Ogled po šolskem svetu. Iz Gorjliskega. V Kranji so učilelji v okrajno šolako svclovalslvo volili g. L. Sadaija, okrajnega šolakega nadzornika v Loki in g. Mih. Kuslia, učilelja v Kranji, v Kamniku pa g. Fr. Cerarja, učitelja v Blagovici in g. Ant. Ribnikarja, učitelja v Dolu. Iz Cernomlja. Okrajno učiteljsko društvo černomeljnko je imelo bvoj četerti, t. j. zadnji zbor pervega druatvenega leta 15. septembra t. I. Pri (em zboru je bil tudi pervikrat nazoč c. k. okrajni komisar. Pervoaednik pove, da med tem časom ni dobil uič dopisov v diuštvenib zadevah, in da tudi ni sila, da bi »e zapianik zadnjega zbora bral, ker je čiefo kratek, kakor ga je že ,,Tovarš" priobčil. Razgovarja ae o pervi točki: ,,dom in šola naj otroke vadi samodelavnosti". G. F. Kenda pravi: Naše življenje je vedeo boj, b kterim ee aioramo boriti z vaemi iiiočini, ako bočemo, da bi ne propali. Dclati mora vsakdo, kdor ima zdrave ude. Tudi živali delajo po svoji rnoči, ali tnarveč po svojem nagibu — in kako umetna so njib dela! Clovek pa nhna nagiba, ima pa um iu proslo voljo, in v tem se odlikuje od živali. Toda kar človek eam od sebe etoii, se ni dovolj, vaditi se mora reči dobio in na korist izdelovati; dela naj sicer eam, toda drugi naj mu popravlja in boljae kaže; elovek ali marveč otrok naj se vadi tedaj aamodelavnoati. Samodelavnost mora pa že dom in potem šola otroke vaditi. Ni dovolj, da otrok le odgovarja, anipak mora tudi vediti, zakaj je to ali uno tako , a ne drugače, in na to se mora s spraaevanjem napeljevati. Otrok se mora tedaj vaditi misliti; le kdor popred dobro prevdarja, kaj bode govoril in kaj delal, ta bo prav storil, in ne bo se mu treba bali, da bi se osramotil. Otrok že v zibelki pričenja delati in to (irnveč, kolikor mocnejši pribaja. Ko pa otrok večji prihaja, razvija se mu tudi razumnoet, ter premišljuje, kako bi to ali uno naredil, in čim delavniši je njegov duh, čiin živejša njegova domialjija, tiin boljše je tudi njegovo delo. Ta nagon naj dom in šolo dobro pozna, in naj ga pri otrocih podpira, da ne zaostaja in hira. Vcčim otrokom naj se tudi o koriati dela veckrat kaj pripoveduje, da delo človeka ne sramoti, ampak le čast povišuje; udje se z delom razmajajo, včverstijo in okrepčajo, duh se razvedri, in je vedno popolniši. Poglejmo pridnega delavca, ki opravi ob pravem času svoje delo, in pa lennha, ki svoja dela vedno odlaga, poglejmo ju, kako se razliknjeta; pervi je čverst, kaže že na obrazu zdravje, zadovoljnost, ta pa tava okrog, ne ve, kam bi se djal, šteje dueve, ure in mionte, gleda, kdaj bode solnce šlo za goro, da bi bil zopct izbrisan en dan iz njegovega trudapolnega življenja. On je <at, ki krade čaa, naj dražji zaklad na avetu. Delo je sicer težko, vendar poataja prav lahko, ako ae ga že kot otrok poprime. Kako je pa turii sladek mir po storjenem delu! Tako naj meroma gojitelji o delu otrokom pripovedujcjo, da jih zanj vnemajo. Starši naj skerbe, da olroke navadijo, da radi delajo, da imajo doma vse v reda, da lahko precej najdejo, kedar kaj potrebujejo. Ker pa otroci radi posnetnajo, morajo jim dajati atarši in sploh vsa hiša lep zgled. Ako vidi sin očeta pobajkovati, v sencah poleževati, redko bo sain potem delaven: ako vidi marljive delavne moči, lotil ne bode tudi aam dela brez opominjanja. Ko otroci nekoliko odraafejo, pošiljajo jih atarši v šolo. Tu se otroci še lože samodelavnosti uče, ker tii je akupno delovauje, skapno učenje, kjer že otrok otroka spodbuja delati. Učitelj naj nadaljaje, ter naj jih prav marljivo dela vadi, in kar je še več, duha naj blaži. Učitelj naj ee jiin, kolikor inogoče, kaže veaelega, delavnega; ako klavern simterlje hodi, so tudi otroci žaloslni in otožni, in ne Ijubi ee jim delati. Ker je pa otroku delo že prirojeno, naj pazi učitelj, da ne bo ta nagon zatiral s svojim obnašanjcni, on naj tedaj vse nauke tako vredi, da se bo aamndelavnosti otrok prepiičal, in naj jih za storjeno delo večkrat pohvali, pobvala še odra.šeenim ljudem dobrn de, veliko bolj pa še otrokom. Učitelj naj bode svojiin učencem lcp zgled v vsem obiiašanji. G. M. Stanonik povdarja, da sta dom in aola tako tesno združena, da dom brez šole in šola brez doma ne innre prav korisliti, to je, če starši in učitelj niso zložni. Dokler so deca ie majhna, morajo starši skcrbeti, da jira vedno dajo kaj pripravnega opravila, če tudi pri igrab, da le zmirom sami kaj delajo. Ko otroci hodijo v šolo, inora učitelj akerbeti, da jim daje vedno kaj opravila, posebno raora pa ua to gledati, da jim je opravilo prijetno in jih veaeli. Starši pa imajo zopet dolžnost, skerbeti, da olroci na tanko doma saini vae spolnujejo, kar ee jim je v aoli naročalo. Posebno od škodljive Ienobe mora učitelj učence pri vsaki priložnosti odvračati. G. M. Gerrn pravi: Samodelavnost, t. j. vedna raba svojih moči pri opravilih je jako dobra pri učenji zavoljo izobraževanja uina, in je perva lastnost nadepolnega otroka. Potrebo zgodnje privadbe aamodelavnoati previdi vsakdo, kteri pomiali, da je delavnost vsakega človeka sveta dolžnust, ker je za dclo vstvarjen. Za delavnost je človek prejel duane in (elesne moči, ktere se že v nježni mladosli morajo vaditi. Da se otroci spešno uče, je vae na tem, kako se otroci vadijo doina in v šoli čas obračati. Samodelavnost je zdaten pripomoček zoper razuzdannat, zakaj samodelavnoat in lepo nravno vedenje ste večidel združeni. Saiiindelavni oiroci so (udi mirni in tihi, ni jih sila opominjati in kaznovati, pomagajo radi avojim staršcm pri delu, in ae (ako pripravljajo za prihodnje življenje, podobni ao lepemu cvetju, ki obeta dober sad, ako drugače po slani pokvarjcno ne oveni, ali druga nezgoda ne pokonta sladkega upanja. Samodelavnost pa (udi pripomore k veselemu življenju, zbuja vesclje in Ijubezen k novemu delu in koristniin opravilora; lenoba pa otroke dela odljudne in potuhnjeiie. Ako ao olroci brez dela, znajdejo kmali razne napakc, na ktere še popred mialili niso. Lenubi zaoatajajo v omiki, niso za nikakovo društvo pripravui, popačijo se nravno in eo na zadnje v Hvuji .staroati ao.sedom v nadlogo. Zavoljo tega naj se mladina vadi samodelavnosti že v mladosli. Samodelavnost pa ne pride sama po sebi. Tudi (elesne okoliščine in dušne zmožnoati olrok, napravijo ene bolj pripravne za samodelavnost, drage bolj za lenobo. Cae je tudi zdaten ali ne; nektera dela se spešneje dopoldan, kakor popoldau opravijo, zalo se za težja opravila raji izvoli dopuldanšni čaa. Vsako opravilo pa, naj ga človek še tako rad opravlja, vtrudi, če preveč dolgo terpi. Bolezen, jeza, posebni dogodki otroke v samodelavnoati ovirajo, da uiso tako skerbni. Staršem in učiteljem je tedaj treba posebne pazljivosti. Samodelavnosti se otroci vadijo: 1) ako se jim v serce vsaja serčnost in veselje do samodclavuosti; 2) če starai in učitelji vedno pripovcdojejo, da leni otroci nikdar avojega riaiiiena ne dosežejo; 3) ee starši učiteljem in šoli ne nasprotujcjo, kar ae žalibog, šc v dostih kiajih godi; 4) če starši in učitelji otroke za dobro hvalijo, za hudo pa grajajo; 5) če dajejo lepe zglede aainodelavnosti. G. J. Juvan pristavlja: Naš namen je, da se danes pomcnimo, kako naj slarši in učilelji otroke vadijo samodelavnosti. Mati, postavim, učf svojega Ijubčcka že v zibelki govoriti; ko je že nialo krcpkeje, hči ga hoditi, in kako veselje je, ko shodi, še večje pa, ko začne po inalem besede izgovarjatil Kako sc inu vsi iz serca smejajo, ako ktero prav narobe pove! Tii mu popravljajo in ga vadijo toliko časa, da sam zna. To ao perve vaje 8ainodclavno8li, ktcre atarši in drugi domači ae naj bolj vestno izveršujejo. Toda od sedaj naprej gre slabo; kinečki starši otroke zanemarjajo; marsikteri hodijo na pol nagi okoli hiše in po vertih; če iina šc tudi kje kako boljšo oblcko, pa ni jim niar, da bi ga bolje oblekli. Gosposki staiši zopet svoje olroke preveč in predolgo mehkužijo, oblačijo jih aami, da že v šolo hodijo itd., nekterim ee še lepo vidi, ako njihov gospodič prav zapovedovati zna, sam pa nič ne stori. Tudi z razniin orodjem naj se otrok vadi delati; ako se včasi z nožem malo vreže ali z vilicami vbode, ne škoduje. Bral eem enkrat, da se je Mozart knt že mož v perst vrezal, ko ei je kruh rezal, akoravno je bil na glasoviiju tako izversten; gotovo mu niso dali v mladih letih noža v roke. Tudi nič ne de, ako se deklica a šivanko v perst vbode, da ji kapljica kervi priteče, bo pa drugo pot bolj pazila. Videl sem deklico, ki je koniaj štiri leta stara, ves dan pri mami sedela in za svojo punčiko obleko šivala, pa se ui nikoli zbodla; a škarjami je atrigla, kakor marsiktera odraščena nc tako. Zakaj bi sc inajbina deklica ne učila mize pogrinjati? ako majhena kakoacn taljer ali okro/.nik potolče, ga pa velika ne bo; v začctku se pa zmiroin kaj skode naredi. Kar oče dela, naj da to tudi svojemu sinku v roke, naj ae uči Hckati, rezati, vertati, s kladvom tolči itd. Kako rad nareja deček lesen nož, vilice, grablje, brano, voziček itd.! Ako se bo pa oče bal, da bi se sinko vrezal, se pa ne bo nikoli nič iiautil. Rokc mu bodo terde, noge okorne, ako ga ne pusti hitro tekati, ali po drevesih plezati, če se boji, da bi padel, cnkrat mora vendar poskusiti, če ne, bo slab kraet in neročen, nepripraven rokodelec. Taki ofroci so tako okorni, da, ko v aolo pridejo, ne znajo ne sedeti, ne nič v roke prijeti, ae glave ne znajo prav deržati. Koliko truda inia učitelj b takovimi otroci! Kako lepo je, če mati odloči hčerki nekoliko prostorčeka na vertu, da si tu sama cvetlice sadi, ali kako drugo scine seje itd. Kako dečka veseli, ako snie sam kje kaj malo žita vsejati, kaka drevesca saditi in jih cepiti! Kako ponosen je, ko vidi, da vae lepo raatel Kako bi bila deklica vesela, ko bi iraela par svojih cibik, kako račico ali svojo goako, ali ko bi iinel deček svojega junčeka! Kako b! sestrica in bratec svoje živaliee oskerbovala! Poznale bi se iz med vseh drugih. Tako bi se mladina že doma vadila samodelavnosti. Še bolj mora pa učitelj svoje učence samodelavnosti vaditi. Tako so delali stari očitelji, oni namreč, niao precej otroku povedali, kako se ta ali una čerka glasi, ampak napeljevali so ga, da je glas aam dobil, na ta način s\ ga je bulj zapomnil in je bil (udi vescl, ker je mislil, da je to zgolj njegova znajdba. Kaj napačno je pa, če učitelj Se celo pri branju učencu zloge, besede ali še cele stavke predgovarja in učenec še le za njini. Otrok se zanaaa na učitelja, in samndelavnost se zanemarja. Dosti prida tudi mislim ni, ako vsa šola ob euem na glas steje, tako, poatavimo, poštevanko. Eden ee na drugega zanaša, in potem sam nič, ali prav malo misli, ker eni že tako znajo, da jim ni treba mialiti, in drugi potem za njimi izgovarjajo. Poaebno pisraene naloge naj otroei, kolikor mogoče, sami izdelujejo, zlasti večji. Ako kaj popiaujejo, naj jim učitelj ne pove vsega popiaa, ampak naj jih o vprašanji napeljuje, da bodo eami v stavkih odgovarjali in jih poteni seatavljali. Zatorcj se meni jako nepedagogično zdi, če učcnci posebno v tretjem in četertem razredu naloge s table v avoje tako imenovane ^fleisstheke'"'' prepisujejo, in če se potem o tej nalogi kaj ne govori', a vendar se to še pogosto godi. Učenci nimajo nobenega veselja do nalog, ker jih sami ne izdelujejo in po tem takem tudi ne pravega dobička. Dalo bi ae o vaakem naukn veliko povedati, kako naj bi sc učenci vadili samodelavnoeti, moj nanien vendar ni, obširno o tem govoriti, ker naa že pedagogika tega uči. Vsak učitelj naj vestno roko na serce položi, in povedalo se mu bo, kako naj podučnje, ako hoče njeinu izročene otročiče praktično staršem izrejati, kar mu je sveta dol/.IlOSt. (Dalje prih.) Iz Ljubljane. (Iz društva v pomoč ueiteljem, njiboviin vdovam in sirotam). V 1. odborovi seji 11. p. m. mi je bilo naloženo, tirjati zaostale plaenike pri vdovskem druatvu. Spolnovaje ta nič kaj mikaven poael, poslal eem vnaiijim udom pogovornice (Korrespondenzkarten}, v kterih eem vaakemu napisal iz blagajniške knjige (Caeaa-Buch) atevilko in zneaek, kterega je na dolgu. Naj vaak društvenik blagovoljno primerja napiaane številke s tistimi, kteie najde v svojih plačilnih bukvicah, in ako se je kaka poinota vrinila, naj meni kar po kratki poti, ko mi bukvice pošlje, nazuani, kaj in kako; skušal bom poravnati, da bo kolikor mogoče vaem vatreženo. Čaatiti društveniki, kteri so za eno leto ali še več dolžni, naj plačajo do konca leta svoj dolg, ako jim pa tega nikakor ni mogoče, naj ae pri odboru oglaae, kedaj da jim je mogoče plačati, ia ravnali bomo v posebnih primerljejih ž njiini, kakor je ravual evangeljaki goapodar s svojimi delavci v vinogradu. Sicer pa vsak pameten prcvidi, da ima vaako društvo svoja pravila, ktera mora spolnovati, sicer vae razpade, in g. g. druatveniki naj se vprihodnje etrogo ravnajo po §. 10. društvenih pravil. — Denar lahko poaljete drnatvu po c. k. okrajnera poglavarstvu. Naj krajši pot pa je, ako ga na ravnost pošljete meni, da ga vpišem in potem blagajniku izročim. To se naj ložeje in cenejae godi po postnih nakaznicah, ktere ne veljajo več, kakor 5 kr. V nTovarau" se bode vselej razglaailo, kteri gospodje in za ktero leto ao plačali. 0 priliki mi lahko pošljete ali prinesete svoje bukvice, v ktere vam plačani znesek iz blagajnicne knjige poterdim. Druatveniki, kteri so se oženili, pa ao plačevali le kot neoženjeni, naj poaljejo odboru svoj poročni liat, da se po §. 7. kakor je ^Tovara1* v poalednjem listu povedal, odmeri, kar imajo doplačati. Kdor pa društvenih pogojev ne spolnuje, naj nam pa nikar ne zameri, ako ga društvo ne bo hotelo poznati. Pomagajmo ai sami, in potem nain bode Bog in dobri Ijudje pomagali, in aedaj , dokler nam še solnce vgoduo sije, delajmo za čas, od kterega se pravi, da nam ne dopada. Častitim podpornikom tega drustva, ktcrih je naj več iz duhovskega stanii, iz raed kterih sta dva že plačala po 90 gl., se v druitvenim imenu prav ganljivo zahvaljujem, ter lepo prosim, da naj tudi vprihodnje ne pozabijo našega druatva. Vsega skupaj so dobrotniki temu druatvu darovali že 545 gl. 84 kr., med njirai nahajamo več gospodov, ktere že krije hladna zeinlja in kteri kakor upamo pri Bogu vživajo plačilo njihovega usmiljenja. Scdaj, ko hvala mertvim več ne akoduje, živim pa slu/.i v spodbudo naj jih imennjem; so pa ti-le: Arko Jernej, Blaznik Blaž, Brence Janez, Hicinger Peter, Holzapfel Ignac, Jelovšek France, Lenček Jernej, Poklukar Jože, Šlakar Janez, Schmid Matija, Vovk Širnon. Zivim dobrotnikom sem pa razpoalal račan od leta 1861. — 1869., iz kterega vidijo, da se je premožeoje že precej naraatlo; imamo pa sedaj vsega premoženja že višej od 24.000, naj več v zavezuicah, nekaj pa v gotovini. V odborovera imenu „_ . _, , ., Matej Mocnik, društveni tajoik. — K učiieljskemu društvu za Kranjsko so prisiopili pred in po občnem zboru g. g.: Lovro Sadar iz Loke (106), Janez Debelak iz Teržiča (107), Janez Zima (108), France Kokalj (109) in Anton Vizjak (110) iz Ljubljanc. Vstopnino so plačali g. g.: Lovro Sadar iz Loke, Janez Debelak iz Teržiča, Janez Eppich, Mihael Putre in preč. g. France Lesjak iz Ljubljane. Za leto 1869. sta plačala g. g.: Anton Žibert iz Fužin in Alojzi Jerše od sv. Lorenca na Temenici (zadnji tudi za Ieto 1870.; (2 gl.) — Za leto 1870. so dalje plačali g. g.: Lovro Sadar iz Loke, Jože Raktelj iz Ribnice, Janez Borštnik iz Šmarije pri LjubIjani, France Zore iz Spodnjega Tuhinja, Francc Lunder z Berda pri Podpeču vsi po I gl. Po 2 gl. pa g. g.: Vincenc Levstik iz Dobrove, Janez Kogej iz Brezovice, Blaž Kuhar iz D. M. v Polji, France Gerkman, Mihael Putre in France Lesjak iz Ljubljane. Vstopnino so dolžne te-le atevilke: 12, 17, 19 iz Ljubljane; in st. 8, 81, 86, 87, 95 iz dežele. Za leto 1869. so na dolgu at.: 12, 15, 29 in 61 iz Ljubljane ; izdežele: 21, 31, 33, 55, 62, 69, 77, 81, 84, 85, 86, 87, 93, 95. Za leto 1S70. so na dolgu št.: 8, 11, 12, 15, 19, 25, 28 (le 1 gl.) 29, 60, 61, 88 iz Ljubljane in okolice po 2 gl. in iz dežele po 1 gl. št.: 3, 4, 21, 26, 27, 30, 31, 33, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 48, 49, 52, 53, 55, 62, 63, 64, 69, 75, 76, 77, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97. 98, 99. Kdor do konca novembra ne plača vsaj vatopnine, neha biti ud učiteljskega druatva, sicer pa velja za vae §. 6 druatvenih pravil. Vse c. g. g. druatvenike proaimo, da naj pogledajo številke svoje sprejemnice; kdor je pa ae ni dobil, naj se za iijo oglaai pri odboru. Odbov uc. drustva sa Miranjsko. Iz Ljllbljane. (Okrajni šolaki evetovalci na Kranjakem), ki jih je deželni odbor vsled poatave od 1. 1869., ki se tiče šolskega nadzoratva, v seji 14. dne t. m. po večini glasov izvolil, so eledoči: 1. za politični okraj okolice Ijubljanske goap. Franc Kotnik, poaestnik in deželni poslanec v Verdu poleg Verhnike, in g. Valeutin Kriaper, posestnik v Studencu poleg Ljubljane; 2. za politični okraj kranjski: g. Matevž Pirc, tergovec in poacatnik v Kranji in g. Dragotin Savnik, magiater farmacije iu častni ine.stjan v Kranji; 3. za politični okraj kamniaki: g. Janez Podrekar, tergovec v Kamniku iu g. Janez Debevec, poaestnik in poštar v Kamniku; 4. za politični okraj radoljški: g. Lovro Pintar, fajmoiter in deželui poslanec na Breznici in g. France Preželj, poaealnik v Srednji vasi v Rohinji; 5. za politični okraj keraki: g. Janez Irkič, notar in poaestnik v Kerukem in g. Vilelm Pfeifcr, posestuik na Raki; 6. za politični okraj novomeški: g. Dragotin Rudež, grajsčak in deželni poalanec v Hrastji pri Novem raestu in g. Davorin Mohar, priatav pripomočnega urada pri c. k. okrajni sodniji v Novem mestu; 7. za političui okraj Iitij8ki: g. Alojzij Koblcr, poseslnik v Liliji in g. Juri Oblak, c. k. okrajni zdravnik v Litiji; 8. za politični okraj černomaljaki: g. Janez Kapele, oakerbnik Komendiške grajačine v Metliki in g. Janez Kolbezen, posestnik v Cernomlji; 9. za politični okraj kočevski: g. Anton Treitz, c. kr. okrajni zdravnik v Kočevji iu g. Janez Podboj, poaestuik v Ribnici; 10. za politični okraj Iogaški v Planini: g. Alojzi Perenič, župari ia poaestnik v Planini in g. Adolf Obreza, poaeatnik in župan v Cerknici; 11. za politični okraj postonjski: g. Andr. Lavrenčič, župan in poaeatnik v Postojni in g. Jožef Zelen, župan wi posestnik v Senožečah. Po gori omenjeni postavi o aolakem nadzoratvu je za vsaki politični okraj (Bezirkshauptmannschaft) en okrajni avet, kteremu gre visi nadzor nad Ijndskimi šolami dotičnega političncga okraja. Ta svet, ki ae vsak meaec vaaj enkrat zbere, poavetuje iu aklepa o zadevah, ktere po omenjeni postavi apadajo v njegovo področje, je seatavljen iz 6 oaeb, namreč iz c. kr. okrajnega glavarja, enega duhovnega goapoda (dekana), ki ga izvoli knezoškof, dveh srenjčanov, ki jih, kjer ni okrajnih zastopov, izvoli deželni odbor in dveh učiteljev, ktera izvoli učiteljaka akupščina onega okraja. Vse te volitve veljajo za 6 let. — Glavao meato po svojem odboiu izvolilo je dva zaatopnika, in sicer g. Dežmana in prof. Pirkerja v okrajni aolaki svet za Ljubljano; učitelji tneatnih sol ao za avoja zaatopnika izvolili g. Belarja in g. Schotta, preč. knezoškofijstvo pa je poslalo v ta svet preč. g. dr. L. Klofutarja, kteri je že kot okrajni žolski nadzornik v zboru. — V 5. seji deželnega aolskega svetovalatva se je med drugimi oaebnimi zadevami vatanovil proračun normalnega šolskega zaklada za I. 1871. Med druge izdajke privzelo se je tudi 350 gold. za namene gospodarskega nauka v Ijudakih šolah in 1000 gold. v podporo učiteljem. — (Nove orglje.) 23. pr. m. t. j. 20. nedeljo po binkoštih so bile v frančiakanaki cerkvi pred mostom sloveano blagoslovljeno nove orgle — izveratno delo gosp. Franceta Goraiča. Ker so te nove orgle sedaj naj boljše delo na Kranj.skem in tudi šc v aoaednih deželah, povemo tii njih diapozicijo, ktera je taka le: I. Glavni slroj: 1. Principal 16' od K v licu ; 2. Principal 8'; 3. Bordun 8'; 4. Flavta 8'; 5. Viola di Gamba 8'; 6. Gamsov rog 8'; 7. Tiobenta 8'; 8. Oktava 4'; 9. Harmonična flavta 4' (prepiska); 10. Kvinta 22/3'; 11. Superoktava 2'; 12. Kornet 5y3', trojni; 13. Mikstura 2', petera. II. Verhni stroj: 1. Principal 8' vlicu; 2. Bordun 16'; 3. Cevna flavta 8'; 4. Soiicinal 8'; 5. Eolina 8'; 6. Hoboa 8'; 7. Oktava 4'; 8. Traveraflavta 4' (prepiska); 9. Flavtica 2'; 10. Šumna kvinta 22/3 in 2'. III. Pedal: 1. Principalni baa 16'; 2. Violon 16'; 3. Sub-bas 16'; 4. Bombarda 16'; 5. Kvintni baa lO2/3'; 6. Oktavni bas 8'; 7. Violončel 8'; 8. Serpan 8'; 9. Flavtni bas 4'. — Skupaj 32 spremenov (čez 1900 piščalk). Manvala imata C — g (56 tast); Pedal Ł — «l (27 tast). K temn še: 1. Manvalni aklcp; 2. Pedalni sklep; 3. Zaklopnica (Sperrventil) k glavnemu stroju in pedalu — za meh 32°; 4. Zaklopnica k verhnemu stroju in pedalu — za meh 28°; 5. 6. Zbiralnik (CoIIektivzug) za 9 spremenov glavnega slroja, poaamesno ali skupaj; 7. 8. Zbiralnik za 6 spremenov verhnega stroja; 9. 10. Zbiralnik za 6 spremenov pedala. Lepa omara, po načertu g. Tomec-a v Št. Vidu, je 37 čevljev visoka, 26 čev. široka in 9Y2 čev. globoka. Te nove orgle pa stanejo tudi do 8000 gold., kajti porabilo se je za nje čez 24 centov čiatega cina (brez svinca) po 125 gold. cent. S tem slovečim delom se je cerkvena umetnoat na Kranjskem zelo pomnožila. — 27. preteč. m. se je vatanovilo okrajno šolsko svetovalstvo za vnanji ljubljanski okraj. Nazočih bilo je 6 udov, in sicer g.g.: svetovalec deželn. poglavaratva iu c. k. okrajni glavar pl. Schi vichof en, kot predaednik, V. Kriaper, F. Kotnik, kot zastopnika občin, J. Brolih, dekan iz Šmarje, kot knez. škof, poslanec in J. Uranič in B. Kuhar kot zastopnika uč. stanii. Za predsednikovega nameatnika izvoljcn je bil dekan Brolih. Pri tej priložnosti se je tudi določilo število zastopnikov, ki jih ima občinski zastop vsake občine voliti v krajni šolski svet, kakor tudi, da se ima naročiti žapanom teh občin, da neraudoma skličejo vkup može k tej volitvi, da se potem hitro vstanovi krajni šolski svet.