Stav. 80. V Trstu, v Četrtek, dvM 26. novembra 1914. Letnik I. Izhaja vsak dant izvzemš! nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka Asiškcga št. 20. L nadstr. — Vs dopisi naj se pošiljajo uredniJtvi lista. Nefranklrana pisma se n« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgo\orrri urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcl| lista .fcdinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge s omejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiskega 5t 20. Te!efon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24- — za pol leta.................12"— i* tri mesece................. Za nedeljsko izdajo za celo leto ........ 5*2® za pol leta................-2*60 VEČERNA Posamezne številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastircle Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šlrokosti ene kolona Cene: Oglast trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 via Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 via Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta............. 2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Og'ase sprejema in ser a t ni oddelek .Edinosti". Naročnin« in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I« . upravi .Edinosti \ — Plača in toži se v Trstu. Uprava in lnaeratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Atffeega SL 2a — PoStnohranilnični račun št 841.651 Ruski vdor in Karpate odbit. - Zmaga pri Lazarevcu Položaj no rusken In srbskem bojlien. DUNAJ, 25. (Cenz.) Na ruskem Poljskem so nemške čete priboril« važen strateglčni uspeh. Ker so letalci pravočasno najavili prodiranje novih močnih ruskih čet iz Varšave, je mogel generalni polkovnik Hindenburg ukreniti proti-odredbe. Svoje bojne sile je za enkrat pridržal v defenzivi. Ruski sunek se je odbil ob nemški fronti, pri čemur so Rusi Imeli zelo težke izgube. Nemd vzdržujejo svoje za nadaljnl potek operacij važne bočne pozicije ob Bzurl vse do ozemlja vztočno od Lodza. Rusi so upali, da bodo mogli predreti nemško desno krilo. Fronta bojne črte je Imela obliko topega, proti vzhodu odprtega kota. Včeraj prlborjenl uspehi upravlčujejo upanje, dm bo nadaljnl potek bitke ugoden za zaveznike. Tudi ruski posunki proti ozemlju vzhodno od Czenstochowe, kjer nemške In avstro-ogrske čete sodelujejo v obrambi, so se razbili ob težkih Izgubah za Ruse. Južno krilo bojne črte, ki ga tvori armada . . ., Je včeraj napredovalo dalje. Zelo veliko Je število imetnikov, ki znaša doslej 29.000 mož. Važno Je tudi, da Je bilo zaplenjeno toliko strojnih pušk, tega tako učlnkovalnega, modernega bujnega orožja. Bistvene napredke so dosegle naše čete v Srbiji. Vkljub ogromnim težavam se je posrečilo sedaj vsem četam prekoračiti močvirno nižino ob Kolubari In si priboriti močne napredke v napadu na srbske utrdbe. Posebne naloge morajo izvršiti avstro-ogrske kolone, ki so dirigirane v ozemlje Južno od Valjevega. Najbrž se uveljavijo še zelo koristno. BEROLIN, 25. (Cenzurirano). O uspehih avstroogrske armade pri Czenstochowi piše vojaški sotrudnik „Lokalanzeigerja" : Nemško poročilo istega dne je že bilo tako sestavljeno, da se je zdelo, da se ob močnih, doslej še neodločenih bojih na vsej bojni fronti na ruskem Poljskem na nemško-av-btrijskem jrfim krilu pri Czenstochowi da opažati nekak uspeta. Avstrijsko poročalo potrjuje popolnoma ta vtisk. Ker gre za zelo gorat svet, se da spoznati, da ste združeni armadi priborili uspeh desnega krila ob najtežjih c kol išči nah. Ker |e moralo biti levemu krilu Rusov na tem, da na vsak način obdrži gorato pozicijo pri Wolbromu Pilići In tako preprečijo nasprotnikom, da bi j h porinili nizdol ter jih prisilili, da se razvije jo na ravnem svetu, se sme uspeh smatrati večji, nego na prvi pogled izhaja iz avstro-ogrskega poročila. Iz Met vi Kraki««. KRAKOV, 25. (Cenzurirano.) Kakor porote krakovska .Nowa Reforma", prihajajo danzadaem skozi mesto kolone ujet h Rusov, vojakov najrazličnejših poftoi, gubernij, narodnosti. V ponedeljek je bilo videti tudi ttto sijajnih gardistov, potem veliko Poljakov, ki so, korakajoč skozi mesto razkritih glav, klicali: .Živel Krakov!" Isti dan so pripeljali tudi dvajset osvojenih topov. Ujetniki pripovedujejo, da trpe ruske čete lakoto, ker prihajajo po ozemlju, U je Se po vojni opustošeno in uničeno. Ker že nekaj dni sem zmrzuje, ni mogoče nasipati okopov in kritij, vsled česar se morajo Rusi u-m tka ti ali vdajati, da se rešijo uničujočega ognja naše artiljerije. Med ujetniki se nahaja tudi neki ranjen kadet po imenu Suvorov. po.ornec slavnega vojskovodje Suvorovega Id bratranec soproge |innl i Rinnuifc ampfa. Krt v BUDIMPEŠTA, 25 (Cenzurirano v ,Ta-gesposti). Položaj v Karpatih, kjer so Rusi pred dnevi na dolgi fronti začeli ofenzivo, je v splošnem neizpremenjen Ruti so prvo ofenzivo iz severozapada pomaknili proti vzhodu. Dosedaj so prodrli nekaj malo kilometrov. Z naše strani se je napravilo kaj uspehov. Naše čete so bogato ockrbijcoe z municijo, zimsko obleko in živii. Prebivalstvo je mirno, železniški promet funkcionira skoraj brez izjeme redno. Przemysl te brani heroično, veže velike ruske čete in bojišča prihajajo ugodna poročila. Dogodki v Karpatih se pričakuejo mirno. Na posameznih mestih so bili Rusi ob znatnih izgubah porinjeni nazaj. BUDIMPEŠTA 25. (Cenzurirano v „Ta-gesposti"). Kakor poroča „Az Est«, se Rusi že umikajo. Izpočetka so prodirali v smeri iz Lukove v Galiciji in so zadeli preJ VI-dranyjem na Ogrskem na naše čete. Prebivalstvo onih krajev se je že prej, na migljaj oblasti, umeknilo v polnem redu v notranjost dežele ia se nahaja sedaj večinoma v Nagy Mihalyju. Ljudstvo je popolnoma brez skrbi, ker stoje Rusom na naši strani povsod nasproti primerne vojaške mase. Rusi so bili baje že prisiljeni, da so se umeknili. Večji ruski oddelek so baje naše čete popolnoma obkolile in ga prisilile, da se je vdal. Vžu-panijo Ung so vdrle le majhne ruske sile, ki pa so biie pregnane in vržene čez mejo. Isto se je dogodilo ruskim Četam, Id so vdrle v severni del zempienske županije. UŠI V UMHk ItttL BUDIMPEŠTA, 26. (Kor.) — Ogrski kor. urad javlja: Zavrnitev preko karpatskih prelazov v užoško in zemplensko Županijo vdr-lega sovražnika se je pričela uspešno. O sedanjem stanju vojnih operacij se še ne morejo objaviti podrobnosti, vendar pa se sme ugotoviti, da je užošU prelaz zopet v naših rokah. Tako je unška županija očiščena sovražnika. Tudi v gornje dele zempienske županije vdrti sovražnik se je moral u-mekniti ob velikih izgubah. S fltttfI MJBfiL DUNAJ, 26. (Kor.) Z južnega bojišča se uradno poroča: 26. novembra. — V bojih ob Kolubari je zaznamovati od včeraj sem bistven uspeh. Središče sovražne fronte, močni položaj pri Lazarevcu, so po svoji drzni hrabrosti slavno znani potki it. 11, 73 In 102 zavzeli z naskokom, itfell 8 častnikov In 1200 mož ter zajeli 3 topove, 4 municijske voze in tri strojne puške. Tudi Južno od Ljlga se Je puerečlln zavzeti vzhodno od istoimenske reke leteče vlitae ta zajeti 300 mož. Koiooe, ki so prodrle od Vajje-vega proti Jugu stoje pri Ko^ericfli. Dtf innMMi tnfti h ruto mflt DUNAJ, 25. (Cenzurirano). Vojni poročevalec Usta „Neue Freie Presse" poroča iz vojnega tiskovnega stana : Našel sem v srbskih strelskih jarkih v Mačvi patrone, Id so jih nemške tovarne v Karisruhe prvotno dobavljale turški armadi. V vetikih množinah pa so bile tamkaj stare ruske patrone za tročrtno puško. Pred vojno ta puška ni bila uvedena pri srbski armadL Puške in strelivo je torej motalo priti v Srbijo za časa vojne iz Rusije aH Čmegore. Z MtUsfcCH HOttL BERLIN 25. (Cenzurirano.) Iz Amsterdama poročajo „Bertmer TagebUttu-: V nizozemskem časopisju večkrat zabeležene vesti, da hočejo Nemd preurediti ^eebrOgge v podlago za operacije proti Angleški in da so te odpravii tjakaj podmorske čolne, so bfle, kakor se mišk tu, povod, da so Angleži skušali uničiti tamkajšnje pristaniške naprave. O včeraj t nje m obstreljevanju poroča Ust „Maasbode* v Shtisu: Strahovito streljanje, tako hudo, kakor ga od Izbruha vojne še nismo slišaU tu, je potresalo okna in povzročalo, da so se odpirala vrata. Dopisnik opisuje nato obstreljevanje, U ga je opazoval z nekega vodovodnega pravi: Nekako okrog pullilhii sem z plamen, ki se je kmalu nafto mogel opazki tudi s prostim očesom. Ljudje, Id dobro poznajo položaj krajev ob obali, so rekli, da je brezdvomno v Seebrugge vsled obstreljevanja izbruhnil požar. Naenkrat se je dvignil strahovit ognjen steber v zrak. Ess-pi odirala je plinska shramba. Do 4 je bilo obstreljevanje vedno enako močno, pote pa je začelo slabeti in je končno popolnoma prenehalo. Vojaške oblasti so bde mnenja, da je, kakor se Jo dalo soditi po bobneju, ob obali odgovarjata na ŽENEVA, 25. (Cenzurirano). Presojajoč položaj ugotavljajo francoski Usti, da Je sedanji položaj na bojišču le predhodnik za ljuto obnovitev sovražnostL Pripravili da se je treba na dvojni napor Nemcev, da dosežejo Calals. Med Meaiportom in Ostendeda ob obali še nadalje nameščajo težko artiljerijo. V ostendskem fSristanišču da se zbira veliko števflo motornih čolnov, oboroženih z mitraljezamL Pripravki pa da se je treba tudi na izkrcanje med Nieuportom in Diin-kfrdmom. Neprestano se vrŠe premeščanja čet, posebno pa da prihaja mnogoštevilna nova artiljerija na zapadno bojišče. Verjetno je, da bodo Nemd, Id Imajo zasedene še štiri važne točke ob Yseri, zopet poizkusili prekoračiti reko. CARIORAD 26. (Kor.) Šejkulizlamat je izdal pcotimnadjo, kjer izjavlja, da se morajo vsi muzehnani, Id se nahajajo pod tiranskim gospodstvom Rusije, Francije in Anglije, uirirfitl z otomani svete vojne. Proti sin ar|s fana lastnoročen podpis sul-tana-kaUfa in pod tem besede: Ukazujem, da se proklamacija razširi po vseh muzel-manskih dtfclah Na čelu proklamacije je pripomba, da je sveta vojna naperjena le proti Ji LONDON 25* lite.) eo- javlja iz »Sferca Cor-s potniki in Union«, ki jn je po- wa- zvezo industrijalcev Avstrije nastopno brzojavko: Najtoplejo zahvalo na patrijotfčnem pojavu, poklonjenem vojski v imenu zveze avstrijskih industrijalcev, kluba Industrijalcev in centralne zveze Industrijalcev Avstrije. Armada vrši svojo dolžnost in se hvaležnim srcem zaveda mogočne pomoči, Id jej prihaja iz patr jotičnega delovanja industrijalcev. Gotov sem, da bo to dejansko podpiranje donašalo blagodejnega sadu ter da je junaškim naporom za domaČo grudo b reči se hrabri vojski prisojen popoln vspeh. Nadvojvoda Friderik. •irsko-kratiU sabor. BUDIMPEŠTA, 25. (Ogrski brz. kor. biro) V današnji seji poslanske zbornice je bfl predložen zakonski načrt o pokritju skupnih izdatkov, kjer se zahteva za finančnega ministra pooblasti'o, da skupnim rednim in izrednim izdatkom I. semestra 1014. določenim po delegacijah kot naknadni kredit v znesku 10 milijonov kron prišteje na Ogrsko spadajočo kvoto 3-7 milijona ; potem zagonski načrt o ustanovitvi ogrske vojne posojilne blagajne. Zakonski načrt o podpori za rodbine vpokHcancev v slučaju niobiUzacije; zakonski načrt o podaljšanju mandatov ko-mitatnih uradnikov; zakonski načrt, tičočlse izjemnih odredb za slučaj vojne glede določitve najvišjih cen, prijave zalog, živil in potegnltve za delo sposobnih oseb na dela, ki so potrebna v javnem interesu. V vseh slučajih je za prepuščene zaloge in za storjeno delo plačati odškodnino v gotovini. O-sebe, katerih bivanje v gotovih krajih dežele je nevarno Iz < sirov vojevanja, se morejo po odredbi ministrstva Izgnati iz občinske skupnosti. I m iolofle Mt odležltve Mrtev. DUNAJ 16. (K.) „Wlener Zeitung" objavlja cesarsko naredbo, Id odreja nove določbe z ozirom na to, da koncem novembra preneha zakonita odložitev, dovoljena s prejšnjo cesarsko naredbo za privatno pravne denarne thjatve. Po teh določbah bo plačati v decembru 1914. 25>•/. tkjatev, ki so zapadle že 1. avgusta 1914* oziroma v avgustu ; a v Januarju 1915 25*/* tistih thja-tev, ki so nastale pred 1. avgustom 1914. in so zapadle v mesecih september in oktober 1914. Ostala delna plačevanja so za sedaj odložena do vštetega 31. januarja 1915. Do tedaj se dovoljuje odložitev za vse v decembru in januarju zapadle, iz časa od 1. avgusta 1914. izhajajoče tiijatve;. za dolžnike, ki imajo v Galiciji aU v Bukovini svoje bivališče ali kupčijske posle, se odložitev razširja na nadaljna dva meseca. StrokrnJokl za volni zmslveu vpraiiffl. DUNAJ, 25. (K.) Kakor poroča „Korres-pondenz WHhelm% so imenovani kot strokovnjaki za vojno - znanstvena vprašanja: general konjeni&va Henrik vitez Kumer pS. Falkenfeldski, FML Maksim lijan Csicst wics polkovniki Edvard Maag 70. pešpolka, joslp pl. Pacor 48. pešpolka, Julij Boran 87. pešpolka, vitez pl. Cyrus Sobolewski, poljski topničarsld polk št. 6. Veliki MDifestucUfl vNrakmm za IvstrHmki DUNAJ, 26. (K.) Glasom neke brzojavke iz Monakovega v „Neues Wiener Tagblatt*, i je prišlo tam med predstavo v kraljevem dvornem gledališču, ko so z odra doli naznanili vspeh avstro-ogrskih čet v ruski-poljski, do velikanskih pojavov za Avstro-Ogrsko. Vse občinstvo je vstalo s sedežev 27Đ! hi je navdušeno vsklHralo junaški armadi za- Cordoba", ki je k trije mo^e podpisati neko izja-pridržaai kot vjehdki. Vsi podpisali izjavo^ so sedaj na DUNAI & (Kor.) h vojnih poro-poveljnik __priti MAn Mi Fiucizm v Itarvki, Tirin ta EiIMl CARIGRAD, 25. (K.) Šejk Mehraet el Se-nussi, ki je nečak — in ne brat,' kakor je bUo javljeno po pomoti — velikega Šejka, kakor tudi Šejk Oešir el Senussi, ki sta dospela semkaj, sta imela razgovore z uredniki turških listov. Izjavila sta, da je veliki Šejk že pred izbruhom vojne vsem Zaujam v Maroku in Tunisu zapovedal, naj začno sveto vojno proti Francozom. Ta vojna traja dajje po proglašenju džihada. Tudi Zauji v Egiptu so dobit enako povelje. V tem tre- notku je morda 2e začela sveta vojna proti Angležem. Hoteli smo — tako sta izjavila oba Senussi — že dolgo popred začeti sveto vojno, ali neki notranji glas nam je velel, da počakamo ugodnejega časa. Senuske bojne sile, Id korakajo proti Angležem, štejejo nekoliko stotlsoč mož. Pozvani so bili vsi, naj vrše svojo dolžnost, da se reši izlam. Na vprašanje, bo-U vojna proti Italiji trajala dalje, sta odgovarjala oba Senussi: Ker so po kalifatu izdani fetva proglasili sveto vojno le proti vojujočim sovražnim državam, ne bi bilo možno nastopati proti vlasti, kl je s kalifatom v prijateljskih odnošajih. Senussi obračajo torej svoje sovraštvo (e proti vlastim, ki so sovražne kalifu. Anuleikl parlament LONDON 25. (K.) V seji poslanske zbornice dne 23. t. m. je Wedgood pozval vlado, naj pojasni civilnemu prebivalstvu, kako se ima vesti, ako bi Nemci vdrli na Angleško. Da-si je invazija malo verjetna, vendar bi se moralo prebivalstvo boriti, Če bi Nemd res prišU na Angleško. Vlada mora prebivalstvu jasno povedati, da se ne sme udati na noben način. Vlada je odgovorila, da so se v krajih, ki bi mogli biti vzpostavljeni vpadom, ustanovili odbori, Id so dobili določene instrukcije, o katerih pa se ne~more javno razpravljati. Je pa nade^ da bosta vojska In brodovje mogli preprečiti izkrcanje ; če bi pa vendar prišlo do tega, pa vržeta sovražnika zopet v morj PMnle UM n. Oila a SOdBa! Stran IT. ____ i^iliiAii-itJ tu^^iifiuj U iuiUiii.ij ftncosKe frorts. U Kri>tvani e puroćajo g'ašm li^ti sledeče: francuska vlada jt potahila zastopnike ostm vod:.Dih iistov oevifđlnih držav, naj obidejo fr oio. Neki ameri*aas*i časnikar je odposlal z bojišča svojemu listu že daljšo brzojavko. Brzojavka, ki jo objavlja .Daily Chro-nicle", izvaja med drugim: Kar sem videl ta čul, me je prepričalo, da Francija lahko brez strahu vzdrži tudi dolgotra.no vojno. Iz pogovorov s častniki in vojaki sem povzel, da so postojanke zaveznikov izvrstne. Najbolj mi je imponiralo, ker sta vlada in armada popolnoma pripravljeni, da nadaljujeta vojno, dokler bo potrebno. Ča snikarjem se je nudi a prilika, da so se približali vojni črti bolj nego kdo drugi. Vsi občudujejo izborno organizacijo. Obiskali so med drugim velike zaloge živil za 3,500.000 mož. Mogočna poslopja so napolnjena do zadrtjega kotička z moko In z vinom, zunaj so pa stale dolge vrste voz z živili, ki jih niso mogli shraniti v zalogah. Celo armado preveva prepričanje, da Francija, ko bodo moči Nemčije že izčrpane, ohranil moč svojim četam. Francoske izgube so namreč znatno nižje nego nemške. »VEČERNA EDINOST« 3L 80. V Trstu, dne 2G. novembra 1913. Uoyd Georje o gospodarskih posledicah vame. Berolinski »Vorwirts« priobčuje besedilo govora angleSkega finančnega ministra Lloyda Gecrgea, s katerim |e utemeljeval angleški vojni proračun. V tem govoru je dejal Lloyd Oeorge med drugim: Noćem izrekati svojega mnenja, kako dolgo bo trajala vojna, kajti tega ne more prorokovati z absolutno gotovostjo niti oni, ki je poučen najbolje. Borimo se proti Žilavemu sovražniku, ki se brez uničujočega poraza ne more podvreči pod nobenimi pogoji, ki bi jih mi po pameti mogli sprejeti. To moramo vedno pomniti, če delamo svoje proračune. Zato moram kot finančni minister preje predpostavljati daljšo nego krajšo dobo vojne, posebno ker moramo, pa naj vojna traja še tako dolgo, enkrat za vselej rešiti velika vprašanja, ki so bila že več generacij sem povod sporov v Evropi. Nadalje je treba pomniti sledeče: Nekako štiri petine vojnih izdatkov se izdajo v deželi sami. Neposredno po vojni mora slediti doba nove gradnje, ne samo pri nas, temveč ▼ vsej Evropi in tedaj se bodo stavile velikanske zahteve na industrijalno dobavno zmožnost naše dežele. Tekom vojne in za dobe ponovne gradnje ne bo nastopala praktično proti nam na nevtralnih svetovnih trgih nikakršna konkurenca, če izvzamemo amerikansko, in ker Amerika nikakor ne bo moffla zadovoljiti potrebe, bomo praktično obvladovali te trge. Pričakujem tore} dobe kakih štirih ali petih let, ko bo angleška industrija uživala iz abnormalnih pecofev izhajajočo umetno pobudo. Toda po poteku te dobe bo naš indu-strijalni položaj eden najtežjih, s katerimi smo kedaj morali računati. Izčrpali bomo do tedaj ogromen del svetovnega bogastva na kapitalu, ki bi bil sicer na razpolago industriji, kupna moč naših odjemalcev doma, kakor tudi v inozemstvu bo močno skrčena, in zato je neobhodno potrebno, da tekom dobe visoke konjunkture dobavimo toliko denarja, kolikor ga le hoče dati dežela. Seveda pa tudi upam, da nastopi kot posledica vojne veliko skrčenje oboroževanja. Vojna bi po mojem mnenju ne dosegla enega glavnih svojih namenov, ko bi ne dovedla do vsestranskega skrčenja tako zelo narastlih izdatkov za oboroževanje. t rfšel v srbsko ujetništvo in kako je bil ranjen: Tekom boja me Je zadela puškina krokija v levo nogo, potem sem dobil vbod z bajonetom v desno lopatico, drugi vbod pa nad desnimi pljučami. Obležal sem na tleh v popolni nezavesti. Ko sem prišel zopet k zavesti, sem zapazil, kako sta se mi bližala dva srbska topničarja. Nekaj časa sta me ogledovala in ko sta zapazila, da krvavim iz štirih ran, sem se jima zasmilil. Dvignila sta me in me odnesla v bližnjo kočo. Povila sta mi rane in me položila na neko slamnico. Prišli so potem drugi, me položili na kmečki voz in odpeljali do prihodnjega povijališča. Tam mi je neki francoski zdravnik vnovič povezal rane in mi dal tudi okrepčila. Iz sosednje vasi je prišlo veliko kmetov, ki so me zelo pomilovali. Pozneje so me odpeljali preko Kupinova v Debrec. Tu so mi dajali kmetje mleka, grozdja in drugih jedil. Zlasti neki star srbski volak, ki mi Je bil dodeljen, je skrbel za mene kakor oče za svojega sina. V Debrecu se nahaja vojna bolnišnica. Vse je bilo prenapolnjeno z ranjenci. Pred šotorom, kjer so se vršile operacije, je ležalo okoli 30 ranjencev, čakajoč, da Jih operirajo. Kljub temu, da sem bil njeti sovražni častnik, so me takoj dvignili raz voz in odnesli v šotor, kjer mi Je dal neki zdravnik prvo pomoč. V Obrenovac sem prišel strašno izmučen. Odnesli so me z ostalimi ranjenci v neko barako. Cim je občinstvo zvedelo, da sem avstrijski častnik, se Je takoj nabralo okoli mene polno ljudi, ki so me gledali kakor kak čudež. Vzbujal sem veliko senzacijo. Ljudje so komaj verjeli, da Je mogoče živeti s štirimi ranami. Vsakdo je hotel, da vidi avstrijskega Častnika, ki ima šitri rane in Se živi. Gospice so me Jako pomilovale m me obsipale s cvetjem. Videl sem žalostne obraze. Vsaka Je imela koga na vojni. Neka gospa od Rdečega križa je ukazala, naj me takoj prenesejo v železniški voz, dočim so čakali drugi cele dneve, da so jih odpremili. Po par urni vožnji v vagonu, me Je zopet prevzela v zaščito neka dobra srbska gospa. Na vsej poti do Niša so mi dajali na vsaki postaji nova okrepčila. Posebno dobro se spominjam Jagodine, kjer mi Je neka odlična Srbkinja postregla z vsem, česar sem si poželel. Hoteli so me odpeljati v Skoplje, a rekel sem zdravniku, da tega ne bi mogel prestati Tako so me izkrcali v Nišu in me odnesli v rezervno bolnišnico. Da so tamkaj faktično postopali z menoj z največjo ljubeznivostjo in človekoljubnostjo, dokazuje dejstvo, da so se mi rane že skoro popolnoma zacelile. Postopanje srbskih zdravnikov Je napravilo name globok vtisk. Neka rana mi Je povzročala notranje krvaviienje in so bile tudi komplikacije s srcem. Ležal sem osem dni na ledjih, ne da bi se premaleni]. Z injekcijami so mi lajšali dolge noči. Toda tudi to sem prebolel. Po treh tednih so me prenesli v oficirsko bolnišnico. Tu me Je zdravil srbski vojaški zdravnik dr. Subo-tič. Ko sem okreval, so me izročili po-veljništvu in me odposlali med druge vojne ujetnike. Tu se kratkočasimo sedaj s sprehajanjem po malem vrtu, ki nam Je vsak dan na razpolago. Tam igramo šah, čitamo in kvartarno. Ločeni smo popolnoma od sveta in nihče ne sme govoriti z nami. To je namreč strogo prepovedano. Kljub temu se počutimo dobro, vsaj za sedaj se nimamo nič pritoževati. Otuda ranjenega avstrijskem častnika. »Az Est« piše: Že začetkom vojne Je na srbskem bojišču zmanjkalo mladega avstrijskega častnika Karla Rubina, sina nekega avstrijskega stotnika. Vojaki so trdili, da je padel in nekateri so celo opisali mesto, kjer je bil pokopan skupno z ostalimi padlimi junaki. Oče je ponovno prosil za dovoljenje, da ga sme izkopati In v to svrho je bilo odkopanih na bojišču več grobov, ali trupla mladega častnika nikakor niso mogli najti. Neka srbska deklica, ki je bila v bližini bojišča, Je pripovedovala, da je bil nek mlad avstrijski Častnik težko ranjen, da je imel štiri rane In da so ga Srbi negovali v njeni domaČi hiši. Kaj se je zgodilo ž njim, pa ni mogla povedati, ker so ga pozneje odnesli iz hiše in tudi ni vedela za njegovo ime. Te dni je dobil oče iz Niša nenadoma pismo mladega častnika, svojega sina, ki mu fe pisal, da se nahaja tamkaj in da je že ■koro okreval. Častnik opisuje, kako je vm IZ M]M. Ruska zabava v Lvovu. Neka oseba, ki je prispela te dni iz Lvova na Dunaj, je podala sledeče poročilo o ruskih zabavah v Lvovu: V lvovskem gledališču nastopa sedaj petrograjski carski balet. Artistični voditelj je tudi dunajskemu občinstvu dobro znani plesalec Nijinskij. Predstave pe-trograjskega baleta so kljub izredno visokim cenam vedno razprodane in jih obiskujejo posebno pridno zlasti krogi ruskega vojaštva. Domače poljsko in židovsko prebivalstvo ne hodi na predstave. Ruske oblasti so svoječasno prepovedale, da bi se igral kak poljski komad v mestnem gledališču in sedaj so prepovedane celo poljske operete. Igrati se smejo le opere v ruskem in italijanskem jeziku. Tekom zadnjega tedna je bila ustanovljena v Lvovu cela vrsta zabavišč. Po raznih lokalih igrajo ruske * francoske šansonetke. Tudi te zabave poseča izključno rusko vojaštvo. Gcmiril na stol«. »II Resto del Carlino« priobčuje iz Pariza sledečo vojno sličico: Epizoda se dogaja na severnem Francoskem. Neki star francoski general, že sključen, zelo debel in težak, je protagonist General ne hodi rad, vendar pa hoče biti vedno na fronti pri svojih vojakih. Ne more odjahati do prvih okopov in postajati tamkaj na ure. Zato si je izmislil ge- neral Čisto enostavno sredstvo: daje si prenašati na močnem stolu in počaka tamkaj, kjer padajo topovske kroglje najgo-steje, kjer žvižgajo in švigajo kroglje p< zraku in čaka mirno, ne da bi se premak nil tekom boja. Njegov štab je postavljen na težko izkušnjo, ker se zdi, da je general neranljiv. Nekega dne se je nahajal general, kakor običajno, na eni najbolj nevarnih točk. Slo je za skoro nevzdržljivo pozicijo. Oeneral je sedel na svojem klasičnem stolu; sovražnik je sipal ogenj s podvojeno silo, smrt je besnela po vsej liniji. Čete so se že pričele umikati. A tu vzklikne general: »Vojaki! Ostanite mirno in brez skrbi tamkaj, kjer sedim jaz. Saj veste, da je moj konj daleč in da bi moral v slučaju, če odidete vi, ostati sam na bojišču.« Težave vojaških zdravnikov. Neki arad-ski zdravnik, ki služi kot polkovni zdravnik na severnem bojišču, poroča o težavnem izvrševanju zdravniškega poklica na bojišču sledeče: Pozno ponoči sem dobil ukaz, da nastopim mesto polkovnega zdravnika pri polku it---- Pol ure pozneje sem že bil v vozu in se peljal v ta-jinstveno temo. Svojega izvoščeka sem moral neprestano naganjati s samokresom, da je vozil naprej. V jutranjih urah smo prispeli v neko mesto, kjer so bile hiše v plamenu. Nobene žive duše ni bilo videti. V neki postranski ulici sem zapazil hišo, kjer je visela bela zastava. Hitel sem tja, misleč, da se nahajajo tamkaj ranjenci. Stara ženica mi namigne že od daleč in vpije: Bežite, gospod! Tu so skriti Rusi! Pognal sem konje, a prišel pri tem nenadoma v področje ruskega granatnega ognja. Našel sem kritje za hišami in prispel konečno na prosto. Kar zagledam par vojakov. Tekel sem za njimi in spoznal takoj med njimi nekega štabnega oficirja. Zaklical sem: »Iščem polk št----« — »To smo mi,u je odgovoril, štabni zdravnik je bil neki budimpeštanski vseučiliški profesor. Povedal sem mu, da sem od včeraj dodeljen njegovemu polku, ki sem ga iskal cel dan. »Potem pa se mi kar priključi. Drugi bataljon ima velike izgube, a malo zdravnikov,« mi je odgovoril. Od vseh strani so prihajali ranjenci. Eni s krogljami v glavi, drugi v trebuhu, tretji v pljučah. Nekdo je dobil 0.02° injekcijo morfija. Večina jih je bilo ustreljenih v nogo. Sanitetni vojaki delajo nadčloveško. Obvezovanje gre naglo izpod rok. Naši podčastniki so zelo spretni in tudi obvezni paketi služijo prav dobro. Med obvezova-njem je zapihal mrzel veter in ubogi ranjeni vojaki, ki sem jim moral prerezati obleko, so se pritoževali radi hudega mraza. Strašen Je bil tudi smrad, ki nam ga je bril veter nasproti. Moral sem si takoj poiskati boljše obvezovališče. Podrli smo neko leseno ograjo in napravili iz nje no-silnice. Z velikimi mukami sem spravil končno ranjence na miren kraj. Tu nam je pridrvela nasproti čreda krav. Rekel sem vojakom, naj polove par krav in Jih pomolzejo, kar so tudi storili, četudi vse le z veliko težavo, ker so močno krvaveli in zato seveda tudi oslabeli. Župnik pred voinim sodiščem. Dunajska »Zeit« poroča: V Stettinu v pruskem Pomorju je vojno sodišče obsodilo protestantskega župnika Franka zaradi poizku-šene veleizdaje v šestmesečno ječo. Utemeljitev razsodbe je tako zanimiva, da jo po »Kolnische Zeitung« priobčujemo dobesedno: »Po izpovedbah zaslišanih prič in lastnih izpovedbah obtožen čevih se je sodišče prepričalo, da je obtoženec kriv po-izkušene veleizdaje. Obtoženec v svojih propovedih ni samo ponovno govoril o ljubih Rusih in ljubih Angležih ter poudarjal, da so le-ti pobožnejši nego Nemci, temveč je poleg drugih, domovinski čut velikega dela svojih poslušalcev žalečih izrazov tudi izreke! gorostasni stavek, da se nemškega meča drži kri n©-oboroženlh mož ter nedolžnih žensk in otrok. Ta izvajanja, izrečena v javni skupščini, morejo poslušalce motiti v njihovi ljubezni do domovine ter potlačiti navdušenje za težki boj za naš obstoj, in ker ima večina poslušalcev svojce, soproge, brate in očete, ki stoje pred sovražnikom, tudi posredno vplivati na njihov bojni pogum. V skupščini navzoči vojaki in tudi drngi poslušalci se v svoji ljubezni do donovme niso dali premotiti. Zato se je to moglo smatrati le za poizkus veleizdaje, pri čemer se predpostavlja, da Je obtoženec hotel doseči omenjeni uspeh. O tem pa se je sodišče prepričalo.« Tudi v vofel rnjcs. Neki sanitetni desetnik, ki je pred kratkim prišel v Budimpešto, pripoveduje: Ko so bili Rusi razpršeni pri Raho, so morale naše čete preiskati karpatske doline in grape, če se ne nahajajo morda tudi le tamkaj kala ruski oddelki. Prišlo je še do marsikaterega spopada in naši topničarji so streljali na vse, kar je bilo podobno kakemu skriva^ 'išču. Mi, sanitetni vojaki, smo dobili na to povelje, naj poiščemo ranjence. Naši smo jih veliko. Kar naenkrat sem z nekega gozdnatega pobočja zaslišal v od-Jaljenosti kakih sto korakov strahovito ječanje. Glas je bil močan, a čulo se je, kakor bi nekdo zdihovaje klical na pomoć. »Prinesite nosilnico!« sem zaklical in začel plezati s svojimi ljudmi po bregu navzgor. Za nekim grmom je tamkaj nekaj ječalo in vzdihovalo, da se je moralo človeku trgati srce. Razgrnil sem veje in zagledal sem — medveda, ki se je valjal po tleh. Mogel je vzdigati le glavo in eno prednjo šapo. Zadnji del trupla je bil ves krvav in videti popolnoma ohromel. Zadel ga je najbrž šrapnel. Uboga žival je bila videti, kakor da bi res prosila pomoči. Skoraj bi rekel, da je jokala. Pomagali smo jej in jo rešili trpljenja. Škoda, da nismo mogli vzeti kože s seboj. Rožne vestL Kdaj bo konec vojne? O tem vprašanju se je razvila med londonskim „Daiy Mailom" in rimskim listom „Giornale tto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. bobra in toCna postrežba. Ogledajto si izložbo, da so prepričate. 1851 Buffet. n«inAlin?H ffl cenjenemu ubčinstvu Buffet v FripOlUlU 5B ulici Ghcda št. 8. Točijo se prvovrstna vina in pivo. 1804 Čevljarji. Mamica „Alla Sartorella" I lslt, 5. — Velika izbera obuvala za gospe in gospodo. Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne 1447 Gostilne. Rari In Veronika TuschaK grande Stv. 4 prporoćata cenjenemu občinstvu dvojo gostilno .Alla bella Trinte-. Domača kuhinja, Vsakovrstna vina >n prvovrstno Bavarsko pivo, vtvetlo in Črno Postrežba točna. 2370 flntfft 11fffpil Tm4 nI ca Lazzaretto vecchio ftt. AnlC USIUI, TKI 36 Zaloga vin« a pridni- ženo gostilno. — Vino iz Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna ▼ ulic! Casimiro Donad" ni Št. 2 in v ulici Campo S Giacorao it. 15, v kateri so prodaja tudi dalmatinski tropi novec, likeiji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah «e prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk. 2790 Obleke. Ilftlflffl izbera oblek za moške, dečke z pro lajo V t II UD perila. Klobuki in kape v veli i izberi. Kostimi ca dečke po ceni, da se ni bati konku renče. Cele obl- ke in hlače za deinvce. — Trst, Campo an Giacomo Stev. 6, nasproti cerkvo *-v. Jakoba. 2449 Restavracije. Restauracija „Alla Stazfone" nim Koloavoroiu 3 — Najugodnejša re-tavracija za p >tnike in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod netmm svež zrak. Toči se izvrstno pivo in vino I. vrste Izborno brid ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot liter. Domača kuhinja. Cene zmerne — nik Anton Andrijančič, bivSi vratar Hotela Balkan. 112» Šivilje. A DIPfiPD Trat* piazza ',ella Bnr* 81, 3 v. 9 II« KIEUCII Damska krojačnica. Izdelnje vsakovrstne obleke po antink. : □□ na □□ i Z Dhrld. m Jnd Po velikosti druga vz^wu>» savarov. nafie države z vseskozi slov.-narodno opravo. I| 1 8 " Sprejema zavarovanja človeškega I življenja po najraznovrstnejih kombi- B | naajah pod tako ugodnimi pogoji, | ■ kakor nobena droga zavarovalnica. 5 S Zlasti je ugodno za var. na doživetje 5 " " vplafin. j i I i S Zlasti je ugodno I n «nrt z nanašajočimi „ ^____ Zavaruje poslopja in premičnine m pt*i pofarnim ikoriam po najm^ib 5 S ceaab. Škode ceajuje takoj in nag " ■ kulantneje. USiva najboljši sloves, I koder posluje. S Zavaruje tudi proti vlomu. I Dovoljuje iz čistega dobička Izdatne podpore v narodne in občno-5 koristne naiKne. I Glavni zastopnik v Trstu i V. CEfiHM, lila Ctama M l TELEFON *t. »«-47 I H Žganjarne. edina slovenska milWil m^mmm log* likerjev, *---------- vsakovrstni likerji, «e nah-ia v bližini .Narodnega doma v Trstu, ulica Carlo Ghega 10. vogal uL Cecilia Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deielo. 1162 ■ mAam Vitalt edina slovenska Zganjarna In sa» Anion I uril loga likerjev, v kateri se dobe Razni. Drflfffffft 7 n*jem -e dajo rune gostilne, rlUllUJU k&t-arne. mleka ne in drugi obrtni fbra.i. n še, vile itd. Pojasnila daje KoUrSifi, kavarna Conn od 9—11. 8—6 elefon ftt. 825 41 čistilo za čevlje ^.iT^Tvu Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana triaika tovarna. 2114 flflffll fO v podnajem, zaradi premeščenja veliko UUUI1 K staoovame v prvem nadutro ju, ▼ sredini mesta in proda se tudi vse pohištvo. Stanovanje in praoje, barvaaje L14 ▼ak»i