■ S Posamezna številka 50 par. NOVO mosto, dne 27. februarja 1922. Poštnina plačana v gotovini. Leio II.
Naročnina se plačuje vnaprej in stane mesečno din. 1*50; polletno din- 8'— in letno din. 15’— ; v inozemstvo dvojno. — Vse poši-Ij atve nanaslov lista „ Sedanj ost “. Nezaprte reklamacije poštnine proste. — Jzhaja vsak četrtek z nedeljskim datumom v Novem mestu.
Oglasi: V2 strani din. 250’—, Vi in V8 sorazmerno ; manjši: mm 40 par; trivrstični in ob-smrtnice 31 par; poslana, reklamne notice itd. v besedilu mm din. 1.—. Koristonosna dru štvena priobčila 30% popusta. Pri večkratoglaševanju znaten popust
Velika Srbija?
II. — Da nadaljujemo. V Niš so nato prišli gg. dr. Trumbič. Snpilo, d*. Gregorin in inž. Gustinčič. Toda takrat je bila jugoslovanska juha že popolnoma ohlajena. j_r. Trumbič je nastopal kot diplomat. Supilo kot opozicionalec in črnogled, dr. Gregorin je pomembno molčal in inž. Gustinčič — no, on se je vpregel . . . Začel je pisati članke. Končno se je tudi on — izpregel. — Po zavzetju Zemuna je znani cerkveni dekla-mator, ki potuje kakor se čuje sedaj — v Ameriko z milijoni državne podpore na sprehod, je v Zemunu prirejal po ulicah brezmiselne velesrbijanske pridige ob razdeljevanju Principove slike. Srbskemu kmetu se je govorilo, pisalo in poučevalo, češ, da „glnpi Lala (vojvodinski Srb) i budalasti Hrvat ničemu nisu dorasli bistrom srbskom seljaku“. O Jugoslovanih se je trdilo, češ, da so vajeni suženjstva in se morajo šele »privaditi" svobodi, dotlej pa bodo služili mnogo rajše bratom Srbijancem, kot pa Švabom in Madžarom. Vse kulturne in gospodarske dobrine Hrvatov in Slovencev se morajo spraviti v Belgrad, ali pa vsaj upravljati iz Belgrad«, da se izbije iz glav »zabitih" klerikalnih Hrvatov in Slovencev švabstvo, ki tiči v teh dobrinah. Od uradništva smejo ostati le tisti uradniki v državni službi, katere bo hotel obdržati Belgrad. Veleposestva se bodo razdelila med srbske častnike, narodne poslance in tiste , Jugoslovane, ki,bodo podpirali srbsko vlado. Vse nasprotnike takega »ujedinjenja", kakor tudi tiste »prikrite hinavce\ ki bi zastopali Strosmajerjcve in Gajeve ideje, je treba „obeležiti veleizdajničkim žigom** in jih z železno šumadijsko pestjo naučiti pameti.
Toda pustimo to in vrnimo se k tipi j i-vejšitn dejstvom, „Za dobrovoljstvo se je delala velika reklama in močan moralni pritisk, ni pa se hotelo ustanoviti posebnih dobrovoljskih enot v Srbiji, ker bi le te padale tudi na mednarodno vago na škodo velesrbstva; Še manj pa se je dovoljeval sprejem v redno vojsko, da se z jugoslovanstvom ne .,okuži" srbski vojak. Edino, kar je bilo dobrovoljcem notlej dostopno, so bile konntske čete, kjer je bil zbran posebno ,.žlahten cvet". Končno so v juniju 1915. 1. začeli prihajati transporti prosto voljcev iz Rusije. V .skopiju, v ..podoficirski školi", so se „vežbali“ na način, ki mu ni treba pridevnika. Posredoval sem v Nišu pri znanem ..Jugoslovanskem” odboru v korist teh dobrovoljcev. Odgovoril .mi je g. inž. Gustinčič, češ, zakaj so pa prišli iz Rusije, saj jih ni nikdo klical, raje naj bi bili ostali tam, kjer so bili, ker ni umestno, da se s takimi ..malenkostmi'* nadleguje Srbijo; ravnati se moramo po srbskih razmerah in ne narobe.
Prišel je oni strašni umik preko Albanije v najhujši zimi. Ko smo vojaki taborili ponoči ob ognju, se je ta ali oni srbski vojak oglasil s splošno znano pesmijo: „Oj Srbijo, majko mila, ti posta ješ ca re vina!"
Če ga je čul častnik, je takoj pristopil in ukoril vojaka, Češ, kaj se norčuje . . . Velesrbska ideja je preko Albanije zaspala, da na Krfu znova vzplamti. Vse razpoložljivo častništvo in nekaj moštva je odšlo v Rusijo. V Odesi je prišlo do prvega resnega udarca med jugoslovansko in velesrbsko idejo. Tudi češke ujetnike so uvrščali med »srbske" dobrovoljce in proglasili prvo divizijo za „stbsko-češko dobrovoljačko divizijo". Toda med tem se je v Kijevu organiziral češkoslovaški odbor, ki je proti temu protestiral. Zato se je spremenilo ime v „Srp-ski dobro volj ački korpus", kar je izzvalo znane krvave dogodke, ki so odmevali tudi v zagrebški dvorani hrvatskega sabora. Zahtevalo se je uveljavljenje jugoslovanstva predvsem v imenu in zastavi j.ako je nastalo desidentsko vprašanje, ki je imelo svoj vzrok tudi v tem, da so srbijanski častniki in vojaki yneli mnogo večje prejemke kot pa dobrovoljci. Revolucija v Rusiji je šele omogočila izstop nezadovoljnim dobrovoljcem iz korpusa in osvobodila zaprte. Poveljnik je bil general Hadžič, poznejši vojni minister, njegov načelnik pa polkovnik Kušakovič.
Medtem je »delovala" srbska narodna skupščina v gledališču na Krfu. Od 166 poslancev je izbeglo iz Srbije 123, od teh pa je bilo na Krfu 110. Solnnski proces proti »črnorokcem" je spravil opozicijo iz vlade. Pašič je sestavil radikalno vlado, ki je imela komaj 54 poslancev za seboj, torej niti ,.kvoruma**. niti večine. Stanoval je v vili, ki je bila krog in krog obdana z vojaško stražo. Proti jugoslovanskemu vprašanju je imel Pašič za seboj celo skupščino. Veli-kosrbijanski imperijalizem se je pokazal posebno pri sestavljanju tzv Krfske deklaracije. Krek-Koroščeva majniška deklaracija je temu velesrbijanstvu zadala strahovit udarec. Treba ga je bilo izpodbiti, da ne postane mednarodno dejstvo. Pašič se je že prej z uspehom uprl proti priznanju Trum-bičevega Jugoslovanskega odbora kot samostojne vlade pri velesilah. Sedaj pa je imel Trumbič v rokah legitimacijo v obliki majniške deklaracije. Zato je Pašič takoj pozval Trumbiča na Krf, da se sestavi 'Krfska dekleracija. Naj večja zgodovinska napaka T ru m b i č e v a je bila ta, da se je v s e d e 1 na ta 1 i m , dasi je prej odbil vsako kakršnokoli mate-rijelno podporo srbske vlade. Na Krf so torej, prišli dr. Trumbič, dr Trinajstič, dr. Potočnjak, dr, Vodnjak za bos. Srbe pa je bil g. J. Banjanin. Opozicijo so zastopali Ljuba Davidovič, pok. Draškovič in še nekaj drugih. Tri dni je trajala bitka zaradi imena. Vsi .rbijanci so zahtevali naj se nova država imenuje Velika Srbija, Jugoslovanski odbor pa je vstrajal na imenu Jugoslavija. Vse je kazalo, da iz te moke. ne bo kruha. Toda dr. Potočnjakov predlog, naj se država imenuje »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev”, so končno sprejeli tudi Srbijanci. V nadaljnjem jo dr. Trumbič zahteval točno določitev notranje
ureditve, toda Pašič je bil temu nasp* n in njegova opozicija, sedanji demokrati, so Pašiča podpirali v smislu Skerličeve zapuščine, da jugoslovanstvo pomenja avtonomijo ali federacijo in zato zahtevajo centralistično državo. Takrat, če se ne motim — je bil Protič v Nizzi in pri Krfskem paktu ni sodeloval.
Do tu za danes. Sedaj pa še nekoliko komentarja. Dr. Skerlič je 1910. napisal v »Zori" članek, ki izraža naše razmerje v tej-le opredelb': Jugoslavija — avtonomija (federacija); Velika Srbija centralizem. Ako se država ne more imenovati Velika Srbija, naj se ne imenuje v smisln balkanske miselnosti niti Jugoslavija. Sicer pa je ime za cincarsko porodico itak postranska stvar. Glavno je vsebina: na čeln države stoji srbski kralj kot v Veliki Srbiji, Belgrad je glavno mesto kot v Veliki Srbiji, v Belgradu je vsa oblast kot v Veliki Srbiji, na čelu vlade so Srbi kot v Veliki Srbiji. .In to je glavno. Kaj hočete še več? Imamo pa pri nas petolizcev za izvoz, samo če bi jih kdo maral, ki so za »dobro plačilo" pripravljeni se zavleči belgrajskim cincarjem in čokorilovcem celo
V	čreva.	/*
Pošteho in samozavestno slovensko ljudstvo pa te godlje ne mara in se rajše oprime zakonitega boja, da skupno s Hrvati, katere ne izdamo, izvojuje končno zmago avtonomije v Jugoslaviji.
Razedinjenje ?
Zadnji dogodki so znatno poostrili razmerje med Belgradom in Zagrebom, odnosno Ljnbljano. Skoraj istočasno ste prišli v javnost dve važni stvari:	Hercigonjino
pismo, ki ministru Prihičeviču opravičeno očita zvezo z povzročitelji umora pokojnega Draškoviča in poskus najetja morilca z*t Radiča ter spomenica — članek Hrvatskega bloka.
Ker so vzroki v obeh slučajih isti, morajo logično slediti tudi iste posledice. Dta-škovič je napravil mesto Prihičeviču v notranjem ministrstvu. „Beogr. Dnevnik" je že dolgo čaša Pribičeviča predstavljal javnosti kot bodočega diktatorja. »Beogr. Dnevnik" pa je istočasno tudi organ v Solunu obsojenih »črnorokcev", ki imajo sedaj v policajdemokratski stranki močno oporo. Recimo, da se je umor Radiča posrečil in bi pravi povzročitelj njegove smrti ostal prikrit. Hrvatsko ljudstvo, kateremu je nezadovoljstvo vbrizgavano še hujše kot slovenskemu, bi se v hrupnih demonstracijah potegnilo za mrtvega svojega voditelja. S tem bi bil dan povod za nastop notranjega ministra Prilučeviča. Zahteval bi od vlade polno moč. Nastopilo bi vojaštvo . . . Hrvatstvo bi Lilo. pokorjeno, »črnorokci" bi zopet pridobili moč in vpliv, a Pribičevič bi prišel na svoj račun in v zgodovino kot diktator in pokoritGj.
Vzemimo sedaj spomenico ali članek Hrvatskega bloka. Res je, da je ta spomenica z istočasno objavo Hercigonjinega pisma odlomila ost belgrajske protiakcije. Danes, ko se mora minister Pribičevič, kot predstavitelj „najcrnijeg krvavog i reakcio-narnog režima1*, braniti od strašnega očitka ne more nastopati napadalno proti Hrvatom. Če se pokaže pismo Hercigonje resnično, bi spomenica že s samim tem dejstvom pridobila na ntemeljitvi, ko bi jo Hrvatski blok ne bil 3 svojo zadnjo izjavo že vnapiej če že ne uničil — vsaj znatno ublažil. Dve ste stvari, ki ste narekovali Hrvat-skemu bloku umik: nepripravljenost ljudsvva za odločno akcijo, neugoden zunanje-potitičen položaj, ali pa oboje. V spomenici Hrvatski blok ni podrl mostov za seboj, ker določno se nikjer ne izraža proti obstoječi državi, pač pa zahteva spoštovanje hrvatskega državno-pravnega stališča. Ne more se oporekati temu, da je Hrvatski blok s svojim pravočasnim umikom obvaroval hr-vatstvo pred neposredno maščevalnostjo današnjih oblastnikov. Prezgodaj pa je govoriti o tem, ali je 3 to spomenico približal ali oddaljil rešitev hrvatskega vprašanja.
In kaj je vsebii.a hrvatskega vprašanja? To vprašanje objema celo sknpino drugih vprašanj: slovensko, bosansko, vojvodinsko, črnogorsko, inacedonsko itd. Gre torej za to,^ da se razbije centralizem in iztrga iz rok „belgrajske porodice11 popolna moč nad posameznimi pokrajinami. S tem vprašanjem o ureditvi države spravljati v zvezo tudi vprašanje države pa se pravi lahkomišljeno se igrati z ognjem. Samo naivneži in neresni ljudje, ki ne p o z n a jo globine bistva države, se ukvarjajo s takimi možnostmi. Vzemimo n. pr., da bi Srbi dopustili Hrvatom in Slovencem odcepitev brez najmanjšega odpora. Kot Slovenci bi s Srbi ne imeli nobenega razmejitvenega spora, Hrvatje pa bi odšli znatno okleščeni s svojim skromnim ozemljem. Nastala 'bi slovensko-hrvatska državica. Naši fantje, ki so sedaj v Macedoniji in Srbiji, bi bili zadržani kot poroki do ureditve medsebojnega razmerja. Vsa bojna oprema, železniški vozni park in mnoge druge dr-
Pismo iz Rima.
(Izvirno poročilo «Sedanjosti»)
10. februarja 1922.
Dragi gospod urednik! Prisrčna hvala za lepo razglednico in spomine. Odkar sva se v Rimu ločila se je marsikaj spremenilo in po 16 letih mojega bivanja v Rimu, sem tudi jaz zaželel domovine. Bil sem v Ljub-jani, nisem pa utegnil Vas obiskati. Toda o tem ob drugi priliki.
Danes Vam hočem, Četudi nevajen časnikarskemu poročanju, s svojim slabim peresom vsaj nekoliko opisati vtise teh nepozabnih dni v Rimu. k^r vem. da Vas bo to, kakor tudi čitatelje Vašega c»nj. lista, najbolj zanimalo.
Ko, se je 22. pr. m. zjutraj zvedelo, da so pok. sv. Oče Benedikt, v starosti 67 let, 2 meseca in en dan, zatisnili svoje mile oči, se je začela zbirati ogromna množica ljudstva pred Vatikanom in pred cerkvijo sv. Petra. Nato so sledile devetdnevne pogrebne svečanosti, od katerih je ti do sest v cerkvi sv. Petra in tri v ostalih treh bazilikah. Vse te dni je kar mrgolelo ljudstva kot v
žavne premičnine bi odšle v Belgrad, zemlja je že itak do skrajnosti izžeta, državna posojila iz naših kraiev bi ostala v Srbiji, poleg tega pa bi morali prevzeti sami nase vojno odškodnino kot bivša avstrijska pokrajina. Vse to pa samo v najngodnejšem slučaju. Pride tia na površje še zunanje političuo vprašanje. Pojavila bi se Italija, potem Romunija, Madžarska in Avstrija. Kot gladili psi bi se trgale za kost, kolikor bi jo pustila Srbija. Naši „iiiili zavezniki" bi se zbrali in nas lepo razkosali.
Ne, mi nismo proti državi! Tu smo, s polno zavestjo, da smo v svoji hiši, ki jo hočemo urediti s trdim delom in z bojem! Brez boja pa ni zmage. V našem ljudstvu je treba vzbuditi odporni čut, da zlasti pri volitvah kot en mož nastopi za kandidate, ki bodo neustrašeno branili avtonomijo enotne Slovenije, ki bo imela svoj parlament in svojo vlado v Ljubljani. Treba se je boriti do obupne skrajnosti, ker brez boja nam nikdo ničesar ne da. V Hrvatih imamo naravne zaveznike.
Pribičevičeva afera,
Ponovimo še enkrat, kako je nastala vsa ta afera. Protiču, možu čistih rok, so nasprotniki očitali, češ, da Je zadržal pred leti večjo vsoto državnega denarja in ni položil računov, kar pa se je izkazalo, da je on v redu izvršil svojo dolžnost, dalje so mu očitali, da je pred vojno kot notranji minister poslal orožništvo proti stavkujočim delavcem ter da je izval-solunski proces. Ta mož to.‘ej, ki je sam mnogo pretrpel po ječah in bil batinan, ki končno ni brezpogojni pristaš avlonomije, dasi je sicei neizprosen nasprotnik centralizma, ima tako bogate državniške izkušnje in teoretičnega znanja, kakor malokdo v naši držaAi. ProtiČ torej ve kaj dela, kaj piše in govori. Njegov list. „Radikal“ je objavil pismo atentatorja Hercigonje, sopovzročitelja umora pokojnega Dra^koviča. To pismo je iz novembra lanj-skega leta in -je nasloljjena takratnemu notranjemu ministru Pribičeviču. Temu pismu je bil priložen »kurirski dekret", ki ga je
panju. Ob truplu vzvišenega pokojnika so čule častne straže, dočim so redovniki izmenoma cele noči molili v kapelici.
Medtem so se zbirali kardinali in ž njimi so prihajale v večni Rim veli .e množice iz raznih strani. Preobširno bi bilo opisovati vse priprave za volitev novega poglavarja sv. Cerkve, 260. naslednika sv. Petra, kateremu je naš Gospod Jezus Kristus izročil ključe nebeškega kraljestva. — V pondeljek dopoldne, 6. t, m., v najhujšem nalivu, so se zbrale množice, kljub dežju, zopet pred Vatikanom,' pred katerim je noč in dan bilo vedno dovolj ljudi. Težko je vsaj približno določiti število ljndij, ker so se tlačile pod enim dežnikom po 2. 3 osebe. Ob 11 uri 53 minut se je pojavil modrikast dkn iz dimnika sikstinske kapeie. Med množicami je "kar završalo 'in od ust do ust se je raznašala vesela novica: „Papež je izvoljen*. Mnogi od ganotja niso mogli zadržavati solz. Takrat je udrla kot hudournik vsa ta ogromna masa pred baziliko sv. Petra. Toda tu so zaprli pot svetu močni oddelki varnostnih straž. Vse je z napetostjo pričakovalo ime novega sv. Očeta. Dež je medtem prenehal iu solnce je posvetilo. Vrata balkona so se odprla ob 12 uri 18 minut in pokazal
po naredbi ministra notranjih zadev podpisal tajnik ministra. S tem dekretom je Herci-gonja imel pravico voziti se po celi državi v vseh vlakih brezplačno. Pismo je Protič dobil v roke šele 2. t. m.' V njem Heici-gonja odkriva vzeze, ki jih je imel s Pri-bičevičem, ponujani 11111 denar odklanja in pravi, da je imel tudi nalog umoriti Radiča.
Na te strašne obtožbe je Pribičevič dal čez nekaj dni odgovor v demokratskem klubu. Prvotno je zanikal vsako zvezo s Hercigonjo, nato pa je priznal, da je ž njim parkrat govoril. O dekretu pa pravi, da zanj ni odgovoren, češ, ker ga ni sam podpisal. V svoji obrambi v časopisju samo trdi, da je vse to le nizko obrekovanje, s katerim se ga hoče uničiti in ž njim vred razbiti centralizem.
Piotič s polnim podpisom objavljuje dnevno članke, v katerih spravlja na dan nepobitne dokaze o trditvah v Hercigonjinem pismu. Pribičeviču naklonjen list. „Beogr. Dnevnik" je strastno napadal pokojnega 'Draškoviča in Pribičeviča slavil kot naj-zmožnejšega državnika, ka**, ga t*di sedaj brani. Še 1. 1919. je na Pi ibičevičevo priporočilno pismo prejel Hercigonja 45.000 kron v Narodnem Veču v Zagrebu. Tudi Radič je objavil, da so ga hoteli najeti morilci ubiti ža 20. nov. . 918. Radič je takrat rekel Pribičeviču: „Ti, Svetozare. ne igraj se z mojo glavo. Če pade moja glava, bo padla v 24 urah uidi tvoja in glave tvojih bratov4*. Ob isti priliki 11111 je Radič, kaker sam trdi, dejal: „ Ti si šuft!“
Ko je bil Pribičevič notranji minister, je moral Radič brez razsodbe sodišča prenašati zapore in ponižavanja, sedaj pa se Pribičevič brani, češ, da 011 (Pribičevič) pregajanje trpi. Ko je policija lovila Draškovičeve morilce, je Hercigonja nemoteno potoval okrog s svojim »kurirskim dekretomu, ki ni bil nikdar razveljavjjen. Kakor trdi Protič, policija ni smela prijeti Hercigonjo, ker ga je ščitila „neka odločujoča oseba". Hercigonja je že pod Avstrijo presedel več let v ječi zaradi atentatov. O tem je napisal knjigo, v kateri je napadel osebe v državni • službi, zaradi česar je bila knjiga zaplenjena. Pribičevič je dvignil zaplembo, dal s tem
■miiTPi:TiaT.r-l--|-r-| —f—B—— ——
se je grb novega papeža. Vse v največji tišini pričakuje proglasitev. ^8 minut nato se pojavi križ in kmalu za njim pide kardinal Bisleti, ki j« z močnim glasom v naj večjo tišino svečano izgovoril tradicionalne besede:	„Annunt,io	vobis gaudinm
magnum. Habemus papam: Kminenlissimum ac Reverendissitnum Dominum Cardinalem Achillom Ratti. qui šibi nomen imposuit PiiH decimus primns“. (Naznanjam vani veliko radost. Imamo papeža . . . kardinala Ahileja Ratti, ki si je ludel ime Pij tjnajsii). Množica je sprejela proglasitev z velikanskim navdušenjem. KmJu nato so se pojavili oddelki vatikanske straže v svojih lepih uniformah, dočim je italijanska vojska stala na trgu. Začula so se povelja in v družbi kardinalov pridejo na balkon novoizvoljeni sv. Oče z milim očetovskim nasmehom na licu, polnem dobrote, in z razprostrtimi rokami kakor v žulji objeti svoje drage božje otroke. Množica pa je neprestano vzklikala v polni vzhičenosti:	„Živijo sv.
Oče!“ Nato »o sv. Oče povzdignili sklenjene roke k nebu, zbor je odpel „Confiteorw, svet pa je med tem pokleknil kljub deževnemu dnevu. Nato so v svečani tišini, polni pobožnosti, sv. Oče podelili sv. blagoslov
/
zadoščenje Hercigonji in odstranil napadene uradnike iz dHr^ne službe, (lasi se jim ni moglo ničesar dokazati. Hercigonja je imel tudi Ijuhico, s katno se je seznanil v ječi. Minister Lukinu;, .jato!j PribiceviČa, je odpu4.il iz postne službe brez najmanjšega vzroka pošteno dekle in postavil na njeno mesto ljubico Ttercigonj«. Na dan umora pokojnega Draškoviča je bil Pribičevič v Zagrebu.
So pa še mnoge druge posameznosti, ki dokazujejo ozko' prijateljsko zvezo Pri-bičeviča s Hercigonjo. Protič in vsa poštena javnost zahteva, da Pribičevič stopi pred sodišče in vloži tožbo proti Protiču. Tega dosedaj Pribičevič še ni storil in ne poka-zuje nobene volje, da bo to kdaj storil. Če se pa boji sodišča, je dokaz, da je on že političen mrlič, ki pa — po našem mnenju — niti v Jugoslaviji ne morejo vladati. Ugled samega vladarja in božja in človeška pravica odločno zahteva, da kralj zapove svojemu ministru, naj stopi pred sodišče, ker človek s takimi madeži na sebi ne more biti kraljevi minister. Policaj demokratska „Riječ“ sicer trdi, s čemur ravno pokopava Pribičeviča, da so se politični umori vršiti tudi v drugih državah: Casement je bil na Angležkem ustreljen. Irski župan, ki se je boril za avtonomijo svojo zemlje, je umrl od lakote v ječi, James je bil v Parizu ustreljen in njegov morilec oproščen in v Nemčiji st.a bila ubita Liebkmecht in Roza Luzemburg, — kar pa dokazuje slabost tistih, ki se poslužujejo takih sredstev. Bodal se poslužujejo samo roparji.
Ljudstvo! zagrnTi končno z odločnim klicem, ki naj odmeva po celi naši državi:
Dol s centralistični mi roparji in njihovimi pomagači!
Živela avtonomija ljudstva!
HraašihjreBie vesli«
Izredni občni zbor Kat. prosv. društva „Soča“ v Novem mostu se bo vršil v soboto zvečer ob Va 8 uri v Rokodelskem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Dopolnilna volitev in 2. predavanje g. prof. Kovača.
Kat. prosvet, društvo v Novem mestu priredi na pustni torek zvečer, 28. t. m., ob 8. uri ve-
vsem navzočim in nenavzočim vernikom širom sveta. Malo pred eno uro popoldne se je končala svečana proglasitev.
Zavržen je obred —.po Cerkvenem Senatu in priprošnji sv. Dnliu — izvolitve naslednika Ribiču iz Galileji: in krona trojne ljubezni je določena sv. Očetu Piju XI. Trikrat je vprašal Jezus Kristus sv. Petra: Ali me ljubiš? Hotel je imeti poroštvo popolne udanosti in ljubezni, ljubezni, ki objemaj ves svet, Boga in Njegovo stvarstvo. Dva-tisoč let se napolnjuje, ko je iz podzemeljskih katakomb v L. oran, iz La terana v .Kvirinal in iz Kvirinala v Vatikan vidno poglavarstvo sv. Cerkve nepretrgoma vodilo oznanjevanje Kristusovih naukov. Padala so kraljestva, drobila so se carstva, menjale republike, nasi.ne vlade itd., vse se je spreminjalo, le sv. Cerkev, od Boga ustanovljena in po njem vladana, stoji neomajno kljub vsem mnogoštevilnim in močnim sovražnikom ............................... Dr.	P.	J.
Opomba u i’ e d n i š t v a. S tem pismom smo prejeli tudi več slik sv. L Četa. njegovih sreČnnih iil vzvišenih roditeljev ter svečanosti izvolitve. Slike smo razstavili v izložbenem oknu Krajčeve knjigarne.
selico z bogatim vsporedom in burko „Nc kliči vraga !“ K obilni udeležbi vabi	odbor.
Podružnica Kola Jugoslovanskih Sester v Novem mestu priredi na pustno nedeljo, 26. februarja t. 1. veliko ljudsko veselico s sledečim vsporedom: 1. burka „Dr. Hribar. 2. Licitacija pustnih daril. 3. Prosta zabava in buffet. Cena sedežem: 4 D, 3 D, 2 D, na galeriji 2 D, stojišča t D. Začetek ob 6. uri zvečer. Čisti do-hodok bo služil v dobrodelne namene. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Davek. Ker moramo od vsake objave za društveno prireditev, veselico ali kaj podobnega plačati davek, bomo odslej priobčili samo i iste objave, katerim je priloženo 5 Din. Enako stališče so zavzeli tudi drugi listi.
TecSeinsice sram^iese«
Jugoslovanski klub Je vložil odločen protest proti državnemu gospodarstvu ter proti lažnji-vemu proračunu in zahteval zvišanje eksistenčne mere od 4800 na 15000 kron. Ker se niti eksistenčne mere ni dovolilo zvišati, bo klub glasoval proti dvanajstinam za marec in april. Značilno je, da pri seji. ko se je glasovalo glede zvišanja eksistenčne mere, ni bil navzoč noben samostoj-neški poslanec.
Posl. Nemanič je 12. t. m. posredoval pri železniškem ministru za pogorelce v Belokrajini ob železniški progi, katerim je požar, povzročen od isker iz železniškega stroja, napravil veliko škodo. Minister je obljubil, da bo izdal nalog železniškemu ravnateljstvu v Zagrebu, da se naknada za škodo takoj izplača na podlagi izvršene cenitve.
Posl. Brodar (Jug. klub) je v narodni skupščini vložil interpelacijo proti slabemu postopanju z vojaki v naši armadi in proti nesnažnosti po vojašnicah. /
Zadnji .jDumoljubbere levite samostojnežem ž njihovimi lastnimi besedami. Navaja, kaj so pisarili pred volitvami in kaj po-volitvah ter kako se sedaj — ko so pritisnjeni ob zid kot lažniki in izdajalci — izvijajo iz zagate. — No, končno si marsikateri zagrizen samostojnež mano oči in spregleduje.
Naše dijaštvo v tujini in katoliška duhovščina doma dobesedno strada. Dočim se dijaštvo in duhovščina druge narodnosti iu vere koplje takorekoč v izobilju, se našim odteguje še to, kar jim pripada. Prof. dr. Murko je ugotovil, da so med belgrajskiini dijaki tudi taki, ki poleg bogate državne podpore prejemajo od svojih stariSev še po K 4000 mesečno. — Kdor more svojemu sinu dajati take vsote, ta gotovo ni revež, iu ne potrebuje državne podpore 1
.,Nema para1’. Bolpiki v bolnišnici v Novem mestu so v nevarnosti, da zmrznejo, ker ni premoga in p*remoga ni, ker „nema para“.
Za katoliško cerkev v Belgradu je daroval g. Franc Bcrlec K 40'— Bog povrni! Nadaljne darove sprejema uredništvo »Sedanjosti11. Bog živi posuemo ralce!
Zlato uro je izgubil siromašen dijak kot drag spomin na stari cesti v smeri k Božjemu grobu. — Pošten najditelj n;\j jo izroči proti primerni nagradi v našem uredništvu.
V	okrajni šolski svet za sodni okraj Trebnje sta bila izvoljena kandidata SLS č. g. župnik Ant. Oblak kot član in Č. g. dekan Jos. Plantarič kot namestnik.
Prosper Mei imec - Karmen. Poslovenil Vladimir Levstik. V Ljubljani 1921. Natisnila iu založila Zvezna tiskarna. 95 str. — Delo nam predstavlja plastičfio načrtanih obrazov cigank,razbojnikov in drugih zanimivih ljudskih tipov. Knjiga se naroča v založbi Zvezno tiskarne v Ljubljani in stane broširana Din. 7'50.
Poštnemu ravnateljstvu v vednost. Rok za vložitev prošenj za prevoz pošte med Novim mestom iu Krškem jc bil razpisan lani do 30. junija 1921. Prosilcev je bilo več iz novomeške in krške okolice, toda njihove prošnje še do danes niso rešene in pošta ne prevaža. Če hoče kdo iz Novega mesta v Krško, mora najeti voznika in za štiriurno vožnjo plačati 550 K, ali pa se poslužiti železnice naokrog črez Ljubljano Zidanmost, kar stane 364 K. Pri tem pa se zgubi cel dan samo na vožnji. Kdor pa hoče
potovati čez Karlovec Zagreb in Zidanmost, mora plačati 384, poleg tega pa mora še v Zagrebli prenočevati, kar zopet stane 7-0 K. Prosim, toliko denarja in časa se mora potrošiti, da se p.iidc iz Novega mesta v štiri ure oddaljeno Krško. Pri takih razmerah ni Čudno, Če draginja vedno bolj narašča, odpomoči pa od nikoder. Roko na srce, ali jc to kakšna urejena uprava v državi, ki si prisvaja atribut moderna in s prometnimi sredstvi opremljena država? Mi vemo, da je pri.raznih upravah, pa tudi pri poštnem ravnateljstvu v Sloveniji dovolj ponosnih slovenskih 'sinov, ki jih je »ram za take razmere. Če pa te razmere kljub temu trpe, pomenja, da postopajo tako, kakor so po' stopali zavedni domači uradniki proti Napoleon novemu zavojevanju Ilirije ^ metali so polena med upravna kolesa. — Če jc pa tako, tedaj složno dvignimo gromki glas proti Belgradu: Zahtevamo avtonomijo !“
Ministrski svet je sklenil zahtevati tretjo pošiljatev živine i;; Nemčije. — Spet bo „kšeft“ g. Pucelj!
Naslednik pok. fra Didak-Suntiča v poslanski zbornici postane g. Juraj Puljič, profezor na trgovski akademiji v Sarajevu.
Belgrajski . Radikal'- piše med drugimi: ,,Ako se misli, da se bo z razdelitvijo države na oblasti . . . dobila večina tudi v oblastih, kjer jc nimamo, tedaj je to samo nevarna iluzija (zaslepljenost). Mora se šele roditi državnik, ki bo v sedanjem stoletju izdelal s petinštiridesetimi odstotki-prebivalstva večino. To so poskušali Madžari z mnogo več razumevanja in sposobnosti kot pri nas , toda brez stvarnega uspeha. “ — lz tega odstavka vidimo, da Srbi sami priznavajo, da so v ^manjšini, da nimajo niti razumevanja, niti sposobnosti vladati proti večini in da je treba — sporazuma s Slovenci in Hrvati. Dokler pa imamo Slovenci na svojo sramoto stranko in figa-može, ki se prodajajo, se Srbom ne mudi za sporazum.
Minister Puvelj, kakor čujemo, je poznanem polomu v' S. Bistrici; počastil tudi Novomesto. Druge nesreče prav res ni bilo nobene. Nato pa se je odpeljal na „ofcet“ svoje hčerke z njegovim načelnikom v ministrstvu g. M. Štiblarjem. Jelo se bo meso nemških volov iu ohridske ribe, pilo pa iz kabljice. Bilo srečno!
Porotna razprave bodo te-le: 27. t. m. Jože Derganc, Miha Zidarič in Franc GerjeviČ, tatvina; 28. t. m. pa Boštjan :Pasterk in Rob. Ganslmayer, razžaljenje časti potom tiska ter Karol Pahor, tatvina."
Delegacija ministrstva financ javlja', da je izdala 2. zvezek „Trošarinskih predpisov11, ki stanc Din. 7‘50. Oba, 1. in 2. zvezek, staneta Din. 15 in se naročata pri gospodarskem uradu omenjene delegacije v Ljubljani.
Kako se podpira očeta je pokazal inšpektor finančnega ministrstva Matovič, ki je izdejstvo-val svojemu osemdesetletnemu očetu, gostilničarju v Nišu, službo davčnega praktikanta s plažo m vsemi dragmjskimi dodatki. Starček, če bi tudi bil kdaj sposoben za tako službo, je popolnoma telesno opešan in prihaja le redko v pisarno, plačo pa ne zamudi. Najlepše pa-je ta, da so mu morali napraviti prostor z odpustom njegovega predhodnika. Lepo je od sina, da podpira svojega ostarelega očeta, ni pa iepo, da se to vrši na račun države. G. inšpektor naj poseže v svoj žep in pomaga očeta. — Zelo značilao za razmere, kaj-ne!
0 avtonomiji M&cedonije, v zvezi v vprašanjem Trakije, piše bolgarska „Nezavisimost“, da je Francija naklonjena rešitvi trakijškega vprašanja v tem smislu, da se Trakija odvzame izpod grške okupacije in se jo prideli Turčiji kot avtonomno pokrajino. Turki so s to rešitvijo zadovoljni, zahtevajo pa, da se istotako podeli avtonomijo Macedoniji kjer je znatno število muslimanov. Francija prvotno ni pokazovala volje za tako rešitev zaradi odpora Srbov in Grkov. Ker pa je Anglija kakor spričujejo razni znaki — odvzela svoje pokroviteljstvo Grški, so tudi francoski |predlogi glede Trakije in Macedonije na potu spremembe v prilog njunih avtonomij. — Iz tega se vidi, zakaj Pašič vabi državnike Češke iz Rumunije v Ljubljano in pritiska na Grčijo, da odstopi kralj Konstantin, ki ne uživa angleškega in francoskega zaupauja. V tem oziru je spomenica
*
Hrvatskega bloka odločnega pomena. Z avtonomijo Macedonije se mora določiti avtonomija tudi ostalim našim pokrajinam.
Položaj glede ureditve naše države, zdi se, da se jasni. Hrvatski blok zahteva vzpostavitev razmerja pred 29. oktobrom 1918.; Protič pa priznava popolno važnost manifestu z dne 1. decembra 1918., na čegar podlagi naj se doseže sporazum; Ljuba Jovanovič pa je na radikalnem zboru z zuanjem Pasica zahteval priznanje ustave, zavrgel avtonomizem, ker baje ogroža srbstvo in izjavil, da mu je bližja federacija. Za avtonomijo so nagnjeni Protičeci muslimani v Bosni in Hercegovini in v Mace-doniji, nekateri vojvodinski poslanci vseh strank komunisti in del demokratskega kluba ter SLS in HPS, kotnajodločnejši zastopnici avtonomizma. Izven parlamenta pa je, razen v Hrvatski in Šumadiji, ogromna večina za avtonomijo ter nasprotna centralizmu in plemenskemu federalizmu. Brezpogojni centralisti so zemljoradniki, večina policajdemokratov, del radikalcev (Paši-čevcev), samostojneži in socialdemokratje. Federalisti so Hrvatski blok in velik del radikalcev. Sicer je pa Radič napram avtonomistični Hrvatski zajednici izjavil, da je pripravljen sprejeti njen političen program. Kar posebno Slovenije tiče, je res, da bi mi že davno imeli avtonomijo če bi SLS izdala Hrvate in katoliško prebivalstvo izven Slovenije belgrajskemu centralizmu. Dr. Korošecjpa tega ne stori: Avtomomijo vsem, ali pa nikomur !
Dolžnost dela na Bolgarskem, Samo delo zamore rešiti Človeštvo iz vojnih razvalin. Na Bolgarskem je zato vlada sklenila, da morajo vsi moški do 45. leta opravljati v gotovem Času občekoristna dela. Ravno tako napoveduje vlada, da bodo morale vse neomožene ženske od 16. do 30. leta v kratkem štiri mesece delati v bolnišnicah, siromašnicah, pisarnah in na državnih posestvih. Imovitejše se bodo sicer lahko odkupile; odkupnina pa bo znašala najmanj 5000 levov.
Jugoslavija in Bolgarija. Ni popolne Jugoslavije, dokler nismo združeni še z Bolgari, ki so naše krvi in našega plemena. Tega večina srbskih politikov noče uvideti. Kljub temu pa nekatere stranke pri nas — in to v prvi vrsti Slovenska ljudska stranka — in tudi v Bolgariji vneto delajo za zbližanje. Če bi se združili z Bolgarijo bi bila to mogočna država 20 milijonov Jugoslovanov. — Tako „Naša MoČ“. To isto tudi mi vedno povdarjamo.
Finančni minister Kumanudi (bogami pravi čistokrvni Srbin !) je sam sebi določil dispozicij-ski fond v znesku ene m i 1 j a r d e 823 m i -1 i j o n o v kron, da lahko sam s tem zneskom razpolaga ter ni dolžan nikomur polagati račun, ko to potrdi ministrski svet, ki pa se temu ne bo upiral. — In zopet ti prešme.;tani samostojneži so že moleli vse štiri navzgor, češ, saj bo tudi njim kaj odletelo od te ogromne svote, ker volitve bodo še letos . . . Ljudstvo ali si res naprodaj ?
Rumunski list ,.Universal“. ki izhaja v Bukarešti!, prinaša izjavo Take Jonesku. ki se brani od očitka, da je protiustavno in neparlamentarno sprejel od kralja mandat za novo vlad«, in pravi: „Zasledoval sem zunanjo politiko, ki je potrebna zemlji. Ko sem dosegel svoj cilj,
sem zapustil vlado.“ — Take Jonesku je znan srbofil ln ima zelo majhno skupino poslancev za seboj. Kljub temu je prevzel vlado, odgodil parlament, zaročil hčer svojega kralja in podpisal vojaško zvezo z našo državo — proti Bolgariji. Ko je storil svojo dolžnost — je odšel. Zelo poučno, kaj — ne! Poznamo pa državo, kjer si najvišji krogi ne upajo poklicati avtonomista na čelo vlade, dasi bi hipoma imel večino v parlamentu, v ljudstvu pa bi se ugled neizmerno pomnožil.
Ameriški novičar.
Raznoterosti. Prinašajoč rodoslov kraljeve zaročenke iz slovenskega časopisja „Glas	Naroda4"1	si je	dovolil	todi ta le
dostavek: „To se čila kakor ptegled presvetle habsburške rodovine v Blasnikovi pratiki! Starokrajski slovenski listi bodo pa morali nekoliko popnstiti v svoji hvali o44 naši pristno narodni dinastiji, kajti ta pristno narodna dinastija bo sedaj pomešala svojo kri s	Hohenzollernci,	„švabr4,	ki so bili
dozdaj trn v peti vsakega Srbal — Ameriški škofje so odločili mesec febrnar za mesec katoliškega tiska. Tekom tega meseca se bodo katoličani podvizali, da bodo za svoje katoliške liste pridobili vsak po nekoliko naročnikov. — Kako slabe so delavske razmere v Ameriki spričnje tndi ta-le dogodek : Ivan Glaj je imel stalno delo v tovarni. Ko je pritisnil mraz, je tovarna začela odpuščati delavstvo. Do Božiča je še tu in	tam kaj	zaslužil, potem	pa ne več.
Stanovanje ni	mogel	plačevati	in se je z
družino preselil v napol podrto kočo v Milvvankee. Začel je prodajati pohištvo. Ostalo tnu je še par črevljev. Ko so otroci začeli prositi kruha, je prodal še črevlje in prinesel kruha. Dočim sta otroka jedla, je on odšel v sobo in se zadušil s plinom . . . Spoštujte vsak dolar iz Amerike, ker na njem se drže potne srage težkega in težko dobljenega dela. — V Jolietu so razmeroma zelo maloštevilne poroke za ta predpust, marsikatera bo vlekla „ploh“. —
Poročili so se. V Lorainn Fr. Žibert z Josip. Popek in Fr. Janežič iz Iga z Matil. Svet.	^
U m r 1 i so; V La Salle Ant. Mežnarcič iz brežiške fare. — V Indianopolisn Franc
Mikolič (na jetiki) iz Mulih Brusnic, kjer zapušča ženo in dva sina. Brat mu je v Arkansasu. — V Star Cit,y Lovrenc Zupan iz Javornika. — V Ely. Minn. Leopold Stupica iz Sodražice (podsut v rudniku). Bil je bratranec nepozabnega našega dr. J. Kreka. — V Chisholmu K. Zgonc iz ribniške doline. — V Clevelandu Fr. Kozlevčar iz	Trebnja	in Ant.	Bačar. — Dne 2. t. m.
je	umrl v	Dnlut.hu	zlatomašnik Jos. Buh
v visoki starosti 89 let. Rojen je bil v Lačni pri Škofjiloki. Že kot mlad duhovnik je	odšel v	misijone	med Indijrnce in ves
čas vstrajno deloval na razširjenju katoliške vere in njeni poglobitvi. N. v m. p.!
Ljudska	posojilnica	v Novem mestu, v hiši
Gospodarske Zveze sprejema vloge in daje posojila vsak delavni dan. Zavod, ki se jako lepo razvija, toplo priporočamo.
Tužna vest.
Vsem prijateljem, žepnim sorodnikom, atentatorjem, morilcem in anarhistom naznanjamo tnžno vest, da je naš nepozabni voditelj liberalizma, oče centralizma in korupcije, verni sin rbeogradske porodice44, najboljši brat gospe „Črne roke44, zvest soprog Velike Srbije, nedobrovoljni roditelj avtonomije ljudstva itd. itd.
Bospod Svetozar Pribičevič
bivši suplent ženskega učiteljišča, prvak srbske stranke na Hrvatskem, podpredsednik Narodnega Veča, minister policije in njej enake prosvete, vitez terorizma, iznajditelj protikatoliškega gibanja, član framazonske lože, častni član ,.Sokola", bodoči diktator SHS, v častihlepju nedosegljivi Napoleon itd. itd.
danes težko obolel na rani. ki mu jo je v dvoboju zadal centralistom in nasilnežem obsovraženi Stojan Protič. Plačeni zdravniški nasveti po predalih policajdemokratskega in sličnega časopisja dosedaj niso pomagali. Iščejo 8» torej mazači, šintariee in rezarji (s samostojneško zelenim trakom), naj se pripravijo, da rešijo nedolžno preganjano žrtev sigurne politične smrti.
Žalujoča policajdemokratska družina tudi v imenu svojega rakitičnega otroka S K
tf/U*	C H tl dbli M S
Sli ste že poslali naročnina?
«*•	*	ii	fc	i	k	ii	OiA»	S'	t	i
A 486 I 21 20
Prostovoljni: dražbo nepremičnin.
BHBHBBHHEHBBBBBHBBBBIBSSgBEBI
Gospodarska Zveza
r. z. 7 o. z. v Ljubljani
Fc&djpnžnica \* Eiovem mestu
Na predlog finančne prokurature v Ljubljani se prodado na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine z pritiklinami v za pristavljeno izklicno ceno dne j mapRa 1922 predpo|dn0 0b 9. Uri
kot celota. Dražba se vrši na licu mesta v Novem mestu št. 115.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Za potrditev prodaje ima finančna puokuratura 14 dni premisleka.
Izkupilo prodaje je plačati na sledeči način: 20% izklicne cene založiti kot varščina,' ostanek skupila je položiti v 1 mesecu po domiku. Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpogledati pri sodnem komisarju g! notarju Pleivveissu v Novem mestu.
Nepremičnina: Zemljišče vi. št. 288 k. o. Novo mesto, obstoječe iz stavbene parcele št. 137 hišo št. 119 v Novem mestu, z drvarnico, dvoriščem in vrtom. — Mera: 104 m2. — Izklicna cena: 39.100 K.
Jc
Pestusja
se išče za poldrugoletno dete Naslov v uprav. 1.1.
kupuje pa najvišjih dnevnih ce<* nah vse poljske pridelke.
Veliki! zaloga raznih vin u kleti gosp. Možina
BBšiiS&iaBBBBHBflBBBBBBŠBBBBSIE
Ženitna ponudba.
Izobražena starejša oseba, blaga duša, želi poročiti gospoda v starosti 50—55 let. — Ponudbe na upravništvo t. 1.
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
]. Krajec nasl.
Novo mesto se priporoča.
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Fran RadešČek.
Tiska J. Krajoe nasl. v Novom mostu.