Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIV. - Štev. 21 (692)
Gorica - četrtek 24. maja 1962 - Trst
Posamezna številka L 30
Ml IN KONCIL Cili' De ©aullove politike
Začetek drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora prihaja vedno bliže. 11. oktobra se bodo v Rimu zbrali škofje vsega katoliškega sveta, da pod vidnim Vodstvom sv. očeta in pod nevidnim vodstvom Sv. Duha razpravljajo o važnih vprašanjih cerkvenega in verskega življenja. Bodoči cerkveni zbor bo najvažnejši dogodek v cerkveni zgodovini 20. stoletja in nihče danes še ne more presoditi, kakšne posledice bo imel za bodočnost.
ZANIMANJE ZA KONCIL V SVETU
V nekaterih deželah je zanimanje za koncil izredno veliko. Škofje in duhovniki ljudi vedno znova pozivajo, da se za koncil zanimajo in zanj molijo. V posebnih knjigah, v člankih, po revijah in časopisih, v predavanjih in na posebnih študijskih tečajih je vedno znova govora o pomenu koncila v današnjem cerkvenem življenju, o vprašanjih, ki jih bodo na koncilu razpravljali, o predlogih in željah, ki so jih z vseh strani poslali v Rim, o pričakovanju in upih, ki jih smemo staviti v drugi vatikanski koncil. Vse to ima Velik vpliv na javno mnenje, zanimanje in pričakovanje vedno bolj naraščata, hkrati pa se množi tudi molitev za koncil. K tej molitvi nas sv. oče vedno znova kliče in vzpodbuja. V drugi polovici leta 1962 so vsi nameni Apostolstva molitve določeni za koncil. Kako nujno je sv. oče priporočil molitev za koncil o božiču, ko ie naznanil, da se bo koncil začel leta -79621 Za mesec maj je naslovil spet novo pismo na ves svet, v katerem priporoča molitev k Materi božji za koncil. Prav tako ob raznih drugih prilikah — skoraj ni nagovora, kjer bi sv. oče koncila ne omenjal in ne klical k molitvi. Molitev k Sv. Duhu za koncil, ki jo je sestavil sv. oče sam, je danes razširjena po vsem svetu in brez dvoma jo moli nešteto vernikov zasebno in javno.
AH NAJ SE ZA CERKVENI ZBOR ZANIMAMO TUDI MI?
Ali naj se tudi mi še bolj zanimamo ln molimo za koncil? Brez dvoma je to naša velika dolžnost, recimo kar naravnost, ena naših največjih dolžnosti v tem času. In to ne zato, ker smo tudi Slovenci zastopani v raznih pripravljalnih komisijah, in celo zelo dobro zastopani, in ker se bodo tudi slovenski škofje udeležili koncila, ampak iz vse večjih in važnejših razlogov.
VESOLJNI CERKVENI ZBOR JE TUDI NASA ZADEVA
Prvi razlog je, da je vesoljni cerkveni zbor izredno važna zadeva vse Cerkve. Cerkev — to pa smo mi vsi, ne samo Papež in škofje in duhovniki. Koncil je torej tudi naša osebna zadeva. Kar pa Človeka osebno zadeva, za to se vse bolj ianhna in zavzame. Kjer ni nič zanimanja *a koncil, kjer se ljudje za vse drugo bolj brigajo in o vsem drugem več govore kakor pa o koncilu, tam nekaj ni v redu. Ali se njihova zavest, da so udje Cerkve, Še sploh ni prebudila, ali se še vse premalo zavedajo, kaj pomeni to dejstvo, ali pa se ne zavedajo, kakšen pomen ima koncil v življenju Cerkve. Pustimo razpravljanje, kje so vzroki za tak žalosten Položaj, storimo raje vse, kar je v naši moči, da bo zanimanje za koncil pri nas samih postalo še večje. Tako bo rastla tudi cerkvena zavest in povezanost s Cerkvijo. če je kaj važno za bodočnost, potem je gotovo ta cerkvena zavest In ta povezanost s Cerkvijo, ki prihaja res Iz notranjega prepričanja in se kaže tudi v Oljenju. Zanimanje za koncil Je izredno "godna prilika, da nadomestimo, kar smo morda zamudili.
Razširilo se bo naše obzorje
Drugi razlog je, da se ob zanimanju koncil naše obzorje nekoliko razširi, koliko ljudi se še vse premalo zaveda, Pomeni, da Je naša Cerkev katoliška, Vesoljna, In da je danes to res v pravem (Nadaljevanje na 3. strani)
Francija oziroma njen predsednik De Gaulie je ponovno v ospredju evropske politike. To predvsem zaradi nedavne tiskovne konference, ki jo je imel prejšnji torek in na kateri je s še večjo prepričanostjo kot navadno ponovil vse svoje zamisli tako o politični in gospodarski ureditvi Evrope in njenem poslanstvu kot o vlogi Francije v njej.
Kar je posebno razburilo vode onkraj Atlantskega oceana so bile De Gaullove izjave, da se mora Evropa zediniti, preskrbeti se s potrebno samostojno atomsko o-borožitvijo in se tako osamosvojiti od Amerike. To svojo misel je utemeljil z dejstvom, da je Evropa bila nekako pod silo razmer prisiljena se povezati z Ameriko v okviru Atlantskega zavezništva, ker je sama bila šibka in je Amerika bila edina velesila, ki je imela atomsko bombo. Toda danes, ko ima tudi Rusija svoje atomske bombe, se je vzpostavilo tako ravnovesje sil, da se Evropa lahko brez skrbi poda na lastno pot tudi na področju obrambe. V tem okviru se je Francija odločila, da si sama preskrbi nuklearno orožje.
Kar se procesa evropskega združevanja tiče, je generai v drugih besedah ponovil to, kar je že večkrat dejal. Po njegovem ni mogoča tako tesna integracija, da bi posamezne evropske države zgubile večji del svoje vrhovnosti. Zato je ponovno predlagal, naj se namesto skupnih organov, ustanovijo posvetovalne komisije na ravni ministrov za vsa področja od kulture do skupne obrambe in zunanje politike. Šele po preteku poskusnega obdobja treh let naj se začne z bolj tesnimi in zahtevnimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
Poleg tega se je De Gaulie o-bregnil še ob ameriško-sovjetska pogajanja o Berlinu ter o razorožitvi in prepovedi atomskih poskusov, rekoč, da od francosko- nemške solidarnosti zavisi danes usoda celotne Evrope od Urala do Atlantika.
Te čudne zamisli francoskega predsednika so imele negativen odmev ne samo v Evropi, ampak tudi v Ameriki. Predsednik Ken-nedy je odločno zavrnil idejo o samozadostnosti Evrope, kakor jo je iznesel De Gaulie, rekoč, da v današnjih razmerah ni moč ločiti obrambe zahodne Evrope od ostalega svobodnega sveta: »Naša politika v Evropi temelji na globokem prepričanju, da je ogrožanje svobode nedeljivo, kakor tudi akcija, ki jo Zahod lahko postavi proti tej grožnji.
Zato so ZDA obvezane braniti Evropo po volji zgodovine, kakor tudi po svoji lastni izbiri.« Potem
ko je poudaril, da ZDA nimajo namena vmešavati se v notranje zadeve pri procesu evropskega združevanja, je Kennedy nadaljeval : »Ne moremo gledati na zavezništvo naših evropskih zaveznikov kakor na dolžnost in upam, da tudi v Evropi nihče ne gleda tako. Toda, dokler bodo ZDA tvegale svojo lastno varnost za obrambo Evrope s prispevkom, ki znaša danes 425 tisoč mož in ki stane vsako leto milijardo in šest sto milijonov dolarjev — kar je znatno večji prispevek od prispevka katerekoli druge države, bomo še nadalje udeleženi pri odločitvah, ki se tičejo vojne in miru na tem področju. Dosledna politika ne more zahtevati istočasno naše navzočnosti in odsotnosti.«
Zaradi vztrajanja De Gaulla pri svojih koncepcijah o politični ureditvi Evrope, je iz vlade izstopilo pet ministrov, ki pripadajo Ljudskemu republikanskemu gibanju (stranka francoskih krščanskih demokratov), kar je De Gaulla še bolj osamilo. — Spričo vsega tega se mnogi sprašujejo, kaj bo z dediščino predsednika De Gaulla, če bo ta s svojim trmastim zadržanjem še nadalje izgubljal stik s političnimi silami, ki so edino jamstvo, da Francija po njegovem umiku ali smrti ne zabrede v kaos. Dokler je bilo še odprto alžirsko vprašanje, so ga prenašali in zamižali na eno oko, toda sedaj, ko je omenjeno vprašanje v glavnem rešeno, se razpoloženje do njega spreminja.
PROCES PROTI SALANU
Druga vrsta zaskrbljenosti se javlja iz poteka procesa proti u-pomemu generalu in voditelju O.A.S. Salanu, ki se te dni vrši v Parizu. Kljub temu, da je obtožen vseh mogočih prestopkov in zločinov, ga polkovniki ob odhodu iz sodne dvorane, kjer prisostvujejo procesu, salutiralo z udarjanjem pet brez vsake zadrege ali pomisleka. Tako odkrito se požvižgajo na svoje nadrejene in se stavijo na stran poglavarja desničarskih teroristov. — Dopisnik turinskega dnevnika »La Stampa« iz Pariza poroča, da se je nekaj podobno tragičnega pokazalo tudi med občinstvom: »Vsi mladi inteligenti od pravnikov, advokatov in drugih predstavnikov jedra pariškega meščanstva so se postavili na stran generala Salana in ne obsojajo krutih zločinov fašističnega terorizma.«
Iz tega se vidi, da ne samo vojska ni bila še očiščena, ampak da je predvsem stara miselnost še ostala v glavah mnogih mladih ljudi. To vzbuja upravičeno zaskrbljenost.
NEMIRI V LAOSU
Meseca decembra 1961 so se udeleženci ženevske konference za Laos domenili o ustanovitvi nevtralne vlade pod predsedstvom princa Suvane Fume. V vladi naj bi sodelovali, poleg nevtralcev, komunisti, ki pripadajo gibanju Pa-tet Laa, in Bum Umovi desničarji. Toda kljub prizadevanjem Združenih držav in Sovjetske zveze ter neprestanim posvetovanjem Suvane Fume s predstavniki vietnamske vlade in komunističnega gibanja Patet Laa, ni bilo mogoče najti primernega dogovora. Nekateri pripisujejo krivdo Bun Umu, ki hoče zase za vsako ceno notranje
in obrambno ministrstvo, ki naj bi po ženevskem dogovoru pripadalo nevtralcem Suvane Fume. Glavni vzrok za nesoglasja in za napetost pa so gotovo komunistični manevri, predvsem Kitajcev, ki si hočejo na vsak način utrditi v tem delikatnem predelu jugovzhodne Azije svoje strateške položaje.
Tako se je zgodilo, da so komunisti prekršili premirje in z lahkoto zasedli važno postojanko Nam Tha. Bun Umova vojska se je razkrojila in Patet Lao je nadaljeval svoj pohod še za celih 160 km ter se utrdil pred mestom
Novi nadpastir, bodi pozdravljen !
Ko je apostol Pavel prihajal v Rim, so mu verniki iz mesta šli nasproti do Apijevega trga in Treh Tabern, da ga pozdravijo in mu izrečejo dobrodošlico. Ko jih je Pavel ugledal, je zahvalil Boga in se osrčil. (Apd 28, 15)
Tudi v Gorico bo prihodnjo nedeljo prišel naslednik apostolov, novi nadškof msgr. Andrej Pan-grazio, ki ga je sv. oče imenoval za novega goriškega nadpastirja. Kakor rimski kristjani sv. Pavla, tako bomo tudi mi sprejeli novega nadškofa. Šli mu bomo nasproti do Ogleja, da ga tam pozdravimo in mu izrečemo prvo dobrodošlico. V naši nadškofiji je namreč ravno Oglej najbolj svet kraj, ker so ga posvetili prvi mučenci s svojo krvjo in ker je tam zibelka krščanske vere v naših krajih. Zato je prav, da se prvo srečanje med škofom in verniki izvrši ravno na tem svetem in zgodovinskem kraju.
Od tam bo v spremstvu cerkvenih in civilnih zastopnikov ter ljudstva nastopil svojo pot v Gorico. Tu ga bo ljudstvo iz vse škofije znova pozdravilo po goriških ulicah in v stolni cerkvi. Poklonili se mu bodo duhovniki in civilne oblasti z županom na čelu. Prišli
bodo tudi zastopniki iz Livorna, kjer je do sedaj vodil škofijo, in iz Verone, kjer je prvič vršil škofovsko službo. Pa tudi iz Padove bodo prihiteli njegovi prijatelji, da ga pozdravijo, in iz Asiaga, njegove rodne župnije. Prišla bo tudi njegova stara mama, brat in sestra.
Ob pozdravih in čestitkah drugih znova pozdravljamo tudi mi katoliški Slovenci goriške nadškofije novega nadpastirja med nami. Izrekamo mu dobrodošlico po stari slovenski navadi:
BOG VAS SPREJMI, NAŠ NADPASTIR. Prihajate med nas kot naslednik apostolov, ki jih je Kristus poslal: »Pojdite in učite vse narode.« Pošilja Vas sv oče Janez XXIII., ki je že ponovno pokazal, kako so mu pri srcu vsi narodi, kako se čuti oče vseh. Prihajate kot zastopnik sv. Cerkve, ki je katoliška, to je vesoljna, v kateri ni razlike med Grkotn in barbarom, med sužnjem in svobodnim, temveč so vsi eno v Kristusu Jezusu. (Sv. Pavel). Kot takega Vas prisrčno pozdravljamo in Vam obljubljamo svojo vdanost in zvestobo v trdnem upanju, da nam boste dobrohoten oče, pastir in učitelj.
Houei Sai, nedaleč od tajske meje. S tem je grozila resna nevarnost kraljevi prestolnici Luang Prabang, upravni prestolnici Vien-tiane in celo Tajski sami, ki je članica obrambnega pakta SEATO. Predsednik Kennedy je iz previdnostnih razlogov in na prošnjo tajske vlade v okviru SEATA poslal mornariške strelce na mejo
z Laosom. Tudi Velika Britanija, Avstralija in Nova Zelanda, ki pripadajo temu paktu, soglašajo z ameriško odločitvijo. Istočasno je ameriška vlada podvzela diplomatske korake. Sovjetska zveza je ponovno izjavila, da je še vedno za nevtralni Laos in za premirje. Pri tem pa se zahodnjaki sprašujejo, (Nadaljevanje na 3. strani)
1 KRŠČANSKI NAUK j
Sveto Rešnje Telo
V kraljestvu nebeškega Očeta bomo s Kristusom združeni obhajali večno svatbo. V neizmernem veselju bomo častili Boga, vekomaj hvaležni se bomo spominjali 'Kristusove smrti in bomo polni božjega življenja. Poroštvo te nebeške slave imamo že v tem življenju v skrivnostni jedi, ki nam jo je Jezus zapustil tik pred svojim trpljenjem — namreč v sveti Evharistiji, ki jo v slovenščini imenujemo Sveto Rešnje Telo.
JEZUS JE POSTAVIL SVETO REŠNJE TELO
Zvečer pred svojim trpljenjem je sedel Jezus z apostoli k mizi in jim je dejal: »Srčno sem Želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden bom trpel.« — Med večerjo je vzel kruh, ga blagoslovil in razlomil in dal svojim učencem z besedami: »Vzemite in jejte, to je moje telo, ki se za vas daje.« — Nato je vzel tudi kelih, se zahvalil in dal svojim učencem z besedami: »Pijte iz njega vsi; to je namreč moja kri nove zaveze, ki se za vas in mnoge preliva v odpuščanje grehov.« »To delajte v moj spomin.« (Glej Mar 14, 17-25; Luk 22, 19-20; I Kor 11,23-26).
Preden se je Jezus poslovil od apostolov, je prvič maševal. Vzel je v svoje svete roke kruh in vino, se ozrl k svojemu nebeškemu Očetu, nato je zmolil nad darovi hvalno in zahvalno molitev ter je oboje dal apostolom z besedami: »To je moje telo — to je moja kri.« — Pri teh besedah je spremenil kruh in vino v svoje Telo in v svojo Kri. Podobi kruha in vina sta pa ostali. To pomeni: od kruha in vina je ostalo samo to, kar morejo zaznati človeški čuti vid, tip, okus in vonj. — Pod obema podobama se je daroval Jezus Očetu in se je dal učencem v dušno hrano.
To je bila ista daritev, katero je opravil naslednji dan — na veliki petek — na križu. — Apostoli so tisti večer prejeli Telo in Kri Gospodovo kot hrano svojih duš za večno življenje. Postali so najtesneje združeni z Jezusom in napolnjeni so bili z nebeškimi milostmi.
Prejeli pa so tudi še neko posebno milost tedaj. Z besedami: »To delajte v moj spomin,« jim je Jezus dal oblast to daritev ponavljati in spreminjati kruh in vino v njegovo Telo in Kri, jih darovati nebeškemu Očetu kot daritev sv. maše, vernikom pa kot sveto obhajilo. Na kratko to povemo z besedami: posvetil je apostole v mašnike. Ta oblast je prešla od apostolov na njihove naslednike v duhovski službi. Ti bodo opravljali daritev sv. maše do sodnega dne, »dokler Gospod ne pride.«
Kadar smo pri sv. maši in pri sv. obhajilu, smo Jezusu tako blizu, kakor so bili apostoli pri zadnji večerji.
Imena, s katerimi Cerkev označuje to veliko skrivnost so: v apostolskih časih so ji rekli »lomljenje kruha«, v krščanstvu »sv. evharistija (zahvala)«, »presveti oltarni zakrament« in »Sveto Rešnje Telo«. Opravilu, pri katerem se posvečujeta kruh in vino, pravimo »sv. maša« ali pa tudi »sveta daritev«.
K. H.
Dva srebrnamašnika
življenja
Cer Ivi
Eno leto po Mater et Magistra
Minilo je eno leto, odkar je bila izdana okrožnica Mater et Magistra. Literature, člankov, predavanj, študijskih tednov in tečajev, monografij in drugih najrazličnejših pobud, ki jih je vzbudila v katoliškem taboru v teku leta, je brez števila. Morda smemo trditi, da je to prva papeška listina, ki je vzbudila tako obširen odmev v svetu v vsej zgodovini Cerkve. Zanjo se je zanimal tudi nekatoliški svet. Predsednik Nehru je navajal to okrožnico pred parlamentom v Novih Delhih kot primer novega duha, ki more prevevati sodobno gospodarstvo.
Primeren odgovor Titovu
Časopis New York Daily Nevvs je pretekli teden silovito napadel sovjetskega vesoljskega letalca Titova. Označil ga je kot mladeniča brez takta, ki je pričel po ZDA prodajati sovjetsko brezboštvo s trditvijo, da ne veruje v Boga in da v teku svojega 17-kratnoga poleta okrog zemlje ni videl ne Boga ne angelov. Na ta način — tako je nadaljeval člankar — Titov ne samo dokazuje bridko neznanje na področju teologije, marveč tudi žali versko prepričanje ogromne večine Amerikancev, ki so mu ponudili svojo gostoljubnost. Komentar tega časopisa se nanaša na tiskovno konferenco, ki jo je imel sovjetski vesoljski letalec na mednarodni razstavi v Seatlu v ZDA. Na vprašanje nekega časnikarja, če je 25 ur njegovega vesoljnega poleta iz-premenilo njegovo filozofijo o življenju in njegov način mišljenja, je Titov odgovoril: »Nekateri pravijo, da je tam onstran v vesolju neki Bog. Toda v teku vsega mojega potovanja okrog zemlje sem gledal, pa ga nisem videl. Nisem videl ne Boga ne angelov. Noben Bog nam ni pomagal pri gradnji naše rakete za prvi Gagarinov vesoljski polet. Ljudstvo je bilo, ki je zgradilo raketo. Jaz ne verujem v Boga; verujem v človeka, v njegove sile, v njegove možnosti in njegov razum.«
Odgovor ameriškega dnevnika je bil nagel in primeren. Nič čudnega ni, da Titov v teku svojega poleta ni videl ne Boga ne
angelov. Niti Glenn, ki veruje, jih ni videl. Pač pa jih je prosil pomoči v gotovosti, da so oni njega videli.
Novi problemi v Južni Afriki
Stroga politika rasne ločitve, ki jo sedaj izvaja vlada v Južni Afriki, ustvarja katoliški Cerkvi v deželi nove, težke gospodarske in pastoralne probleme. Po nedev-nih ločitvenih zakonih bo prisiljenih devet milijonov prebivalcev Bantu, e milijon in pol mulatov in 450.000 Azijcev živeti strogo ločeno od treh milijonov prebivalcev evropskega izvora. Do konca leta 1962 bo moralo vse drugobarvno prebivalstvo zapustiti področja, ki so pridržana belcem, in se umakniti v posebne četrti, po vzorcu mesta Bonteheuwel, ki so ga zgradili za prebivalce rodu Bantu približno 13 km izven Capetowna. Ta preselitev etničnih skupin, od katerih je 5% katoličanov, nalaga ustanovitev novih župnij s cerkvami in šolami in vzbuja probleme gospodarske narave, ki jih bo Cerkev težko rešila. Katoliška Cerkev v Južni Afriki namreč ne more računati ne na prispevke prebivalcev ne na državno pomoč. Za samo mesto rodu Bantu Bonteheuvvel predvideva nadškof v Capetovvnu msgr. McCan, da bo nujno treba zgraditi dve cerkvi in dve osnovni šoli, za kar bo nujno rabil 100.000 dolarjev. Te bo moral dobiti s pomočjo posojil z visokimi obrestmi.
Bourse Egyptienne je v obširnem uvodniku izjavila, da bo okrožnica vzbudila živo priznanje med masami tretjega sveta. Okrožnica izraža gospodarski nauk, ki je najbolj jasen in napreden, kar jih poznamo. Nemški pastor dr. Nerltng je pripomnil, da je okrožnica privedla luteransko cerkev k globjemu poznanju ka-tol. social, nauka. Sinoda anglikanske škofije v Melbournu v Avstraliji je soglasno odobrila glavne smernice socialnega nauka okrožnice. Grško-pravoslavni primas v Severni in Južni Ameriki nadškof Jakovos je označil okrožnico kot veliko krščansko listino o človečanskih pravicah. Edini negativni komentarji so prišli iz dežel onstran železne zavese, kjer pa razen v Poljski ni bila v celoti objavljena.
Prof. Mirko File! Č.fl. Bernard Špacapan
V prosvetnem in verskem življenju go-riških Slovencev v zadnjih petnajstih letih se zelo pogosto čuje ime prof. Mirka Fileja. Saj ni večje verske ali kulturne prireditve, kjer bi on ne bil udeležen. Pozna ga vsak naš človek in ne samo na Goriškem, tudi na Tržaškem in na Koroškem slovi njegovo ime. To je naš zborovodja, organizator in pobudnik številnih lepo uspelih manifestacij. A predvsem je duhovnik, ki je pred 25 leti stopil na delo v vinogradu Gospodovem in zvesto vztrajal do danes v lepih in manj lepih, pa tudi v zelo težkih časih.
Rodila ga je Medana v Brdih. Tista Me-
i
dana, o kateri poje Alojzij Gradnik in se je spominja Ludvik Zorzut, M. Filej pa ji tudi ni ostal dolžan hvale in je dokaj medanskega in briškega ognja v njegovi besedi in še bolj v njegovi taktirki.
Njegova mati je bila že zgodaj vdova z dvema fantoma; prva vojna ji je vzela moža. Pa si je kot pristna Brika znala pomagati s kupčijo, da sta zrastla njena . fanta in si dobila vsak svoje mesto v življenju. Malega Mirka so poslali v srednjo šolo v malo semenišče v Gorico. Pomagal je pri tem domači gospod dekan Milanič, ki je zelo rad imel študente in je za Mirkom poslal še druge študirat v Gorico, tako da je danes kar šest Medancev - maš-nikov. Že v gimnaziji je Mirko pokazal veliko veselje za muziko. Pokojni njegov profesor za petje Lojze Bratuž ga je imel rad; pozneje se mu je učenec izkazal hvaležnega tako, da je ustanovil pevski zbor »Lojze Bratuž«, katerega požrtvovalno vodi še vedno.
Iz malega semenišča je g. jubilanta vodila pot v bogoslovje. Tu se je njegov glasbeni talent še bolj razvil, ko je vodil zbor bogoslovcev, ki so takrat bili prav številni in, kar je glavno, izvrstni pevci, še danes se stolniški verniki radi spominjajo tistih časov, ko so bogoslovci prepevali na koru kot slavci in kosi. Po 25 letih se je M. Filej vrnil na isti kor, ne več da vodi zbor bogoslovcev le ob izrednih priložnostih, temveč je postal reden organist stolne cerkve v Gorici.
Dne 22. maja 1937 je mladega bogoslovca M. Fileja posvetil nadškof Margotti v cerkvi sv. Karla. Naslednji dan je bila nova maša v Medani, prva po dolgih letih, odkar jo je imel sedanji apostol, administrator msgr. Mihael Toroš. Nato je mladega novomašnika vodila pot v Idrijo za kaplana. Od tam je prišel v Mavhinje za župnega upravitelja. Želel se je izpopolniti v muziki. Ta želja se mu je izpolnila v Mavhi-njah, ko se je mogel vpisati na konservatorij v Trstu ter tam tudi dokončati svoje študije. Trdna volja in veselje sta mu pomagala, da je istočasno vodil mavhinjsko župnijo in študiral glasbo. Trda je bila včasih, a je šlo. Sobratje se ga spominjamo, kako smo ga včasih obiskali in ga zmeraj našli ali v cerkvi ali pri klavirju, kadar ni bil na cesti v avtu.
Ko so po zadnji vojni ustanovili slovenske šole v Trstu, je sprejel poučevanje petja na učiteljišču. Takrat je prof. Emil Komel stopil v pokoj; njegovo mesto profesorja petja na učiteljišču in strokovni šoli je sprejel prof. Filej, ki se je tako vrnil v Gorico, ki mu je bila ljuba že od otroških let. Vrgel se je na delo. Sprejel je poučevanje petja na slov. učiteljišču in strokovni šoli; vodstvo cerkve pri Sv. Ivanu, nekaj let je vodil Glasbeno šolo na Placuti, pristopil k SKPD, začel vaditi razne zbore in pomagati, kjer se je dalo in kakor se je dalo.
Pri tem delu vztraja že skoro 15 let. To je nehvaležno delo za Boga in narod, ki ga ljudje navadno ne cenijo, ker nič ne nese. Zato si Mirko Filej v teh letih v Gorici res ni nabral zemskega bogastva, a smo zato tem bolj uverjeni, da bo njegov idealizem in požrtvovalnost nekoč nagradil Bog, ki edini more take žrtve poplačati.
G. profesorju naše čestitke in voščila za vedno lepše in bogatejše uspehe!
Župnija Miren ima v goriški nadškofiji redko prvenstvo, .da je dala sv. Cerkvi največ poklicev. V zadnjih 60 letih je tam bilo rojenih osem duhovnikov in 15 redovnikov in redovnic. Torej skupno 23 oseb, ki so se Bogu posvetile. Za toliko poklicev se pa imajo zahvaliti dvojemu: skrbnim dušnim pastirjem, ki so v Mirnu delovali od leta 1900 dalje, in pa Marijinemu svetišču na Gradu. Marija in pa skrbni ter vneti duhovniki so pomagali, da je bilo versko življenje v Mirnu vedno na višku, zlasti še pogosto prejemanje sv. zakramentov in pa verske organizacije. Zato ima »klerikalni« Miren to izredno prvenstvo v goriški nadškofiji.
Med duhovniki, ki so izšli iz mirenske župnije, je tudi sedanji župnik v Podgori č. g. Bernard Špacapan. Novo mašo je imel pred 25 leti dne 23. maja, posvečen pa je bil dan prej, 22. maja, v cerkvi sv. Karla v Gorici.
Njegova življenjska pot je pot fanta iz delavske družine, ki si le s trudom more pomagati do nadaljnje izobrazbe. Njegov oče je bil kamnosek. V vaseh pod Krasom ni ta poklic nič posebno izrednega, saj je na Krasu mnogo kamna in kamnoseška obrt je zato vedno bila dovolj razvita. Sinu Bernardu pa je bilo določeno, da ne bo obdeloval kamna, temveč duše božje. Zato so ga starši poslali v goriško malo semenišče, ki ga je nadškof Sedej malo prej odprl, potem ko ga je z največjimi težavami popravil od razdejanja iz prve svetovne vojne. Iz šole se ga spominjam kot visokega fanta, ki je zelo rad študiral. Kot začetni prvošolec sem se z največjim spoštovanjem oziral po takratnih četrtošolcih, ki so se učili grško in nosili v šolo debele slovarje. Ali g. Bernard ni samo študiral iz debelih knjig in. slovarjev, rad je nosil tudi težke nahrbtnike in hribovske čevlje, kajti gore so se mu zelo priljubile in ob počitnicah jo je rad mahnil kam v naše hribe na Krn, Kanin, Mangrt, Sv. Višarje. Hribi so bili takrat naše največje
veselje, le škoda, da je bilo vedno premalo denarja.
Po končani osmi šoli je stopil v goriško bogoslovje, kjer je prav tako študiral z lepim uspehom. Po posvečenju je šel v službo v Brestovico. Od tam je upravljal še sosednje Jamlje in Sela na Krasu. Imel je torej troje duhovnij. Zato potov in tekanja ni manjkalo. Pri tem mu je pomagalo njegovo neločljivo kolo, s katerim se je kasneje vozil tudi v Tržič in Ronke, ko je po drugi vojni sprejel tam pouk krščanskega nauka. Kolo mu je še danes, v dobi vsesplošne motorizacije, zvest konjiček, da more hitro in po mili volji iz Podgore v Gorico.
Leta 1947 se je preselil iz Brestovice v
Jamlje in pomagal ustanavljati novo faro v Dolu. Ko se je izpraznilo mesto župnika v Podgori, je zaprosil za to predmestno župnijo, kjer pastiruje še danes.
Ni lahko dušnopastirsko delo v tej delavski župniji, kjer je poleg drugega še mešano prebivalstvo, tako da se mora duhovnik pravzaprav razpoloviti, da vsem ustreže. G. Špacapan skuša to delati po svojih najboljših močeh, ali kaj ko mu zdravje v zadnjih časih nagaja, da ni več nekdanji hrast iz Brestovice in Jamelj. Nesrečni padec in pretres možganov pred leti, ko je njegovo življenje viselo na niti, mu še vedno ne pusti, da bi mogel razviti vso svojo delavnost kot nekoč.
Ob srebrnem mašniškem jubileju mu vsi iz srca kličemo: Še na mnoga leta!
f Č. g. DATID DOKTORIČ
je zaspal v Gospodu 12. aprila v Montevideu, star 75 let.
Rojen je bil v Slavoniji v Našicah leta 1887. Lani je praznoval zlato mašo, katero so mu priredili rojaki v Montevideu • Srednje šole je dovršil v malem semenišču v Gorici. Bil je že kot srednješolec vnet narodnjak, kot pesnik občudovalec Simona Gregorčiča, kot domoljub pa kre-kovec.
Prav iz tiste mladine je brstela go-riška narodna pomlad, ki je rešila pred utopitvijo goriške Slovence.
Vstopil je v goriško semenišče in leta 1911 pel novo mašo. Takoj je bil postavljen v sredo slovenskega dogajanja kot ravnatelj Alojzijevišča in kot kaplan na Placuti.
Vse do svetovne vojne je deloval skupno 1 najpomembnejšimi slovenskimi narodnimi delavci in je isto delo nadaljeval po končani vojni, med katero je vodil Gabrje na Vipavskem.
Po vojni se je vrnil v Gorico in upravljal župnijo sv. Roka, a glavno njegovo delo je bilo na goriški škofiji, kjer je bil tajnik nadškofa Sedeja in kaplan sv. Ignacija do leta 1927. Med tem časom je tudi vodil Goriško zadružno zvezo.
Njegovo delovanje je bilo preveč očitno, da ne bi izzvalo sovraštva z nasprotne strani in tako je moral po svetu.
Ljubljanski škof Jeglič ga je nadvse ljubeznivo sprejel, toda zaradi političnega kurza ni mogel kaj prida storiti za zadevo goriških Slovencev, kot je želel, zato je sprejel ponudbo dušnopastirske oskrbe najprej na Brniku pri Kranju, nato pa v Radomljah pri Kamniku.
Medtem je pa hitel narod v Argentino, da si ustvari novo domovino, in tako je vstala misel, da bi bilo treba nekaj storiti za rojake, ki jim preti nevarnost, da uto-rtejo v tujem morju.
C. g. Jože Kastelic je Davida Doktoriča pregovoril za to, da se je odločil za Južno Ameriko, in je tako leta 1936 odpotoval čez morje. Oktobra tisto leto mu je slovenska skupnost priredila veličastno slovesnost srebrne maše, s čimer je dobil stike z vsemi znanci in rojaki ter mnogimi prijatelji, ki so pred njim prišli v to deželo.
Nato je bil nastavljen kot izseljenski koresponent pri jugoslovanskem poslaništvu v Montevideu, kjer je bilo njegovo mesto, da pomaga rojakom v prizadeva-
nju za zemske stvari in za pot proti nebesom.
Kot dušni pastir je več let deloval pri naših šolskih sestrah, ki imajo poboljševalni zavod za dekleta kakih 40 km izven mesta. Nato pa je bil kaplan v mestu, a vedno tudi uradnik poslaništva in kulturni delavec, ki je zbiral v raznih organizacijah jugoslovanske rojake v Urugvaju.
Ko se je končala druga svetovna vojna, je bilo zaradi notranjih razdorov med rojaki nemogoče kaj več napraviti kot od časa do časa zbrati zavedne rojake na kaki cerkveni slovesnosti, ker narodni prazniki so pomenili večinoma znamenje razdora.
Tako je teklo njegovo življenje posvečeno bolj urugvajski akademski mladini — bil je cerkveni asistent dekliških krožkov katoliške akcije na univerzi, — rojaki pa so ga poiskali vedno, kadar je bolezen ali smrt potrkala na slovenska vrata. Tudi so vedeli za njegovo spovednico v cerkvi, kjer je bilo njegovo kaplansko mesto in kjer je imel vsako nedeljo po tri maše in tri pridige, vse do meseca pred smrtjo, ko je šel na operacijo kolka, ki mu je prinesla smrt, zaradi visoke stopnje arterioskleroze, na kateri je trpel.
12. aprila je zatisnil oči, prav tisti večer, ko sem jaz opoldne kupil vozni listek, da ga obiščem.
Zamudil sem seveda pogreb in prišel šele 14 dni pozneje in zbral rojake pri sv. maši zanj. Sestra Angelika je kar hitro poskrbela za lepo petje. Malo sem jaz pohitel do rojakov, pel je telefon, drugi so tudi storili s svojimi obiski, da se je razvedelo, in tako se je zbralo kakih 70 rojakov, katerim sem spregovoril med sveto mašo primerno besedo ob spominu na ljubljenega dušnega pastirja, ki je dobil svoj poslednji dom na centralnem pokopališču, prav v isti grobnici, kjer počiva sestra Marjana Lončar, prva prednica Slovenskih šolsikih sestra v Urugvaju. Rajni je bil tudi talentiran komponist in pesnik, ki je zložil marsikateri prelepi verz, ki je natisnjen v Duhovnem življenju v Buenos Airesu in v goriških, ljubljanskih in ameriških publikacijah.
Lepo število pesmic pa čaka v rokopisu na primerno priliko.
Te podatke pošilja msgr. Janez Hladnik v tujini,' ves čas sodelavec in prijatelj rajnega.	Janez	Hladnik
V
Se o »»pismu iz Trsta««
Prejeli smo in objavljamo:
Na dopis »Pismo iz Trsta« (Kat. glas maja) je odgovoril g. dr. B. Agneletto 2 zelo dolgim dopisom v zadnji »Demokraciji«. Moji prijatelji so dali zelo nujno Priporočilo, da na ta dopis na kratko odgovorim.
G. dr. B. A. očita dopisniku Kat. glasa, da glede prepovedanega predavanja g. dr. Sfiligoj a ni iskal informacij pri Slov. dem. ^ezi. Ko sem pa vnovič prečital tisto 5Pismo iz Trsta« in odgovor g. dr. A., ne Vem, kaj naj bi dopisnik KG spremenil. Tista dva dogodka: predavanje g. dri Dekleve v prostorih. SDZ v okviru SAK »Jadran« in zabranjen vstop g. dr. Sfiligoja, ki bi moral predavati na vabilo Slov. prosv. tatice, vse to odgovarja resnici. Izgovor, da je predaval g. dr. Dekleva v okviru SAK »Jadran« prepriča, kogar prepriča. ' Pozlačeni papir zaviti orehi, ki jih obe-“a®o na božično drevesce, ostanejo vedno °rehi. G. dr. B. A. ostane lahko prepričan,
Ml IN KONCIL
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pomenu besede. Ker se tega premalo zajedajo, mislijo, da je povsod na svetu tako kot v njihovi župniji ali na njihovi Podružnici in da mora povsod tako biti. klislijo, da imajo vsi katoličani po svetu Iste potrebe in prav ista vprašanja kakor 0|ti sami. Če je pri njih doma kaj slabega, s° mnenja, da je po celem svetu tako, in kaj hitro so obupani. Če pa imajo vtis, da je pri njih vse lepo v redu, so zado-v°ljni in si ne delajo nobenih skrbi, češ, Povsod je tako. V zanimanju za koncil Pa spoznamo, kako velika, kako bogata, Pa tudi kako mnogolična je katoliška Cer-ev in katoliško življenje, koliko lepih in Sončnih strani ima, pa tudi koliko skrbi *P težav. Tako široko obzorje nam bo dalo Vse drugačne samozavesti, veselega ponc-8a na eni strani in resne skrbi na drugi
strani.
POTREBNA JE MILOST IN MOČ SV. DUHA
Tretji razlog, da se še bolj zanimamo *a koncil in še več molimo zanj, pa je dojstvo, da je vesoljni cerkveni zbor mo-*en samo v milosti in moči Sv. Duha. koncil ni kako zasedanje parlamenta in ae kako zborovanje Združenih narodov, kjer ljudje med seboj razpravljajo in iščejo sporazumov. Koncil je zbor tistih, K* Jih je Sv. Duh postavil kot pastirje Cerkve in ta zbor se vrši pod vodstvom ®stega Sv. Duha. Sv. oče je ponovno de-H da bo drugi vatikanski koncil v ne-^m smislu ponovitev binkoštnega dogodki ko je prišel Sv. Duh nad apostole in k Cerkev postala očitna pred Judi in pobili. Tako naj tudi danes na koncilu in P° koncilu sv. Cerkev postane znova in bolj očitna pred pogani in Judi, mo-aamedanci in ločenimi kristjani in tudi jfed katoličani samimi. To pa je tudi dftnes mogoče le v moči Sv. Duha. Kakor Pa so se apostoli skupaj z Marijo po Kristusovem vnebohodu v molitvi pripravljali na prihod Sv. Duha, tako se mora *° zgoditi tudi danes. Le če bo vsa Cerkev združena v molitvi, smemo upati, da Se bo, čeprav ne tako vidno kakor na binkoštni praznik, ponovil binkoštni 4°godek. Tudi od nas, od našega zanima-''ta in prizadevanja, od naše molitve in ^ našega sodelovanja je odvisno, v koki meri se bo to zgodilo.
SPOZNAVAJMO CERKEV IN MOLIMO ZANJO
T čem naj se torej kaže naše vedno
zanimanje za koncil? Predvsem v V|!b stvareh: v vedno večjem zanimanju Cerkev in v vedno gorečnejši molitvi, trudimo se, da katoliško Cerkev, njeno banjo zgradbo, njen sedanji položaj po fttn, njene uspehe in skrbi, njene načrte *a bodočnost in njene težave vedno bolj >a°znamo. Cerkev je vendar naša mati badnaravnem življenju in ljubezen do erkve nas mora priganjati, da jo vedno °’j spoznamo. Potem pa: molimo več ? sv. Cerkev na splošno, za sv. očeta, °fe in duhovnike, za nove duhovniške „ redovniške poklice, za misijone, za ^ Sanjano Cerkev, za mladino, za mlač-, ’n odpadle kristjane, za edinost vseh ^stjanov. Molimo za dober uspeh kon-a’ da bi Sv. Duh razsvetlil vse, ki so “klicani, da na vesoljnem cerkvenem zbo-^ °dločajo, in za vernike, da bi odločbe t0lJt>o sprejeli in jih v življenju izvedli.
bliže prihaja koncil, tem večje mora
■ baše zanimanje, tem boljša naša mo-**V.
Š-ar
da ima prav, a prav tako mora pustiti dopisniku KG pravico, da se z njim ne strinja.
Zaradi točnosti omenjam, da sva se v resnici sestala z g. dr. B. A. dne 24. novembra, ne pa šele pred dvema mesecema.
Kat. glas izraža 14. marca in 3. maja željo, da bi:se pritegnila k našemu demokratičnemu gibanju tudi mladina. Ta želja se je že večkrat pojavila in zmotno je to željo pripisovati določeni osebi, ki je član odbora SDZ. Ko dopisnik KG omenja to zadevo, ni to čisto nič naperjeno proti SDZ. Morebiti bi bilo koristno, če bi resno preštudirali to vprašanje in skušali pritegniti k delu tudi mlajše moči. Ce se doslej mladina ni udejstvovala na političnem področju, je bil morda vzrok, ker ji nismo dali zadostne priložnosti.
Še o koordinacijskem odboru med SDZ in SKA.
Nastal je na predlog pok. g. J. Agneletta. Ustanovil se je 21. oktobra 1954 in se je ob tej priliki sestavil poseben »dogovor o sodelovanju«. Ta dogovor v 7. točki določa tudi naslednje:
»Pogoj za sodelovanje, predvideno z u-stanovitvijo tega koordinacijskega odbora, je istovetnost programov in delovanja o-beh organizacij v nekaterih osnovnih točkah, med katere spadajo zavzemanje za slovenske narodne pravice in slovenske koristi na tem ozemlju, načelna demokratična usmerjenost ter brezkompromisno odklonilno stališče do komunizma in njegovih sopotnikov.«
Dokler bo možno složno tolmačenje tega 7. člena, bo tudi živel koordinacijski odbor. To, se mi zdi, bi mogel biti moj odgovor na vprašanje g. dr. B. Agneletta, ali bo v bodoče še deloval koordinacijski odbor med SDZ in SKS.
Peter Šorli
NEMIRI V LAOSU
(Nadaljevanje s 1. strani)
kako to, da ne more ukazati svojim gverilcem, naj spoštujejo premirje. Suvana Fuma, ki uživa zaupanje tako Združenih držav kot Sovjetske zveze, si prizadeva in poziva komuniste, naj se umaknejo na postojanke, ki so jih imeli pred napadom na mesto Nam Tha.
Hruščev je v dolgem pogovoru, ki ga je imel v Moskvi z glasnikom Bele hiše Salingerjem in z ameriškim veleposlanikom Thompsonom, izjavil, da se je Patet Lao odločil za vojaški nastop zaradi neodgovornega in provokatorske-ga zadržanja Bun Umove vlede. •Hruščeve izjave niso neosnovane, v kolikor je res, da je Bun Um že tri mesece sabotiral ameriška prizadevanja za diplomatsko rešitev krize. Američani so pokazali svoje nezadovoljstvo s tem, da so prekinili z gospodarsko pomočjo.
Bun Um in general Nosavan sta medtem odšla na Formozo in sta nedvomno dosegla vsaj politično in moralno podporo generala Čang-Kaj Seka.
Nedvomno Bun Umovo zadržanje ovira dosego sporazuma, je pa v dobršni meri upravičeno, v kolikor je čisto jasno, da se bodo sčasoma komunisti požvižgali na nevtralnost in prevzeli oblast v deželi.
Prejeli smo in objavljamo:
»Pod naslovom „0 prepovedanem predavanju” ste v ”K. g.” št. 20 od 17. t. m. objavili pismo g. dr. Branka Agneletta z dne 7. t. m., ki me imenuje.
V 2vezi s tem želim povedati sledeče.
1. Pismo, s katerim me je g. dr. Branko Agneletto obvestil, da je dvorana za moje predavanje prepovedana, sem prejel šele v soboto popoldne 28. aprila, kar potrjuje poštni pečat.
2. Zaradi te . prepovedi sem se s pred-•stavniki Slovenske Prosvetne Matice, gg.
Markom Udovičem in prof. Karlom Sancinom, dogovoril, da bom, kolikor mogoče, predaval v prostoru, kjer g. prof. K. Sancin poučuje glasbo. Pa smo našli žabico na glavnih vhodnih vratih in nismo mogli naprej. G. Marko Udovič je stavil na vrata neko 'obvestilo za ljudi, ki so prihajali (prišlo jih je okrog petdeset), toda g. dr. B. Agneletto ga je odstranil.
3. Nihče ni torej vztrajal, da bi »brez privoljenja lastnika stopil v tujo hišo«, ker mi je osebno znano, da g. prof. Karol Sancin .vodi tam Glasbeno šolo. Lastnik
• prostorov pa ni samo SDZ, saj plačujejo najemnino tudi drage organizacije. Že zaradi tega bi žabice na glavnih vhodnih vratih ne smelo biti.
4. Nikoli prej me ni vodstvo SDZ vabilo, naj se predhodno informiram, če je dalo »svoj pristanek za politične prireditve«, ampak sem vedno tam govoril povabljen, ne da bi kdo kakor koli ugovarjal. Kot povabljeni predavatelj pa nisem dolžan predhodno poizvedovati, ali smem predavati, ali ne. To ni pač moja naloga.
5. V primera od 29. aprila ni šlo za »politično prireditev«.
K stvari, ki je zbudila tako živahno žabjo vojno, bi lahko povedal marsikaj zanimivega. Zaradi ljubega miru zaenkrat to opustim, ker upam in želim, da se razburkane vode pomirijo.
To pa povem odkrito in odločno, da se bom vedno odzval prijaznemu vabilu vrlih tržaških demokratičnih Slovencev; saj je ni sile, ki bi utegnila nas resnične demokrate in zavedne Slovence razpršiti, ali nam usta zapreti.
Z globokim spoštovanjem!
dr. Avgust Sfiligoj
Dogodki
Po krajšem odmoru v zvezi z volitvami novega predsednika republike je italijansko politično življenje ponovno stopilo v tvorno obdobje. Posebno vlada se je z . neverjetno naglico vrnila k svojemu delu. V skladu s sprejetim programom je prejšnji petek sprejela nadvse pomemben u-krep glede izpopolnitve davčnega sistema. Odobrila je zakonski osnutek, ki določa 15% dodatni davek na dividende, to je na dobičke delniških dražb ter zadrug z omejenim jamstvom. Delniške družbe bodo morale javiti imena svojih delničarjev davčnim oblastem, katere bodo nato po načelu progresivnosti določile višino davka. Pomembnost tega ukrepa, ki ga pa bo moral sprejeti še parlament, je prav v tem, da bo moral vsak plačati sorazmerno z višino svojih dohodkov. Več akcij bo kdo imel, večji bo odstotek dobička, ki ga bo moral odstopiti državi v obliki te nove dodatne davščine.
Mnogo se govori, da bo vlada že v najkrajšem času podržavila vire električne energije. To obveznost je sprejela, ko so ji socialisti zagotovili zunanjo podporo. Kot poročajo, se misli dogovora držati. Baje gre sedaj samo za obliko, ki naj jo ta ukrep zavzame. Vsi se ne strinjajo, da se mora to zgoditi z administrativnim ukrepom, ampak hočejo, da tozadeven zakon o nacionalizaciji odobri parlament kot najvišji zakonodajni državni organ.
V torek so pa stopili v stavko šolniki, ki zahtevajo izboljšanje finančnih ugodnosti. Stavkali bodo do vključno petka 25. t. m.
obeh držav je bilo izvajanje sporazumov o evropski integraciji v luči zadnjih De Gaullovih predlogov.
BELGIJSKO - ITALIJANSKI RAZGOVORI
Prejšnji teden sta se mudila v Rimu belgijski ministrski predsednik Lefevfe in zunanji minister Spaak. Srečala sta se s predsednikom republike Segnijem ter ministrskim predsednikom Fanfanijem.
Pobudo za srečanje je dala rimska vlada. Predmet razgovorov med predstavniki
POLOŽAJ V ŠPANIJI
Po zadnjih poročilih naj bi se položaj v Španiji ne bil še občutno izboljšal. Stavkovni val, ki je zajel deželo, se ni še polegel. Medtem ko se v enem kraju delavci vračajo na delo, prihajajo poročila, da v drugih krajih stopajo v stavke. Vlada je na pritisk svetovnega javnega mnenja nadaljevala stike s stavkajočimi delavci preko sindikatov (ki so državni kot v vseh enostrankarskih režimih). Ponovila jim je obljubo, da jim bo takoj zvišala mezde, če se brž vrnejo na delo. Delavci pa od svoje strani zahtevajo najprej uresničitev vladnih obljub in šele potem so pripravljeni vrniti se na delo.
Kot poročajo tiskovne agencije in časopisi, so vse katoliške delavske organizacije izrekle solidarnost s stavkajočimi delavci, ker smatrajo njihove zahteve po izboljšanju socialnega položaja za popolnoma upravičene in v skladu s socialno encikliko »Mater et Magistra« papeža Janeza XXIII.
Hruščev v Sofiji
Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev se je minuli teden mudil na obisku v Sofiji na Bolgarskem. Ob tej priložnosti
je imel tiskovno konferenco za zahodne časnikarje, ki so ga spraševali za mnenje o raznih aktualnih mednarodnih problemih.
Hruščev je najbolj kritiziral nastop ZDA, ki so poslale v Tajsko več tisoč mornariških strelcev, da zavarujejo to deželo pred morebitnim vdorom komunističnih gverilcev iz sosednega Laosa. Ta njihov korak je primerjal z nastopom ameriških čet na Koreji. — ZDA je tudi obtožil, da sabotirajo pogajanja v Ženevi. Kljub temu, je dejal, vojna ni potrebna, ker je zmaga komunizma nad imperializmom neizogibna. — Napovedal je obnovitev sovjetskih atomskih poskusov.
»Vestnost«
Ravnatelj nekega podjetja je vsak večer odšel iz svojega urada z nabasano aktovko in pri tem skrbno pazil, da so ga vsi videli. Uradniki pa so se nekoč nad pretirano »delavnostjo« svojega ravnatelja maščevali. Vzeli so iz ravnateljeve pisalne mize debel telefonski imenik, ga vtaknili v aktovko in jo skrbno zaprli z nevidnim lepljivim trakom. Minilo je 15 dni, predno je ravnatelj nekega dne ogorčeno zaklical: »Ukradli so mi telefonski imenik!«
KD in deželna avtonomija
Goriško vodstvo KD je izdalo in razširilo brošuro Note sulla Regione a statuto speciale Friuli - Venezia Giulia. V tej brošuri je isto zavzelo svoje stališče v tem važnem vprašanju. V načelu zagovarja ustanovitev avtonomne dežele in prinaša razloge za to. Razvija tudi svojo misel, kako naj se ureditev dežele izvede v polemiki s Trstom in Vidmom. V tem oziru nimamo kaj pristaviti. Toda kar nas je začudilo, je dejstvo, kako KD v Gorici gleda na problem slovenske manjšine v bodoči deželi. Človek ima vtis, da se KD boji fašistov in drugih desničarjev in da hoče zato biti še bolj nacionalistična kakor so oni ali vsaj ne manj od njih. Zaradi tega se predvsem potrudi, da zanika obstoj slovenske manjšine v Slovenski Benečiji. Pravi dobesedno: »... ker so se prebivalci Na-diških dolin popolnoma priličili italijanskim narodnim izročilom« (Essendo stati gli abitanti della Valle del Nati-sone completamente assimilati alla tradizione nazionale). Nadalje zavrne bojazen, da bi se pravice, ki jih uživajo Slovenci na Tržaškem po določilih londonskega sporazuma, raztegnile tudi na ostale Slovence v deželi. »Londonski sporazum ni bil ratificiran v parlamentu, zato nima zakonske veljave... tudi ne predvideva, da bi se njegova določila raztegnila na ostalo narodno ozemlje...« Torej čisto v duhu nacionalizma, ki se trese ob misli, da bi Slovenci uživali kako zaščito in pravice, ki jim pritičejo. Zaradi tega seveda ni v brošuri nikakega namiga, naj bi se v bodoči deželi zaščitile pravice slovenske manjšine, naj bi se vneslo kako določilo v tem oziru. Vse, kar pove, je: »Ce bo manjšina stavila kake upravičene zahteve, ne bo nobenih težav, da se sprejmejo, če pa bo prišla na dan s kakimi iredentističnimi pretvezami, se bo znašla nasproti nacionalni trdnosti KD ne samo na Tržaškem in Goriškem, temveč tudi v Furlaniji, kjer šteje ta 250 tisoč glasov.«
Ob takih mislih in načrtih kaj naj človek reče? Naše mnenje je, da to ni nobeno demokratično gledanje na slovensko manjšino, še manj pa krščansko. To je stari nacionalizem, ki se skriva za ščitom s križem.
In to moramo mi obsoditi in opozoriti KD, da bo predvsem ona kriva, to je njeno goriško vodstvo, če se bodo Slovenci še bolj nagibali na levo in če bodo rastli med njimi glasovi socialistov in komunistov. Na to opozarjamo danes, da ne bo ob volitvah prepozno. Politika krščanskih strank more sloneti na načelih krščanske pravičnosti in solidarnosti, in ne na nasilnem asimiliranju manjšine pod pretvezo o-brambe narodnih pravic, ki jih nihče ne ogroža.
DAROVI
Za zavod sv. Družine: Oton Mulir v spomin in počastitev pok. dr. L. Ehrlicha ob 204etnici njegove mučeniške smrti 1.000 lir.
Za prvoobhajance: I. B. 2.000 lir.
PIERRE L’ ERMITTE
21
oJtajkoljša i^Glca
POVEST DOBRIH LJUDI 11 m 111 minuli 111111 i i 111111111111111 umi
XIV.
Težka izpoved
Spet sta šli obe družini na deželo v poletno vilo Lenkinih staršev. Bilo je proti koncu počitnic. Mijo in starši so bili gostje v vili cel teden.
Bližala se je že jesen in megla se je zjutraj začela dvigati s travnikov. Narava se je pripravljala, da umre, in se oblekla v pestre barve, od zelene in rumene do škrlatno rdeče...
Ob mogočnih hrastih je rumenela praprot, drevesa so bila kot starci, ki postajajo plešasti, reka Scina je vozila s seboj rumene liste topolov, ki so ob vsakem dihu vetra bogato padali vanjo.
Mijo in Lenka sta pogostoma šla v naravo. S kolesom sta prevozila precej poti in obiskovala vasice ob bregovih Sekte. Večkrat sta se na ladji prepeljala na nasprotni breg reke in se vračala domov' po
drugi poti. Pogovarjala sta se, se smejala, a vendar sta oba čutila, da je nekaj med njima, kar ju loči. Moški se težko brani nasproti ženski, ki je zaljubljena vanj, ker ta čuti resnico, tudi če jo on še tako skriva.
Čeprav se je Mijo trudil, da bi bil kot prej, ni mogel skriti spremembe v svoji notranjosti. Ni bilo več tistih trenutkov izredne razigranosti, ki ga je delala tako prijetnega spremljevavca na izletih. Ni si upal biti več tako vljuden in prisrčen kot prej. Nabiral je ob poti cvetlice, a ni našel več veselja, da bi jih zatikal v lase Lenki, ki jo je prej v srcu smatral za svojo zaročenko. Prej je večkrat izražal sodbe o tej ali oni obleki, občudoval blesteči rubin na njeni roki, zdaj nič več...
Lenka je čutila veliko bolečino ob pomanjkanju teh malenkosti. Zanjo so pomenile veliko. Bile so zanjo to, kar je popje za rastlino ali jutranja zarja za lep dan. A trpela je molče. Nekega dne ji je Mijo ponudil cvetko, ki jo je bil pravkar utrgal. Sprejela jo je z grenkim nasmehom:
»Kako to, da imaš danes toliko poguma?«
»In zakaj bi ga ne smel imeti?« je skoro nervozno odvrnil fant.
»Čakam, da mi poveš ti,« je rekla s tihim glasom in Mijo je opazil, kako je po-bledela in kako so se ji nalahno tresle roke. Fanta je to močno zabolelo.
»Tako ne more iti dalje; a moram z njo govoriti,« je trdno sklenil v svojem srcu.
Zvečer istega dne, ko sta se sprehajala po drevoredu ob Seini, je iskal prilike, kako bi začel razgovor in rešil težko zadevo, ki ga je strašno mučila.
»Rekla si mi, da čakaš, da ti razložim svoje novo zadržanje do tebe. Ali ni res?«
»Da,« je mrtvo odvrnila Lenka.
»Veš, Lenka, ti imaš v mojem srcu posebno mesto in zato moram biti do tebe nadvse odkritosrčen. Oprosti, da nisem govoril do zdaj, sam si nisem bil na jasnem in sem moral najprej sam priti zadevi do dna... In tudi nisem imel zadostnega poguma, da bi zečel, ker bo to zate hud udarec.«
Dekle je povesilo glavo in čakalo molče.
»Lenka, hudega nasprotnika imaš,«
»Kakšnega nasprotnika?«
»Kristusa.«
Ustavila se je in motrila fanta:
»Kaj sem mu pa naredila?«
»Ničesar.«
»Zakaj pa je potem moj hud nasprotnik?«
Mijo se je mučil, da bi našel pravo besedo.
»Ali se spominjaš? Ko si mi svetovala, naj postanem zdravnik kot tvoj oče, si rekla nekaj, kar me je v resnici zadelo: rekla si, da je zdravniški poklic neke vrste duhovništvo.«
»Da, da, tako sem rekla.«
»Vidiš, Lenka, Bog hoče od mene več, hoče da postanem duhovnik.«
»Duhovnik?«
»Da, pravi duhovnik.«
Lenka ni nič odgovorila. Sama sta bila
v ugašujoči luči dneva in hodila sta drug ob drugem. Tolikokrat sta hodila po njej vsa vesela, danes pa sta zgledala kot dva nesrečna človeka.
»Ali mi ne boš nič odgovorila, Lenka?«
»Kaj hočeš, da ti odgovorim?« Zakrila si je oči z rokama kot bi hotela zastaviti pot solzam... In zbežala je v samoto svoje sobe...	(Se nadaljuje)
ORISKE
NOVICE
Kulturni večer v Katol. domu
V petek 18. maja smo imeli v Katoliškem domu zopet lep kulturni večer. Šte-verjanski g. župnik Simčič Oskar nas je s svojo prijetno besedo popeljal v prve čase krščanstva, v takrat še poganski Rim. Razložil nam je zgodovino in navade Rim- • Ijanov, ki so svoje mrtve pokopavali izven piestnega obzidja, v katakombah. Teh so se posluževali tudi kristjani za pokopavanje svojih mučencev. V slikah nam je nato g. predavatelj pokazal razne dele katakomb, sarkofage in predvsem izkopanine velike arheološke vrednosti pod baziliko sv. Petra, ki dokazujejo, kako so graditelji te sedanje mogočne bazilike vedno skrbno pazili, da so baziliko zgradili na istem določenem mestu. To dokazuje, da je ta bazilika res sezidana nad grobom sv. Petra, prvega rimskega papeža.
Predavanje je bilo zanimivo in smo zanj č. g. Simčiču hvaležni, le škoda, da je bilo zaradi pozne ure slabo obiskano.
SDZ V Gorici za zaščito slovenske manjšine
Slov. demokratska zveza za Goriško je naslovila na ministrskega predsednika Fanfanija in na druge odločujoče može v republiki posebno pismo, v katerem se zavzema 'za zaščito pravic slovenske manjšine v okviru nove avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija. — Čudno je, da morajo naši politiki prositi pomoč pri centralnih oblasteh, ker je pri krajevnih voditeljih KD ne najdejo. Ali ni to zelo slabo izpričevalo za duh in ideje, ki prevevajo demokrščanske voditelje v naši deželi?
Po odločbi trgovinske zbornice
Skodelica črne kave bo v Gorici še naprej stala 40 lir. Tako je določila trgovinska zbornica, ki je tudi ugodila želji kavarnarjev, ki bodo odslej ponovno prejemali kavo in sladkor proste cone. Odlok je stopil v veljavo že v tem mesecu.
Gradbena dejavnost v Gorici
Preteklo leto je bila gradbena dejavnost v našem mestu zelo živahna. Ustanove in zasebniki so zgradili skupno 390 stanovanj. Gradbena mrzlica pa se še nadaljuje. Nebotičniki kar rastejo iz zemlje in Gorica je izgubila nekdanji videz mirnega podeželskega mesta. Kljub temu pa še vedno ni rešena stanovanjska kriza, še vedno so družine, ki živijo v nezdravih in neprimernih prostorih, med temi je tudi 292 družin, ki stanujejo v tako zva-nih »kazermetah« na svetogorski cesti. Povečini so to istrski begunci in sicer 241 družin, 51 pa je družin, ki so morale zapustiti prejšnja stanovanja. Z odpravo blokiranih najemnin leta 1963 pa se bo stanovanjska kriza še povečala.
Števerjanski vodovod
Podjetje CESIA iz Trsta je podpisalo pogodbo za prvo fazo del pri števerjan-skem vodovodu in sicer za 20 milijonov lir. V to prvo fazo so vključena dela dveh rezervoarjev, pri cerkvi v števerjanu in v Jazbinah, in pa cevi, ki bodo dobavljale vodo stanovalcem posameznih hiš ščeden-skega konca, okoli cerkve, na Sovenci in v osnovni šoli. To prvo polovico stroškov, 20 milijonov, bo plačala država. Nadaljnja dela pa bodo stala še drugih 50 milijonov lir za napeljavo vode na Bukovlje, Valerišče ter v preostali del Ščedenskega konca. Upanje je, da bodo z deli začeli že prihodnji mesec.
Podgora
»Vestalka« na podgorskem odru
Čeprav ni preteklo nedeljo vreme kazalo nič dobrega, se je vendar zbralo v župnijski dvorani lepo število gledalcev med katerimi smo videli častite gospode štan-to, Komaca in dr. Polanca iz Koroške. Tudi iz sosednjih vasi je prišlo nekaj ljudi.
Napetost se je v pričakovanju stopnjevala dokler ni stopil pred gledalce č. g. župnik, ki je vsem prisotnim izrekel lepe pozdravne besede. Takoj za tem se je zavesa odra odprla in začelo se je 1. dejanje igre »Vestalka«. Naj omenimo, da nas je malo prestrašilo, ko smo izvedeli, da ima igra 5 dejanj. Mislili smo namreč, da nas bo igra utrudilo. Zgodilo pa se je prav obratno. Lepo, dovršeno podajanje mladih igralk je že v prvem dejanju pritegnilo našo pozornost in ustvarilo tisti stik, ki je neobhodno potreben za
pravi uspeh igre. Napetost se je stopnjevala in dosegla v petem dejanju s smrtjo spreobrnjene vestalke, ki ni hotela postati Neronova žena, višek. Jasna, umirjena izgovorjava vestalk je pripomogla, da je dejanje na odru oklenilo gledalce in zlilo vse v eno samo celoto. Vse je pripomoglo k lepemu uspehu igre in to: scenerija, obleke igralk in razsvetljava, ki je bila res na pravem mestu. Iz vsega tega je razvidno, da trud ni bil majhen. Zato pa moramo prav iskreno čestitati vsem sodelavcem, režiserki in igralkam, ki so nam na tako lep način znale prikazati odlomek takratnega rimskega življenja.
To je igra, ki je po zaslugi dobrih igralk vredna, da bi jo čimveč ljudi videlo. Zato upamo, da jo bodo mlade podgorske članice Dekliškega krožka še kdaj ponovile in to v večji dvorani, na večjem odru.
Do takrat pa vsem nastopajočim ponovno priznanje in najlepša hvala za lep kulturni užitek.
*
V poročilu o našem letošnjem prvem sv. obhajilu, dne 6. maja, smo omenili tudi o dobrem, gluhonemem, malem Mi-rotu ali Zmagomirju Klavčič', ki je kot ubogi pohabljenček s takim veseljem prvikrat prejel sv. hostijo.
Po vsej končani slovesnosti se mu je še doma usodno spodrsnilo na stopnicah. Po padcu in udarcu v glavo se ga je slabost kar brez prestanka držala: nekaj dni je bil v postelji z menjajočo se mrzlico. Ko ni hotelo odleči, ga je zdravnik spravil v goriško bolnico. Tam je v nedeljo, 13. maja, zopet tako zadovoljen dobil sv. obhajilo — kot istočasno tudi drugi bivši prvoobhajanci v domači cerkvi. Slednjič je bilo določeno in sklenjeno po zdravniški komisiji in s privoljenjem staršev, da mu bodo poskušali še tvegano, skrajno delikatno operacijo v glavi, da ugoto-ve in, če mogoče, kaj pomagajo pri samih možganih. Predno so ga odpeljali na tako izredno operacijo v Videm, mu je bil na bolniški postelji podan še zakrament svete birme. Dragi domači so mu ginjeni obkrožali posteljo. Zadovoljno je mali bolnik privolil k temu svetemu opravilu, saj je tako čakal ta zakrament, če bi ozdravel, za prihodnji binkoštni praznik kot tudi cela skupina njegovih so-prvo-obhajancev. V Vidmu je bil operiran v sredo 16. maja z izredno dolgim in kompliciranim postopkom moderne operacije: pravijo, da tam od po osmih zvečer do približno pol ure po polnoči. Držali so ga potem še	tri dni	pod izredno	kontrolo.
A ni bilo	pomoči.	Prepeljan je	bil	zopet
v goriško	bolnico	in tu je izdihnil	v nedeljo 20. maja. —	V ponedeljek	ob	šestih
pod večer je bil njegov pogreb ob zelo veMki udeležbi. Vsi njegovi bivši so-prvo-obhajanci so ga nežno spremljali v svojih lepih oblekah, s šopki cvetlic v rokah, katere so potem, za spomin, vrgli dragemu Zmagomirju na krsto v grob. — Družini naše sožalje in želja, da bi dobri Miro v nebesih izprosil vsem svojim krščansko tolažilo in bodrilo v veliki veri.
Izboljševalna dela močvirnatega Liserta
V sklopu programa za pospešitev kmetijstva bodo v kratkem nadaljevali z melioracijo močvirja Lisert pri Tržiču, ki so jo opustili leta 1961, ko so na tem zemljišču našli ostanke orožja iz prve in druge vojne. Za ta dela bo delno prispeval tudi Konzorcij in pa občine Nabrežina, Tržič in Doberdob, ki bodo odplačevale dolg 50 let. Celotna izboljševalna dela bodo stala preko 172 milijonov. Z leti se bo ta strošek izplačal, ker si zainteresirani mnogo obetajo od melioracije tega zemljišča, zato tudi vsem priporočajo, naj ne nasedajo raznim špekulantom, ki bi si radi zemljo prilastili v svoje namene.
Šport med dijaki
Višje srednje šole so imele svoje pokrajinsko prvenstvo pretekli četrtek. Tekmovalo je 11 Športnih odsekov. Prvo mesto je ponovno osvojila Tehnična trgovska šola, kar je razumljivo, ker ima največ dijakov in zato tudi večjo možnost izbiranja atletov. Nevarno pa se ji približuje Tehnična industrijska šola, tako številčno kot kvalitetno: letos ji je n. pr. odnesla prvo mesto v skoku v višino (Zampero, 190 cm) in v štafeti 4x100 m.
Športni odsek slovenskih šol je zasedel osmo mesto. Treba pa je pripomniti, da
FILM
V GORIŠKIH KINODVORANAH
od 23. do 29. maja
STELLA MATUTINA: Wisky e gloria (V)
VERDI: II tesoro di Vera Cruz (O) L’abisso della violenza (Sl)
Boccaccio 70 (P)
CORSO: Tropico di notte (P)
Donna e donna (P)
Anni ruggenti (Oz)
VITTORIA: La freccia e il Ieopardo (O) VI° Eroe (O)
CENTRALE: Tarzan e le sirene (O) Ultima preda del Vampiro (P) Complice segreto (Oz)
Opomba: V = za vse; P = prepovedan; O = za odrasle; Oz = za odrasle s posebno zrelostjo; Sl = moralno 'slab film.
so slovenski dijaki tekmovali samo v 9 disciplinah od 17 možnih; kljub temu pa so se dobro odrezali: prvo mesto v krogli (Prinčič, 14.30 m); drugo mesto v skoku s palico (Lavrenčič, 2.80 m); tretje mesto v teku na 80 m (Tence, 9"8); šesto mesto v štafeti (51”); šesto mesto v disku (Vižintin, 26.22 m).
Nižje srednje šole so se pomerile med seboj preteklo soboto. Trinajst šol je tekmovalo, in atleti so bili razdeljeni v dve kategoriji: letnik 1948 in mlajši ter letnik 1947 in starejši. Prvo mesto je odnesla Nižja -gimnazija iz Tržiča s 192 točkami; sledi ji tesno Nižja gimnazija iz Gorice (1 točka razlike); tretje mesto je osvojila Industrijska strokov, šola iz Gorice (178 točk). Slov. nižja gimnazija je zasedla osmo mesto (98.50 točk), Slov. strokovna šola pa deveto mesto (71.50 točk). Naj-
bolje so se odrezali »mlajši«, saj so v svoji kategoriji zasedli četrto mesto, to je takoj za prvimi tremi »velesilami«, če bi klasificirali šole po tem, kdo je odnesel največ zlatih medalj, potem pa so slovenski šoli na prvem mestu: od osmih možnih so si osvojili kar tri!
Rezultati: Tence prvi v skoku v daljavo, 5.25 m; Sussi prvi v skoku v višino, 145 cm; Cotič prvi v metu krogle, 13.56 m; Černič K. četrti v višini, 145 cm; Tomšič J. četrti v krogii; Vižintin šesti v krogli; točke za šolo so prinesli še Petarin in Devetak (tek 60 m); Gomišček (tek 80 m); Paulin in Meržek (višina); Marušič, Lau-renti, Klanjšček in Devetak G. (daljava).
Olympia pokrajinski prvak 1962
Preteklo nedeljo so se odbojkarji 01ym-pije ponovno pomerili s Torriano iz Gradiške. Tekma se je vršila na igrišču Tor-riane. Kot v prvi tekmi je tudi to pot zmagala Olvmpia s 3:0 (15:4, 15:6, 15:2). Dež bi skoraj povzročil odložitev tekme, toda k sreči je prav za čas tekme prenehal in šele v tretjem setu je spet začel padati.
Igralci Torriane so bili to pot boljši kot v prvi tekmi; pokazali so zadovoljivo prstno tehniko, zlasti pa so skušali s svojim napadom izrabiti šibko plat Goričanov — obrambo pri mreži (blok). Vendar pa so jih 01ympijci prekašali v boljši prstni igri, v zadovoljivi povezavi prve in druge linije, v močnejšem napadu ter v sigurnejšem serviranju. Najboljši so bili Anselmi, Ku-sič in Pelicon.
Za Olympijo so igrali: Anselmi, Pelicon, Kusič, Pintar, Prinčič, Kranner in Bensa.
S to zmago si je 01ympia priborila pravico udeležbe na deželnem prvenstvu, ki bo morda prihodnjo nedeljo v Gorici in kjer bosta nastopili še eno moštvo iz Vidma in eno iz Trsta.
RZASKE
NOVICE
Delavci Združenih jadranskih Ladjedelnic pri%sv. očetu
V soboto 19. maja je sveti oče sprejel številno skupino delavcev Združenih jadranskih ladjedelnic pod vodstvom tržaškega g. škofa. Romanja so se udeležili tudi delavci Tržaškega arzenala in številni člani vodstva obeh podjetij. Skupina je štela nad tisoč mož.
Skavtska prireditev
Ker smo poročilo o skavtski prireditvi prejeli prepozno, ga bomo objavili prihodnjič.
Rojan
Letos praznuje naša župnija stoletnico obstoja in tudi župna cerkev stoletnico posvetitve. Glavne slovesnosti bodo za god farnih zavetnikov sv. Mohorja in Fortu-nata, 12. julija. Tekom leta pa bodo razne izredne pobožnosti. Zadnje dneve maja bo pri nas priljubljeni ljudski misijonar g. Lojze Luskar in sicer od 27. do 31. maja. Govoril bo v nedeljo 27. maja in na vnebohod 31. maja pri obeh svetih mašah in vseh pet dni pri šmamični pobožnosti.
Na vnebohod bomo imeli slovesnost prvega svetega obhajila. Deset otrok bo pri sedmi sv. maši prvič pristopilo k obhajilni mizi. Popoldne bo obnovitev krstne obljube, sklep šmarnic in akademija v dvorani.
V nedeljo 27. maja bomo proslavili prvo obletnico otvoritve Marijinega doma. Ob devetih bo v cerkvi sv. maša za dobrotnike Marijinega doma, popoldne ob 17.15 pa bo v dvorani šaloigra v treh dejanjih Namišljeni bolnik.
IGRALSKA SKUPINA V ROJANU
Priredi v nedeljo 27. maja v Marijinem domu Molierovo šaloigro v treh dejanjih:
NAMIŠLJENI BOLNIK
Začetek ob 17.15!
Med odmori srečolov!
Igra je ob prvi obletnici otvoritve Marijinega doma.
Vabljeni!
katerimi se v Jezusovem imenu obračamo nanj.
28. MAJA - Ko je Jezus izstopil, je zagledal mnogo ljudstva; zasmilili so se mu (Mr 6, 34)
Jezusovo usmiljenje do Izraelskega ljudstva nas uči, da moramo biti dobri in polni razumevanja do ljudi.
29. MAJA - »Dajte jim vi jesti.« (Mr 6, 37)
Kruh, ki ga delimo z drugimi, se nam razmnoži.
30. MAJA - »Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte!« (Mr 6, 38)
Tudi če bi razdelili med reveže vse. svoje imetje, še vedno lahko darujemo same sebe.
Premisli tudi ti ...
24. MAJA - »Pojdite sami zase v samoten kraj in se nekoliko odpočijete.« (Mr 6,31)
Ni mogoče neprestano delati. Od časa do časa se moramo približati Jezusu, da nam, da novih moči in navdihnje-nje za višje cilje.
25. MAJA - Mnogo jih je namreč prihajalo, da še jesti niso utegnili. (Mr 6, 31)
Tudi današnji kristjan delaj vneto, a mod delo vpletaj tudi dela usmiljenja in ljubezni.
26. MAJA - Sv. Filip Neri. Svetnik veselja, ki je govoril samo o Jezusu, Mariji in nebesih in samo zanje živel.
27. MAJA - »Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal.« (Jan 16, 23-30)
Zaupajmo, Bog bo uslišal prošnje, s
Radio Trst A
Teden od 27. maja do 2. junija 1962
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: Kraške pripovedke: »O treh razbojnikih«’
— 12.15 Vera in 'naš čas. — 13.00 Kdo> kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi’
— 14.45 Igrajo Veseli planšarji. — 16.00 Popoldanski koncert. — 18.30 Goriški obiski: (13) »Sovodnje«. — 21.00 Iz ruske folklore. — 21.15 Schubert: Trio št. 2 v' Es-duru, op. 100.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu-29. lekcija. — 18.30 Glasba 18. stoletja. "
19.00 Znanost in tehnika: »Načrti za k0-ristno miroljubno uporabo atomski bomb«. — 20.30 Gian Francesco Malipiero; Uri Goldonijeve veseloigre: 1. La Botteg* del caffe, 2. Sior Todaro Brontolon, ^ Le baruffe chiozzotte.
Torek: 18.00 Radijska univerza: (6) »M sledijo vse lastnosti Mendlovim zakonom?1
— 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvat' janja: (1) »Zgodovinska premisa«. — 19$ Pisani balončki. — 21.00 Drame in eP0-peje našega stoletja: (9) »Miinchenska U' vertura«. — 21.30 Koncert violinista ^ jana Bravničarja, pri klavirju Leon Ef gelman. — 22.00 Obletnica tedna: »Ob st®1 letnici smrti komediografa Johanna ’ pomuka Nestroya«.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence.-' 18.30 Italijanski operni pevci: (22) »Ff
j »Katoliški glas“ v vsako j j slovensko družinol j
dora Barbieri«. — 19.00 Zdravstvena daja. — 20.30 »Tigri«, radijska igra.
22.00 Solistični koncerti našega stoletj8.
Četrtek: 8.30 Slovenski narodni moti'1,
— 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Ju' sta. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Vesd* avtostop«. — 14.40 Vokalni ansambel Fanti® na vasi. — 15.00 Čajkovski: Tmjulčica, b* let. — 18.00 Radijska univerza: (6) »BeBe lux«. — 19.00 Ljudska opravila in opasila Niko Kuret (18) »Naš Jezus je zapus*® revni svet«. — 20.30 Simfonični konc^ orkestra Tržaške filharmonije.
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu: lekcija. — 18.30 Skladbe italijanskih sodo^
nih avtorjev. — 19.00 Šola in »Vzgojna posvetovalnica«. — 20.30 Gosp^ darstvo in delo. — 21.00 Koncert oper®£ glasbe. — 22.00 Novele 19. stoletja: brjela Zapolska: »Oče naš, kateri si v ^ besih«. — 22.25 Debussy: Dvanajst P1^ ludijev.
Sobota: 10.00 »Načela italijanske usta'1* glede socialne in ekonomske politike«. ^ 10.15 Simfonični koncert. — 14.40 Goriš® zbor Lojze Bratuž. — 17.45 Dante Aligh*f ri: Božanska 'komedija: Nebesa - 29. sp^
— 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20. »Zadnji krajec«, drama v treh dejanj1
Ogorčeni mohamedanci
Mohamedanci so v Peshavvarju v Pakistanu uprizorili veliko protestno manifestacijo proti i talij ansko-ameriškim filmskim ustvarjalcem, ki so prišli v Pakistan z namenom, da bodo tam snemali življenje Mohameda. Najbolj goreči so s kamni napadli kinodvorane in ameriški in italijanski konzulat. Tudi vlada je protestirala proti snemanju filma in zagrozila, da bo prepovedala vse tuje filme. Tako se mohamedanci potegujejo za svojega Mohameda, mi katoličani pa pustimo, da ameriški filmski ustvarjalci potvarjajo Kristusovo življenje in ga potem prikazujejo na platnu širom sveta, kakor smo videli pri zadnjem ponesrečenem filmu Kralj kraljev. Zakaj bi se tudi mi katoličani ne potegnili za večje spoštovanje Kristusove osebe in njegovega življenja, ki se ne da potvarjati?
OGLASI Za v»ak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 79i davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZA DO B R O V O L jj Robert Barclay in nevesta
Sir Robert Barolay (1750-1830), korn^ dant angleške vojne mornarice, je bil boju z Ameriko težko ranjen. Izgubil r desno roko in levo nogo.
Nekaj dni pred odhodom iz Anglije ^ je zaročil z lepo damo iz angleške arist0 kracije, ki jo je zelo ljubil.
Ker je po ozdravljenju videl, da ga komaj pol človeka, je takoj po vrnitvi domovino poslal prijatelja k nevesti z & ročilom, naj jo obvesti, v kakšnem start se nahaja, da tak ne more več misliti ^ poroko in naj jo v njegovem imenu op^ sti vsake obveznosti, ki bi jo imela njega.
Mladenka je zardela in brez premisi^ odgovorila: »Vrnite se takoj ter povei(i mojemu zaročencu, da sem pripravijelli z veseljem postati njegova žena, samo “j je od njegovega telesa ostalo toliko, da lahko obdrži dušo!«
OBVESTIL/
RAVNATELJSTVO Državnega znans*'f nega liceja s slovenskim učnim jezik v Trstu sporoča, da je treba vložiti P
nje za vstopne in sprejemne izpite za
sični licej do vključno 31. maja t. 1-Pojasnila daje tajništvo Državnega z11 stvanga liceja v ulici Lazzaretto vecd^ 9/II. vsako dopoldne od 10. do 12. ure-
V PRIPRAVI STA dve krasni knj^ za doraščajočo mladino: KDO NAM p POVEDAL RESNICO (za fante) in BOŠ VEDELA (za dekleta). Cena 100 ‘‘ Izredna prednaročila pošljite na up1*1 »Knjižic«.