//f* N#D f-yuA&ce..* NO'. 21 Ameri$k/i Domovi[m/i AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN UNGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 31, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Laos naj bo nevtralen! Ameriški poslanik v Laosu bo sodeloval pri razgovorih o novi smeri ameriške politike v Laosu. WASHINGTON, D. C. — Združene države so v zadnjih letih skušale državo Laos v Zadnji Indiji trdno povezati s svo-bodnim svetom. V ta namen so žrtvovale za njo blizu 300 milijonov dolarjev v gospodarski in vojaški pomoči. Ko je lani v avgustu izvedel Kong Le prevrat in pomagal do oblasti nevtralni vladi, so smatrali v Washingto-nu to za poraz in so skušali s pomočjo gen. Nosavana izvršeno popraviti. Prerivanje in vojaške priprave so se vlekle lani do decembra, ko je gen. Nosavan poslal svoje čete proti glavnemu mestu Vien. liane in pognal iz njega Konga Le in vlado, ki ji je ta pomagal do oblasti. Predsednik vlade je pobegnil v sosednjo nevtralno Kambodžo, Nosavanovo vlado pa je potrdil parlament in jb priznal kralj. Med obema vladama se je začela vojna, v kateri nudijo Kitajska in Sev. Vietnam pomoč Kongu Le, Zdru;. države, Tajska in Južni Vietnam pa vladi princa Bouna Oum in gen. Nosavana. Trenutno imajo Kong in njegovi komunistični zavezniki oolj-ži položaj. Utrdili so se v severnem delu dežele in ogrožajo glavno mesto Vientiane in prestolnico Luang Prabang. Posvet v Washingtonu Nova vlada položaj v Laosu skrbno proučuje, na posvete je poklicala tudi poslanika v Laosu Winthropa G. Browna. Ta je bil v Laosu ves čas. Doživel je Komgov vojaški prevrat, pa tudi Ncsavanovo osvojitev Vientia-nov. Eisenhowerjeva administraci-,la ni hotela pristati na nevtralni Laos, trdijo, da je Kennedy voljan sprejeti tako rešitev, v kolikor bi imel jamstvo, da ne bo nevtralni Laos polagoma prešel v komunistični tabor. Za nevtralizacijo Laosa se zavzema po. Nebno princ Norodim Sihanouk, Predsednik vlade Kambodže. Precejšnjo podporo učiva v tem Pogledu pri Francozih in Angležih in seveda pri Indiji in Bur-^i- Tajska (Siam) in Južni Vietnam bi imela rajši Laos v trdni zvezi s svobodnim svetom. •^a talko rešitev sta baje voljni seči tudi po orožju, če bi se seve-Za tako rešitev odločil Washington. Laos je kraj, kjer lahko Hru-scev pokaže svojo miroljubnost in željo po mirnem sožitju, če mu Je res kaj do izboljšanja odnosov 2 Ameriko in svobodnim svetom sploh Novi grobovi Sophie Kozel Po dolgi bolezni je umrla 9!l let stara Sophie Kozel z 10401 Prince Ave., doma v Orlaki, občina in fara Sela pri Šumberku, od koder je prišla pred 60 leti. Mož ji je umrl pred 7 leti. Zapustila je hčere Sophie Dages, Mary Tomšič, Alice Kushner, sina Josepha, vnuke in pravnuke. Pokojna je bila članica Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ in Društva sv. Rešnjega telesa. Pogreb bo v četrtek zj. ob 8:30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Jennie Stibil Na svojem domu na 1024 E. 174 St. je umrla 55 let stara Jennie Stibil, žena John^. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogreb. zavod na Lake Shore 31vd. Podrobnosti jutri. Boj proti kobilicam še vedno težaven WASHINGTON, D.C. — Skupina 13 azijskih in afriških držav se je dogovorila, da bo načrtno skušala uničiti roje puščavskih kobilic, predno bodo te nogle postati nevarne naseljenim področjem, poljem in pašnikom. Kobilice so še vedno huda tadloga dežel prednje Azije in sev. Afrike, pa tudi nekaterih tredelov južne Evrope. Veliko iltodo napravijo včasih tudi na Kitajskem, v Avstraliji in celo ' Novi Zelandiji. V letih 1874-1877 so napravile veliko škodo tudi na prerijah severne Ame-ike. Kitajci zopet streljajo na Quemoy TAIPEI, For. — Rdeči Kitajci s° šest tednov pustili otočje Que-^°y v miru. Pretekli petek so ^ž vidnega vzroka zopet zače-streljati s topovi nanj. V nedeljo so obstreljevanje s 0lPovi obnovili. Na otočje so iz-■Jrelili 34 granat, kot trdi Čang-ajakova poročevalska služba. Vremenski prerok pravi: Južna Koreja išče boljše vezi z Japonsko SEOUL, J. Kor. — Nova juž-nokorejska vlada Johna M. Jhanga se skuša izvleči iz o-;amljenosti, v katero je Južno Korejo spravil Slyngman Rhee ekom svoje dolgoletne vlade. Na eni strani zastopa zmer-lejše stališče do rdeče Sev. Ko-eje, na drugi pa skuša ustvariti boljše stike z Japonsko, s katero je bil Rhee zaradi ribolova n vračanja korejskih izseljencev iz Japonske v Sev. Korejo v ostrem sporu. Danes bodo glasovali: Rayburn ali Smith! Danes bo odločena borba za sestavo odbora za dnevni red v Predstavniškem domu. Napovedujejo zmago Rayburna. WASHINGTON, D. C. — Vodja Predstavniškega doma Sam Rayburn je dejal časnikarjem, da ne odstopi od svojega predloga za razširitev odbora za dnevni red od 12 na 15 elanov. Poudaril je, da ima predsednik pravico do tega, da pridejo njegovi predlogi pred Predstavniški dom. Odbor za pravila je tisti, ki predloge najpreje prouči, nato pa jih predloži celotnemu Domu. V tem odboru so imeli doslej večino konservativni demokrati s kongresnikom H. Smithom na čelu in republikanci. Smith je vse predloge, ki mu niso bili po volji zadržal v odboru. Da bi zlomil to večino, je Rayburn predložil razširitev odbora za tri člane, dva demokrata in enega republikanca. Ker bi demokrati imenovali v odbor človeka, ki bi podpirala vlado, bi bili konservativni demokrati in republikanci v manjšini. Smith ne bi b:'l v stanju ovirati zakonodajo. Rayburn je napel vse svoje sile, pri tem mu pomaga administracija, kjer le more. Zaveda Sc^predobro^ da tr^ba Smithu izviti moč iz rok, če hoče doseči uzakonitev svojih zanisli. V Cape Canaveralu ieie danes svoj “veliki dan” CAPE CANAVERAL, Fla. — Frvi poskus z raketo Minute-man so morali včeraj nekaj sekund pred začetkom poleta prekiniti. Pokazale so se neke male tehnične pomanjkljivosti, ki jih pa strokovnjaki niso hoteli razložiti časnikarjem. Upajo, da bodo raketo pognali danes v zrak, ako ne pride vmes kaj nepričakovanega. Poskus bo imeniten radi tega, ker je Minute-man prva raketa s trdnim gorivom, radi tega veliko lažja in okretnejša ter se da prevažati z manjšim tveganjem. Danes nameravajo posiati v vesolje tudi prvo raketo z živim šimpanzom. Tudi to bo važen dogodek. Šimpanz je namreč tista opica, ki je njeno telo najbolj podobno človeškemu. Ako se bo poskus posrečil, bodo kmalu poslali v vsemirje tudi prvega potnika. Raketa ne bo ostala dolgo v vesolju, tekom 16 minut bo že nazaj na zemlji. Upajo, da jo bodo brez težave ujeli, ako ne bo nobene nesreče. KENNEDY SE JE ODLOČEN BORITI PROTI TEŽAVAM! Iz Clevelanda in okolice Predsednik Kennedy je včeraj Kongresu podal svo- seia—- • . • Y T * * ir~\ 11*1 ** je poročilo o stanju Unije. Povedal je, da smo sredi ivsakovrstnih težav doma in v svetu, da pa te niso nepremagljive. Sicer se lahko zgodi, da se bo položaj še poslabšal, predno se bo končno obrnil na boljše, toda ni nam treba izgubljati poguma in zaupanja. Predsednik je izjavil, da njegova vlada ne bo brezmočno stala ob strani, ampak se bo na (vseh področjih z vso .vnemo lotila dela. WASHINGTON, D. C. — Predsednik John F. Kennedy je prišel na skupno sejo Senata in Predstavniškega doma, da poda svoje poročilo o stanju Unije. Takoj ob začetku, —- seja je bila otvorjena ob 12:30, — je dejal predsednik, da je vesel, da je prišel tja, kjer je pred leti začel svoje javno delo. Po kratkem pozdravu je obrazložil najprej svoje poglede na položaj doma. Poudaril je, da smo v sedmem mesecu gospodarskega zastoja, ki je segel na široko, saj je v deželi trenutno okoli pet in pol milijona brezposelnih, od tega več stotisoč takih, ki so že izčrpali pravico do brezposelne podpore. Obljubil je, da bo ohranil sedanjo vrednost in trdnost dolarja doma in njegov ugled v svetu. V mednarodni politiki je opozoril na težave v jugovzhodni Aziji, po: sebno v Laosu, v Kongu in Alžiriji v Afriki in poudaril željo Amerike za tesno sodelovanje z zavezniki v Evropi ter sestrskimi republikami v Ameriki.________________________ Predsednik je opozoril na brezposelnost, na potrebo po bodo mogli v Kongu opravljati zvišanju minimalne mezde, na svoje naloge. Amerika bo tudi v gradnjo šol in domov, na zavarovanje za bolnišnice in bolezen. na potrebo po hitrejši rasti narodnega gospodarstva, ki je v zadnjih letih zaostajalo. Vlada bo tekom prihodnjih tednov Voda bo postala drago blago - v Ameriki WASHINGTON, D. C. — Pritožbe, da bo v Ameriki zmanjkalo vode v prihodnjih desetletjih tudi pri normalnem deževju, nočejo ponehati. Nič manj važno je seveda tudi odvajanje vode iz naselij. S tem vprašanjem se je pečal poseben senatni odbor, ki je zaključil svojo preiskavo s sklepom, da bo morala Amerika investirati tekom prihodnjih 20 let okoli $42 bilijonov v preskrbo z vodo. Največ bo treba investirati zaenkrat v kanalizacijo, potem pa v vodovode. oblastnikov ne mdtir, da ne bi prodajali hrane izven dežele. Tako so na primer prodali v preteklih mesecih povprečno na mesec v Hong Kong po 8,500 ton riža, za 2,500 ton več kot ob istem času pred enim letom. Doma lakota, vendar prodaja Kina — živež! HONG KONG, — Kitajska je imela lani izredno slabo letino, tako vlada povsod pomanjkanje živeža, v nekaterih predelih prava lakota. Po komunističnih | pre(u0žila Kongresu podrobna poročila in svoje predloge. Predsednik se je pri tem obvezal, da bo vodil zdravo finančno politiko, ohranil sedanjo vrednost dolarja in skrbel tudi za njegovo trdnost in ugled v svetu. “Na predsedniškem grbu drži ameriški orel v krempljih svoje desne noge palmovo vejico, v krempljih leve pa šop puščic. Mi bomo posvetili obema enako pozornost,” je dejal predsednik, ko je govoril o mednarodnem položaju. Glede jugovzhodne Azije, kjer komunizem sili preko svojih sedanjih meja “od Indije pa do laoških džungel”, je prva naloga Združenih držav, da varujejo svobodo in neodvisnost tamkajšnjih držav. Za Kongo v Afriki je dejal, da bo njegova vlada podpirala Združene narode, da Čankajšek ponuja riž Kitajski WASHINGTON, D. C. — Predsednik Čankajšek se je odločil, tako so zvedeli v naši pre-stolici, da pošlje 1,000 ton riža tistim rojakom, ki stradajo pod kormmisiti na Kitajskem. Zelo so radovedni, ali bo Peiping hotel sprejeti to pomoč. Dvomijo, da jo bo. Stališče kitajskih komunistov bo seveda odločilo tudi vprašanje, ali naj naša adminutracija ponudi svojo pomoč, kot je menda njena želja. bodoče sodelovala z zavezniki v Evropi v okviru NATO in se posebno zavzela za napredek in | potrebe sestrskih republik v Srednji in Južni Ameriki. Pri tem ne bo dopuščala, da bi se kaka tuja sila ali ideologija usidrala na ameriških tieh. POROČILO SPREJETO UGODNO Predsednikovo poročilo o stanju Unije, njegova razčlenitev položaja doma in v svetu ter zagotovila, ki jih je dal v imenu Združenih držav, so naletela na dober odmev doma in v svetu. Zavezniški diplomatje so o-značili poročilo za “stvarno, odkrito in konstruktivno”. Zadnje vesti Severno-atlantska obrambna zveza (NATO) pred novo krizo CLEVELAND, O. — Sever-io-atlantska obrambna zveza ;epa zadnja leta iz težave v ežavo, navadno pa kar v kri-io. Nekaj takega ji grozi sedaj. Generalni tajnik Špank jo zapušča. Generalni tajnik ima v NATO isti pomen in isti delokrog kot generalni tajnik v ZN. V obeh slučajih ima v ro- Povod za Spaakov odstop je dala belgijska kriza, ki je nastala po belgijskem umiku iz Konga in se posebno zaostrila tekom zadnjega generalnega štrajka, ki so ga vprizorili so-cijalisti. Hoteli so namreč izsiliti odstop sedanje belgijske vlade. To se jim ni posrečilo, pač pa je vlada obljubila, da bo odstopila, kakor hitro kon- kah vso civilno upravo organi- ča svoj delovni program. To se Naletavanje snega, ne tako mrzl° kot zadnje dni. Najvišja temperatura 28, najnižja 18. ( zacije in ni podrejen nikomur razen voljenim organom organizacije same, ne pa morda posameznim vladam-članicam ali skupinam takih vlad. V o-beh slučajih ima torej položaj, kot ga ima ministrski predsednik v svobodnih demokracijah. Da se Spaak ne počuti dobro v NATO, ni že dolgo nobena tajnost. Rad bi bil napravil iz organizacije nekaj več kot navadno vojaško zvezo. Po njegovem naj bi bila NATO tudi gospodarska in politična organizacija za vse članice. Za to misel se je dolgo boril, sedaj je omagal. bo menda zgodilo spomladi. Zato belgijska politična javnost že kar računa s parlamentarnimi volitvami še to pomlad. Takih misli so tudi belgijski socijalisti. Tudi oni so se začeli pripravljati na volitve, čutijo pa, da so si z zadnjim štrajkom samo zapravili simpatije belgijske javnosti. Zato iščejo močnih ljudi, ki naj bi vodili volivni boj. Tak je gotovo Spaak, saj je veljal že dolgo za najsposobnejšega belgijskega socialističnega politika in ga visoko ceni tudi med narodna politika. Belgijski socijalisti so torej ■ pritisnili na Spaaka, naj pusti NATO in se vrne domov. Spaak se je pritisku vdal in odstopil. 8 tem je spravil NATO v veliko zadrego. NATO namreč trenutno ne ve, pri čem da je. Spaakov načrt, da bi postala tudi politična in gospodarska organizacija, je vsaj zaenkrat spodletel. Kot vojaška organizacija se tudi rahlja. De Gaulle skrbi za to, da postaja NATO zmeraj bolj zveza samostojnih narodnih armad in da se njega vojaška integracija zmeraj bolj krha. Spaak se je boril proti temu toku, toda ni zmagal, le s težavo je branil vsaj tako ogrodje NATO, kot je sedaj. To je deloma zakrivila tudi naša administracija. Pod Ei-senhowerjem je zmeraj oklevala in prepozno predlagala spremembe. Ko je prevzel administracijo Kennedy, ni še pokazal nobene volje, da bi povedal, kaj naj bo po njegovem NATO. Tako je ostalo še zmeraj odprto vprašanje, kdo naj bo naslednik generala Norstadta, ki bo tudi kmalu pustil mesto glavnega poveljnika NATO. Spaak je mislil, da pri novi administraciji ZDA ni dobil potrebne opore, zato mu je bil odhod iz NATO olajšan. Kdo bo Spaakov naslednik? Na tem je Evrope bolj zainteresirana kot Amerika. Amerika da običajno glavnega vojaškega poveljnika, Evropa pa generalnega tajnika. V Parizu krožijo že imena raznih kanditatov. Kaj več bosta pa o tem vedela De Gaulle in Macmillan, ki sta se pogovarjala preteklo nedeljo v Parizu o evropski politiki. Verjetno sta govorila tudi o NATO. Tako vidimo zopet, kako so čudna pota mednarodne politike. Kriza v Kongu je rodila krizo v Belgiji; kriza v Belgiji pa krizo v NATO. Lahko se zgodi, da veriga še ni zaključena. RECIFE, Braz. — Danes zjutraj okoli sedmih sc je podal ameriški admiral Smith z rušilca “Gearing” na portugalsko potniško ladjo “Santa Maria”, da se dogovori z njenim poveljnikom. Galvaom o izkrcanju potnikov, med katerimi je 42 državljanov ZDA. Predvidoma bodo potniki izkrcani danes popoldne v braziljskem pristanišču Recifu. Novi bra-ziljski predsednik, ki prevzema posle danes opoldne; je baje obljubil, da ladje ne bo zasegel, če zaplove v brazilj-sko pristanišče zaradi izkrcanja potnikov. NEW YORK, N. Y. — Prcdscd nik Konga Kasavubu je včeraj posvaril Združene narode, da bo pozval vojaško pomoč izven krogov Združenih narodov, če ne bodo te v Kongu vršile svojih nalog. WASHINGTON, D C. — V krogih p r c d s t avnikov komunističnih držav v Združenih narodih trdijo, da bo Nikita Hruščev prišel 7. marca »a nadaljevanje zasedanja glavne skupščine Združenih narodov v New York in tako dal predsedniku Kennedyu priložnost za osebni razgovor. Washington uradno o tem še ni bil obveščen. Društvo Carniola Hive No. 493 T.M. ima jutri, 1. feb., ob 7:30 zv. v SND, soba št. 1, sejo, na katero so vse članice nujno vabljene. Zadušnica— Jutri ob 6:45 bo v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. sv. maša za pok. Franka Skodlar ob 1. obletnici smrti. Žalostno sporočilo— Matija Grdadolnik, 1016 Možina Dr., je dobil sporočilo, da se mu je v Ljubljani smrtno ponesrečil z motociklom brat Jože Grdadolnik, doma v Št. Joštu. Preko morja— V soboto je prišla obiskat svojega brata Steva Bukovca v Monnessen, Pa., sestra Cveta Borozan iz Zagreba. Za stalno je prišel k svoji ženi Danici Maričič na 3845 E. 123 St. v Clevelandu mož Ivan Maričič iz Zvečaja. Obema je vse potrebno za pot uredila pot. pisarna A. Hollander. V bolnišnici— Matija Juračič z 1169 E. 58 St. je v Mit. Sinai bolnišnici. Obiski so dovoljeni! Odbori za 1. I9(il— Slov. društveni dom na Re-cher Ave. ima za 1. 1961 sledeči direktorij: čast. predsed. Frank Žagar, pvedsed.. Joseph Trebeč, podpredsed. Frank Segulin, taj. | Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave., KE 1-7027, blag. Edward Leskovec, zapis. Augusta Slejko; nadzor, o. Thomas A. Pluth, Vinko Godina, Rudi Špehar; gospod, odsek John Troha, Joe Žnidaršič, John Rotar; ostali direk. Josephine Henikman, John Barkovic, Frank Taucher, George Kraincic; poslovodja John Zigman, KE 1-9309, hišnik Frank Zupančič, IV 1-5663. Seje so vsako 3. sredo v mesecu ob osmih zv. v AJC. Klub društev AJC na Recher Ave. ima za 1. 1961 sledeči odbor: predsed. Frank Segulin, podpredsed. Frank Zigman, taj. Frank Ivančič, 386 Hich Tee St., Willowick, 0„ WH 3-2354, blag. John Barkovic, zapis. John Zigman, nadzor. Vinko Godina, A-delina 'Cecilich in Rose Kužnik. Seje so 6. marca, 4. junija, 3. septembra in 3. decembra. Vstopnice naprodaj— Vstopnice za “Namišljenega bolnika”, ki ga poda v nedeljo v SND na St. Clair Ave. Slovenski oder, so naprodaj v Familiji in v gostilni Eršte. VSAJ TRI DNI PREJ predno se preselite, nam pošljite vaš NOVI in STARI NASLOV Kajenje škoduje, oa tudi koristi CLEVELAND, O. — Tako stališče je zastopal clevelandski zdravnik dr. Wiggars na konferenci Ameriške akademije za medicino, ki je bila sklicana v New York, da sliši razna stališča o posledicah kajenja. Dr. Wiggers prizna, da kajenje škoduje srcu in krvnim telescem, toda pravi, da spada kajenje med zelo učinkovita pomirjevalna sredstva za živce. Rekel je tudi, da danes še ne moremo izreči sodbe, ali je kajenje več vredno kot pomirjevalno sredstvo, kot pa je škoda, ki jo napravi srcu in krvnim telescem. Na konferenci so sledili z velikim zanimanjem njegovim izvajanjem. Ameriška Domovina /%-IVl E W s m: a VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLV SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Zakone v Eeogradu izdajajo, v Zagrebu jih berejo, v Ljubijani pa — izvajajo! Toronto, Ont. — Nekako v sre-Qini lanskega leta je sedela pri treh mizah v gostilni “Pri Ivan-cu” v inelkeim prijaznem, kraju, naše Dolenjske družba kakih deset do dvanajst oseb, ki so po različnih opravilih zavili po nasi stari kranjski navadi še malo “na dva deci.” Bil je delavnik nr vse spodobne delavne sile so bile zaposlene. Kraj sam zaposluje dnevno okrog 250 ljudi. Tako bomo razumeli, da časa za popivanje res če ga pa zvrne človek po opravljenem poslu, bodisi na račun veselja, tegobe ali celo jeze kaka dva, tri požirke, mu res ne bomo zamerili. Med to našo družbico sedi mož kakih štiridesetih in tovarišu omizja navdušeno razlaga silni gospodarski vzpon in napredek, ki ga vse bolj in bolj dosega delovni razred. K njima prisede Prileten kmet, star kakih 60 let. Žuljeve roke in vse1 ostalo ga iz-baja, da je trpin in garač, da je v življenju dal že precej skozi in da tudi ni pri zadnjih. Mož kakih štiridesetih ga bolj mimogrede pozdravi, ko kmet Prisede k mizi, in v svojem zago. nu nadaljuje: “Mi ustvarjamo s sv°jim ogromnim napredkom Ameriko, korakamo nekako že vzporedno z njo, v nekaj letih jo bomo pa celo prekosili! Amerika bo zdaj in v bodoče pri nas!” Poslušalci molče strme v pre-r°ka, kmet Tone pa oči vidno ne SOlgiaša z njim, ker ga preprosto Pobara: “Razumem vas in verjamem vam, samo eno mi ni jasno, kako to, da ima v Ameriki vsak delavec avto, poleg vseh drugih ugodnih življenjskih poslov, pri nas ga pa ninja iiobe-den. Razložite mi, prosim!” Govornik je gladko utihnil in ^glo odnesel pete iz gostilne, ^ °ne pa se je ogorčen podal k “Osedmji mizi, kjer mu je prija-elJ France boječe dejal: “Pre-licano si korajžen, ko ga ven-ar poznaš in veš, kaj je. Pa si ga tako zagrabil, da je moral ta. ‘0j utihniti. Partijec je, komu-kaj vse lahko napravi zara-1:11 ^ga s Teboj!” ' Pod vtisom zmage mu Tone Ponosno odvrne: “Ne morem molčati k čvekanju človeka, ki bil v preteklosti nič drugega 0|t lenuh, delomrznež in kve- čjemu še pijanec. O javnem gospodarstvu nima prav nobenega pojma, govori tako, kot so ga višji naučili. Ne morem molčati, ko vidim, da pri tolikšnem “napredku” narod vedno bolj trpi. . . Dve dejstvi lahko posnamemo iz zgornjega dogodka. Vidimo, kako komunistična Oblast v Sloveniji kljub vsemu napredku, ki naj bi vladal v deželi, še vedno uporablja obsežen aparat propagande. Po vsej deželi ima nastavljene prodane duše, ki ža ceno Judeževih srebrnikov ob vsaki priliki oznanjajo ljudstvu neresnico, po načelu: Lagaj, povsod lagaj, nekaj se bo že prijelo! Če bi imeli taki pridigar, ki živijo med podeželskim ljudstvom in prav lahko vidijo njegovo gospodarsko in kulturno propast, če b'i ti ljudje imeli v sebi še kaj vesti in poštenja, ki tega posla tako zavestno ne vršili. Iz zgodovine vemo, da so bili slovenski janičarji hujši od divjih Turkov. Prav talki ali še hujši so današnji moderni janičarji, ki vsi po vrsti, od prvaka Kardelja do zadnjega terenca trosijo laž in prevaro med bičani slovenski narod za svoje temne namene in cilje. Znano nam je, kako se je Zahodna Nemčija, vsa zbita ih porušena, po vojni naglo dvignila in predstavlja danes zopet silo, katere se nekateri boje, pa tega ne trosijo v svet, niti svojim državljanom, pač oni sami in tudi mi prosto verjamemo. Je to sicer nepravilna primerjava za zaostale in naravno revnejše razmere Jugoslavije, vsekakor pa bi moralo biti samo iz ogromne pomoči, ki jo je prejela Titova tovarišija samo od Amerike od divjega davčnega navijanja ter od pridnega zavidanja vrednega ustvarjalnega dela ljudskih množic, v njihovem gospodarstvu opaziti dokaj več otipljivih uspehov tudi na odmaknjenem podeželju, kamor oči brezštevilnih inozemskih 'delegacij se sežejo ter ne bi bilo potrebno strtega in razjarjenega delavca, obrtnika in kmeta mučiti z drago plačano in lažnjivo propagando. Vrhu tega se še takim ogabnim plačancem po stari navadi med poštenimi ljudmi reče, da v lastno skledo pljujejo. V to skupino spada tudi bivši partizan L. Med vojno je kot spreten kurir prepletal vezi NOB po Dolenjski. Po zmagi je 1. 1946 v dolgi debati prepričeval, da je zdaj nastopila doba, ko člo- j tega g. Karla Woibahga, C. Glavni oltar, ki bo iz marmorja, nam bo plačal naš župljan g. Jože Kastelic s svojo gospo Tončko Kastelic; tabernakelj na glavnem oltarju bo dar prečasti- M. delomrznež in ! SLOVENSKI ZDRAVNIK DR. SREČKO PREGELJ ORDINIRA 394 Bloor Street West, Suite 7, Toronto 1 Tel.: WA 1-7120 vek ne bo več mislil toliko nase, ampak bomo vsi, posameznik in celota, delali le za skupnost. De. nar in bogastvo ne bo prišlo do moči, veljave in oblasti, ker bo vladal delavski razred. Kot dobrega borca in še bolj uporabnega propagandista ga je ljudska oblast v smislu zakona, ki določa za leta borbe (za eno leto borbe dve leti redne službe), pri vsej telesni sposobnosti predčasno upokojila. Poleg raznih drugih funkcij je sekretar občinske ZKS (Zveze komunistov. Koc tak bi moral biti zadovoljen z določeno plačo ali za stvar celo kaj potrpeti. Pred nedavnim je vložil prošnjo na hranilni odsek krajevne Kmetske zadruge za posojilo 30,000 dinarjev za nakup najnujnejših življenakih potrebščin. Kako bo zaslepljeni revež odtrgoval od mesečne plače za plačilo obrokov najetega posojila, če mu ta, do sedaj itak ni zadostovala? Komunistična tiranija izhaja, kar njeni vodniki tako radi in p ogoli to povdarjajo, iz ljudstva od spodaj gori, Na žalost to na videz tudi drži z eno samo pripombo, da ti oprodniki “od spodaj” izvajajo vse tisto proti brezpravnemu ljudstvu, kakor so jih naučili in jim ukazali kolovodje “od zgoraj.” To bridko resni, co dopolnjuje še zlasti dejstvo, da v tem prednjačijo naši slovenski komunisti: Od tdd je nastal med trpečim narodom pregovor: “Vse zakone, uredbe in predpise izdajajo v Beogradu, preberejo jih v Zagrebu, izvajajo pa v Ljubljani.” Od vseh ljudskih republik je najhujši pritisk v Sloveniji, kjer pogosto najdemo slučaje, ko se ljudje v javnosti previdno ozirajo okoli sebe, če kdo ne posluša, kaj govore. Ta pritisk se trdo in živo občuti talko na političnem, verskem, gospodarskem kot na kulturnem področju. A. H. Stranski oltar s tabernakljem in svečniki bo plačali Katoliška Ženska Liga naše župnije. Obhajilno mizo bodo darovale slovenske žene iz Sudbury a. Glavna oprema cerkve, ki še pevski zbor, bomo imeli zadnjo nedeljo v februarju, 26. februarja popoldne1. Do tedaj bo dvorana popolnoma izgotovljena in opremljena in si jo bodo lahko naši dobrotniki in prijatelji ogledali. Čerkev bo pa zgotovljena v maju. Slovesno bo blagoslovljena zadnjo ali predzadnjo nedeljo v maju. Priporočamo se vsem čitateljem Ameriške domovine v molitev, pa tudi za da- ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: Moj novi naslov: Moje ime: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO ¥ smll Eetei Toronto, Ont. — Akademskega kiparja F. Goršeta kakor mene in še marsikoga je zelo ganilo, ko smo videli, kako hitro so se razni dobrotniki oglasili za križev pot, ki bo v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Oglašali so se slovenski izobraženci in preprosti delavci, možje in žene in dekleta. Neka dobra gospa nam je celo iz Detroita telefonirala, da bi rada imela 12. postajo, tudi če bi imela več darovati. Iz Toronta se je oglasilo še 6 dobrotnikov, ko so bile že vse postaje križevega pota oddane. Zato smo se odločili, da bomo dali v cerkev še barvastva okna, kar smo mislili prej odložiti na poznejši čas. V oknih bi bila opoddbljena prikazanja Brezma. dežne sv. Katarini Laboure v Parizu in Bernardki v Lurdu in fatimskim pastirčkom v Fatimi. Cerkev bo taikp veliko pridobila na lepoti in bo še bolj pričala, da je vsa posvečena Brezmadežni. Kajti Marija je najprej razodela svoje brezmadežno spočetje s čudodelno svetinjo, nato v prikazanju Bernardki v Lurdu. v Fatimi pa svoje brezmadežno srce. Tako nam bodo okna v cerkvi zgovorno govorila o veličini Brezmadežne. A ker se nam za druge .stvari, ki so pri cehkvi bolj važne, bdj mudi, bomo glede barvastih oken še toliko počakali, da bomo za te dobili dobrotnike. ni plačana, pa nas bo stala veli- j rove in posojila. Pošiljajte jih ko, so klopi. Vsaka klop — bo jih 35 — bo stala $200. Iščemo prostovoljcev za posamezne klo. pi. Res je, da klopi niso tako značilni darovi kakor postajo križevega pota, za katere1 je bila sveta tekma, kdo bo kako daroval. Medtem ko to pišemo, se je oglasil še en dobrotnik iz Toronta, da bi daroval 6. ali kako drugo postajo. Vse to priča o veliki ljubezni naših ljudi do trpečega Kristusa. Klopi ne predstavljajo ne Kristusa ne1 Marije ne kakega svetnika. Vendar so za dobrotnike pomenljiv dar. Kajti marsikdo, ki bo v teh klopeh klečal in molil, se bo pri svoji molitvi spomnil dobrotnika, ki je tisto klop za cerkev daroval. Že ime dobrotnika, ki bo ob klcpi, ga bo na to spomnilo. Meni je neka gospo v Škofji Loki darovala kot novoposveče-nemu duhovniku brevir in kle-čalnlk z izrečno željo, da bi ved. no, kadar bom molil iz tega brevirja ali klečal na tem klečalni-ku, tudi njo vključil v svojo molitev. Tako me je nekako obvezala, da sam moral moliti zanjo. In priznati moram, da me je vest vedno spomnila, da moram moliti za to gospo, kadarkoli sem vzel oni brevir v roke ali pokleknil na oni klečelnik. Kle-čalnik ;so mi z drugo opravo vred zaplenili v začetku druge svetovne vojske gestapovci, ki ga gotovo niso več uporabljali za molitev. Brevir pa še vedno nosim s seboj — tudi kitajski komunisti, ki so mi sicer vse izropali, so ga rrii pustili. In tako mi ostane dolžnost, da se te gospe, ki je že več let v grobu, še stalno spominjam, ko molim iz tega brevirja. Talko sem prepričan, da se1 bodo tudi vsi tisti, ki bodo sedeli in klečali v teh cerkvenih klopeh, ki jih bodi darovali posamezni dobrotniki, svojih dobrotnikov hvaležno spominjali v svojih molitvah. Neka cjobrotnica iz Clevelanda nam je pred kratkim poleg daru za cerkev ($100.00), posodila $1,000.00 kot brezobrestno posojilo za 3 leta. Zelo bomo hvaležni, aka bomo še kaj takih dobrotnikov dobili. Kajti izposoditi smo si morali $80,000.00 po 7% kot prvi mortgage na cerkvi. Taka brezobrestna posojila ali posojila na nizke obresti bi nam finančno breme zelo olajšala. Včasih se kdo boji, ali bodo po njegovi smrti sorodniki in znanci dali dovolj za maše za pokoj njegove duše. Tak lahko uredi, da nam da kaj za cerkev pod pogojem, da bomo za tisto vsoto po njegovi smrti opravili zanj maše. To so takoimenovane ustanovne maše, ko kdo postane poseben dobrotnik kake ustanove, ki se potem obveže, da bo zanj maševala oziroma poskrbela, da se bo zanj opravilo določeno število maš. Od adventa dalje smo zaostali tudi z objavami dobrotnikov za našo cerkev. Zato jih bomo sedaj nekaj tednov po vrsti objavljali. Maševati bomo začeli že v lastni novi dvorani s prvo nedeljo v februarju. Slavnostni otvoritveni banket s kratkim koncertom, pri katerem bosta so-aeiovala cerkveni in otroški Novi proračun preko šest bilijonov OTTAWA. — Finančni minister Donald Fleming je predložil parlamentu pretekli čeden v prračunu za novo £inan,no leto $6,123,758,182 predvidenih izdatkov. Novi rekordni proračun, ki stopi v veljavo v marcu, bo preje končal s primanjkljajem kot s prebitkom, če1 seveda ne bo prišlo letos do novega zagona v gospodarstvu dežele. ^ipa na: Janez Kopač, C. M., 229 Brown’s Line, Toronto 14, Ont. J. Kopač, C. M. -----o----- Nova Škotska hoče milijon turistov na leto Vlada Nove škotske si je postavila za cilj privabiti v pokrajino vsako leto najmanj milijon obiskovalcev, ki naj bi pustili v njej do sto milijonov dolarjev in čez. V preteklem letu je prišlo v Novo škotsko blizu 600,000 obiskovalcev in so pustili tam 50 milijonov dolarjev, skoraj polovico pokrajinskega proračuna. Če pomislimo na te številke, lahko presodimo, kak pomen ima turizem za pokrajino in spoznamo tudi, da postavljen cilj ni tako visok, da ga ne bi bilo mogoče doseči. Seveda bo morala pokrajinska vlada poskrbeti, da bedo tuji gostje v pokrajini čim boljše sprejeti in z bivanjem tam čim bolj zadovoljni. -----o------ Saskatchewan skriva pod zemljo velike zaklade Po uradnih podatkih zveznega ministrstva za rude naj bi bilo v tleh pokrajine Saskatchewan okoli 6.4 bilijone tn pepe-like, ki je važen sestavni del za umetna gnojila. Ležišča so desetkrat večja kot vsa ostala doslej znana na svetu. V sedanjem obsegu porabe bi zadostovala za ves svet za prihodnjih 800 let. Obsežna ležišča pepelike (luga) sta začeli izkoriščati dve družbi, ki pa sta pri tem naleteli na precejšnji težavi. Lani sta morali kopanje prekiniti, ker je začela pronicati v ležišča voda, je manj nevarna V Veliki Britaniji so zaključili znanstvene raziskave, med katerimi so p r e g 1 edali okoli 200,000 socialnih zavarovancev, da bi ugotovili vpliv raka na zdravje. Analiza je pokazala, da je umrljivost med kadilci — primerjali so določene življenjske dobe — za 40 do 60 odstotkov večja kot pri nekadilcih. Značilno je, da je umrljivost med ljudmi, ki kadijo cigarete, občutno večja kot med tistimi, ki uživajo nikotin iz cigar ali iz tobaka za pipo. Na splošno je odstotek umrlih med kadilci cigar in pipe le neznatno višji kot pri nekadilcih. Kot posebno skupino so proučevali ljudi, ki so pred začetkom raziskav nehali kaditi. Tudi med njimi je bilo manj primerov kot med tistimi, ki so še dalje kadili, vendar za trideset odstotkov več kot pri nekadilcih. Razen tega je pokazala analiza, da je razlika med kadilci in nekadilci največja pri smrtnih primerih zaradi raka. Med kadilci je umrlo za rakom na pljučih in v grlu desetkrat več kadilcev kot nekadilcev. Pri ljudeh, ki pokadijo dnevno več kot zavojček cigaret, je bilo celo 15-krat več smrtnih primerov, kar dokazuje, da je umrljivost za | rakom na pljučih in v grlu na-1 glo naraščala vzporedno s povprečnim številom cigaret dnevno. Znatno več smrtnih primerov med kadilci kakor med nekadilci je bilo zaradi bolnih dihal in j srčnih bolezni. značilneje! primer v Evropi omenjajo prebivalstvo italijanske Sardinije. Sardinci so povprečno 161.9 om visoki, povprečna višina odraslega italijanskega prebivalstva na kapnem pa znaša 164.5 cm. Čeprav še ni dovolj podatkov za zanesljivo trditev, vendarle menijo, da je pri prebivalstvu na Sardiniji, kakor tudi na nekaterih drugih otokih po svetu nastala neke vrste degeneracija zaradi tega, ker so se ljudje stoletja ženili med seboj. Kot drugi razlog za nižjo rast otočanov navajajo pomanjkljivejšo prehrano otoškega prebivalstva, ki se mora odreči marsičemu, kar je na celini samo po sebi umljivo ali vsaj laže dosegljivo. MALI OGLASI V najem Tri sobe, kopalnica in gorko-ta, spodaj, se odda zakoncema na Carl Ave. Na razpolago tudi garaža. Kličite EX 1-7562. (21 Otočani so manjši Znanstveniki, ki proučujejo razširjenost, razvoj in okoliščine, v katerih živi človeški rod, so ugotovili, da bo prebivalci večine raziskanih otokov povprečno nižje rasti kot njihovi sorodniki na bližnjem kopnem. To svojo ki lug začne topiti. Treba je bi- i ugotovitev so zasnovali na šte- RANČ HIŠA blizu Highland Rd., zidana in obložena z kamnom, 3 spalnice, sončna soba, velika sprejemna soba, karpetirano, pralnica, vse sobe na 1. nadstropju, polna klet, še .druge udobnosti, dve priključeni garaži, zimska okna. Hiša stara 4 leta. Lot 100x400. Lastnik zahteva $31,000. John Knific Sr. Realty 820 East 185 St. IV 1-9980 Sobe se odda Oddajo se 4 sobe zgoraj, velik porč, na 16305 Trafalgar Ave. Kličite LI 1-5705 ali IV 1-3194. AVE AFELV AVINGS N«**1 •13 East 185«h Strast 25000 Euclid Avenua 633S St. Clair Avanua Cleveland. Ohio 1q najti način, ki naj bi to preprečil. Trdijo, da se je obema rudarskima družbama to posrečilo in da bosta letos začeli v večjem obsegu spravljati pepeli-ko na površje in jo spravljati na trg. Sov jeti ja kupila ,v Kanadi pšenico OTTAWA. — Sovjetska zveza je pretekli teden kupila pet in pol milijona bušljev pšenice. To je v zadnjih treh letih prvi večji nakup. Ni jasno, ali je ta kup treba prišteti v količine določene po stari trgovski pogodbi aili po oni, ki je stopila v veljavo lani. Po stari pogodbi bi morala Sovjeti-ja kupiti v Kanadi vsako leto okoli 15 milijonov bušljev pšenice, kar pa se rii zgodilo. Po novi pogodbi naj bi Sovjetija kupila v Kanadi vsako leto blaga v skupni vrednosti do 25 milijonov dolarjev, Kanada pa v Sov-jetiji do polovico te vsote. Glavni del kanadskega1 izvoza v Sovjetijo naj bi predstavljala pšenica. Kanada bo imela odprta vrata samo za strokovnjake GUELPH, Ont. — Vselit veni minister Ellen Fa ir lough je mnenja, da bo Kanada v bodoče mogla sprejemati samo one vseljen-ce, ki imajo kako strokovno znanje. Neizvežbanega delavstva je dosti že doma in potrebe po njem se manjšajo iz leta v leto. vilnish statističnih podatkih, ki so jih zbirali vrsto let. Kot naj- ‘T ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio t i- — r Petinšestdeset let nudi KSKJ ljuheznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. it fl KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Ce hočeš dobro sebi in svojini dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI l) ;l i kjer se lahko zavaruješ za bolezni in onemoglosti. smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti )} S K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške 10. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. ženske i \) I od- \ K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za rasle in mladino od £500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in porne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bogate katoliške pod- "■ bolje danes kot ju,trii )1 STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ: , Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, III. X*jrjrjrj&jrjrjrj$rjrjrjrjrjrjrjrjrwjrAi\ \ \ s \-------------------------------^ i Višarska polena ^ jk spisal Narte Velikonja ^ v__________________________________^ “Saj bo kmalu mir!” Matijec je govoril konjem. “Kaj se boš plašil? Ali rte vidita, da je samo grm? Zdi se, da je sovražnik, pa je plaha senca!” “O, da bi bila samo plaha senca!” je živelo v Franci. Matijec je spustil vajeti ter udaril po konjih. “Zdaj pa le! Do desetih morata biti tam!” Oblak prahu je zavil voz v siv pajčolan. In družba je šla za svojimi mislimi, tupatam je kdo izpregovoril kratko, zaspano o-pazko. Kosmač je dremal, da mu je klobuk zlezel na oči. Žena je kimala ter spuščala zlato verižico skozi prste, kakor da moli. Tako sredi pota je prišlo Matijcu na misel: “Zadaj sedi gospodar in jaz sem njegov hlapec!” Kakor da ga je sunilo v dušo, toda prijel je trdo za bi-čevnik ter mahnil mimo konj. “Simon — Francki spokor-nici!” Ko je solnce predrlo meglo, se je Kosmač prebudil ter planil kvišku. “Ali mislite kar tako naprej kakor Elija. Še prezgodaj bosta v raju. Ustavi, Matijec! Oha!” In sta se konja ustavila pred veliko gostilno. “Na božjo pot gresta pa brez postaj!” Se je junačil boter. “K obhajilu bi rada šla!” je odvrnila Franca. “Prav. Mi pa si bomo duše ogreli. Vrag, da me mrazi. Ti, mati, brinjevca, kaj?” CHICAGO, ILL. Michael Babiarz GENERAL CONTRACTOR • CL 5-4034 601 North Russell Mt. Prospect, HI. REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — SACRED HEART PARISH — MELROSE PARK % blk. to Winston Park.Plaza. Brick home. 2 bdrms., tile bath and kitchen, knotty pine living rm., utility rm., w-w crptg., 2 ton air conditioner. 2 car gar., cyclone fence, awnings. Reas. Call for appt. FI 5-5869. (22) BRICK BUILDING — 2-6 rm. apt. Med. baths. Auto, gas ht. Separate units. 2 car gar. Nice income. Nr. schls., shop., trans., churches. Low 530s. Immed. poss. by owner. IN. 3-724«. (22) BUSINESS OPPORTUNITY SUPERMART Will sell complete package with lease avail. Will also .divide apt. to suit. See at 4009 Broadway for fu'rther info. A. ABBOTT, 1607 S. State St., HA 7-2640. FUR STORE — BY OWNER Northwest side. Lge. vault. Well estab. business. Includes corner bldg, containing store plus 6 rm.-, 2nd floor flat. Retiring KI 5-4339 (22) HOUSEHOLD HELP HOUSEWORK _ COOKING AND CHILD CARE Stay or go. 5% days. Good salary. Hammond, Ind. References. TEmple 6-6014. (22) In preden se je zavedela, je imela v rokah frakelj brinjevca, moški so pili slivovko. “Presneto, še vsakemu klobaso!” je dejal Kosmač, ko se je ugrel. “še vrečo potreseš na takile cesti, pa ne bi človeka. Jaz sem lačen. Da bi bil na svatbi lačen. Nak!” Stopili so v vežo, le Matijec je ostal pri konjih in Franca na vozu. “Hlapec novega gospodarja!” je žgalo Matijca v dušo kakor živ ogenj. “In kakšnega gospodarja!” “Le stopi, Matijec, tudi ti, bom že jaz pazila na konje,” je dejala, ko jih je pogrnil. “Da boš?” je uprl vanjo svoj pogled. Podal je vajeti Francki in stopil v vežo. “še eno klobaso!” je dejal Tine oštirju, ki se je bil pokazal na vratih. “Saj res, čisto smo pozabili nanj!” je dejal Kosmač, ki je grel v roki že tretji frakelj. “še za hlapca!” je klical o-štir v kuhinjo. “Prav za prav to ni res!” je dejal Kosmač ter se smejal. ‘Ampak kaj si prav za prav, ne vem! Sorodnik nisi ne njej ne njemu. In Tine bo zdaj res potreboval hlapca. Kar udinjaj se mu, da ne boš zastonj pri hiši!” je gostobesedil. “Tako se ti poda na kozlu, če ju boš kam peljal, gospodarja in gospodinjo! Veš, Francka,” je stopil na prag. “Matijec .se pogaja s Tinetom za hlapca. Zdaj bo to mesto pri vas prosto!” Matijec je rdel v obraz od sramu in zadrege. Da bi ne izdal svojih občutkov, se je nasmejal : .“če bo novi gospodar dobro plačal.” “Nič se ne boj, Matijec,” mu je Tine pijano obljubljal, “či-žme boš že dobil ob božiču.” “Saj še nisi gospodar!” se je smejal Kosmač. “Nevesta ti lahko še uide. Opoldne se bomo zmenili. Da nam. ne uideš, Franca,” je stopil na prag. “Ta bi bila lepa, če bi ušla!” “O, ne bo ne!” je samozavestno pomežiknil Tine. “O, ti prekanjenec ti!” se je zakrohotal vsevedno Kosmač. “Da si tak prekanjenec! Zato pa plačaš iše frakelj!” In šele po petem fraklju so sedli na voz. In ko so šli iz Kranja in so tekli otroci v šolo, so se obešali za voz; tedaj je sunil Kosmač Tineta: “Poglej, mati, koliko se nas pelje!” “Presneti otroci!” se je razvnela, ker ji je šel brinjevec v glavo. “Otroci z voza!” se je razjezila ter se sklonila iz voza. “Kje pa so?” se je zavedela. Matijec je z grozo in studom in gnevom poslušal te besede ter se ozrl po Franci, ki vsa pogreznjena v svoje misli ni pazila na pogovor. “Tak udari, Matijec, da bodo šli otroci od voza!” je ponovil Kosmač. Matijca je pogrela ta pijana nesramnost. “Čakaj, dedec nemarni!” In je oplazil z bičem, kakor da podi otroke, ter užgal možakarja z vso silo po glavi z bi-čevnikom. “Ali boš!” se je razsrdil. “Presneto!” se je prijel za čelo kmet ter lovil klobuk, ki mu ga je izbil. “To pa ni po pravi strani!” “Tak, pazi, Matijec,” se je raztogotil Tine, “Mahaš okoli kakor krava z repom. Ali Vas je hudo?” “Po otrocih sem zamahnil!” je mimo dejal Matijec. “Zdaj boš pa vendar tiho, dedec nemarni!” si je mislil. In Kosmač si je tiščal čelo ter tipal, ali mu oteka pod lasmi. Franca se je bila iztrgala iz svojih misli, ujela Matijčev pogled in vse razumela. Sama hvaležnost je bila v njenih očeh. In so molčali do Brezij. Ura je udarila tričetrt na deset, ko so ustavili pred cerkvijo. Ko je Matijec spravil konje, ga je Kosmač že iskal. “Zdaj pa le hitro, pater že čaka!” Stopila sta v cerkev. Franca je klečala v klopi ter molila vroča, vsa zatopljena vase, in solze so ji tiščale v oči. “Ponjo stopi!” je dejal boter. Matijec je stopil h klopi. “Francka!” Francka se je zdrznila. Ko je uprla svoj pogled v njegove žalostne, usmiljenja polne oči, jo je stisnilo pri srcu. In noge so ji bile težke kot svinec. “Kaj bo iz tega, Matijec?” je dahnila s strašno grozo na licu, vsa prepadla in izmučena in bleda kot smrt. ‘Kaj bo iz tega?” “Name se nasloni, Francka!” je zaprosil tiho in nežno. “Čakajo nas!” Naslonila se je nanj ter stopila par korakov po cerkvi; nato ji je zaplesala cerkev v strašnem vrtincu pred očmi in Matijec je začutil vso težo njenega telesa na svoji desnici. “Čez zadnji prag!” ji je zaživelo v mislih. “Zadnji prag!” in nato so se zmedle misli in se je polotila njenega srca nepopisna sladkost. Vsa bridkost je izginila, sama radost, sama blaženost je bila v njeni duši. Čutila je, da je nevesta, in ni razločila, kdo jo pelje od oltarja. Ali Matijec, ali France! In je občutila usmiljenje z Matijcem in se ji je zdelo, da se je privila k njemu kot otrok, vsa vročav, blodna in srečna. Nevesta novo-poročena! “Matijec, moj mož!” je vriskalo v njeni duši. “Sladki moj varuh, ali si me iztrgal?” Vse to je trajalo en sam hip, nato jo je zagrnila tema. Zavedela se je, ko so jo močili v gostilni. “Kje sem?” je vprašala in slišala Kosmača. “Pa brez zajtrka, toliko ur vožnje! Ni čuda! Pa še takšna. Ženske ste brez pameti! Hvala Bogu, zdaj je že bolje! Ne bo še umrla, ne!” je tolažil Tineta, ki je nejevoljen F blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA Frank Vidmar ki nas je za vedno zapustil 31. januarja 1960. Zaman so solze, grenki vzdihi, kot kamen grob je mrtev, tih, nikdar več Tebe ne zbudijo, zaman je jok, zaman je vzdih... Le križ nam sveti govori, da zopet vidimo se vsi, da vid’mo v raju večnem se, nad zvezdami! Žalujoči ostali: SOPROGA IN OTROCI Cleveland, Ohio, 31. januarja 1961. stal ob strani, “čez par minut, pa bo. Vročega čaja ji dajte, da si opomore!” In Franca si je čez par minut opomogla in šla z Matijcem pred oltar. Nemo, tiho, vdano. Matijec se še ni otresel svojih misli, ki so se mu burno križale v možganih, ko so se že obrnili v zakristijo. “Zdaj je končano!” si je dejal in čudno, neznano sovraštvo se mu je zbudilo zoper Tineta. “Vsega je kriv, vse nesreče je kriv!” mu je vrtalo v srcu. “In jaz sem kriv in podpisujem svo- jo krivdo!” je dejal, ko se je podpisal za pričo. “In tako sramotno opravilo opravljam, izdajstvo podpisujem, namesto da bi kričal!” In je v zmedenosti stopil k' Franci ter ji ponudil roko, da bi jo odvedel iz zakristije. “Zdaj pa ne več, Matijec,” se je smejal Kosmač. ‘JZdaj pa ne več, zdaj je že Tine gospodar! Midva bova rajši šla k nevesti-steklenici, ves sem že žejen in potreben.” (Dalje prihodnjič) --------o------ Kondi KI POLYNESIAN RESTAURANT Za novo doživetje v obedovanju poskusite Bali-Miki, Meaai Maluna Niu (servirano v pravem kokosovem orehu) in Compote Luau . . . vse to v tropični kra- soti otoka Južnega morja. Created and supervised by Stephen Crane Associates for the SHERATON-CLEVElANf Mullally Funeral Home ZRACEVALNT sistem ambulantna posluga POGREBI OD $290.00 NAPREJ 366 East 156th Street KEnmore 1-941) GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 17002 Lakeshore BIvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene IMENIK RAZNIH DRUŠTEV Slovenska moška zveza ronurižMCA šr. 3 smz Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik Frank Perko, 1092 East 174 Št., tel. IV 1-5658; blag. Martin Vale-tich, zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: Valentine Kosec, Jos. Perušek in John Majerle; zastopnika za Federacijo SMZ: Frank M. Perko, Martin Valetich; zastopnik za klub društev S. D. na Holmes Ave.: James Kastelec. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure. podružnica St. 5 smz Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr. Cesnik, tajnik in blagajnik Ton;-Krampel, 961 E. 67 St„ tel. UT 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nadzor. odbor: Joseph Ponikvar, Louis Erste, Math Velikonje. Podružnics zboruje vsako tretjo soboto v mero poslopje. Zastopniki za federa-secu zvečer v SND soba št. 4 Slačijo: L. Erste, Matt Zaman, Math Velikonje. Tajnik pobira asesment tudi vsakega 25. v mesecu v SND na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 4. Zastopnik SND: John Sever. Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida: nadboršt-nar David J. Telban, podborštnar Elmer J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, tajnik-zapisnikar Maximilian Germ. 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-3777. Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA ŠT. 6 Predsednik F. Majer, podpredsednik A. Zadnik, tajnik-blagajnik Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., EX 1-8228; zapisnikar Leo Novak Nadzorniki: L. Urbančič, L. Novak. Seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 pop. v šoli sv. Vida v januarju, maju, sept. in dec. PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, pod-preds. Anton Arko, taj. in blag. F. Drobnick, 23001 Ivan Ave.. tel. RE 1-7045, zapisnikar Anton Arko. — Nadzorni odbor: Frank Jarc, za- stopnika za federacijo: Apton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St. CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640 Spiritual Directors: Rev. Matt J. Jager, Rev. Joseph Varga and Rev. Anthony Rebol, Chief Ranger John Petrie, Vice Chief Ranger Frank Doles. Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Anton Kushlan, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St., MU 1-2119, Treasurer Louis Somrak. Conductor Bostian Trampuš, Auditors: F. Mesec, Frank Sustarsic and William Pavšek. Sentinel Frank Martich Sr., Juvenile Director John Petrie, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held at St. Mary’s Church Hall on the second Tuesday of each month. In case of sickness contact John Spilar at MU 1-2119. ________ Ameriška bratska zveza DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ Predsed. Frank Kačar, podpredsednik Frank Hace, tajnik Cyril Rovanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1-3324, blagajnik Anton Obrez?, za- pisnikar Joseph Grdina, nadzorniki Elmer Turk, Lillian Železnik in Frank Hace. Zastopnika za Kl):b društev Frank Kačar in Joseph O-korn. Vratar Mike Avsec. Za pregled novih kandidatov vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v S N. Domu na St. Clair Ave. v sobi št. 2 ob ,9. uri dopoldne. DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Kužnik, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Cece-lic, 33595 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaiu bolezni kličite WHitehall 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Antonia Tanko, Mary Golob. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARIN« ŠT. 29 ZSZ Pitedsednlca Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel. tajnik Jos. Ponikvar. 27601 Fulierwopd Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikarica Mary Farčnik. Nadzornice: Christine Komin, Vera Walsh in Mary Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnik za SND in klub društev Joseph Ponikvar. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstna police, bolniške operacijske in odškodninske podpore. The Maccabees OARNIOLA HTVE NO. 493 T. M. Past Commander Mary Konchen, Commander Pauline Debevec, I,t. Com. and Rec. See. Pauline Stamp-fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sgt. at. Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 1016 E. 72 St„ EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev”: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month ati SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 5 p.m. to 8 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Past Comm. Thomas Mlinar, Comm. Joseph Babnik, Lt. Comm. Matt Kern, R. K. Secretary John Tavčar, 903 E. 73rd St., EN 1-1918; Treas. Louis Pike, Rec. Sec’y. Ivan Babnik, Chaplain Frank Majer, Serg. Frank Meserko, Master at Arms John Sustar, F.M. of G. Anton Debelak, Sec. M. of G. Louis Berglez, Sent. Jack Subel. Auditing Committee, Anton Zupan, Jos. Drobnick, Karl Stwan. Zastop. za Klub dr. SND John Tavčar in Jos. Babnik. Zastop. za konferenco SND Karl Stwan, za Društv. Dom na Recher Ave. Matt Kern, za Slov. Del. Dom Waterloo Rd. John Tavčar, za Slov. Narodno Čitalnico Ivan Babnik, za Slov. Dom za ostarele John Tavčar. Društvene seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v starem poslopju SND. Društveni urad v starem poslopju SND soba št. 5. Uradne ure vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. Asesment se pobira kot po navadi vsakega 25. v mesecu. Woodman Circle ST. CLAIR GROVE št. 98 W.C. Predsednica Anna Tomšič, podpredsednica Jennie Vidmar, tajnica Josephine Seelye, 34905 Robert* Rd., Eastlake, WH 2-3062; Blagajničarka Mary Krainz, zapisn. Josephine Bencin. Društvo ima seje vsako 1. sredo v mesecu ob osmih zv. v SND na St. Clair Ave. WATERLOO GROVE W. C. ŠT. 11« Predsednica Mary Jeray, pod-preds. Angela Okleson, druga pod-preds. Mary Markel, finančna tajnica Cecilia M. Wolf, 1799 Skyline Dr., AN 1-0436; blagajničarka Molly Tomaric; kapelan Mary Rogell; nadzornice Sophie Person, Olga Larson in Emma Janz. Seje vsak tretji torek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd., soba št. 3. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Mary Farčnik; Rediteljica Mary Deželan; nadzornice: Dorothy Strniša in Frances Novak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednica Agnes Pierce, podpredsednica Anna Jalovec, taj. Mary Ižanec, 799 E. 157 St., tel. LI 1-6056, zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice: Mary Pančur, Frances Skubic, Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St.. MI 1-5369, podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1156 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne oh 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DR. NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. J. Oman, duhovni vodia Rev.Victor Cimperman, predsednik John Turk, podpredsednik Steve Wasko, tajnik Norbert Ozimek, 3520 E. 110 St., Tel.: MI 1-6645, blagajnik Joseph Zawicki. Skupno obhaj' io vsako drugo nedeljo v mesecu pri drugi sv. maši oh 7. uri zjutraj. Vsi katoliški fantje in možje, bodite tudi člani dr. Najsv. Imena. Lovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Joseph Leksan, 194 — 22nd St. N.W., Barberton, O. Tel. Valley 5-6623; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frank Škerl, 10202 Rono Ave., Cleveland 5. Ohio. Prihodnja glavna sma bode 4. nedeljo v aprilu 1961 pri Rainbow Hunting and Fishing Klubu v Cleveland, Ohio. ST. CLAIR RIFLE and HUNTING CLUB Predsednik Joseph • Zupančič, podpredsedik Frank Kramer, bla^ gajnik Bili Gerl, tainik Frank Beck. 1229 E. 176 St.,' IV 1-5834. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu ha Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Streljanje na drugo in četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, pi' va podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Frank Ivančič, tajnica Cecilia Valencie, 19315 Mu-skoka Ave. IV 1-1439, blagajničarka Josephine Bradach. Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. 2 v SND. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Dnrjava, pod' predsednik Frank Ivančič, tajnik hi blagajnik Milan Urbančič, 1342 E-170 St., KE 1-6624; zapisnikar Ru' dolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik, John Globokar, John Snyder; Arhivar Rudolf Knaus. Pc' vovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechci Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Frank Lovšin, pod' predsednica Emi Veider, tajnica Milena Dolenc, blagajnik Dušan Žitnik; odborniki: Lojze Jarem, Marija Kocjan, Jože Likozar, Zdenka Mejač, Lojze Mišmaš, Mir° Odar, Mary Prince, Vid Sleme, Ju' re Švajger, Blanka Tonkli, Kar1 2 Zajec; pevovodja Metod Milač-Pevske vaje so ob nedeljah popo!' dan, seja pa vsako drugo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski Zbor Korotan, 1084 E. 74th St., Cleveland 3, Ohio. Tel.: EX 1-1496. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, pod' preds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nclawood Rd" E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Za; pisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsak0 sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd) PEVSKI ZBOR TRIGLAV , Predsednik Jack Jesenko, 1. P°“' predsednik Carl Samanich, 2. P predsednik Lojze Lončar, podpre3) sednica Ančka Kamin, tajnica R°zl Zupančič, blagajničarka Bernardk3 Fortune; odborniki: Marjan Ovsenik. Lah Jože, Marija Mlačnik' Breda Osenar, Janez Žakelj, J°'ze Rus, Nežka Petek, Marija Mertn^ Mihela Ošaben, Stane Osenar, M1' lan Rihtar; gospodar g. Anton Je' glič.