, ki jih je medtem presenetilo iz Švice. V Mestnem gledališču v Ziirichu so imeli 21. novembra predstavo, nameravali so v Bern, a je Mlakarjeva zbolela, da ji je zdravnik prepovedal nastop. Profesor Stanko Prek pa je imel v okviru Jugo slo vansko-švic arskega društva koncert na jugoslovanskem konzulatu v Ztirlchu; tudi tega koncerta so se poleg članov jugoslovanske kolonije udeležile ugledne osebnosti iz švicarskega javnega življenja.
Mtinchenski dnevniki so prinesli o »Mali balerini« izredno navdušene ocene in zlasti poudarjali, da je ostalo umetniško delo Mlakarjevih na mtin-chenski državni operi nepozabno. Otto Friedrich Regner piše v »Süddeutsche Zeitung« (13. oktobra) obširno o odlikah Mlakarjevih, prav tako »Die Abendzeitung« (12. oktobra), »Münchner Merkur« (14. oktobra) in »Bayerische Landeszeitung« (22. okt.). Vsi listi so si edini v tem, da so Mlakarjevi veliki umetniki, 2 lista (»Münchner Merkur« in »Bayerische Landeszeitung«) pa sta celo izrazila željo, da bi umetnike spet za stalno pridobili za tamkajšnje gledališče .
Tudi v züriskih listih je odjeknilo gostovanje Mlakarjevih kot kulturni dogodek. Tako piše Carl Seelig v gledališkem pregledu dnevnika »Tages-Anzeiger« dne 19. novembra obširno o nastopu Mlakarjevih in prinaša v članku risbo z nastopa. List »Die Tat« omenja poleg ostalega (24. nov.), da je tudi Veronika pridobitev večera.
Nobena od ocen ne pozabi omeniti z laskavimi besedami kitarista Stanka Preka. Uspeh gostovanja pa bi bil gotovo še večji, če Mlakarjeva ne bi zbolela. Slovenskim umetnikom smo hvaležni tudi mi, ker so tujim ljudem pokazali visoko stopnjo naše umetnosti in s tem v tujem svetu pomegali širiti sloves jugoslovanskega imena.
JU GOSTJO V A NS K A KRONIKA
Pod konec januar ja prihodnjega leta | voril na podlagi gradiva o aktivnosti
bo minilo 120 let, kar se je v Splitu rodil za svoj čas napredni hrvatski pesnik in novelist Luka Botič. Živel je težko življenje. Bil je sin revnih staršev, po dovršeni gimnaziji v Splitu je odšel v zadrsko semenišče, odkoder je bil pa dobro leto dni kasneje izključen. Bil je odkrit borec za svobodo južnoslovanskih narodov, na jesen leta 1851. je skrivaj odšel čez mejo, v Bosno, potem pa v Beograd in kasneje v Zagreb, kjer je, kakor piše Pavli-novič, moral »da rastavlja i pere slova Narodnih novina«. Potem je živel v Djakovu na Strossmayerjevem vlastelinstvu kot aktuar. Ob volitvah 1. 1861. je bil izvoljen za poslanca v hrvatski sabor. Bil je velik nasprotnik Avstrije. Umrl je v Djakovu 22. avgusta 1863, star 33 let. Te dni je založba Novo pokolenje (Zagreb) izdala v luksuzni opremi knjigo njegovih izbranih del s predgovorom Jakše Ravliča. Od treh Botičevih romantičnih epov sta v knjigi natisnjena dva (»Pobratimstvo«, »Bijedna Mara«) in povest iz Sarajeva »Dilber-Hasan«. Epe je Botič pisal j?od vplivom Manzonija toda v desetercih in osmercih. Bil je borec za napredek, zlasti se je potegoval za znosno medsebojno življenje pripadnikov različnih veroizpovedi, med katerimi so tiste {ase bila nevarna in neumna na-sprotstva.
V Zagrebu je bila na praznik Republike svečano odprta peta razstava del hrvatskih likovnikov. Umetnikov je zastopanih sorazmerno veliko, 54, del pa malo, vsega skupaj samo 79.
Matica Hrvatska je v svoji zbirki Historijska knjižnica izdala v 3000 izvodih obsežno delo Vase Bogdanova »Hrvatska levica v letih revolucije 1843—1849 v luči sodobnega tiska« (532 strani). Dokumentarično gradivo, zbrano v tej knjigi, zgovorno govori o doslej tako maloštevilni literaturi o borbi hrvatskega ljudstva in radikalne demokratske levice proti Jelačiču in avstrijski protirevoluciji. Tu je prikazano, da Jelačič med Hrvati in patriarh Rajačič med Srbi nista imela med svojimi narodi samo somišljenikov. Toda doslej so naši zgodovinarji temu gradivu posvečali kaj malo pozornosti.
V	zgoraj citirani knjigi (prvi zvezek) sc zbrani sledovi revolucionarnega gledanja na dogodke pred sto leti, v kolikor se zrcalijo v takratnem časopisju.
V	drugem delu bo Bogdanov sprego-
hrvatskih radikalnih demokratov v Saboru leta 1848-49.
Založba Novo pokolenje (Beograd) je izdala 115 strani obsegajočo študijo o Njegošu, ki jo je napisal Vido Lat-kovič. Knjiga je napisana popularno, brez znanstvenega aparata. Pisec je hotel mladini prikazati življenje in deloma tudi delo velikega pesnika. Nekam čudno je, da je zvečine govor o Njegošu vladarju Croe gore in sorazmerno zelo malo o Njegošu kot pesniku in mislecu. Kar zadeva pa biografsko stran, je delo pomembno, saj poljudno združuje vse pomembnejše izsledke dosedanjih Njegoševih biografov.
Izšla je 15. knjiga Nazorovega zbranega dela, ki ga je po vojni začel izdajati Nakladni zavod Hrvatske v Zagrebu. Zvezki ne izhajajo v časovni zapovrstnosti, toda iziti morajo le še tri knjige. V tej najnovejši knjigi, ki ima naslov »Partizanska knjiga«, so natisnjena Nazorova dela, ki so nastala na osvobojenem ozemlju, tako dnevnik »S partizani«, »Pesmi partizanke«, povest »Partizanka Mara« in na koncu »Govori in članki«. Tako bo v začetku prihodnjega leta zaključeno Nazorovo zbrano delo, ki ga ureja akademik dr. Anton Barac T. P.
Drobne filmske novice
Filmske ekipe »Jadran Silina« snemajo tele nove dokumentarne iiime: »Zadruga pod Velebitom« iiim o razvoju kmečke delovne zadruge v Divo-selu ped Velebitom, »Gozdarstvo« bo novi dokumentarni film o bogastvu naših gozdov. Film »Boksit in aluminij« je film o našem boksitu, ki je važna panoga našega rudarstva. »Mi-nolovci« prikazuje požrtvovalno in nevarno delo minolcvcev, ki čistijo naše morje min. »Novi kadri naše mornarice« je film o življenju in delu našega pomorskega naraščaja.
Novi poljski film »Robinzoni iz Varšave«. Pred nekaj meseci so v Lodzu začeli snemati film »Robinzoni iz Varšave«. Prikazoval bo skupino osamljenih in lačnih ljudi, ki se skrivajo v ruševinah Varšave. Scenarij za film je napisal Andrzejevski, režiral pa ga je Zarzicki.
Prvi umetniški film nove Kitajske. Pred nedavnim je bila v Pekingu premiera prvega umetniškega filma nove Kitajske »Most«. Film prikazuje napore kitajskih delavcev, ki pod vodstvom partijskih organizacij pomagajo pri preskrbi narodno osvobodilne vojske.
Predvojni obiskovalci kinematografov se še gotovo spominjajo danskega filmskega komika Heralda Madselna, znanega pod imenom Paiachon. Zadnjih sedem let, po smrti partnerja Pata, je nastopal kot klovn v potujočih cirkusih. Pred nedavnim je umrl v Kopenhagnu v osamljenosti in bedi. Taka je usoda mnogih talentiranih igralcev v kapitalističnih državah.
Nove knjige in revije
Prejeli smo:
Mladinska _ revija. Glasilo Zve» mladih kulturnih delavcev Slovenije. Leto
V.	Štev. 2. Ljubljana 1949.
Francs Pavlovec; Min (oljei
Skrb za varnost delovnih ljudi v rudarstvu
Kljub strogim predpisom o higl-ensko-tehničnl zaščiti ano imeli v letošnjem letu T rudarstvu še vedno nekaj takih nesreč, ki jih ne bi smelo biti in jih tudi ne bi bilo, če bi se predpisi, vestneje izpolnjevali. Število nesreč je bilo sicer v drugi polovici leta za približno 30 o/, nižje kakor v prvi polovici, vendar se ljudska oblast tudi s tem stanjem še ne more zadovoljiti. Ljudska oblast se ne more zadovoljiti samo z ugotavljanjem dejstev, t. J. okoliščin, ob katerih je prišlo do nezgode, in z ugotavljanjem krivca, temveč zahteva strogo izvajanje vseh ukrepov, da se nezgode, kolikor jih ne povzroči zgolj nesrečno naključje, preprečijo, in da se število nezgod zmanjša na minimum.
V zvezi z navedenimi nalogami je bila nedavno pri generalni direkciji za premog LES v Ljubljani konferenca glavnih inženirjev rudnikov, ki so pod operativno-upravnim vodstvom te direkcije. Na konferenci so obravnavali vsak primer telesne poškodbe tako glede vzrokov in glede krivde, zlasti pa so sklepali o potrebnih ukrepih za preprečitev sličnih nezgod v bodoče. Obravnavali so vse primere nezgod, tudi lahke telesne poškodbe. Na konferenci so razen tega obravnavali problematiko vsakega rudnika posebej, zlasti vprašanje preprečevanja nezgod pri transportnih napravah in vprašanje nabave in uporabe predpisanih zaščitnih sredstev.
Analiza vzrokov nezgod je pokazala, da je 95 «/o vseh nezgod nastalo zaradi neprevidnosti in neupoštevanja varnostnih predpisov, bodisi na strani ponesrečencev ali pa tudi na strani njihovih sodelavcev ter premajhne strogosti nadzornega osebja. Samo 5% nezgod je nastalo po nesrečnem naključju. Iz navedenega torej sledi, da je treba uvesti brezpogojno disciplino pri Izvajanju predpisov higiensko-tehnične zaščite, pa bodo nezgode reducirane na najmanjše število. To
število bo tako nizko, da delo t rudarstvu n* bo predstavljalo večje i
varnosti za življenje In zdravje zaposlenih kakor v drugih panogah industrije, kajti varnostni pogoji so v naših rudnikih dovolj ugodni. Razen tega je odstotek nezgod v rudarstvu v primeri z nezgodami v drugih industrijskih panogah, zlasti pa v primeri s prometnimi nezgodami, že sedaj razmeroma nizek.
Da se v bodoče preprečijo nezgode
v rudarstvu, so bili na konferenci
sprejeti naslednji sklepi:
Nadzorno osebje bo ponovno opozorjeno, da mora strogo izvajati predpise higiensko-tehnične zaščite in nadzirati njih izvajanje, vsako kršitev pa prijaviti: na ta način se bo utrdila avtoriteta vodilnega obratnega In nadzornega osebja, hkrati je treba poostriti disciplino in zajamčiti brezpogojno izvrševanje izdanih varnostnih ukrepov.
V rudnikih bodo organizirali »teden varnosti«. Na kratkih večernih tečajih bo treba ponovno seznaniti s potrebnimi varnostnimi ukrepi čim širši krog delovnega kolektiva, zlasti pa delavce, ki so se na novo vključili v rudarstvo. Propagando za preprečevanje nezgod bodo podprle slike in letaki, ki bodo zgovorno prikazovali tipične in najbolj pogoste primere nezgod pri delu v rudarstvu.
Izdan bo izvleček delovnega reda, ki bo vseboval tudi najvažnejše predpise o higiensko - tehnični zaščiti, in sicer v obliki brošure, ki jo bo dobil vsak delavec proti potrdilu o prejemu.
Da si bomo laže predstavljali, kakšne nezgode so v rudarstvu najpogostejše, in da bomo laže presodili, po čigavi krivdi pride do nezgod, navajamo nekaj primerov letošnjih nezgod.
Nekdo je n. pr. zaradi neprevidnosti stopil na vrv motala, padel je in si poškodoval nogo. Daši je prepovedano, da bi se kdo vozil na lokomotivi poleg motorista, je neki delavec skočil
od spredaj oa lokomotivo med vožnjo, in sicer tako nesrečno, da ga je lokomotiva pritisnila k steni rova. Neko
delavko, ki je šla predčasno lz jame, je pritisnila ob steno bencinska lokomotiva, ker se ni umaknila v bližnje zaklonišče, ko je slišala prihajati lokomotivo. To nezgodo ni povzročila zgolj neprevidnost, marveč tudi nedisciplina kajti če bi delavka šla iz jame ob predpisanem času t. j. ob izmenjavi, bi do nesreče sploh ne moglo priti, ker »e ob tem času promet v jami ustavi.
Razen navedenih nezgod, ki so nastale vse pri transportnih napravah, so pogoste nezgode še zaradi zrušenja premoga. Take nezgode je mogoče s pravilnim tesarjenjem in predpisanim obtrkavanjem stropa vselej preprečiti.
Navedeni primeri nas vodijo do naslednjega zaključka: skoraj vse nesreče se zgode ali po krivdi ponesrečencev ali po krivdi drugih delavcev, nadzornega ali tehničnega osebja, ali pa po krivdi enih in sokrivdi drugih.
Nezgode bomo lahko preprečiti, kadar bo vsak član kolektiva strogo upošteval predpise o higiensko-tehnič-ni zaščiti Zato moramo nenehoma opozarjati na varnostne predpise in kontrolirati njih izvrševanje in predpise brezpogojno izvrševati Cimprej se bo vsakdo zavedal, kakšno škodo predstavlja sleherna nezgoda tako za skupnost kakor za ponesrečenca in njegove svojce, tem prej bo odpadla črnoglednost glede varnosti, ki morda danes še koga odvrača, da se ne vključi v rudarstvo. Da bomo čimprej dosegli absolutno spoštovanje varnostnih predpisov in da bo število nezgod čimprej padlo na minimum, za to bo skr-bela tudi ljudska oblast, ki zahteva, da se vsak primer nezgode vestno preišče, da se krivci najstrože pozovejo na odgovornost in da se odredijo varnostni ukrepi za preprečenje podobnih primerov v bodoče.
Telovadci se pripravljajo za svetovno prvenstvo
Prihodnje razdobju vajah na
deč po veliki popularnosti in znatnem kvalitetnom napredku te panoge v raznih državah bodo tekme v Baslu
O nekaterih uspehih državnih posestev divetseife Gornja Radgona
Vsak dan slišimo o novih velikih delovnih zmagah delavcev v naši industriji. Slišimo o borbi za višjo storilnost, o rekordni proizvodnji, o udarnikih, novatorjih in raciomaliza-torjih. O delovnih kolektivih našega državnega kmetijskega socialističnega sektorja pa le poredko prodre kak glas v javnost. In vendar tudi oni niso tako zadaj, tudi oni se trudijo, da bi čimprej in v čim večji meri zvišali proizvodnjo, da bi svojim tovarišem v industriji pripomogli k boljši preskrbi. Tudi ti delavci že delajo po brigadnem sistemu, delajo po normah itd. Tak način organizacije dela se marsikje šele prav razvija, vendarle kolektivi mnogih državnih posestev že dosegajo lepe uspehe, tuki oni tekmujejo, tudi med njimi so ie udarniki, bilo bi jih pa lahko tudi več, če bi se uprave državnih posestev v večji meri za to pobrigale.
Državna posestva direkcije Gornja Radgona so po svojih proizvodnih uspehih med najboljšimi v naši republiki. Na posestvu v Beltincih delajo v sedmih brigadah in štirinajst desetinah. Dela na posestvu so normirana 82%. V živinoreji, svinjegoj-stvu in vrtnarstvu so že uvedene norme. Velika slabost in tudi ovira za višjo storilnost dela na tem posestvu pa je bilo to, da do sedaj niso proglašali udarnikov. Sele v zadnjem času je uprava posestva to napako popravila in proglasila 21 udarnikov. Na državnem posestvu Rakičani je delovni kolektiv razdeljen na pet brigad in enajst desetin. Tudi tu že delajo po normah. Delovni kolektiv je norme presegal povprečno za 15%, mnogokrat pa tudi za 20%. Zato so že presegli letni plan oddaje pitanih prašičev za 17 rilcev, tudi plan zreje goveje živine je presežen za okrog 3%, prašičev pa za okrog 2%. Kljub tem uspehom so tudi na tem posestvu premalo skrbeli za primerno priznanje najboljšim delavcem in so zanemarjali proglašanje udarnikov. Organizacija dela je dobra tudi na državnem posestvu Apače. Njihov brigad-no-desetinski sistem, ki zajema vse delavce, je še bolj izpopolnjen, ker imajo njihove desetine točno določena področja svojega dela za vse leto, kar omogoča kontrolo kvalitete dela, ki je v kmetijstvu zelo težka. Na skupnih delovnih sestankih uprava in
problemih, ki bi utegnili vplivati na povečanje proizvodnje, zlasti še o izkušnjah najboljših delavcev. Zato je to posestvo letos doseglo pri poljedelskih kulturah najboljše hektarske donose. Norme so največ skupinske, le v živinoreji imajo tudi individualne. Redno nagrajevanje delavcev za dosežene uspehe je njihov delovni polet zelo dvignilo. Norme presegajo za 5 do 20%, pa tudi več odstotkov, vendarle je tudi na tem posestvu premalo pažnje posvečene najboljšim delavcem, saj je bilo letos proglašenih samo devet udarnikov. Ce bi komisija za norme bila bolj aktivna, bi lahko revidirala tiste norme, ki niso realne in bi bilo tako proglašanje udarnikov, ki presegajo realne norme, veliko lažje.
Vinogradniško posestvo na Kapeli je letos revidiralo norme, ki so bile nerealne. Sedaj je na posestvu že 98% del normiranih. Tukaj je komisija za delovne norme zelo aktivna, tudi uprava posestva se zaveda pomena dobre organizacije dela, evidence in nagrajevanja najboljših delavcev. Uspešna je tudi politična vzgoja delovnega kolektiva. Zato je to posestvo tudi doseglo v vinogradništvu največje hektarske donose na področju direkcije in verjetno v repu
11 udarnikov, kar je seveda tudi pripomoglo k dvigu storilnosti
Dobra in pravilna organizacija dela, ki omogoča zdravo pobudo delavcev in seveda tudi pravično nagrajevanje, je poleg skrbi za čim boljše življenjske pogoje delavcev najmoč nejša vez, ki poljedelske delavce priteguje k delu na stalnem delovnem mestu in obenem preprečuje iskanje dela drugod. Zato danes vedno večje število delavcev na državnih posestvih sklepa s posestvi delovne pogodbe za daljšo dobo in tako bivši sezonski delavci postajajo stalni delavci. Posestva radgonske direkcije so doslej sklenila pogodbe že z 87% svojih delavcev. Posestvo v Crešnovcih je sklenilo delovne pogodbe z vsemi svojimi delavci. Prav tako je to uspelo posestvu na Kapeli in posestvu v Beltincih. Po teh pogodbah bodo delavci izkoristili med letom 1 do 2 meseca neplačanega dopusta za dela na svoji zemlji, v kolikor jo posedujejo. Seveda ti delavci kljub temu ostanejo stalni delavci. Tudi delavci vinogradniškega posestva v Gornji Radgoni so sklenili delovne pogodbe za vse leto 1950. To posestvo tudi najuspešneje skrbi za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev, saj jim je uredilo primerna stanovanja in je v tem oziru
bitki sploh. Letos je bilo proglašenih lahko zgled ostalim posestvom.
V	Srbiji so ustanovili
373 hranilnic
V	prvih štirih dneh tedna vurčeva-lja so v Lfi Srbiji ustanovili 378 hranilnic. Od tega jih je bilo ustanovije-iih 241 pri podjetjih, ki so že imela a namen, 137 pa pri podjetjih, ki so e za to odločila šele v začetku tedna arčevanja. Vse te hranilnice so ustanovile sindikalne podružnice. Dobri ispehi za propagando varčevanja so tili doseženi tudi v srbskih kmečkih 'adrugah, ki imajo že 257 hranilnic. Nek are zadruge, ki hranilnice nimajo
obljubile, da jih bodo ustanovile še red koncem leta.
V Črni gori je 4700 udarnikov
V prvih treh trimesečjih letošnjega leta so v Crni gori razglasili 1645 udarnikov. Leta 1946 jih je bilo že 399, med njimi 22 žena, v prvem letu petletnega plana pa je imela Crna gora 1137 udarnikov. Ko se je v podjetjih in na gradbiščih razvilo tekmovanje In se kmalu uveljavilo kot stalna metoda dela, so se izkazali novi požrtvovalni delavci v borbi za plan. Tako je bilo do konca lanskega leta razglašenih že 3061 udarnikov, med njimi 517 žena, zdaj pa jih je v Cmi gori vsega skupaj nad 4700.
delavci redno razpravljajo o vseh čakovanih tehničnih ovir.
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V petek bo ob 20. predaval v mali filharmonični dvorani na Kongresnem trgu tovariš inž. Bogdan Vovk:
PLODNOST ZEMLJE IN LJUDSKA PRESKRBA To predavanje bi moralo biti 23. novembra, pa je odpadlo zaradi neprl-
Vabljenil
pomenil*, novo stopnjo v razvoju vaj na orodju. Finci, Švicarji. Madž&ri, Cehi. Francozi ln tekmovalel ln tekmovalke ostalih držav že sedaj v prijateljskih tekmah preizkušajo ovoje moči ln nudijo svojim reprezentam-tom, v katerih vrste vključujejo nove mlade moči. kar najboljšo prlprar vo za težko In odločilno tekmo za naj-viSJl naslov svetovnega prvaka v var jah na orodju.
In mi Jugoslovani? Kaj »mo »torill
za kvalitetni dvig te Športne panogo? Ali bo mladina že Izpopolnila vrste naših reprezentantov? To so vprašanja. ki zanimajo prav vsakega flzkul-
turnlka
Telovadna zveza Jugoslavije je odločila, da sn bo Jugoslavija udeležila mednarodnih tekem v Bazlu. Neposredna naloga odborov za vaje na orodju pri posameznih republiških telovadnih zvezah je, da omogoči tekmovalcem In tekmovalkam redno urjenje In s pomočjo svojega strokovn-ga kadra pospeši njihov razvoj ln kvalitetni dvig V Sloveniji lahko v tem pogledu zaznamujemo že lep napredek. Na prvih preglednih tekmah v Zagrebu 25. In 26. nov. smo lahko z veseljem ugotovili, da se vrste orodnih telovadcev In telovadk množe. Čeprav po ocenah In vrstnem redu tek-movalcev(-lk) Sene moremo dobiti prave slike o njihovi vrednosti, ker je bil sistem točkovanja drugačen kot običajno, že opažamo, da novi mlajši telovadci (-dke) odločilno posegajo v borbo za prva mesta Poleg Kujundži-ča. ki je v odsotnosti svojih sovrstnikov Longlke. Sublja In Janeža dosegel prvo mesto ln je razred zase, so sp uvrstili med prve mladi Mariborčan Koprivšek ln Beograjčan TJžer latovič. Ljubljančana Tomažič Roman In Ogrin Niko. ki predstavljata v Sloveniji prvo generacijo lz mladinskih vrst Se nista mogla odločilno poseči v borbo za boljša mesta. Pri tekmovalkah so se poleg rutinirane Gerbče-v0 uspešno uveljavile Se Mariborčanka Černetova, Celjanka Leskova ln Ljubljančanka Hribarjeva. Imenovane so se usposobile za vrhunska tekmovanja Sele po osvoboditvi.
Pred nami so druge pregledne tekme za Bazel v januarju 1950 1. Ce opazujemo živahno vrvenje mladih telovadcev ln telovadk na njihovih rednih treningih, ki sp vrSe trikrat tedensko, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da bomo kmalu zaznamovali vidne uspehe. Poleg že omenjenih tovarišev ln tovaritic Imajo največ .z-gledov za najboljši uspeh Se mladinci Cops iz Maribora. Urbanc iz Trbovelj ln Šlibar lz Ljubljane, od tovarišic pa mladinke Božič in Rozman z Jesenic. Omahen iz Kranja. TerSek Iz Celja, Vojsk iz Maribora. Lunaček, Galjot, Gale in Jezeršek lz Ljubljane. Iz navedenega lahko ugotovimo, da se krog vrhunskih telovadcev 'n telovadk zadovoljivo Siri tudi izven. Ljubljane ln da sB predvsem mladina iz industrijskih in rudarskih krajev uspešno uveljavila v tej športni panogi.
Jasno je. da Je ta uspeh dosežen le z 2 do S letnim resnim delom z našo m’ađlno Telovadna zveza Slovenije sl Je takoj po osvoboditvi zadala nalogo, da vloži vse svoje sile v kvalitetni dvig te športne panoge in je začela svoje delo predvsem z mladino. Skupne vadbe vseh mladincev In mla-
	
	te.‘ fMlM . Vi.!
ŠfegV Včr	
jp*.' f, r	-« A * - Jt ' . jj- 1
f * -jtr*	i
f ‘ " - '
\ ß - ~ v* ’ ^ Jr
- mč?
S	4 ^	- bfj ?>r <<	*
tiÄffiälÄiiidfc Tja»» I fPlS
Marjanca Novak izvaja skok s kiji, kjer sta lepota in dinamika prvina pogoj za vrhunski uspeh
StA:
po enkrat mesečno, trening tekme, meddruštvena In medrepubliška tekmovanja, priprave in udeležbe na republiškem in državnem prvenstvu, na »turnirju mest« Itd., kjer je naša mladina dosegala vedno prva mesta, so ogromno pripomogli k dvigu kvalitete telovadcev ln telovadk. Posebna skrb se posveča mladini na tečajih, ki jih je vsako leto prlredlia Telovadna zveza Slovenije (v Ljubljani in Kranjski gori) ozir. Telovadna zveza Jugoslavije (Bled). Tudi dopolnilni vadbi, ki je orodnemu telovadcu prav tako potrebna kot vsakemu drugemu športniku je bila posvečena posebna skrb. Atletika, smučanje ln plavanje so raroge, pri katerih si je mladina krepila telo. naučila spretnosti, hitre pripravljenosti in drugih sposobnosti, ki so jim potrebne pri izvajanju najdrznejših prvin in katere mora obvladati tekmovalec v svojih vajah.
Po dosedanjem razvoju mladine lah-
dink Slovenije, ki bo že drugo leto ko sodimo, da bo odločilno posegla v
borbo za sestavo Jugoslovanske reprezentance na mednarodnih tekmah v Bazlu. Pri moških bodo tekme v bližnjih mesecih pokazale, ali bodo Starejši mladinci in mlajši člani že v vseh panogah toliko izvežbani, da jim bo odprta pot za vstop v jugoslovansko reprezentanco. Razvojna pot tekmovalca v vajah na orodju do mednarodne visine traja najmanj 6 let. ker so zahteve tako po številčnosti panog kot po težini prvin zelo velike. Pri tovarišicah je razvoj lahko hitrejši, ker se od njih ne zahteva toliko telesne moči, temveč predvsem elegantes. smisel za ritem in obvladanje spretnosti, v manjši meri pa težina vaj v primerjavi s tovariši Tako so se po 3 letih resnega dela lahko uvrstile v jugoslovansko olimpijsko vrsto že mlade telovadke Vojsk, Rožman in Černe, ki imajo pred seboj še lepo razvojno pot. Njim se bodo v kratkem pridružile še nove mladinke, k! kažejo zelo lep napredek.
DRSALKE BOMO IZDELOVALI DOMA
Preišnjl mesec )e bila v Ljubljani ustanovna Skupščina Zveze za drsanje in hokej na ledu. ki so se je udeležili delegati iz vse Slovenije. O delu strokovnih odborov za umetno drsanje in hokej n» ledu pri FZS in o razvoju obeh drsalnih športov je poročal dr. Gogala. Ugotovil ie, da so vse do lani polagali nezadostno pozornost širokemu razmahu umetnega drsanja in hokeja na ledu. Preveč so se upoštevale potrebe Ljubljane. medtem ko izvenljubl janska društva niso imela podpore in pomoči, šele v zadnjem času, ko So bili ustanovljeni razni tečaji, šola za drsanje itd., se je položaj izboljšal.
V razpravi so delegati društev pokazali na osnovna vprašanja, s katerimi se bore prj popularizaciji umetnega drsanj» jn hokeja na ledu Glavna tež-k»4a psi- razvoj u -drsalnih športov - je bilo pomanjkanje drsalk. Zdaj so delavci v tovarni »Iskra« v Kranln začeli izdelovati drsalke in že prvi poizkusi So pokazali, da bomo lahko prihodnje leto neodvisni od uvega iz tujine.
Po sprejemu sklepov, kj bodo usmerjali delo upravnega odbora zveze, i« bil za predsednika izvoljen pomočnik ministra za gradnje Mirko Eržen, za sekretarja pa dr. Jože Gogala.
Troboj v sabljanju
Srbija : Hrvaška : Slovenija
Polfinalno tekmovanje za državno prvenstvo v sabijani u preteklo nedeljo v Zagrebu ie pokazalo, da razpolaga Sabi jaška zveza Slovenije kliub vsem oviram z dobrimi borilci in borkami. Tehnični napredek so pokazale zlasti tekmovalke Poleta iz Maribora. Odlikovala se je tov. Koširjeva, državna mladinska prvakinja v tekočem letu, ki je prvič nastopila v kategoriji članic.
Med člani je bila najlepša borba med moštvi Krima iz Ljubljane in Naprije da iz Zagreba. Moštvo Krima so sestavljali dr. Koršič, ki smo ga po dolgem času znova videli na planši, nadalje inž. Jarko, Križane in Gaberšček. Vsem štirim se ie poznalo, da niso imeli potreb, nih predtekmovanj, ker so bili zaposleni s treningom ostalih tekmovalcev in začetnikov.
V nedeljo 11. decembra bo v Ljubljani troboi Srbija : Hrvatska : Slovenija, na katerem bomo imehi priložnost videti in oceniti današnje stanje aabljaškega
športa.
Priprave kamniških smučarjev za novo sezono
Med najmarljivejšiml smučarji na podeželju so člani Š8U Kamnika. V torek 29. novembra so priredili smučarski mnogoboj, ki se ga ie udeležilo S3 tekmovalcev. Tekmovali so v teku na IM in 3969 m * ovirami, v metu krogle, ple-
W@Šsk% iskrne naših goničev
Klub ljubiteljev brakov je že tri leta zbiral in registriral goniče iste pasme ln lansko leto izdelal predpise o pasemskih znakih, ki so mednarodno registrirani; s tem se je šest naših pasem lovskih psov uvrstilo v mednarodne lovske pse. Za letošnje leto pa je napravil načrt, preizkusiti te pse po lovskih sposoonostih. Izdelal je načrt, da na 22 različnih krajih v LR Sloveniji da možnost gojiteljem goničev, da preizkusijo pse pred mednarodno priznanimi sodišči. Za izvedbo dela sta bila poverjena sodnika tov. dr. Janko Lavrič in Zupan Ivan.
Od 23. oktobra dalje sta potovala po Sloveniji in presojala lovske sposobnosti goničev. Pri tem sta imela še druge naloge. Ugotavljala sta, katera lovišča so primerna za lov z goniči, ugotavljala pa sta tudi približni stalež divjadi v krajih, kjer so se preizkušnje vršile. Začela sta v Idriji, potovala nato v Cerkno, Tolmin, Jesenice. Kranj, ljubljansko okolico, Postojno. Trbovlje. Celje, Dravograd, Poljčane, Grosuplje, Velki gaber, v Tržišče v trebanjskem okraju, Novo mesto in Črnomelj. V nekaterih okrajih ni bilo preizkušenj deloma zaradi pasje bolezni, deloma zaradi vremena ali zaradi premajhne udeležbe
Preizkušnje so se začele zgodaj zjutraj. Pes je imel določen čas, da je
dvignil zajca, kajti samo na zajcu je mogoče ugotoviti sposobnost psa. Sodnika sta z uro v roki določala, koliko časa je pes držal zajca, kako je gonil, kakšen je njegov glas; vsak pes je moral izdelati umetno krvno sled, ki nadomešča naravno, da se po njej poišče divjad, ki je bila streljana, pa ni padla takoj na mestu. Ustreljeno žival pes ni smel trgati niti je načeti. Preizkušen je bil dalje vsak pes v odlož-ljivosti, mirnosti ob strelu, ocenjena je bila tudi poslušnost in končno nos kot naravna zasnova. Gonič, ki je dosegel preko polovice dosegljivih točk, je bil vpisan v posebno evidenčno knjigo izšolanih goničev. Tako je bilo preizkušenih devetdeset goničev, od katerih je bilo pozitivno ocenjenih osem in štirideset, dva in štirideset pa negativno.
Goniči, ki so se izkazali kot najboljši, so bili na koncu preizkušeni skupaj. V dneh od 25. do 27. novembra je bila namreč z odobritvijo mednarodne kinološke federacije tekma za naslov mednarodnega prvaka goničev v delu, dalje za državnega in republiškega prvaka. Tekma je bila na Slivnici pri Cerknici, ki je zato zelo primerna, kajti sodniški zbor je mogel zasledovati delo psa in zejea, ki ga je pes gonil. Gostoljubni Cerkničani so spravili pod streho štirideset ljudi, ki
Kratkodlaki Istrani tov. Adolfa Ivanca iz Sodražice. Njegova »Hitra« Je mednarodni prvak v delu.
so sodelovali na tekmi kot vodniki ali sodniki, deloma pa tudi kot gledalci iz vseh krajev naše države, tudi iz Srbije in Hrvatske.
Prav na predvečer Dneva republike se je končala končna tekma zmagovalcev iz posameznih okrajev. Prvič v zgodovini naše države je bil na tej ekmi podeljen naslov mednarodnega prvaka za delo, prvaka države in republike. V tekmovanju se je borilo 18 brakov in njihovih vodnikov za te naslove. Mednarodno prvaštvo si je priborila psica Hitra, ki je last Ivanca Adolfa iz Sodražice, prvakinj« Jugo-
slavije je postaja AJka, katere vodnik je JageT Zdravko lz Trbovelj, naslov prvaka Slovenije pa je dosegel Agič, čigar lastnik je Vesel Jože iz Zamo-steca pri Sodražici. Podeljenih je bilo še pet prvih ocen, šest drugih ln štiri tretje. Zaključne prireditve se je udeležil minister za gozdarstvo LRS tov. Jaka Avšlč, predsednik Izvršilnega odbora za goriško oblast tov. Vipotnik Janez, general Jepočič, pomočnik ministra tov. Hace Matevž in mnogi gostje iz kinoloških ln lovskih vrst.
Tekmovanje, ki je bilo prvo te vrste v naši državi, kaže velik napredek oak kinologija.	J. L.
zaniu po vrvi i» skoku v daljino. Najboljši med člani Je bil Janez Stele, med mlodinei Demkp Vindšnurer, med mladinkami pa Slavica Terbižanova. Naslednji dan je sekcija priredila gozdni tek, pri katerem je sodelovalo 41 tekmovalcev. Med pionirji je zmagal Stane Snahi, med mladinci Damjan Vindšnnrer, med mladinkami Maria Steletova In med člani Albin Dolenc Kamniški smučarji so se resno pripravili za zimsko sezono. Smučarske gimnastike »e redno udeležuje povprečno 49 tekmovalcev. Poles priprav za tekmovanje pa so marljivi tudi pri gradnji 20-meterske smučarske skakalnice ln pri tekmovanju za fizkulturni znak, gaj so osvojili 16 znakov, med njimi 5 zlatih.
Kolesarski dvoboj na valjih
Kolesarji SD Metalca iz Zagreba i» ljubljanskega Miličnika se bodo pomerili v kolesarskem dvoboju na valjih. Tekmovanje, ki bo prvp te vrste v Ljubljani po osvoboditvi, bo ze4o za<■ TüiüiVö gfede "na- izenačenost moštev. Prireditev bo v Mladinski dvorani (Frančiškanska ulica) v soboto K) decembra ob 20. mri.
•
Namizno teniška zveza Slovenije objavlja spored liga tekmovanja za soboto in nedeljo: Slovan : Železničar (Kranj) ob 17. v soboto. Litostroj : Železničar (Kranj) ob 17. v soboto. Železničar (Li.) : Železničar (Kranj) ob 8.30 v nedeljo, Železničar (Lj.) : Gregorčič v soboto, Slovan : Gregorčič v nedeljo dopoldne, Litostroj : Gregorčič v nedeljo dopoldne. Litostroj : Bračič v nedeljo, Krim : Železničar (Mb) v nedeljo, Enotnost : Polet v nedeljo, Kladivar : Polet v soboto, Kladivar :	Železničar
(Mb), Železničar (Kranj) : Radovljica ▼ nedeljo ob 17. V petek 9. daeembra igralo: Slovan : Enotnost, Slovan : Železničar (Ljj. Enotnost : Železničar (Li). V ponedeljek 12. decembra igrajo: Krim t Železničar (Lj). V torek 13, decembra pa: Litostroj : Enotnost. Litostroj : Železničar (Lj). Vse igre Se igrajo v kraju in prostorih prvo imenovanega društva.
Angleško nogometno moštvo Liverpool ie premagalo švedsko enajsterico AIK z rezultatom 4:2.
STROJ ZA REZANJE LESENIH ZAMAŠKOV
Kakor smo v času obnove občudovali neutrudljive delavoe ua ruševinah pivovarne v Laškem, tako pozdravljamo danes njihovo delo in ve-iike uspehe v izpolnjevanju planskih nalog.
Klub tehnike je tudi v tem obratu našel ugodna tla za uspešen razvoj. V delu posameznih članov se je odlikoval tov Hinko Ferlič, ki ie s strojem za rezanje lesenih zamaškov izboljšal dosedanji postopek.
Leseni zamaški so v pivovarski industriji nepogrešljiv predmet. Izdeluje jih stiskalni stroj tako, da iz kvadrataste ploščice is lipovega lesa s pritiskom izreže okrogle zamaške, ki jih potem še nekoliko priostre. Ta način izdelave je slab. ker da mnogo odpadkov. Več zamaškov pa se pokvari prav pri stiskanju, kaiti les se v pravokotni smeri n* letnice pri stiskanju razširi tako, da dahi zamašek ovalno obliko. Takšen za-
mašek pri zabijanju kvari okvir odprtino na sodu. Stiskalni stroj izdela na minuto do 15 zamaškov. Večje težave pa imajo z njim. ker je močno izrabljen in se stalno kvari.
Nova priprava, delo radona lizat orja Hinka Ferliča je v bistvu okrogel rezalni nož s premerom 50 mm. Tega pritrdi na os stroja za oblanje. V posebnem podstavku pa drsi letva debeline 24 ram, iz katere nož reže in istočasno ostri zamaške. V dnu noža je močno pero. ki vrže izrezani zamašek. Ta način izdelave se je dobro obnesel. Odpadkov je mani. zamaški so popolnoma okrogli in jih ie možno izdelovati iz lesa slabše kakovosti. Nož izreže v minuti do 20 kosov.
Ker izdeluje pivovarna v Laškem les^ ne zamaške tudi za mariborsko in ljubljansko pivovarno, ie novi stroj toliko večjega pomena.
ZANIMIVOSTI IZ TEHNIKE
Non avtomobil »Maserati«. Hans Alfieri ix Medene je konstruiral nov tip avtomobila Maserati 2000 com. Motor ima 6 cilindrov in 125 KS Vžiganje je pri športnem tipu baterijsko, pri dirkalnem pa magnetno. Menjalec ima 4 brzine. Nožna zavor« je hidravlična, a ročna mehanična, ki deluje na zadnja kolesa. Teža športnega tip« je 640 kg, dirkalnega p 570 kg. Maksimalna brzina športnega avtomobila znaša 205 km na ure. dirkalnega pa 220 kilometrov.
Najstarejši posnetki iz zraka. 24. julija 1859 se je v bitki piri Solferinu dvignil z balonom v zr% francoski fotograf Gašper Tournachon da fotografira iz zraka avstrijske položaje To je bil prvi posnetek iz zraka.. — V ameriški državljanski vojni od 1861-65 je ameriški fotograf Lowe slikal zemljišče pred pričetkom bitk in razdelil fotografije na označene kvadrate. Nn podlagi teh je iz zračnih balonov signaliziral gibanje sovražnika med bitko. — Leta 1902 so prvikrat na nekih nemških vojačkih vejah uporabili golobe-pismonofie, ki so nosili male fotografske aparate. Ti so v določenih časovnih presledkih opravili okoli 30 posnetkov terena, preko katerega so golobi leteli.
Fotografska kontrola hitrosti. Na hladilniku avtomobila prometne policije je pritrjen veüik merilec hitrosti, a n« bra-nileu Vetra fotokamera Ko prometnik opazi nekega šoferja, ki vozi z nedovoljeno hitrostjo, požene »voj avtomobil za ztffca J« voa) tak» nagi», da doseže isto
hitrost in mu neposredno Bledi. V tem trenutku sproži svojo kamero, ki slika številko avtomobila in merilec hitrosti-Na podlagi teh fotografskih dokazov plača pozneje šofer kazen.
Sami bomo vzgojili strokovnjake
V	bližini Ptuja raste ena največjih tovarn Jugoslavije in največ ja tovarna glinice in aluminija v Srednji Evropi, ki bo morala imeti samo za polovičen pogoa 2590 strokovnih delavcev, inženirjev. tehnikov in mojstrov. Ves ta kader strokovnjakov bomo morali vzgojiti sami.
Uprava podjetja ie s tečaji vzgojila lepo število tehničnih risarjev, laborantov, kvalificiranih in polkvalificlranih delavcev. Da bodo pridobili še večj» znanje, so ustanovili elektro, radioamaterski, moto in modelarski krožek, dani teh krožkov so 11. novembra na ustanovni! skupščini kluba tehnike izvolili za predsednika kluba direktorja podjetja tov. Viktorja Stoparja.
Pomoč oprave podjetja ie vidna, saj so si radioamaterji že uredili lepe prostore. nvto-moto krožek pa si iih vein ie. Uprava podjetja je podarila krožku osebni avtomobil.
V	okviru kluba tehnike bodo organizirali še krožke strugarjev, varilcev, kemikov itd. Na skupščini so sprejeli sklep, da si bodo morali tudi inženirji in tehniki ustanoviti svoj krožek, kj bo vodil predvsem tečaj» in tako vzg& tol nov« kadre.
P © R O © E~Y A L E 0
.mi.ii .lili • li i <	..
ZADNJI DNEVI ALJEHINA NORDIJSKI GAMBIT Beli: Aljehin Črni: Supicco (amater)
Slepa simultanka v 1. 1945.
1. e2—e4, e"—e5. 2. d2—d4, e5:<M, 3. c2—c3. d4:c3, 4. Sbl:c3.
To »e nordijski gambit v mali Izdaji. Beli je žrtvoval kmeta za hitrejši razvoj. V običajnem nordijskem gambitu žrtvuje beli še enega kmeta na b2:, 4. Lc4 c:b2, 5. L:b2. Beli je za žrtvovana dva kmeta razvil svoja lovca na pripravna mesta za napad na kralja. Crni običajno z dobro obrambo odbije napad, zato se ta gambit redko pojavlja.
4. ... Lf8—b4, 5. Lil—c4. Dd8—e7.
Beli je grozil 6. L:f7+, K:f7, 7. Db3-r in beli bi dobil kmeta z boljšo Igro nazaj. Crnl bi bolje vlekel 5. . .. Sc6, ker bi s tem razvil figuro. Prehiter razvoj dame v otvoritvi ni priporočljiv. črni sicer z damo napada kmeta e4. a vzeti ga ni dobro, ker bi se beli preveč razvil in usmeril svoj napad na črnega kralja.
6. Siti—e2, Sg8—£6, 7. 0—8, 0—0. 8. Lel—ga.
Ob koncu otvoritve vidimo, da je beli razvil vse svoje lahke figure (konja, lovca) in jih postavil na dobra mesta, črn! pa je z razvojem v zar ostanku. Poleg tega beli neprijetno preti Sd5 in s tem razbitje kraljevega krila.
8.	... De7—e5.
Bolje bi bilo 8. ... cG, 9. f4 dG.
9.	L?5:f6.
Z S.' f4? Dc4 + , 10. Dd4, Dd411. S:e4, Lc5 bi se črni rešil najhujšega.
9. ... De5:I6, IC. Sc3—da, DI6—d6, 11. e4—e5.
Uboga črna dama! Huda kazen Jo je doletela, ker je prekmalu zapustila svojo domačijo.
11. ... Dd6—c5, 12. Tal—cl.
Črni je čisto na psu. Beli grozi 12. a3 in čmi izgubi lovca. 12. Sc7 in črni Izgubi najmanj kvaliteto (12. ... Dc7 :L£7 : + ; črni je ob damo). Da nima obrambe ni nič čudnega, saj mu
gočivajo kar tri figure. Poglejmo ekse-ucijo:
12. ... Dc5—aS, 13. a2—a3, Lb4:a3, 14. b2:a3, cv—c6, 15. Sd5—e74-, Kg8— h8, 16. Ddl—d5.
Grozi 17. Sg6+ ln pade kvaliteta.
16. ...Da5—<53, 17. Se2—d4.
Pri blokirani čmi poziciji beli mirno kopiči figure za zadnji udar.
17___b7—b8. 18. Tel—c3, c6—c3, 19.
Sd4—15, Lc8—aS.
Lovec je razvit! Toda zdaj je Aljehin napovedal mat v štirih potezah: 20. ĐđG—g6, f7:s6, 21. Se7:e64-. h7:gS, 22. Tc3—h3-L, Ddo—h4, 23. Th3:h4 mat.
Čeprav je črni dobro pomagal, vidimo iz Partije kombinacijsko moč »slepega« Aljehina,
Opombe: V. Slokan.
Kratke šahovske vesti
Mojstrski kandidat Levačič Stelan
Je odigral na Dan republike simultanko prot! 35 škofjeloškim šahistom. Po 7 urah je odločil v svojo korist 27 partij, 5 remiziral in 3 Izgubil. Dobili so podpor. Gabrič, Vukčevič in Gerjol.
V Domžalah je inž. Vidmar pretekli torek odigral simultanke proti 35 igralcem Iz Domžal, Kamnika, Podgorja in Jarš. Mojster je dobil 31 partij, eno remiziral, 3 pa izgubil. Zmagali so Jagodic. Hering in Laznik, remiziral pa je Vidic.
Prvo šahovsko mladinsko prvenstvo Slovenskega Primerja, na katerem sodeluje 14 mladincev, se je začelo 2. decembra v Idriji. Doslej je bilo odigranih 6 kol in je vrstni red igralcev tale: Prijon (Koper) 6 točk. Pavlin (Gorica), Petrovčič, Habe (Idrija) 4 in pol. Šinkovec (Idrija), Miklavčič (Postojna), Kemperle (Tolmin) 4. Vogelnik (Koper)
8. Valentinčič (Postojna) 2 in pol. Adam (Postojna), Ligušček (Tolmin) 2, Zega (Sežana), Knap (Gorica) 1. Štok (Sežana) brsz točke. Petrovčič in Prijon sta igrala no eno partijo več.
XVII. šahovsko prvenstvo Sovjetske zveze sta osvojila Smislov in Bron-štejn s 13 točkami. Ostali udeleženci so razvrščeni takole: Geier in Tajma-r.ov 12 in pol. Kotov Boleslavski in Furman 11 in pol, Keres 11, Aronin Ir. Holmov 10, Flor 9. Sokolski 8 in pol. Koptov, Liliental in Mikenas 8, Petrosjan 7 in pol. F-agozin 6 In pol, Goldberg. Levenfiš in Ljubljinskj 6 točk. Smislov in Bronštejn se bosta v šestih partijah pomerila za končni naslov prvaka. Začetek dvoboja je določen za 15. januar.
_ _ ravnjško društvo v J liani vabi vse tovariše rtravajke ln diciaoe na predavanje tov. profesorja Srečka Podvine* iz Zagreba, ki bo v petek «ta© 9. dee. LM9 ob 19. uri v predavalnici Interne klinike. Poročal bo o 4. mednarodnem kongresu otorinolarin-gologov.	2975-n
Planinsko društvo Domžale javlja vsem članom, da bo redni letni občni zbor H. decembra ob 9. dopoldne v gimnaniji v Domžalah.	2991-n
Fizkuiturni oddelek na ljubljanski univerzi poziva vse po fakultetah in oddelkih odgovorne za smučanje, da se obvezno udeleže sestanka, ki bo 9. decembra ob 19.30 na UK LMS, Kongresni trg 11 Razpravljali bomo o smučarskih tečajih.	2990-n
Sindikalna podružnica Radia Ljubljene priredi 10. decembra ob 20.20 v veliki Unionski dvorani veder večer. Sodelujejo:	veliki Zabavni orkester Radia
Ljubljana ter solisti Jelka, Zore in Miško- Predprodaja vstopnic v knjigarni muzikalij, Kongresni Urg, od petka dalje.
Razstava slikarskih del Hojmira Ant. Kosa in Franceta Pavlovca v Moderni galeriji v Ljubljani ie odprta dnevno od 9 do 19	2930-n
Popravek: — Pri osmrtnici Marija Künstler, roj. Jug. se mora pravilno glasiti: dobra mama im ne mala.
KOLEDAR
Četrtek, 8. decembra: Rodana, Marija. Petek. g. decembra: Valerija, Savica.
SPOMINSKI DNEVI
8.	XII. 1941. — Začetek prve ruske zimske protiofenzivo.
8.	XII. 1016. — Začetek slovanskega kongresa v Beogradu.
8.	Xtl 1947. — Podpis pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko.
DEŽURNA LEKARA Centralna lekarna, Tromostje, Trg Franceta Prežema 5.
n
Prirodoslovni muzej v Ljubljani prireja v svojih dvoranah v svrho splošne ljudske izobrazbe poljudnoznanstvena predavanja. *Iz oblike ribe spoznamo njeno življenjsko okolje« o tem bo predaval danes ob IG. prof. Rudolf Branko.
III.	letnik gozdarske fakultete, pozor! Danes ob 19.30 bo sestanek aktiva LSM. Za vse člane udeležba strogo obvezna.
2995-n
OLQ Celje-okoJiea, poverj. za lokalni promet, Uprava za ceste sporoča, da bo Okr. cesta 11/231 Sv. Urban — Lisično —Kozje zaprta za automobilski promet 8 decembra zaradi nujnih del na cesti-
2938-n
DRAMA
Četrtek. 8. ob 19.30: Shakespeare: Kralj Lear. Zaključena predstava za sindikat univerze.
Sobota, 10. ob 20: Cankar: Za narodov blagor. Zaključena predstava za sindikate.
Nedelja. 11-, ob 14.30: Cankar: Za narodov blagor. Izven.
ob 20: Mollčre-Vidmar: Sola za žene. Izven.
V »Kralju Learu« igra drevi Kenta, Janez Albreht, Edgarja Stane Cesnik, Edmunda Maks Bajc. norca Fran Lipah, Goneril Mlleva Ukmarjeva, Kordelijo Draga Ahačičev*
OPERA
Četrtek 8. ob 20-: Janaček: Jenufa. Zaključena predstava za sindikate.
Sobota 10. ob 20: Puccini: Tosca. Zaključena predstava za LšM.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Četrtek 8. decembra ob 20: A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se
ženi«.
Nedelja 11. decembra ob 16.: A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«.
Prodaja vstopnio pri Državni založbi, Kongresni trg 18.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Četrtek. 8. dec ob 20; M Puc — Ogenj in pepel. — Repriza za drugi abonma. Petek. 9 dec ob 20: M. Puc — Ogenj in pepel — Repriza za tretji abonma.
2953-n
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE
Petek 9. decembra ob 19.30 Shakespeare: Romeo in Julija.
Nedelja U. decembra ob 19.30: Shakespeare: Romeo in Julija.
Preskrbite si vstopnice pravočasno.
2989-n
KUD MIHA PINTAR RUŠE četrtek 8. decembra ob 19.30: Fran Žižek Miklova Zala. Za sindikate.
Sobota 10. decembra ob 16: Fran Žižek: Miklova Zala. Zaključena predstava za Drž._ niž. gimnazijo in osnovno šolo. Nedelja 11. decembra ob 19.30: Fran Žižek Miklova Zala,	29S7-n
Prvi koncert tekmovanja, ljubljanskih sindikalno kulturno umetniških društev
ho v soboto 10. decembra ob 20. v Filharmoniji. Nastopili bodo Mladinski zbor Stouda Močkrič, zborovodja Mihelčič. ženski zbor Pletenine, zborovodja Hanc, moški zbor Močkriča, zborovodja Mihelčič, zbor Poštnih uslužbencev, zborovodja Vračko in zbor Električne cestne železnice, zborovodja Oblak, Sporedi kot vstopnice se dobijo pred začetkom koncerta po 10 din v veži Filharmonije. 2994-n Drugi koncert ob tekmovanju ljubljanskih SKUD-ov bo v soboto 10. decembra ob 20. v Domu sindikatov. Nastopijo godbe:	Poštnih	uslužbencev, dirigent
GoTjup, Jožeta Mazovca, dirigent Švaro in Tineta Rožanca, dirigent Pogačnik. Dalje harmonikarji Moškriča pod vodstvom Paplerja in orkester Poštnih uslužbencev pod vodstvom	Nag odeta.
Koncert bo v Dvorani Doma sindikatov n* Miklošičevi cesti. Sporedi kot vstopnice po 10 din.
LJUBLJANA UNION: iugoslovanskl film »Zastava«, slov. dok. film »Bodoči čuvarji neha«. — MOSKVA:	ameriški
barvni film »Ali-Baba in 40 razbojnikov«. Srbski mesečnik 21. — SLOGA: avstrijski film »Srce naj molči«, FN. 199. Predstave v vseh treh kinematografih ob 16.15, 18.15 in 20.15, - TRIGLAV: avstr, film »Kvartet Schrammel«, tednik. Predat, ob 17.30 in 19.30. SISKA: avstrijski film »Dunajske melodije; FN 199. Predstava ob 20.
MARIBOR PARTIZAN: jugoslov. film »Zastava«, »lov. dok. film »Bodoči čuvarji neba«. — UDARNIK: ameriška barvna risanka »Guliverjeva potovanja«. slov dok. film »Jesen meid trtami«.
CELJE METROPOL: sovjet, film »Petnajstletni kapetan«. Makedonski mesečnik 12.	— DOM; ameriški film
»Zgubljeni dnov««, sovjetski dok. film »V borbi za plan«.
KAMNIK: ameriški film »Tarzanov zaklad«, H. kongres KPH.
KRANJ STORŽIČ: francoski film »Ljubavni sen«. FN. 192.
JESENICE MESTNI:	sovjetski Rim
»Cirkus«, tednik Predstavi ob 18. in 20. uri.
PTUJ: sovjetski film »Silva«. Slov. dok. film »Ivan Cankar«.
K N C E"; n T i .
Koncert Godalnega kvarteta slovenske filharmonije. Tri, morebiti najbolj znana popularna dela iz komorne literature bo izvajal naš novi godalni kvartet na svojem prvem koncertu v Ljubljani. Kvartete so napisali: Boccherini, Beethoven in Dvofak Kvartet pa sestavljajo Albert Derm el j, Jelka Staničeva, Ginsto Cappone in Sebastijan Baer.	K oncer*,
bo v petek 9. decembra ob 29. v Filharmoniji in je za abonma. Predprodaja Knjigarna muzikalij.	2992-n
Abonente koncertov opozarjamo, da dvignejo danes in jutri nove legitimacije za obisk abonma koncertov. V petek ie III. abonma koncert in veljajo že to izkaznice.	2993-n
Spored za četrtek
Poročila ob 6.15, 7.00, 12.30, 15.00, 19.00,
22.00	in 23-30; jntranja telovadba ob 6.30.
6.00	Slovenske narodne pesmi. 6-40 Plesna glasba. 7.10 do 8.00 Jutranji koncert. 12.00 Operni zbori. 12.40 pisan spored glasbe narodov Jugoslavije. Sodelujejo: Rezika Koritnikov*, Helema Ple-velova in Avgust Stanko. 13.20 Oddaja za pionirje: Kemija — predmet, ki se ga učite v šoli (ponovitev). 13.40 W. A. Mozart: Hafnerjeva serenada. 14.00 Lahka orkestralna glasba. 14.30 Ljudska univerza (ponovitev ciklusa): O praskupnosti. — 14-50 Glasbene slike. 15.10 igrajo godalni orkestri. 18-00 »Od Novih akordov do danes« — Samospevi Oskarja Deva. Sodelujejo: Ivica Bric, Janez Lipušček in Marjam Vodopivec. 18.20 Pogovor s pionirji. 18-40 Skladbe za mladino. 19.15 Popularni koncert. 20.00 Politični komentar Radia Beograd. 20.15 Partizanske pesmi. 20.30 Petletk* naša teče. 29.50 Simfonične, koračnice. 21.05 Fizkutturno predavanje — Igor Prešeren:	O društvenih letnih skupščinah.
21.15	Koncert slovenskih solistov. 22-30 Koncert po željah. 23.35 Zaključek oddaje.
Preskrba
BOLNIŠKE DODATNE KARTE
Zdravniška spričevala in pi|&šnje za bolniške dodatne karte se od 10^ decembra daljo sprejemajo na rajonskih poverjeništvih za ljudsko zdravstvo vsak dan od 8—9. zjutraj. — Poverjeništvo za ljud. zdr. MLO.	4825-s
ODDAJA ODREZKOV ŽIVILSKIH NAKAZNIC
Narodna banka, podružnica 601, Ljubil'ana-mesto obvešča vse prodajalce živil mesta Ljubljane. OLO Ljubljana-okoliea ter OLO Grosuplje, da predlože odrezke živilskih nakaznic za mesec avgust, september, oktober in november po sledečem redu:
Dne 8. decembra:
Ob 8 uri: Vsa gostišča za prehodne goste iz MLO Ljubljana-mesto, OLO Liubliama-okolioa ter OLO Grosuplje.
Od 9—10:	Delavske preskrbovalmce
(magazini) MLO Ljubljana-mesto artikle: kruh. (razen I. in II-), sladkor, kava, riž) Litostroj, Min. financ kom. zadev, PVLRS - TyrSeva c.. Min. gozdarstva in les. ind-. Min. dela in soc. skrbstva, Bombažne tkalnice. Magazin min. kmetijstva, pravosodja-iav. tož., Tobačne tovarne. Ljubljanskih opekam in Saturnusa.	„	.	.	_
Od 10—11 ure: Magazin Papirnice Vevče Min. trgovine in preskrbe, Indus, VTP ter MIE.
Dne 9. decembra:	.
Ob 7.30: »Preskrba«, »Koloniale*. »Zi-vila«» »Hrana«. Ob 10 nri: ZPZ RLO X.»
II..	III., iv. in V.
Dne H. decembra:
Ob 7.30: Ekonom, Podjetje za preskrbo železničarjev. Pecivo, Klavnica.
Dne 12. decembra:
Ob 8: OLO Ljubljana-okoliea: maščoba sei)t.. kruh. sladkor nor.): Ljudski magazin Ljnbli ana-okolica, Gozdni magazir OLO Ljubljana-okoliea ter Mesopromet Dne 13. decembra:	.	„ .
Ob S. nri: OLO Grosnplie: Maščoba, avgust, september, oktober, november: Okrajni magazin Grosuplje: kruh, sladkor, poverjeništvo za TP za poslovalnice mesa.
DELITEV NAKAZNIC ULIČNIM
POVERJENIKOM MLO LJUBLJANA
Narodna banka FLRJ podrnž. Ljubljana mesto poziva ulične poverjenike MLO Ljubljana, ki so dvignili živilske nakaznice za mesec december 1. decembra, da dvignejo danes, 8. decembra od 8 do 10. preostale »G« nakaznice. Narodna banka FLRJ. podružnica Ljubljana-mesto.
DELITEV MILA IN PRALNEGA
PRAŠKA ZA MESEC OKTOBER
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo za mesec oktober 1949 milo in pralni prašek v sledečih obrokih:
1.	Milo: R-š, R-l a jam, R-l a, R-ž 1, R-lb. R-ž 2, R-l, R-2 a. D-l po 251 gr; R-2 PO 209 gr,
2.	Pralni prašek: R-3 PO 299 gr, G, D-2 jn D-3 po 150 gr.
Milo in pralni prašek se deli na odrezek za milo živilskih nakaznic za mesec oktober 1949. Potrošniki R-š prejmejo določeni obrok mila na vse 4 odrezke za milo tedenskih nakaznic.
Milo in pralni prašek dele vse prodajalne racioniranib živil do vključno 14. decembra tega leta.
Do istega dne se dele tudi kakavnl proizvodi za mesec november 1949.
potrošnike, da si milo, — in kakavne proizvode na-
_____ __ določenega dne, ker se po
tem dnevu navedeno blago no bo več delilo.
»bjave
URADNI LIST Ljudsko republiko Slovenije ima v 37. štev. VL letnika z dne
6.	decembra tole vsebino: 232. Ukaz o določitvi hotela Vitramc aa podjetje republiškega pomena. 233. Pravilnik k uredbi o ooenjevanju in nadzorstvu nad izdelovanjem igrač. 234. Odredba o določitvi zasebnih obrtnih strok, ki lahko prodajajo svoje izdelke potrošnikom, četudi jih ne izdelujejo neposredno po na-ročillu. 235. Odločba o trgovskih maržah za. kmetijske pridelke, ki se kupujejo od pridelovalcev po določenih državnih (vezanih) in prostih cenah, ter o načinu formiranja prodajnih cen za to blago. 236. Odločba o ustanovitvi nižjih trgovskih tečajev y Ljubljani, Celju, Trbovljah, Kranju in Novem mestu. 237. Odločba o spremembi odločbe o določitvi dneva volitev ljudskih odbornikov na območju ljudskega odbora Mariborske oblasti.
Objave
OBVESTILO
ELEKTROTEHNA, Ljubljana obvešča vse odjemalce, da bo skladišče zaradi inventure zaprto od 19.-31. decembra ter da se_ v tem času blago pod nobenim pogojem ne bo moglo izdajati. — Obenem porivamo vse odjemalce, da nemudoma vrnejo prazno embalažo, ki podjetju zelo primanjkuje za nove pošiljke. — ELEKTROTEHNA- Ljubljana, Gosposvetska c. 3.	4816-n
RAZPIS
Uprava Tovarne barv in lakov Medvode, razpisuje za svoj obrat v’Domžalah 10 mest industrijsko-zavodskih millčarjev (IZNM) za takojšnji nastop. Reflektant! od 22 do 35 let, naj pošljejo ponudbe, ali naj se osebno zglasijo pri upravi Tovarne barv in lakov Medvode (personalni oddelek).
4791-1
OBVESTILO
Potrošnike tekočih goriv in maziv obveščamo, da bodo poslovalnice podjetja Jugopetrol zaradi inventure zaprte po vsej Sloveniji in sicer:
posl. Ljubljana-Zalog, Maribor in Celje od 11. do vključno 17. decembra, ostale poslovalnice pa od 11. do vključno 15. decembra, Blago se te dni ne bo izdajalo! — Uprava podjetja Jugopetrol — Ljubljana	4S23-S
RAZPIS
Tekstilna tovarna Sv. Pavel pri Prebolda sprejme v službo več industrijsko, zavodskih miličarjev. Interesenti v starosti od 22 do 35 let naj pošljejo svoje ponudbe ali pa se osebno zglasijo v upravi podjetja.	4818-s
OBVESTILO!
Vse naročnike, ki prejemajo Slovenskega poročevalca po pošti in so z naročnino za mesec november v zaostanku opozarjamo, da jim lista od 10. decembra dalje ne moremo več pošiljati.
UPRAVA »SLOV. POROČEVALCA«.
?Maü ogfesi
ROKAVICO, levo, lz rdečerjavega usnja sem izgubil 39. novembra ob
21.	po Emonski cesti, Vegovi ulici do univerza Vrniti proti nagradi na naslov v ogl. oddelku.	3 9247-14
IZGUBILA sem denarnico z vsemi dokumenti in točkami. Poštenega najditelja prosim, da vsaj dokumente in točke vrne po pošti na naslov: Lampič, Orl© 8, p. Lavrica. 19259-14 NAJDENO Je bilo moško kolo ev. št. 25997. Vprašati pri Feldin — Novi trg 2.	19319-14
ZAMENJAM enosobno stanovanje z balkonom 5n uporabo kopalnice na Jožefovem hribu v Celju za enako v mestu. Ponudbe na ogl. odd. SP Celje pod Vila.	19308-19
VULKANIZERSKA delavnica RLO III — Ljubljana, Zaloška cesta 20. popravlja avtogume vseh dimenzij in kolesne plašče.	19315-4
OSEBA, ki je pomotoma vzela denarnico z vsemi dokumenti se naproša, da vrne živilske in oblačilne karte ter izkaznic© na naslov legitimacije. Denar naj obdrži.	19381-14
SVARIM pred nakupom moškega kolesa znamke Diamant, tovarn, št. 1068347. Javiti proti nagradi Viž-marje 10 ali organom Narodne milice.	19382-14
IZGUBILA sem 1. ali 2. decembra žensko zapestno uro, znamke Mova-do. Pošten najditelj naj jo vrne proti dobri nagradi v mlekarni, Poljanska cesta 18.	19366-14
DOTIČNI, ki je pomotoma vzel v jutranjem vlaku Tržič—Ljubljana, 5. decembra aktovko s elektrotehničnim orodjem in brivskim priborom, prosim, da jo vrne proti nagradi v Urad za Izgubljene predmete glavni kolodvor.	19365-14
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje v Zagrebu, za enosobno komfortno v Ljubljani. Naslov v Ogl. Odd.	19369-10
KAVČIČ Frančiška, gospodinja — Kranj, Stražišče 190. preklicujem žalitev, ki sem Jo Izrekla o Mur Frančiški, delavki, stanujoči v Stražišču 190, da naj bi ista izvršila nekak umor in da ni nikaka morilka.	19359-14
OSEBO, ki je pomotoma vzela rjav črtast plašč, 3. decembra v večernem vlaku lz Ljubljane do Kranja, prosim, da ga vrne proti nagradi na naslov: Gros I., Ljubljana — Cerkvena 21.	19358-14
EVIDENČNO tablico za motorno vozilo št. 2496. se Je našla na Koroški cesti v Kranju. Dobi se: Markun Matija, blok Tiskanina. Zlato polje, Kranj.	19357-14
DNE 22. novembra, sem v vlaku ođ Zidanega mosta do Trbovelj, ali do mesta. Izgubil žepno uro znamke Doris z monogramom JB. Pošten najditelj naj proti nagradi sporoči ali vrne na podružnico SP Trbov-„ Ue.	19356-14
ZAMENJAM dvo ln pol sobno stanovanje v Mariboru za dvosobno v Beogradu. Palč Miloš. Zrinski trg _	5-n.	19355-10
IZGUBLJENA Je bila denarnica z dokumenti ln denarjem. Prosim po-štenega najditelja naj odda na naslov Okretič, Stanovanjski blok ši* št. 8, II. stop.	19353-14
OSEBA, ki Je 5. decembra pomotoma odnesla mali, evetlodrap kovčeg lz opoldanskega gorenjca. naj ga proti nagradi odda v trgovini Frisch nasproti Frančiškanske cer-.„f.?,,,	19369-14
IZGUBIL sem na poti od Viča do Kon-gresnega trga listnico z avtobusno karto, živilsko nakaznico, mladinsko i ij1 *OF ‘ziT?TC0 na ime Zibelnik! Jože. Najditelja prosim, da odda i na ogl. odd. Denar naj obdrži kot nagrado.	19349-14	■
ZAMENJAM dvostanovanjsko hišo v [ Mariboru z velikim vrtom z enako ' ali slično v Ljubljani. Pojasnila pri Korban Jože, Stari trg 39. 19345-7 ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje v Ljubljani za enakovredno v centru Beograda. Vprašati Slomškova 12-1, Kunst.	19341-10
IZGUBIL sem dežni plašč In kapo.
Prosim oddati na Ogl. odd. 1936S-14 EVIDENČNO avtomobilsko tablico S 1771 sem izgubil na cesti Logatec— Ljubljana—Polje. Najditelja, naprošam. da jo odda Lesnoindustrijskemu podjetju Ljubljana. Parmova ulica.	19371-14
.VČERAJ je bil pričetek žrebanja;
ki bo trajalo ves mesec.
Se Je čas, da kupiš srečko in se UDELEŽIŠ GLAVNEGA ŽREBANJA! Za 150 din lahko dobiš 150.000 din!
Zdaj je čas za igralce, ki ljubijo hitre odločitve!
V decembru bo izžrebanih 40% srečk; zadnji dan pa še tri premije. Srečko lahko n&ročiš po poštL 3 Cetrtinka stane 150 din. KOLEKTORA SREČK - LJUBLJANA; Tjrševa 11.
Umrli so:
Umrla je naša dobra in skrbna mama in stara mama MARIJA RAPO-TEC. Pogreb drage pokojnice bo 10. decembra ob 3. popoldne na okoliško pokopališče v Celju. Celje. Divača, Zagreb, 7. decembra 1949. žalujoče rodbine.	4827-1
„Umrl je naš dragi MARTIN STEPI-HAR, star 68 let. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 12 dec. ob pol 16 na mestnem pokopališču v Celju, žalujoči otroci ln ostalo sorodstvo, n «	4826-1
Po traki bolezni nas je danes zapu-stila. naša ljubljena sestra AMALIJA SIARD roj VRHOVC. Pogreb bo v petek 9. decembra ob 14.30 uri lz kapelice sv. Jakoba na Žalah, žalujoča sestra Francka in ostalo sorodstvo.
,,	,	4833-1
..Umrla nam Je draga žena in mama MARIJA ČERNE. Dalna vas št. 1. Leži na žalah, kapelica sv. Marije Pogreb bo v četrtek, 8. dec. ob pol 16 z žal, prepeljana bo v Rudnik. Sestanek pri kapeli ob glavni cesti, žalujoče rodbina Černe in ostalo sorodstvo.
4832-1
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je umrla 6. decembra naša dobra žena, mama, stara mama. tašče. FRANČIŠKA KAČAR roj. DO-BERLET. Pogreb nepozabne bo v četrtek 8. decembra ob 3 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Polju. Žalujoča družina in sorodstvo. Šmartno, Polje, Tržič. Kleče. 7. decembra 1949.	4822-1
Zahvale
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega dragega ZVONIMIRJA ZUGLA. Posebna zahvala delovnim kolektivom Planske komisije MLO in KEKA, ki so darovali cvetje, ter vsem ostalim prijateljem in znancem, žalujoča žena in sinovi.	4830-1
Vsem, ki sto sočustvovali z nami ob težki izgubi ljubljenega očeta in brata VALENTINA BATTELINO, ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje iskrena hvala, žalujoči ostall.	4829-1
Zahvaljujemo se za izraz© iskrenega sožalja ob smrti nepozabnega VILKA LAVHENčAKA, drž. pravdnika v pokoju, še posebej prof. dr. Rakovcu in bolniškemu osebju za požrtvovalno nego na univerzitetni kliniki. Iskreno se zahvaljujemo pevcem in darovalcem vencev ter vsem, ki so nam ob bridki Izgubi izrekli svoje sožalje, žalujoči.
4821-1
Iskrena hvala vsem, ki ste v težki bolezni tolažili našega očeta in moža IVANA AMBROŽIČA, bivšega posestnika in župana v Sušju pri Ribnici, ga spremili do večnega počivališča in čutili z nami v teh bridkih urah. — SušJe Pri Ribnici, 6. decembra 1949. Družina Ambrožičeva.	4817-1
Vsem, ki ste ob smrti naše nepozabne hčerke MAJDIČE z nami sočustvovali. njej in nam kakorkoli pomagali. Ji poklonili toliko cvetja, jo spremili na njeni zadnji poti ln se poslovili od nje, najlepša hvala. Ježica, 6. decembra 1949. Družina Snoj in sorodstvo.
4820-1
Zahvaljujem se Zvezi borcev za pomoč ob prekopu tov. DINKA FILIPOVIČA, umrlega v Topolšici 1. avgusta 1949. Zena Zora, sinček Jatran. 48I8-I 1 Vsem, ki so mi izrekli toplo sožalje ob smrti mojega moža MARTINA ŠETINCA se najtopleje zahvaljujem. Elizabeta šetina.	4819-1
Vsem, ki ste spremili našega JAN-KOTA JUSTINA na zadnji poti, mu poklonili obilo cvetja in sočustvovali z nami se prisrčno zahvaljujem. Prav posebno še zdravniku kapetanu dr. Soncu, in celotnemu kolektivu elektro-delavnice. Angela Justin. 4824-1
FOTOGRAFSKO PODJETJE RVI — ZAGREB, GAJEVA 7
RAZPISUJE NAGRADNI NATEČAJ
za odkup negativov (socialistična gradnja, delovne akcije, zadružni sektor, kakor tudi panorame in detajli naših mest in letovišč).
Za podrobnejša navodila naj se re-flektanti obrnejo na gornji naslov.
Iskrena hvala vsem, ki ate našega
nepozabnega MAKSA DOVČA, žel.
strojevodja, v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem, govornikoma za poslovilne besede ln stanovskim tovarišem za pomoč. Globoko žalujoči. Tomačevo, Ljubljana, Kamr nlk, 5. decembra 1949.	4806-1
ob bridki izgubi naše hčerke ln sestre GRETE F1GAC se vsem najiskre* neje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hribovšku. Iskrena hvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. žalujoča družina Pigac,
4783-1
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so spremili mojo ljubljeno ženo mamo, sestro in teto LOJZKO PENCA roj. MRAK na zadnji poti in ji podarili vence ln cvetje. Rodbina Penca in ostalo sorodstvo. Koroška Bela. 4784-1 Ob težki izgubi naše sestre, tet® JOŽEFE FON s© iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo »prelili na zadnji poti. posebno pa se zahvaljujemo pevcem in darovalcem cvetja, žalujoči:
4986-1
Ob prerani smrti našega nadvse ljubljenega brata, strica in svaka ALOJZA MAVRICA se najlepše zahvaljujemo vsem organizacijam, govornikom ln vsem. ki so ga častno spremili do njegovega preranega groba, žalujoči ostali.	4787-1
Ob prebridki izgubi mojega ljubljenega moža ln zlatega papana, dentista IVANA HRIBOVSKA, se zahvaljujemo vsem. ki so sočustvovali z nazni v težkih urah. Najiskrenejša zahval* dr. Kajzelju, rudniški godbi, pevskemu zboru in gasilcem. Glo-boko žalujoči. Zagorje. 1. decembra 1949. 4788-1 Iskrena hvala za dokaze ljubezni ob tragični izgubi mojega dragega mož a ROKA LESKOVŠKA. Naša prlsrčn* zahvala godbenikom, pevcem, darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so r.ašega dragega OCKÄ spremili k zadnjemu počitku, kakor tudi vsem z* darovano cvetje. Ljubljana, 3. decembra 1949. žalujoča rodbina Jeienčeva»
4766-1
Vsem, ki ste nosili in spremili na zadnji poti našega dobrega očeta ANTONA LUGLIO. najprisrčnejša zahvala. Ljubljana. 5. dec. 1949.	4751-1
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega JOSIPA ŠEBENIKA. Posebno s® zahvaljujemo sindikalni godbi rudnika v Idriji, vsem darovalcem cvetja, žalujoči ostali. Idrija, Gornji grad. Gorica	4947-1
Ob priliki smrti našega ljubega MARTINA DAVORINA ŠETINCA, bivšega trgovca na Vrhniki, se vsem, ki ste z nami sočustvovali, poklonili cvetje in ga spremili v tako lepem številu na njegovo poslednje domovanje, iskreno zahvaljujemo. Vrhnika. Postojna, Ljubljana. Videm ob Savi. 5. decembra 1949.	4746-1
Vsem onim, ki so spremili našega sina in brata na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo Posebno se pa zahvaljujemo industrijski milici. Zvezi borcev ter gasilski četi Hrastnik. Hrastnik, žalujoča rodbina Zibertova.	4745-1
Vsem, ki ste v tako velikem številu spremljali na zadnji poti našo. nepozabno MARIJO ŠORLI roj. ZUPAN, izrekamo srčno zahvalo. Posebno p* Se zahvaljujemo dr. Benediku na Bledu, dr. Bežeku in dr. Hriberniku v Kranju, žalujoča družina.	4744-1
Vsem, ki so za časa bolezni najinega dr. IVANA GOSTISA, bili nepozabnemu in nama v pomoč, najina prisrčna zahvala. Zahvaljujeva se njegovim kolegom in vsem. ki so se v Novem mestu poslovili od njega. Novo mesto, 5. decembra 1949. Globoko žalujoči.	4743-I
Ot
brat
MIKI .
vsem za tako polnoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti. Srčna hvala za v srce segajoče žalostinke. žalujoči rodbini Mikuš-Korošec. Celje, 5. decembra 1949.	4742-1
Ob bridki izgubi našega zlatega moža, ateka. starega ata, strica, tasta ln brata. JOŽEFA BIGLEZA. pošt. zven. v pokoju, Rimske Toplice, se tem potom prisrčno zahvaljujemo za darovano cvetje In spremstvo ter za poslovilne besede, kakor tudi pevskemu zboru. žalujoči.	4753-I
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje 7, decembra: Od Urala do Srednjega Atlantika ie mečna aktivnost cfklonskih središč, med katera se od Severne Afrike na Balkan gradi most visokega zračnega pritiska. Frontalne motnje, ki še stalno vdirajo n* kontinent iz severozahoda, se razbijam na Balkanu in v Sloveniji ter razpršujejo oblačnost, ki je v pretežnem dela Slovenije bila razbita že v jutranjih urah, a v Ljubljani šele v popoldanskih urah.
Snežne razmere v Sloveniji 7. decembra ob 7: Planica 19 cm, pršič, temperatura —7* C. Jezersko 8 cm, pršič, temperatura —3" C.
VREMENSKA NAPOVED za četrtek 8- decembra Še nadalje spremenljiva oblačnost, vendar brez bistvenih padavin. Temperatura od —7" C do —18* C.

Čudovite
ALPHONSE DAUDET
DOGODIVŠČINE
TAOTAR1NA
iz
Ta
rasKona
ih.
NAK! NAK! NAK!
OŠINIMO DOBRO MESTO TARASKON SE NEKOLIKO S POGLEDOM
S strastjo do lova veže krepko tarsskonsko pleme še drugo strast: ljubezen do romanc. Človek bi ne verjel, koliko romanc skujejo v tej pokrajinici. Vse osladne, že davno pozabljene stihe, ki rumene sicer v najstarejših arhivih, dobite vse mlade in bleščeče v Taraskonu. Vsi so tam, prav vsi. Vsaka družina ima svojo romanco in vsemu mestu je to znano. Vsi na primer vedo, da je lekarnarja Strupija stih taie:
Ti, bela zvezda, ki te obožujem.
Stih orožarja Topli&arja:
Hočeš-Ii v deželo lesenjač?
Davkarjey stih:
Ce neviden jaz bi bil, bi ne videi me niiičž.
(Šaljiva popevčica).
In tako naprej za ves Taraskon. Po dvakrat ali trikrat na teden se zdaj pri tem. zdaj pri onem zbero in si
Jih pojo. Čudovito je to, da so romance venomer iste in se ni vrlim Taraskoncem ves čas, odkar si jih pojo, še nikoli zahotelo, da bi jih zamenjali. V rodbinah si Jih
volijo od očeta na sina in nihče dragi se Jih ne pritakne; svete so. Se izposodijo sl jih nikoli ne. Nikdar bi ne prišlo Toplikarjevim na misel, da bi peli Strupijevo, a Strupijevlm ne, da bi peli Toplikarjevo. Vendar pa pomislite, ali Jih morajo poznati ali ne, ko si jih pojo že celih štirideset let. Ne in ne! vsakteri čuva svojo in vse Je zadovoljno.
Kakor za čepice, Je bil tudi za romance zopet prvi v mestu Tartarin. Someščane Je nadkriljeval Tartarin iz Taraskona v tem, da ni imel svoje. Njegove sc bile vse.
Vsel
Samo da ea za zlomka niso mogli pripraviti do tega, da bi Jih zapel. Taraskonski Junak se je vrač?! zgodaj od salonskih uspehov in se Je rajši poglabljal v svoje lovske knjige ali prebijal večer v krožku, kakor da bi se postavljal pred glasovirjem iz Nimesa med dvema svečama iz Taraskona. Ti glasbeni nastopi so sejnu zdeli od muh... Včasih, kadar se je oglasila iz Strupijeve lekarne godba, je pa le kakor ponevedoma vstopil; in ko se Je dal najprej dolgo prositi, je končno pristal in zapel z gospo Strupijevo materjo veliki dvospev iz Roberta Hudiča1... Kdor ni tega slišal, ni slišal nikdar nikoli nič... Zase vem: če bi živel sto let, bi videl vse svoje žive dni velikega Tartarina, kako se s slovesnim korakom približuje glasovirju, kako se nanj nasloni, napne šobo po svoje in poskuša dati pod zelenim odsevom od posod v izložbi svojemu poštenemu licu satanski in «derutni
1 Meyerbeerova opera, besedilo napisal Scribe, ćr Op. prev.
izraz Roberta Hudiča. Toliko da se je bil postavil pred glasovir, je že zadrhtela vsa dvorana; poslušalci so čutili, da se ima zgoditi velika stvar... Po kratki tišini je tedaj povzela glas gospa Strupijeva mati in se spremljala: Robert, ki ljubim te srčno In pa tako zvesto,
Strah vidiš moj, (dvakrat)
Usmili sebe se In mene.
Tiho je dodala: »Sedaj pa vi, Tartarin,* In Tartarin Iz Taraskona iztegne roko, stisne pest, zadrhti z nosnicama in odgovori s strašnim glasom, ki zabobni v notranjosti glasovirja kakor grom: »Ne!... ne!... ne!, jz, kar pa izgovori v svojem Južnem narečju malce drugače: »Nak!... nak!... nak!...« Nato je gospa Strupijeva mati vnovič povzela:
»Usmili sebe se In mene!«
— »Nak!... nak!... nak!..m Je na vse pretege tulil Tartarin in s tem se Je stvar končala... Kakor vidite, ni trajaio dolgo, a bilo je tako dobro podano, spremljano s tako mimiko in tako res satansko, da je spreletaval vso lekarno drget in je moral štirikrat in petkrat zaporedoma ponoviti svoje: »Nak!... nak!...«.
Nato si je Tartarin otrl čelo, se nasmehnil gospem» pomežiknil možem, se zmagoslavno umaknil in odšel v krožek, kjer je nekoliko malomarno povedal: »Od Stru-pijevih prihajam; pel sem v dvospevu Roberta Hudiča!«
Najboljša je pa bila ta, da je to še sam verjel!...
Urejuje uredniški odbor, Ljabljana, K »-lijeva ulica štev. 5/IL s Telefon uredništva tu upravu štev. 55-22 do 55-25, telefon uprava
■nduOr Ona Kranjc
ljubljanske naročnika Mr. M-N, B
Slovenskega poročevalca s Odgovoril