slovensko ljudstvo na'Ff-j Pgi«BB«,3|li;;ii;!l „Priniorslii L,is»t6s izhaja vsaki 1., iO. in SO. dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 30 n., za pol leta 65 nov. Posamezne številke be dobivajo v tabakaniah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. Y Gorici, dne 2. januvarija 1897. Vredništvo in vpravništvo mu je v Govici, JVunske ulice št. 10. — Nefraukovana pisma se ne sprejemajo. Ilokopisi se ne vračajo. O-giase in naznanila sprejema vpravništvo po pogodbi. Naročajte „P^IgPRS^I £IST“! „Primorski list“ bo izhajal trikrar na mesec. Naročnina njegova znaša 1 golti. 50 nov., kedor pa toliko ne premore, naj plača 1 golti. Naročajte „Primorski 1 ist“, kajti 1. ta list so pohvalili in priporočili sam -Prcvzišcni nadškof goriški; 2. „Primorski 1 i s t “ uči pravo, čisto katoliško vero; 3. on brani in zagovarja narodne pravice ; —}w-“ pobija in bo pobija] socijalno demokracijo ; 5. bo podučeval kmeta, obrtnika in delavca, kako si pomagati do boljše sreče ; C. bo od vseh strani prinašal novice, ker ima vserod dosti dopisnikov in po ročevalcev. Zatorej še enkrat: naročajte v obilnem številu „Primorski list1"! Vreden je. VredniŠtvo. Strahov so hoji jo! pisatelj teh vrstic je bil nedavno od tegti na Duiiaji. Slišal je, da tam tudi vže v višjih, krogih straši. Strah je sucijalna demokracija. Gospoda vidijo vže delavske pesti, kako se vzdigajo, da bi utirile po bogatin h in mogotcih ter raztreščile, kar so stoletja s toliko težavo sezidala. Res, ako zapgzujejo kaj takega gospoda tam goii, mora biti reč vže huda; kajti znano je. da ravno visoka gospoda se kaj rada zibljejo v sladkih sanjah in v strahove ne verujejo, trdno zanašajo, se na moč svojih topov in legimentov. Ali zdaj jih je strah.... In vernim1 je ravno te dni gospod minister za šole v državni zbornici, govoreč o šolah ponosno izrekel besede : quieta 11011 movere. Ti kmetič teh besed ne boš razumel, ker so latinske. Zatorej ti jih razložim. Naš šolski minister je hotel reči: kar se govori, kar se sliši, kar se bere, kar se vzgaja v naših šolah, je vse tako dobro, tako iz- vrstno, da z mirno vestjo pustimo šolo kakor je, in pričakujemo, da dozarja društvu in državi blagih sadov. Tako minister. Z ministrom so enih mislij tudi naši poslanci; kajti nobenemu ni prišlo na misel motiti šolskega miru. Oemu tudi ? ! Pa gospod minister iti visoka gospoda niso še slišali, da se je nedavno 'f nekje na Goriškem v šoli na mizi našel „Delavec“. „ln ker vže govorimo o „Delavcu", morda ni še znano, da ga pišejo prav tisti slovenski akademiki, ki obiskujejo ministrovo vseučilišče na Dunaji In visoki gospodi tam gor bi še povedali, da prav zdaj, ko nas gospod minister tolaži z besedami : quieta 11011 movere, prav zdaj se pred očmi visoke gospode na dunajskem vseučilišču predava goli mate-rijalizem t. j. nauk, ki pravi, da Boga in večnosti ni, da človek je žival, torej nauk, ki mladino vabi v socijalno demokracijo. In dotični profesor-filo/ot uči to v imenu države in ministra, plačan od države in ministra Gospodi ni še'zdaj jasno, da strahove, ki dandanes plašijo'; dela v prvi vrsti sedanja šola. Mir, ki ga želi gospod minister ohraniti, je gnjil mir. Mi pa rečemo : raje vojsko, kakor tak mir. Zatorej ne bomo nehali povdarjati navzgor in navzdol, na desno in na levo: re forme je treba, radikalne reforme, zistem je treba plemeniti; a zaveti je treba pri šoli. Društvo treba nazaj pripeljati k studencu večne resnice, ki je Jezus Kristus ; « začeti je treba zopet pri šoli..... Jesus Kristus sam more pregnati strahove, ki plašijo dandanes, on more edini vkrotiti tudi socijalno demokracijo. Ne po liberalni, protikrščanski šoli, ampak po njem in po njegovem evangeliju prišli bomo do miru. Tega evangelija in njegovih naukov se bomo trdno, vstiajno držali tudi mi ter odpirali oči vsem, ki hočejo videli — in bali se ne bomo nobenih strahov. Ti pa, „Primorski list', majhen si sicer — nekje so te psovali z „lističem" — toda ti razumeš svojo nalogo veliko bolje kaker tvoji dolgi in široki liberalni bratje in sestre ; in ta naloga je važna, prevažna : podajati slovenskemu ljudstvu hrano krščanskih naukov, da tja ne premotijo socijalni demokrati in tja ne tirajo v revolucijo. Kateri slovenski ali slovanski list v Primorji se še bori proti temu glavnemu sovražniku cerkve, države in naroda ?! Nimajo razuma zato ! Zatorej pa ti „Primorski list“, tem krepkejše, tem odločniše izvršuj svoj posel. Bog te blagoslovi, Bog te pripelji do zmage ! Deželni zbor goriški. ]. seja 28. decembra. Po slovesni sv. maši, katero je daroval v stolnici mil. prošt msg. Jordan, pričel se je deželni zbor ob navzočnosti vseh poslancev. Sejo je otvoril deželni glavar eksc. Fr. grof Čoronini. Pozdravil je navzoče de- ~~ ' (TV5 želne poslance. Sklican je deželni zbor v ta namen, da se dovoli provizorično pobiranje deželnih priklad in deželne naklade. Omenjal je tudi elementarnih nezgod, ki so zadele deželo, ter izraža nado na državno podporo. Vladni zastopnik je pozdravil poslance v obeh deželnih jezikih. Posl. Berbuč iuterpeluje ministra za notranje zadeve, da se zgrade nekatere ceste med Sočo in Idrijo v kanalskem okraju. Posl. Grča pa v svoji interpelaciji zahteva, da se razpusti društvo za namakanje tržiške ravnili, ter se določeni denar vpotrebi za javna dela v deželi, sosebno v gradiščanskem okraju. Na to jfc prišlo na dnevni red poročilo dež. odbora o pobiranju davkov. Poročevalec dr. Tuma je predlagal naslednji načrt zakona : Od 1. januvarija do konca aprila 1897 se bodo : 1. Opravljali navadni upravni stroški po potrebi v mejah proračuna dež. zaloga potrjenega za I. 1 SOB, toda na račun kreditov, ki se določijo v dotičnih poglavjih in naslovih proračuna deželnega zaloga za leto USI)7. JI. Pobirale za deželni zalog." a) doklada po 8 odst. na skupno svoto Vseh državnih zemljiških davkov. h) doklada po 12 odstotkov na skupno svoto državne liajemarine, hiša rine, obrta-rine in dohodarine ; c) naklada po 20 odst na vžitntno mesa, vina in mošta; d) davščina NO kr. od vsacega hektolitra na drobno potočenega piva; ej davščina 18 kr. od vsacega litra na drobno potočenih žganjin. navedenih v 1. členu B. II. prva točka, zakona z dne 18. maja 187.') (drž. zak. št. 84) in 10 kr. od vsacega litra na drobno potočenih žganjin, omenjenih v 2. točki istega zakono-vega člena. Zakon je bil soglasno vsprejet tudi v drugem in zadnjem branju in deželni zbor zaključen ob 12. uri. Politični pregled. Notranje dežele. Slovenski štajerski poslanci so sklenili, da vstopijo v deželni zbor. Ponovili bodo zopet zahteve štajerskih Slovencev. Splošno in tajno volilno pravico vpeljejo deželni zbori kranjski, štajerski češki in moravski. I)a bi se zgodilo le pred novimi državnozborskimi volitvami. Županom v Pragi je izvoljen staro-čeh dr. Srb. Mladočehi mu nasprotujejo, ker ni bil izvoljen dr. l’odlipny Deželnim predsednikom v Šleziji je imenovan grof Clanj Aldringen, o katerem se je svojedobno govorilo, da postane predsednik koroški. Češki katoličani so začeli izdajati nov list pod naslovom „Katoličke Listy.“ Stopiti hočejo kot dobro organizovana stranka v boj povodom prihodnjih državnozborskih volitev. Državni zbor je v zadnji seji sprejel zakon o prodaji živinske »oli. Italijanski državnozborski poslanci so sklenili v prihodnjem državnem zboru vstanoviti italijanski klub. Deželnim glavarjem so imenovano-vani: za Nižje-Avstrijsko bar. Gudenus namestnikom dunajski župan Strobach; za Štajersko grof Wurmbrand, namestnikom dr. Sernec; za Moravsko grof Vetter, namestnikom opat Korcian ; za Slezi jo grof Lariscli namestnikom kardinal Kopp. Poljska ljudska stranka je sosta-vila posebn i osi e d n j i volilni odbor. Zavrgla je poljski kini* v državnem zboru, kakor je sedaj, ter izjavila, da poslanci ljudske stranke ne smejo juistopiti k tej zvezi. Plemenitašem to seveda ne vgaja, da se je tudi poljski kmet začel gibati. Vnanje države Italijanski davkoplačevalci dobe nepričakovano darilo za novo leto. Vlada od njih namreč zahteva 0 milijonov lir za nakup novih pušk. Ljudstvo gotovo ne bode veselo tega novoletnega „darilau. Francoski višji vojni svet je sklenil preosnovati vso vojsko ter jo zdatno pomnožiti. Davkoplačevalci bodo morali žrtvovati vže lakoj prihodnje leto okolu 200 milijonov frankov. Pa ne samo francosko ljudstvo I>o zadel s tem grozen udarec,. mai yeč malone celo Evropo, ker drusre država ne bodo hotele zaostati za Francijo. V M'biji so odstopili stari ministri za njimi menda nihče ne pretaka solz. Kralj je poklical z Dunaja poslanika Simiča, ki je sestavil novo niinisterstvo. Proti morilcem ministra Stumbulova se je vršila souuijska obravnava. Mej Irci je v zadnjem času jelo vreti. Pokazalo se je namreč da Irci plačujejo jednajsti del vseh skupnih stroškov, mej tem ko bi morali plačevati le dvajseti del. Irci sedaj zahtevajo odškodnino ; toda angle ška vlada ima gluha ušesa. h_18_T_K K SREČ -A. (K. Dvorjanec.) Pust jesenski /lan je bil. Mrzli sever je bril po mrtvi naravi, ko smo moleč in žalostnih obrazov stali pri odprtem grobu, v katerega s•> ravnokar štirje možje spustili belo pobarvano krsto. Duhovnik je odmolil molitve Zamolklo je bobnelo, ko je padala prst na krsto izpod motik urnih pogrebcev. Kmalu Te je zakrila zemlja, najljubši, mi prijate j Alojzij Ti si me, zapustil, a ni me zapustil spomin na Te. Kako neki ! Saj mi ga vedno in vedno budi Tvoja knjižica, iz katere podajam te kratke podobice mej svet. Dobro vem, da bi to Tvoji skromnosti ne oilo všeč. Toda oprosti ! Vodila me je pri tem dobra misel. Nikak spominik ne kaže kraja, kjer čakajo vstajenja Tvoje kosti. Te vrstice, milil sem si, naj ga vsaj nekoliko namestijo. I. Nekoč je grški modrijan Solon obiskal zelo bogatega lidijskega kralja Kreza. Kralj prijazno sprejme slovečega modrijana, ga dobro pogosti in mu razkaže svoje ogromne zaklade. Naposled ga vpraša: Ali nisem najsrečnejši človek na svetu ?“ ,.„Ne, nisi. Pred smertjo se ne more nihče srečnega imenovati1111 odgovori modrijan čudečemu se kralju, ki ni pričakoval tacega odgovora. Mrzlo se je kralj poslovil od Solona. Pa kako resnične so bile modrijanove besede! (Socijalni pogovori. Paberki iz socijalno-demokratičnega tabora. — Z zadnjega socijalno-demokra-tičnega shoda o Goti na Nemškem je zani-vo, kako hočejo judje vse spraviti pod se. Dozdaj imajo vse večje socijalno-demokra-tične časopise judje v rokah ; tako n. pr. Sachs. Arbeiterzeitung — jud Gradenauer, Miinchener Post — jud Kohn, dunajsko Arbeiterzeitung — jud Adler. Samo „Vor-warts“ ima nejud Libknecht v rokah. Dasi ta stari socijalist nima kar nobene vere in nobene sledi kakega protijudovskega duha, ga vendar judje ne morejo. Vže večkrat preje in pri gotskem shodu so zopet zabavljali proti 71 letnemu starcu, da njegov list ni dober. Juda Broun in Kvark bi rada prišla pri listu na krmilo in zato sta zabavljala proti Libknehtu. Milujemo ga, da mora na svoja stara leta skušati toliko nehvaležnosti od lastnih „sodrugov“ zato, ker ni jud. — Socijalni demokratje so zopet pokazali, kako se bo godilo delavcem pod njimi. V belgijskem mestu Gentu imajo tvornico z imenom „Vorruit“. Vodi jo socijalist Anseele V ti tvornici so nekatere delavke delale po 16 ur na dan in od plače, ki so jo zaslužile nad 10 ur, jim je Anseele trgal po 40%. Sodišče ga je prijelo in njega in 4 njegove „sodruge“ obsodilo k denarnim kaznim. Anseele se je izgovarjal, da je plača, ki jo dobi delavka zato, kar več dela. — darilo. Nesramni hinavci, tako delajo sami z delavci! Ne vemo, ali naj se bolj čudimo grdi hinavščini socijalne demokracije, ali neumnosti tistih, ki jej verujejo. Tako delajo socijalisti! Katoliška belgijska vlada pa skrbi na vso moč, da bi zakonodavno vredila boljše razmere za delavce. Za državna dela je vže določena najmajnša plača, pod katero se ne smejo oddajati. Uvedlo se je zavarovanje proti nezgodam. Določilo se je, kakšna mora biti delavska pogodba in kako se mora v tvornicah skrbeti za zdravje in nravnost. — Na Švicarskem, ki se imenuje najslpbodnejša zemlja in kjer je vže zdavnej uvedena splošn i volivna pravica, je bilo pri volitvah v ,.Narodni svet“ (to se, pravi v drž, zbornico) izvoljenih 147 poslancev in med njimi samo dva socijalna demokrata. Iz tega se javno vidi, da slo-bodoljubni pametni Švicarji ne marajo — socijalistov. Tudi na Francoskem jim vedno Kmalu na to je prihrumel perzijski kralj Cir z močno vojsko v Kre.zovo kraljestvo ter ga podjarmil, Kreza samega pa vjel in na smrt obsodil Vže je švigal plamen okoli Kreza, zvezanega, na grmadi, ko se je spomnil Solonovih besed. Prepričanje o njih bridki resnici se je živo kazalo v vskliku: „Solon, Solon, Soloni" — Zgodovina nam pripoveduje, da ga je Cir pomilostil. Ivrez je od sedaj naprej vse drugače mislil kakor takrat, ko se je poslavljal od Solona. * * * Velikemu delu Evrope je gospodovala Napoleonova beseda; skoro celi svet je trepetal pred njegovim imenom. Tedaj je stal na vrhuncu časti, sliive in moči. Ali je bil pa tudi srečen ? O ne ! Nikakoi ni bil zadovoljen s tem, kar je imel; njegovo srce je hrepenelo še po veči slavi. Kjer pa ni zadovoljnosti, tam tudi sreče ni. Pri neki pojedini, katero je Napoleon napravil svojim častnikom, je vsak izmej gostov omenil najsrečnejši dan svojega življenja. Tudi na Napoleona je prišla vrsta. Povprašal jih je, kaj menijo, kateri dan bi bil najsrečnejši v njegovem življenju. Visoki častniki so naštevali dneve slavnih zmag, pa Napoleon jim je odkimaval. Solza mu je igrala v očesu, ko je imenoval najsrečnejši dan svojega življenja dan prvega sv. obhajila, tisti srečni dan. ko je pervič prejel Gospoda Boga v svoje srce, on, ubogi črvič zemlje vsegamogočnega Boga, stvar svojega Stvarnika... Takrat v zorni mladosti še ni poznal hudih strasti, še ni poznal sveta. V otročji priprostosti je nedolžno živel in srečen je bil. Sedaj pa, ko se mit klanjajo narodi, ko bolj obračajo hrbet. Samo tam kjer imajo judje javno mnenje v rokah, na Nemškem in v Avstriji jim cvete — pšenica. Zavarovanje za starost. Dne 7. decembra se je oglasil laški finančni minister Alojzij L u ca ti v zbornici, da predloži v kratkem načrt za delavske pokojnine. Vlada bo imela po tem načrtu dolžnost vspodbu-jati delodajavce in delavce, naj se v po-samnih podjetjih pridružijo starostni zavarovalnici. Država bo dala v podporo 10 milijonov lir na leto ; vrhu tega bo vsako leto darovala 500.000 lir temu koristnemu zavodu. Zavarovalnica se bo brez uradniških sitnostij sama upravljala. Vodil jo bo najboljši in najdobrotnejši denarni zavod, namreč — milanska hranilnica. — Če je kaj takega mogoče v zadolženi laški državi, koliko ložje bi bilo pri nas. — Drugi, še značilnejši vzgled zavarovanja za starost imamo v zadnjem času v Novi Zelandiji. Za tamošnjo naselbino se vstanovi tako-le preskrbljenje ubožnih starih ljudij: Vsak naselnik, ki je bil vsaj zadnja tri leta v naselbini, ki zadnjih deset let ni bil več nego 1.S mesecev izven nje in katerega dohodki ne presegajo 500 gl., dobi po pretečenem 65 letu po 6 gld. na teden do svoje smrti. Ta pokojnina se izplačuje pri poštnih uradih. Stroški zanjo se pokrijejo iz raznih davkov, n. pr. na zabavo, na igre in s povečano carino na uvoženo blago. — Celo v novi Zelandiji, tako rekoč v najbolj divjih krajih, se vresničuje zavarovanje za starost. Le pri nas se tega vprašanja nobeden resno ne loti. Ali smo res slabši nego sestradani Lahi in ali res ne umevamo ni toliko potreb svojega časa, kot naselniki zapuščene Zelandije ? Sram bodi vsakogar, ki si d& to očitati! Dopisi. Iz Kromberga. Ne da se tajiti, da so sv. misijoni nujna potreba sedanjega časa, da v marsikaterem lahkomišljenem, srcu -zveličavno vero na novo oživijo in nterde. Da je temu resnica, prepričali smo se tudi mi, ko smo obhajali sv. ui' s i j o ri. ' Nepozaben nam ostane, če se spomnimo dobrot in milosti ki jih je ljubi Bog podelil onim, ki so se ga z gorečo pobožnostjo vdeleževali. Vkljub slabemu vremenu je bila udeležba velika. Voditelji so bili č. oo. lazaristi : Heidrich, Nežmah i Krivec. se tisoč rok giblje na eno besedo njegovih ust — ni srečen * * *r To vam je bilo živo življenje tam gori v gradu Skalmku. Oez dan je pel lovski rog po mogočnih hrastovih in temnih jelovih gozdih in lajanje lovskih psov je odmevalo po gošči. Zvečer pa so se šibile z najlajši-mi jedmi in najboljšo vinsko kaplico obložene mize, za katerimi je sedel grajščak se svojimi prijatelji. Godci so godli in krajšali gospodi čas. Tako je bilo dan na dan. Veselica se je vrstila za veselico, . gostija je sledila gostiji. Mladi grajščak je imel vsega, dovolj, kar mu je mogel svet dati, in vži- *Val je vse naslade v polni meri. toda srečen ni bil. črv vesti, ki mil je glodal srce, mu ni dal miru. Zastonj je hitel od veselice do veselice, ko metulj od cvetke do cvetke ; zastonj je iskal miru v šumečih dvoranah; zastonj v vinu. Vedno in povsod ga je spremljal notranji glas, ki mu je očital grozno pregreho. V najglasnejši družbi mu je bil živo pred očmi tisti grozni večer, ko je podal lastnemu bratu kozarec strupa, da bi si prisvojil njegovo premoženje. Zdelo se mu je, da sliši mej najslajšo godbo žalostno in bridko ječanje in stokanje v groznih bolečinah umirajočega brata. Nesrečno je živel in žalostno končal. Pred nekaj leti je umrl v norišnici. * * * Premožen in spoštovan je niš sosed .Bogatin Njegovi gozdi so gosto z iraščeni, njegovi travniki so najlepši, ujeg>vo polje je najbolje obdelano in mogočno sj dviga njegovo domovje iznad pritlikovega poslopja njegovih sosedov. Pa tudi petičen je Bo- 12. 4pr. mes. popoldne pričali so sv. misijon z feerščaHskim 'naukom in spovedjo. Drugi dan/i v nedeljo je bil uvodni govdr v. č. g. voditelja, sv. maša in skirpno sv. obhajilo prejšnji dan spovedanih otrok. Ganljiva je bila krstna obljuba! Ka-menito srce se mora pri tacih prizorih nehote omečiti, ko sliši nežno dSco slovesno prisegati živo vero, zvestobo i ljubezen svojemu Izveličarju, z junaško, tfevstrašeno navdušenostjo napovedati boj zapeljivemu svetu in satanu. Da ši 'je: pobožnost vsak dan pričela ob petih v jutro in končala ob osmih zvečer — izuzemši le kratkega odmora od poldne do idveli — je bila prostorna cerkev zastavljena do zadnjega kotiča. Pri sklepu pa je bila velika gnječa. Govori so bili temeljiti, globoko premišljeni, vendar pri-prosti, da so v poslušalcih zapustili globok, nepozaben utis. Vsebina je bila praktična, primerna krajevnim in časovnim razmeram. Vsak večer ob osmih zapel je vikarijski, kakor tudi podružnic zvon, budeč grešnike k pobolj-šanju in pokori. Vsako jutro ob štirih pa je vzbudilo lepoglasno priterkavanje ubranih zvenov duhovnjane, vabeč je v domačo cerkev k sv..opravilu. Kedo- bi pozabil petka, dneva sprave ! Marsikatero sovi ažuo srce, ki je gojilo sovraštvo U'kuhalo maščevalnost vž« leta in leta, se je, zaslišajoč milodoneče glasove ubranega priterkavanja k spravi, omečilo in s sovražnikom sprijaznilo. V mnoge družine povernili so se ljubi mir, zvestoba, vdanost in pokorščina. V saboto je bilo sv. obhajilo za varil«1,'v nedeljo pa slovesno skupno sv. obhajilo. Klona sv. misijona je bil sklepni govor. Ni bilo poslušalca, da ni bil ganjen do solz.1 Ob treh popoldne je bil blagoslov misijonskega križa, križcev, rožnih vencev, svetinji«, škapulirjev M. B. karmelske in žalostne Mi> B. : Običajni sprevod je izostal radi: nfeugo4negtt, vremena. V pondeljek zju-ti ftj ob-šestih >brala! se je sv. maša za u-lneHeiiinhovnjarfe. Nepričakovana je bila tudi ta-d« n iukleležba moškega spola,; darujoč sv. obliAjito"v prid veFniiiis dušam. cKolikb je koriatil ;šv. misijon, prvi v tej- duhOrVtiiji^'žiftai&'()1 je le Bogu. Njemu torej ftast im hvalil :lza; obilne milosti in posebno pomoč ! i;;; ’ PreSerčna hvala visoko č. oo. patrom za njih trud in neumorno požertovalnoSt, Bog' Vsemogočni' bodi jim' plačnik l Dolžnost mi tudi veleva prav iskljerio [ ; ^ - ■ . — 1 1 - ■ ..... gatin. Večina naših-vaščanov, je zapisaua.;V i njegovi dolžni knjigi. — i „Srečen je srečen naš. sosed Bagatiu:‘ so nekedaj enoglasno govorili naši vašč^inje. Ali. sedaj ? Splošno se govori,Nesreč«!ja objskala Bogatina-1. Sina krije tuja zemlji: doli v gorati Bosni, kjer mu je sovražna kroglja prestrigla nit življenja. Ni še zaceljena globpka rana, vže ga je.zadela nova bridkost. Davi je.zapel zvon mrtvaško pesen Bogatinovi hčeri, ki je bila po sinovi^mrti edino upanje njegove hiše. Kako nesrečnega se čuti Bogatin! Kako zavida siromašne sosede, ki se s trudom živijo, * pa imajo zdrave otroke! Polovico svojega premože-vja, še več, veliko več bi dal temu, ki bi mu hčer k življenju obudil. Toda zastonj! Zakladi vsega sveta ne morejo življenja podaljšati niti za en sam trenutek, še manje pa morejo komu življenje dati. Bogatin ne najde nikjer pomoči. Nesrečni Bogatin 1 *** Dtanes smo pokopali starega Trdoglava. Čuden 'mož jo bil to. Ni imel zakonske dru-giče, ki bi mu pomagala nositi težave življenja, ni imel nikogar, ki bi mu bil sladil dneve sive starosti. Sam je stanoval v svoji hiši, sam si je kuhal, sam pral, sploh za vse je sam skrbel. Mož je bil suh .in koščen. Navadno je tičal v stranski izbi,, ketere praga ni prestopila živa duša. Le tedaj je zapustil dom, keder je šel upnike tirjat. Pa še takrat se je dvakrat, trikrat povrnil in skrbno pre« zahvaliti se veleč g. I. Dermastia, verleum kapelami Solkanskemu, ki je ves čas sv. misijona neutrudljivo spovedoval, preč. g. 'Lileku, župniku, ki je bil več dni izdatna pomoč, častitemu gospodu I. Kraševcu aj-ševskemu učitelju, za blagohotno izvežbanje tukajšnjih pevcev, ki so z milim petjem povzdigovali slovesnost in vsem p. n. gospodom iz mesta in dežele, ki so blagovoljno sodelovali. Bog povrni ! S Krasa. Strokovnjak v odgoji profesor Ohler v Mogunci vpraša: „Kdo ima biti učitelj, oziroma odgojitelj deklici?" Odgovarja pa tako: »Pobožna, ponižna, uboga, čista, potrpežljiva, ljubezniva devica, koja ceni poduk kot službo božjo, da vodi sebi izročeno deco do blaženstva, ter da sama doseže večno srečo. To je torej skrivnost dekliške odgoje. ■ Ko je preč. g. Golmajer prvič bral to izjavo, je vskliknil: „To se vse strinja z mojimi skušnjami*. Cdločil se je tedaj vse svoje premoženje žrtvovati redovnicam za odgojo ljubljenih slovenskih deklic, lil res je redovnicam daroval svojo hišo ter ves prihranjeni denar. Tako je skoraj vže dovršil dvorazredno dekliško šolo v Tomaju ki ima služiti širjemu krogu. Kaj ne g. vrednik, da takega moža se ne vdobi pov-sodi, ter vsaki čas ? Marsikedo, ko je videl zidanje in spozual namero preč. g. Gol-majerja je pripomnil; „Tako možje so .redki11. Toda blagemu dobrotniku je primanjkovalo nekaj denarja, zato se je obrnil do dobrih krščanskih src, ki mu tudi v obilici pomagajo. Ne vemo pač zakaj se je dopisnik v „Soči“ na tako nedostojen način zagnal v osebo mnogozaslužnega moža! Kraševec. Iz Gradfea, 27. decembra. — Dragi . »Primorski listkl, z veselim sercem ti danes poročam'par vrstic. Tudi mi slovenski vojaki smo imeli letos lep »sveti večer." V krasno z zelenjem ozalšanej sobi v vojašnici bilo je postavljeno orjaško »božično dre-veo“.. Da ni bilo prazno, to se zna. Spredaj pa je stal ličen slavolok do stropa, veš iz zelenja ; vanj je bilo vpletenih več malih zastavic, na straneh pa »bridka sabljica11 in amokres, ki sta kazala kakšen je naš polic: braniti domovino pred sovražnikom. Vojaki dobili so vsak ta večer tudi piva in tyruha, zraven pa še prav lepe darove, katere je vse sam kupil in razdelil gospod Stotnik. Mož je sicer Nemec, pa najbolj ljubi slovenske rojake. S tako dobrim gospodom se more ponašafi le naša baterija. ! Gospod: je govoril lepe besede, rekel je : i gledoViU! in'!poskušal, jeli vse trdno zaprto. Upnikov ji' 'pa imel veliko število, dvakrat toliko kiko1^ "je prstov na rokah, če se več ne. Posojeval je na visoke obresti, a še za te ga je bilo teiko izprositi. Kedor ni imel iposestVa, temu ni dal niti beliča; odslovil ga je z izgovarjanjem,, da so sjabi časi, da šaril komaj izhaja s6 žulji svojih rok, da nima, čeprav je imel v stranski izbi v okovanem zaboju lepo kopico Srebrnjakov in bankovcev. Slabo je bil oblečen. Tudi dobre hrane si ni privoščil, nikari vže čase vina, ako bi moral sam plačati. In koliko skrbi je imel! Podnevi si ni upal od hiše, a ponoči mu ni bilo nikedar dovolj zaprto. In kako slabo je spal! Skrb za premoženje mu ni dala mirne ure ne podnevi, ne ponoči. Postiljal si je na zaboju, pa še ni imel miru. — Zadujo zimo je začel bolehati. Le s težavo so ga pregovorili, da je vzel staro ženico v hišo, ki jnu je stregla. Pa kako težko je umrl! Kako težko je zapustil svoje zakiade ! Pozno v noči je. bilo. Sam je bil v izbi., S težavo je vstal, odprl zalioj ter prešteval in prešteval: bankovce in Srebrnjake. Naposled ji š,trisel ves srebrni denar v vrečicd in jd kolikor moči irdno zavezal. Bog Ve, kaj je namerjal ž iijo storiti. Zjutraj So ga našli mrtvega. Vznak je 5 .žal na tleli; z desnico je Objemal zaboj'v !evici je pa krčevito tiščal, vrečico z denarjem. — J __________, ___ _ »Gotovo bi vsak doni" pri svojih stariših najrajše praznoval bož.čui večer na tujem, pa kliče nas cesar in domovina1* ! H koncu zagromel je trikratni »živio11 ! na cesarja in domovino. Naj povem da pri našem top-ničarskem polku so sami kranjski in primorski fantje. H koncu le še : Veselo novo leto! Novaški. Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem. V Ljubljani postavijo spomenik Valvazorju. — V Črnem Vrhu pri Litiji razsaja škrlatina. — V Se-stranski Vasi pogorela je žaga Fr. Stano-vika. Zgorel je tudi 74letni žagar Nace Oblak. — Na ljubljanski c. kr. obrtni otro-kovni šoli je razstava tujezemskih vezenin. — Zmerznil je v gozdu pnd Snežnikom J. Zgavč iz Budanj. — V Črnomlju so slovesno blagoslovili vso prenovljeno župnijsko cerkev. — Vsled žganja je umrl Podlipo oženjeni, 321etni kočar V. Jereb. — Vsled deževja narasla Sora je razdrla jez mlinarja Marcine, ter odnesla leseni most pod Gaberkom. — Neznani tatovi odnesli so iz postajične blagajne na Savi pri Litiji znesek 75 gld — V Leceah je neki hlapec znan kot pijanec, skočil pod vlak. Bil je takoj mrtev. — Ob hrvaški meji se vedno pogosteje oglašajo tatje. — Na Trati . so inladeniči zabodli vojaka na dopustij, ker jih je^v cerkvi opominjal. Na Štajerskem. — V Konjicah je kneginja Wiudiscli-Graetz dala za božič 26 . ubogih šolarjev in 26 revnih šolaric na novo obleči. — Umrl je v Celju č. g. Flo^ rijan Klenie, župnik in profesor v pokoju. — V občinski zastop celjske okolice izvoljeni so sami Slovenci. — Umrl je gosp.. Anton Freuensfeld, učitelj v Ormoži. — V Laznici pri Mariboru povozil je vlak neko t ubeglo kravo. — Dr. F.iidrich naseli se k ot zdravnik v Žalcu. — V Lučah so naredili nov most čez Savinjo. — V Mariboru se je obesil davčni pristav Pinterič. —VBre-, f žicah je umrla g. Kregelj, velika dobrotni-, ,'; ca revnim dijakom. — V trboveljski oko- } lici še vedno razsajajo otročje bolezni. — Morilca Fermeta, ki se je delal blaznega, J so spoznali zdravniki zdravim. Odpeljali šo ( ga zopet v Celje. '• .. , Na Koroškem. — V Greifšnburgu, Št. Jurju v labodski dolini in Medgoj-jah , so obhajali sv. misijon. — Č. g. Križaj, vnet Slovenec je pel novo mašo v Celovcu. — V Hodišah je imela družba živinorejcev 1 shod. — Preč. g. J. Wieser dekan v Velikovcu je osnoval v bolnišnici Elizabetink ; vstanovo 3000 gld, za katero, se bode o- / skrbovala jedna bolnica. — Novo hranilnico vstanoVijo v Svincu. — V osojskem je- ,, zeru je utonil neki hlapec. — V Celovcu , se je vstrelil c. gr. gozdni svetovalec Ff, Suda. Bil je baje bolan na možganih. —. V Celovcu snujejo zavetišče za rokodelske učence. — Prevaljsko kat. delavsko društvo je imelo shod na Fari. Govoril je č. g. Podgorc. — Predsednikom deželne sod-, nije v Celovcu je imenovan dvorni svetovalec dr. Perko, zmožen je slovenščine. — Slovensko šolo v Velikovcu je nadzoroval novi c. kr. deželni šolski nadzornik Palia. Dosedaj ni obiskal še nobene šole ko* roške. H • Posobno se svari pred ponarejenim blagom \ •-«- Ustanovil 8. 11(17 Ivan Saniassa v Ljubljani. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda naznanja da je otrorilo društveno zalogo briških vin v ulici Barzellini. V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna domača črna vina. Za pristnost se jamči. S? e čar I* Klili v Gorici M Solkanska cesta St. 9. priporoča prečastitim cerkvenim oskrbui-štvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče kila. po 2