Leto XXV.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 9. januara 1938.
Štev. 2.
Cena 1 Din.
Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2 50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov : Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže. Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč l·50 Din.
Svetek
sv. Drüžine.
Evangelij (Lukač 2). Gda bi Jezuš bio dvanajset let star, gori idoči oni v Jeružalem poleg navade svetešnjega dneva i spunivši se dnevi, gda bi se nazaj povrnoli, ostanolo je to Dete Jezuš v Jeružalemi i nej so vpamet vzeli roditelje njegovi. Štimajoči pa, ka bi on bio med potnimi tivariši, šli so eden den poti i iskali so ga med rodbinov i med znanimi. I gda bi ga ne najšli, povrnoli so se v Jeružalem, iskajoči njega. I včinjeno je : po tretjem dnevi so najšli njega vu cerkvi sedečega na sredi med doktormi poslüšajočega i spitavajočega nje. Čüdivali so se pa vsi, ki so ga poslüšali nad razumom i njegovim odgovarjanjem. I videvši čüdivali so se. I pravila je njemi Mati njegova: Sinek, zakaj si nama tak včino ? Ovo Oča tvoj, i jas žalostna sva iskala tebe. I veli njima: ka je, ka sta me iskala ? Nej sta znala, ka je vu oni, štera so Oče mojega, potrejbno meni biti ? I njidva sta nej razmela te reči, štero je njima pravo. I doli je šo ž njima i prišao je v Nazareth : i bio je podložen njima. I Mati njegova je zdržavala vse ete reči vu srci svojem. I Jezuš se je povekšavao v modrosti, vu vrsti i vu milošči pri Bogi i lüdmi
*
Na božične svetke smo gledali v štalici Jezuša, Marijo i Jožefa. Dnes nam sv. Cerkev Stavi pred oči te tri najsvetejše osebe kak drüžino. Obhajamo svetek sv. Drüžine. To pa ne samo zato, da jo častimo, nego zato, da jo nasledüjemo.
V našem časi mamo Vsefele drüštva. Drüžina, familija, je najvažnejše drüštvo. Sam Bog jo je nastavo. On šče, da se človek v drüžini rodi, v njoj raste i se vzgaja. Kakša je gnjezda, takši je ftiček, ki se v njoj zvali. Drüžina je koren človečega roda. Kakši koren, takše mladike. Dobro drevo rodi dober sad, loško pa slaboga.
Drüžino nastavita vidva, mož i žena, oča i mati. Kakšiva sta vidva, takša bo drüžina. Oba sta potrebniva, da mora biti drüžina zaistino dobra. Za dobro drüžino je potrebna dobra vzgoja.
Podlaga vsemi dobromi je mir, razmevanje, lübezen. Boši je ovseni krüh v meri, kak pogača v preperi. Či je hižica tüdi nisika, drüžina siromaška, pa či se med sebov radi majo, se ešče žive. Dosta lepše kak v palači, gde se kregajo. Med najbošimi lüdmi zna priti do male svaje. Ne bi pa smelo priti v drüžini do velike rabuke. Vse se more kak najprle pozabiti. Vsaki človek je, kak pravimo, svoje nature. Zato moremo eden z drügim potrpeti, odpüstiti, prizanesti, se razmiti. To pa najbole mož i žena.
Drüga prevažna stvar je skrb za deco. Marija i Jožef sta mela samo Božega Sineka, pa te ne bio k slabomi nagnjeni. Pa sta vendar vso svojo skrb obračala na njega. Vidva jih mata več, pa so vsi k slabomi nagnjeni. Kelko trüda, kelko skrbi trbe meti, či se šče, ka ostanejo dobri ! Bog je dao deci očo i mater. Oba sta potrebniva deci za dobro vzgojo. Vzgoja je pri deci vse. Kakša je vzgoja, takši bo človek. Oča i mati bi se mogla dobro navčiti, kak trbe vzgajati. Zato radi poslüšajte navuke od vzgoje, radi čtite takše knige. Napačno je, či stariš samo zato, ar je postao stariš, že šče znati vse, kak se vzgajajo deca. Pri maloj dečici ešče ide, ar si mislite, ka či zlepa ne boga, vam skoči na pomoč šiba. Skoro zmerom bi pa več dosegnoli, či bi znali deco spraviti k boganji brezi šibe. Je jako dosta pripomočkov. Trbe je samo poznati.
Najpoglavitnejši pri vzgoji pa je dober zgled, pelda. Či vas deca vidijo lepo živeti, je to za nje najlepša predga. Kakši düh je v družini, dober ali slab, toga se dete nasrka nevedoč. Zato naj vlada v vašoj hiži düh pobožnosti i straha božega ! Oča i mati se moreta sama bojati Boga, greha pa kaštige za greh, i te
strah vlijati tüdi v srce svojoj deci. V dobroj krščanskoj hiži ne grmi preklinjanje, nego pobožna molitev prihaja iz vüst starišov.
Oda vidite svojo drüžino zbrano pri stoli, mislite si: O, da bi bili ednok vsi vküp pri nebeskom stoli!
Nepremagliva pečina.
Če duže bole se jasno vidi, da tabor, šteri se je ločo od križa, od katoličanske cerkve, se še duže bole žaganja v Petrovo pecino. Po celom sveti vidimo zadnje čase strašno preganjanje katoličanske cerkve, mržnjo, dolgledanje i klanje do vsega katoličanskoga vučitelstva ino voditelstva. Te boj se s takšov zagriženostjov nadalüje, da moremo katoličanci biti na to jako pazlivi. Takšo preganjanje je postalo zadnje čase proti katoličanskoj cerkvi, da se človek nemo pita, zakaj i čemi vse to. Da pa Katoličanska cerkev med tem časom, gda se v njo zaganjajo z vsov srditostjov njeni sovražniki, kaže veliko odpornost i da Vučitelstvo i voditelstvo ne drži križem rok, nego brani i odbija vsaki napad na katoličansko cerkev, je s tem sovražnik postao bole besen i ešče s tem napovedao bole odkriti boj katoličanskoj cerkvi. Pa ne mislimo, da je te boj samo v Španiji, Mehiki: ino Rusiji, ne, tüdi pri nas, samo da šče pri nas bole skrito. Zato, ka cerkev ma skrivnostno moč i kaže veliki odpor proti sovražnikom, je stem prilika dana preganjalcom cerkve, da če duže bole odkrito kažejo svojo pravo farbo. Dozdaj je mela cerkev pod raznimi drüštvi i strankami bole skrite zajedalce, šteri so začenjali po tihom razjedati katoličansko cerkev. Pri vsem tem skrivnom deli so pa naleteli na nepremaglivo Petrovo pečino, v štero so si zabadav po tihom kukli svoje glave. I zato so zdaj napovedali odkriti ino srditi boj proti njej. V oči njej mečejo vsemogoče reči, blatijo jo kak najbole morejo, ropajo njeno imanje, kolejo njene Kotrige, hüdobno ravnajo i mantrajo njeno dühovščino, ogrizavajo jo i podtikajo njej razne protizakonitosti i hüdodelstva; rüšijo, zažigajo cerkve i samostane i. t. d. S silov, s krvjov ščejo vničiti katoličansko cerkev. S silov ino krvjov pa ščejo vsiliti tüdi lüdem nekšo novo vero, krvi i plemena. Stvoriti ščejo novo enoto naroda, šteroga ščejo s silov i strahüvanjom pripraviti, da naj verje moč krvi i plemena i s istov silov ino istim strahüvanjom ščejo voditi lüdstvo v nekši zemelski paradižom, gde nega več nikši zadržkov i verig, štere bi človeka vezale z Bogom. Prevrgli i vničili so Socialni red i vsakoga majo za hüdodelnika, za protidržavnoga, šteri brani vero. Zavzemajo se za socijalno slabejše sloje, za proletarijat, sami so pa najvekši oderači i parovnjacje, ki
si na račun siromašnoga delavca i kmeta privoščijo težke milijone i da bi razkošje toga sveta bole komot ino brezbrižno vživali, so se spravili nad katoličansko vero, štera pravi i vči, da je vživanje pa razkošje toga sveta, posebno če se to dela na račun drügih, vkanjüvanje ino velika odgovornost i kazen pred sodnikom Bogom. Ta odgovornost i kazen pred Bogom njim je zmešala glave i v strahi pred tov kaznijov so se zarotili, da napnejo vse sile proti Bogi, da ga vržejo s prestola. Za te boj proti katoličanski cerkvi, proti Bogi nücajo vsa sredstva za dosego svojega cila i niedno sredvo i edna šker se jim ne vidi zadosta močno, ne mučenje i klanje dühovnikov i krščenikov zadosta velko, ne požiganje i ropanje cerkvi i samostanov. Korenito ščejo zbrisati vsaki spomin na Boga i ga vrčti s prestola, da njim tak ne bi se trbelo bojati kazni od Njega. Da ne bi bili osamleni pred Bogom, napenjajo vse sile, širijo svoj navuk, zbirajo armade, štere naj bi naskočile i zavzele ono trdno pečino, štero je Kristuš izročo Petri i na njoj zozidao katoličanko cerkev.
Pa kaj si moremo misliti od tej siromačekov, šteri so se zarotili proti Bogi? —
Lepi zgled so lejko nam, ki ešče verjemo v Boga.
Ali smo gda vidili, da bi se što proti komi postavlao, če nindri nikoga ne bi bilo? To sovraštvo, te boj proti Bogi nam samo potrdi našo vero v Boga, zato ka če bi Boga ne bilo, te sovraštva proti Njemi tüdi ne bi bilo. Da pa Bog je, nam lepo pokažejo sovražniki, šteri se v Boga, v katoličansko vero i cérkev zaganjajo, da bi jo vničili. Ravno tej sovražniki boži nam davlejo najlepši dokaz za bivanje bože i nezmotlivost katoličanske cerkve.
Navzlük stalnomi preganjanji, napadanji i zapostavlanji pa stoji katoličanska cerkev že skoro dve jezero let i človeče sovraštvo je ne moglo podreti i premagati, zato ka je bože delo; i proti vsemi denešnjemi nasilji spoznava veliki deo človeštva i verje v pravičnost, da je katoličanska cerkev edina rešitelica človečanstva, za to i onostransko živlenje.
Pri nas ešče nega tak odkrite borbe proti Bogi i cerkvi, je pa zato bole nevarna tista neodkrita pod raznimi farbami drüštev i strank, skrita borba proti veri i Bogi, štera si je pred javnostjov nadejala masko, pod njov pa je puno mržnje do Boga. Paziti se moramo, da se nebi zapletli v tisti odnoreli tabor, šteri se bori proti katoličanskoj cerkvi, ar bo prle ali sledkar žalostno končao, kda bo ednok vdaro v nepremaglivo pečino i si razbio glavo na tom sveti, na drügom pa prijeo strašno kazen.
G. M.
Govor sv. Oče na kardinalskom zasedanji o preganjanji katoličanov v Nemčiji.
Ob priliki voščila vseh kardinalov sv. Oči papi za božič i novo leto, so sv. Oča meli na kardinale sledeči govor:
Naš čas nam kaže svet v težkij bolečinaj, obdanoga od nevarnosti, štere ga od vsej krajov terejo i ga bodo šče nadale. Najbole nas pa žalosti, da se v Nemčiji vöra preganja. Stvari trbe najmre imenüvati s pravov rečjov, zato pravimo zavestno, ka se v Nemčiji vöra preganja. Četüdi pravijo, ka preganjanja nega, pa znamo, ka preganjanja je, i to jako žalostno, ka ne ostane brezi posledic. To preganjanje
j se ne poslüžüje samo sile, nego tüdi groženj, pritiska, neistine i prefriganosti.
To sv. Očo jako boli i to tem bole, ar so bili vsikdar i so šče zdaj najvekši prijateo Nemčije. Sv. Oča poznajo Nemčijo po vsej njenij voditelaj i kulturi i so zato tem bole žalostni, ar se v Nemčiji tak grdo žali istina, i dá ne napadajo tam samo sv. Oče, nego vso dühovščino, katoličansko vero i sveto Cerkev, štero je Bog na zemli zavüpao papovomi vodstvi.
Pravijo najmre v Nemčiji, ka katoličanska vöra ne več ka-
toličanska, nego, da je postanola nekšna politična naprava, ka slüži preganjalcom za izgovor, ka Cerkev lejko preganjajo, kak pravijo, ka se tü nejde za preganjanje, nego za obrambo pred cerkvenov politikov. Tü se ide za ravno takšo obtožbo, kak te, kda so gnali našega Gospoda pred Pilata i ga tam obtožili, da je casarov sovražnik, šteri je napravo zaroto proti rimskoj državi. Pilat, šteri te obtožbe ne razmo, ali se pa delao, kak da je ne razmi, je pitao Kristuša: „Ti si krao ?“ To se pravi, ali si resan prišeo zato, da vržeš naše casarstvo ? Pa Bog njemi je je z božanstvenim mirom odgovoro : „Moje kralestvo ne od toga sveta. Če bi moje kralestvo bilo od toga sveta, bi mi moji pristaši prišli na pomoč.“
- Ravnotak lejko pravimo tüdi mi, Če bi mi delali politiko, kak nam jo očitajo, bi na tom sveti, v šterom se telko guči od oboroževanja i od vojsk, gvüšno meli kakšo reč i vpliv i svoj prostor med političnimi silami. V istini pa ne delamo takše politike i si ne prizadevlemo, ka bi zasledüvali politične cile, nego smo zato tü, da oznanjamo istino i da za istino svedočimo, za tisto istino, za štero se svet tak malo briga, ravnotak kak Pilat, šteri je pravo: „ka pa je sploh istina ?“ Slovesno izjavimo pred celim svetom : mi ne delamo politike, zakaj, če bi bila to istina, bi tüdi nam lejko prišli na pomoč z orožjom, ve pa mamo po celom sveti drage i verne sinove. Mi se trüdimo samo za vöro i se za drügo ne brigamo.
Kakpa naša vüra zahtevle, naj vsaki kristjan ravna tüdi svoje zasebno i drüžabno živlenje po božoj postavi, po zapovedaj Jezuša Kristuša — teda ali se to imenüje politika ali vöra? Mi ne zasledüjemo niednoga drügoga Cila, kak da se tüdi v državlanskom živlenji i v socijalnih odnošajih poštüjejo bože zapovedi, kak je mora poštüvati vsaki krščenik sam za sebe. Če što zato trdi, ka zlorablamo vöro v politične namene, je to najhüjše, ka se more komi očitati, i pomeni ogrizavanje ne samo vseh püšpekov i dühovnikov, nego tüdi vseh dobrih katoličanov, šteri nemajo nikše drüge krivde, nego to, ka so pokorni božim postavam i da po tej postavaj živejo i tak dopriašajo največ za blaženost države. Vsakši, šteri šče viditi, vidi, ka ne zasledüjemo nikših drügih namenov, nego navajamo lüdi na državlanske i socijalne dužnosti, štere mora vsaksi izpunjavati po svojoj vesti, ne iz strahu ali iz sebičnosti, nego pred svojov düšnov vestjov i pred samim Bogom. I zato šče ednok povzdigavlemo svoj glas i izjavimo slovesno pred celim svetom, ka ne delamo politike, nego skrbimo samo za vöro.
Zato nam ne preostane nikaj drügoga, kak da povzdignemo svoj düh i svoje srce k Bogi, šteri nam naj pride na pomoč. Edino On lejko včini, ka naša prizadevanja i naše molitve obrodijo svoj sad, da bodo spoznali istino tüdi tisti, šteri proti njej delajo. Ne smemo zgübiti potrplenja, nej zavüpnosti v bože smilenje i moramo moliti tüdi za tiste, šteri nam delajo krivico i trplenje i napadajo to, ka nam je na telko sveto, da bi dali tüdi za to svoje živlenje, če bi bilo potrebno.
2
N O V I N E
9. januara 1938
Slovenci pa Slovenija.
Naša zemla.
Vsakšemi človeki so zapüstili dom, domača hiža, rojstna ves i vse, ka je v zvezi ž njegovov mladostjov, v srci tak globoko vtisnjeni pečat, da ga nemre izbrisati nikaj na sveti. Tüjina ešče celo povekša i okinča vse, ka priklepa človeka na košček sveta okoli domače hiže. Pa ne samo dom, domača hiža i rojstna ves, liki vsa bližanja okolica, vsa rodbina, prijateli i znanci iz domovine majo v spomini i živlenji vsakšega človeka lepi i dostojen prostor. Vsa njegova domovina, to je zemla, na šteroj živejo lüdje, šteri gučijo isti jezik, čütijo ob velkih i žalostnih dogodkaj isto, mislijo v glavnom ednako i so med sebov povezani s čüstvom lübezni : ta domovina žive i mora živeti v srci vsakšega njenoga sina. Lübezen do domovine mora biti vsakšemi najsvetejše čüstvo. I ravno nam Slovencom se očita i dostakrat po pravici, da smo v tom pogledi premalo zavedni. Kelko smo pri tom sami krivi, ne bomo sodili, liki gotovo je, da je čas, da vsi takši i podobni očitki zgübijo svojo podlago. Vsi Slovenci moramo občütiti, da smo enota, edna drüžina z ednim slovenskim jezikom. Tomi nameni so tüdi določeni te članek i naslednji, šteri bodo gučali o Slovenskoj zemli, o njenoj legi t njenom položaji, o njenoj površinskoj oblikovitosti, gospodarstvi, kulturi, zgodovini i spodobnom. „Novine“ ščejo, da naše lüdstvo spozna ne samo svojo najvozkejšo domovino, liki da ide ešče dale i se seznani z zemlov, gde prebiva ves slovenski narod tam na severi od Rabe i zgodovinskoga Monoštra i na jugi do Soče, Trsta i Gorice ta na Koroško do Gospe svete. Zakaj samo te, če spozna vsakši izmed nas svojo domovino, jo bo mogeo ves zlübiti i njoj ostati veren slovenski sin.
Slovenija, zemla, na šteroj živejo Slovenci sküpno, je dozdaj ešče ne obstajala kak enota. V austro-vogrskoj monarhiji so bili Slovenci razdeljeni v posamične dežele, štere so skoro med sebov ne mele nikšega stika. Gda smo se po svetovnoj bojni zedinili s Srbi i Hrvati v edno državo, je ostala sküpno živečega prek naših državnih mej skoro edna tretjina slovenskoga naroda. Tak žive dnes v mejah Jugoslavije okoli 1 milijon 500 jezero Slovencov, medtem gda nas je vseh Slovencov na sveti približno 2 i pol milijona.
Vidimo teda, da smo ešče daleč od našega vzora, da bomo vsi Slovenci zdrüženi v ednoj enoti, ar nas ešče dnes ločijo državne meje na štiri dele. Tak je dnes v Italiji približno 400.000 Slovencov, v Austriji 100.000, na Vogrskom ob Rabi pa 6000. Od slovenskoga ozemla je v Jugoslaviji samo nekaj prek 16.000 km2, kelko meri dnes dravska banovina. Ta predstavla dnes
zedinjenje vseh Slovencov v Jugoslaviji i so zato njene meje proti savskoj banovini zednim Slovenske narodnostne meje proti Hrvatom.	
Meja med Slovenci i Hrvati ide v glavnom od črte naše Lendave—Ormož, ob izhodnom pobočjih Macelskih gor i nato ob vodi Sotli do njenoga izliva v Savo. Tü ide na desni breg Save, se zdigne na breg Gorjancov i ide po njem proti jugoizhodi, nato se pa obrne v ostrom loki proti jugoizhodi na vodo Kolpo, kre štere ide skoro do njenoga izvora i nato na goro Snežnik, šteri tvori mejo med Jugoslavijov i Italijov. Tü ide zdaj slovenska narodnostna meja na ozemle kralevine Italije. Črta od Snežnika i jüžno od Kopra toči slovensko prebivalstvo od hrvatskoga v Istri tak, da je slovenskoga ozemla v Istri približno 1000 km2 z okoli 55.000 prebivalci. Nato ide meja ob obrežji Tržaškoga zaliva do vode Timane, tü pa krene proti severi mimo Tržiča (Monfakone), zahodno od Gorice ide na rob goriških Brd, mimo Čedada na Tarčent, nato pa po dolini vode Bele. Od njenoga izvira krene na Dravo pri Sv. Mohori i s tem je že v austrijskoj republiki. Tü ide Slovenska meja kre Drave na Beljak (Filbach), Vrbskojjezero, severno od Celovca (Klagenfurt), na jüžni rob Svinških planin i pride na jugoslovanska tla palig na grebeni Kozjaka ne daleč od Maribora. Zdaj se drži v glavnom državne meje vse do Sludone, nato ide do Mure i Radgone, gde smo pali nekaj slovenskih vesice zgübili i so pod Austrijov, nato ide po potoki Kučnici, a v dolini zgornje Rabe je ešče več slovenskih vesnic, štere so pripadnole po mirovnoj pogodbi leta 1920. Vogrskoj državi.
S temi mejami je obseženo ozemle, na šterom živejo Slovenci strnjeno naseljeni, če ravno v štiraj državaj. Slovensko ozemle je že od nekda razdeljeno na več delov, iz šterih so se v srednjem veki stvorile Kranjska, Štajerska, Koroška, Goriška z Gradiščanskov i Istrov i kak vogrski deo ešče menša Slovenska krajina. Od teh delov so bili Slovenci strnjeno i enotno naseljeni samo v Kranjskoj, deloma ešče na Goriškom, medtem gda so v Štajerskoj Vojvodini zavzemali samo njeni jüžni deo i ravnotak v Koroškoj. Štajerska i Koroška sta se najmre širili kak Vojvodini daleč proti severi i je tak v obeh prevladüvalo nemško prebivalstvo. Krajska sama pa je bila razdeljena na Gorenjsko, Dolenjsko i Notranjsko, štere predstavlja nikelko tüdi zemlepisno različne dele. Stov. krajine pa je živela pod vladov Vogrske vse do razpade Austro-vogrske.	(Dale).
Opravičene pritožbe Polanćarov
Küge, lakote i vojske rejši nas, Gospodi A žali Bog, to prvo za nas drži, to drügo nam pa grozi. Prvo je ta küžna bolezen ali küga, štera je, kak uradno ugotovleno, prenešena iz Francije v Malo Polano. Od tü so se te bacili k nešternim hižam pá v Veliko Polano prinesli, najprle k dvema hižama, a zdaj že pri deseti. A gda boš to šteo, de že zna biti pri veči. V Maloj Polani je vüpanje, ka se v kratkom razküži ves, ar se küga ne pojavla na novo. Ali nevarnost je v Velkoj Polani, ka se bolezen širi naprej, čeravno proti ostroj naredbi. Oblast je najmre na deli i razni veterinari i orožniki pa vso prebivalstvo, moški i ženske, da pobijejo te bacile. Pa so še izda ništerni praznoverni, da pravijo, ka se beteg ne prime. Istina je pa, ka se tam razširjavle, gde so se lüdje pohajali. Škoda, štero povzroča küga, je velika. Trpijo na celom srezi lendavskom, najbole pa dotične občine, ar nesmijo govedi odati, niti piščeta, čisto nikaj. I zdaj, gda ma skoro vsaki posestnik nekaj za odati, se nikaj ne sme tržiti i si küpiti najbole potrebno reč. Zdaj v zimskom časi trbe obüteo, odevalo, porcijo rešiti. Siromaški naš človek ! Žakutor trka na dveri ! Kelko debeli svinj i bikov, telic se zdaj nazaj doli krmi, ar je nema što küpiti. — Krme je pomali, ar je bila slaba letina, celo leto voda, štera nam je vzela krumple, da so ništerni niti ednoga krumpla ne dobili. Skoro ves jesenski pridelek je prejšo, ne repe, Vnogi nema drv, ne za kaj küpiti, pa zavolo zapora nesmeš pripelati, čeravno maš peneze. — Lüdje si izposüjejo drva. Ka de pa na dale? Zato prosimo oblast, naj dovoli, da što ma debele svinje, naj po živinozdravniškom pregledi najdene zdrave svinje lejko prevzeme trgovec po dnevnoj ceni. Naj bar nikelko lüdi pride do penez, ar je nevola velika.
Velika nevola je, da nas edna tretina straži, celo ženske i deca. Straži se v noči i podnevi, zastražene so javne ceste i tiste hiže, gde je beteg noč i den. Premislite boži lüdje, šest vöre moremo stati zdaj vöni. Ali nej to žalostno? Pri vojski smo stražili dve vöri, pa ešče na bojišči samo dve vöre, či nej prišlo kaj zmes, pa ne tak dugo nikdar. Tü pa šest vör v tom najhüjšem časi, gda jesen odhaja i zima prihaja i to trda i je človek najbole mršav i najhitrej zbeteža.
Vodilni molje na oblasti mejte za nas srce. Kelko lüdi nema poštene obüteli, nej odivala ! Prišo sam k stražari, ki je pazo na banovinskoj cesti pri Hotizi v raztrganoj obüteli i v lejkom kaputeki i v vodi, ar je prek ceste voda tekla i ravno na tistom mesti je siromak dregetao i zobovje so njemi klepetali. Siromaški človek, ali te ne spravi ta straža v prerani grob? Zato zahtevlemo od oblasti i jo prosimo, naj vöre straže skrajša na
polovico časa, v noči pa naj se odpove straža i naj bo samo podvojena straža po vulicaj. Ve se lüdje tak pazijo, ka se ne oküžijo, opazo sam celo v cerkvi, da se šče sosed soseda ogible. Prestopač naj se kaznüje, te de se bole bojao vsaki, kak deset stražarov. Zdaj zgleda kak za časa Törkov, v ednom i drügom mesti gori ogenj, poleg pa čepi tužen i siromaški človek, ka bi se lejko pisalo od naše občine z naslovom „Strašni ognji v Velkoj Polani“. Küge, lakote i vojske reši nas Bog.
Štrajk francozkih komunističnih delavcov zatreti.
Katoličanom ponüjena roka odbita.
V Franciji so za božične svetke i novo leto začeli stavkati delavci za promet. Na jezere raznih pakov je ležalo od postaje do postaje, od pošte do pošle, ar je nišče ne šteo voziti, Štrajk so napravili komunisti po navodilih iz Moskve, da bi napravili nerede i tak prišli hitrej do oblasti. A vlada je ostro nastopila proti stavkajočim komunistom na te način, da se ne štela ž njimi pogajati te čas, dokeč v deto ne stopijo z edne strani, z drüge pa tak, ka je potom vojaštva vršila promet i držala red na poštaj i železničkih postajaj. — Ar komunisti ne morejo priti do vlasti, so na javnom shodi potom svojega ministri pozvali socialiste i brezverec pa celo katoličance, naj idejo ž njimi v en tabor, ka si tak prej hitrej pomore delavstvo. Katoli-
čancom prej püstijo sloboščino vere. Vekše skažlivost svet malogda vido. Tisti komunisti, ki na jezere kolejo sluge Kristušove i zažigajo njegove posvečene cerkve, tisti komunisti, ki potom reberije ščejo priti do oblasti i ki Boga ne poznajo i neščejo poznati, tisti komunisti vüpajo gučati od sloboščine vere. Sram vas bodi, skažlivci, v škripce ste prišli, pomagajte si, kak si znate, mi katoličanci vam neidemo na pomoč. V samoj Franciji je dva milijona krščansko mislečih delavcov i neštete milijone borijo po celom sveti, zmagajo brez vas, komunisti, i pridejo do svojih pravic na podlagi Kristušovih navukov, ki jo glasi kat. cerkev. Z vami, brezbožniki ne idemo nikdar. — To je odgovor krščanskih delavcov na ponüdbo komunistov.
V Romuniji fašistična vlada.
V Romuniji je Sestavo novo vlado Goga Octavijan, ki je pod vogrskov vladovinov igrao veliko vlogo kak braniteo pravic romunskoga naroda, ki je prebivao na Vogrskom. Prvo njegovo delo je, da zmenša vpliv židovstva. Zato je novavlada prepovedala vse liste, štere izdavalo židovje ali je podpirajo, i je sklenila, da židovska veleposestva
razdeli, tiste vinotoče, štere so židovje meli v svojih rokaj, je pa zaprla. Njeni namen je, da Romunijo očisti od vseh tüjih vplivov i jo postavi popolnoma na narodni fundament, šteroga šče potrditi z borbov proti brezverstvi i za krščanstvo. Ar pa malo večino ma v parlamenti, bo, kak zgleda, vladala diktatorsko.
Samostojna Irska.
V Irskoj je nova ustava stopila v valavo. Po toj ustavi je Irska popolnoma samostojna država i se zove odsehmao Ireland. Prvoga svojega poslanika je poslala v Italijo, ki de tü novo državo zastopao. Anglija nešče priznati za celo Irsko te ustave, ar se-
verni del Irske, tak zvani Ulster, si je obdržala, da spada še nadale pod njeno vladovino. Ulster je po večini protestantski, ar so tü protestantski angleški kralovje iztrebiti vse, ka je bilo katoličansko i sem naselili protestantske Angleže.
Slovenski delavci !
Kda te odhajati v domovino, obrnite se po nasvete na jugoslovenski Biro „Putnik“, iseljeniški oddelek, 18. Rue de Ia Michodière, Paris (2·), kje dobite vse potrebne informacije za potüvanje.
Vam v veliki hasek bo, če se varjete raznih agentov i sumlivih lüdi, ki govorijo naš jezik, ki vam oblüblajo vozne karte po niskih cenah, brezplačne vize itd., šterih namen pa je, da vas vkanijo.
Zato, gda pridete v Pariz, idite naravnost na naš Konzulat, kje vas bo uradnik „Putnika“ lepo sprejeo i vam dao brezplačno vse potrebne informacije.
Ne pozabite etih naslovov: Jugoslovensko poslanstvo, 7, Rue
Léonce-Reynaud - Paris (16e). Izseljeniško poslanstvo, 3, Rue Goethe- Paris (16 e). Izseljeniški oddelek „Putnik“ izseljeniški oddelek 18, Rue de la Michodiére - Paris (2e) (Metro : Opéra).
PRAVILA BRATOVSKIH SKLADNO POTRJENA.
Bratovske skladnice se zovejo penzijski fondi, šteri so po austrijskih zakonaj skrbeli za penzijo i podporo delavcov. V novoj državi so te skladnice vnoge borbe prestale, da pridejo do svojih prvejših pravic. Na novo sestavlena pravila je vlada potrdila i s tem znova dokazala, da njej je mati človek na srci, šče njemi pomagati.
„Gospod plebanuš se pelajo“.
Iskri Tarzan že nemirno kopa z nogov pa skače venkraj, zakaj tak dugo mora čakati. Pa mora, se razmi, či je pa mrzlo, pa so „lábzsák“ (prestavleno „vreča za noge“) pozabiti vzeti. No, vej küjarca že bežij ž njim. Tak, zdaj se pa lejko pelamo.
Bogoslovec, ki sedi poleg plebanuša, sezna nešče „iábzsáka“, vej je on ešče preveč vroče krvi. — Koleslin zaropoče, idemo. Rüo začne leteti po vesi pa klunkati na okna i dveri: »Gospod plebanuš se pelajo“. — Rüo leti po dvoriščaj, pa vabi lüdi k vratam kre ceste: „Gospod plebanuš se pelajo...“ Vsi dobro poznajo té rüo, vej takši rüo, iz tistoga znanoga mesta, gde farof stoji, majo samo plebanušova kola. — Deca se radovedno stiskajo k mrzloj glažojni pa z očmi požirajo lepi koleslin, „hintof“, na šterom se gospod plebanuš pelajo. — „Pa nikak poleg njih sedi“, — se oglasi mati Janči — ali to samo mimo idoč, glavni so gospod plebanuš.
Psi skoron ne vüpajo lajati, kak da bi znali, da se to na šika,
či se pa gospod plebanuš pelajo . . .
Do konca vesi smo že prišli, naskori smo na glavnoj cesti, Tarzan je že malo trüden, ali ešče itak zadosta gizdavo nosi i meče se pa ta glavo i košato grivo, ki krasno plava v malom vetriči, ki ga bežanje zdigavle; zdaj, zdaj bi najraj prek štrange skočo, ali hlapec ga trdno drži i še gospod plebanuš njemi pomagajo „psikati“, ka bi bio bole miren. —
Malo je začnolo rositi, naskori se povesi gizdavomi Tarzani ponosna griva kak či po velkom dežji poleži širno Pšenično pole . . . Gospod plebanuš pripovedavlejo gospodi bogoslovci dogodke iz farnoga živlenja. —
Prišli so v sosedno ves, ki je zvekšega luteranska. — Ali tüdi oni poznajo rüo plebanušovoga koleslina. — Vidiš tam tisto žensko, kak gleda vö z okna, nad povejnjenimi rožami, pa se je nazaj k moškomi obrnola, pa njemi nekaj pravi, gvüšno: N... pop se pelajo... Vej gospoda plebanuša pozna cela okolica, od vseh ver lüdje so biti na njuvoj „inštalaciji“, pa se njim je jako povidilo, ka je tak lepo :
telko rož je na oltari, sveče gorijo, pa tüdi kadilo nücajo té den s prijetno dišečim temjénom . . .
Ka se pa zgodilo, ka smo henjati? — Tarzan je bole močen kak hamovo švelo, nekaj je pretrgno. — Hlapec naskori za silo zveže, pa se pá dale pelamo. Gospod plebanuš se tožijo, kak se nešterni ščejo od fare odtrgnoti, pa nemajo nikšega pravoga vzroka, samo sosidni mladi kaplan jim je nekaj bole pri srci. Pa komunisti prej tüdi dosta mešajo: iz Francije so prišli zvekšega, nekši naš domačin jih je nahujskao. Ali čüdni so tej komunisti : strašno žilavo se držijo svojega osvedočenja pa z veseljom za krivico trpijo; bi nam lejko bitij za vzgled v trplenji za pravico.
Poročilo je gospoda bogoslovca jako zanimalo, ali v noge ga je tüdi začnolo pošteno zebsti. Hvalo je lábžák, ki je pravzaprav sijajna iznajda, samo bole posplošiti i poceniti bi se morala. Na srečo je kraj, kama sta nameravala priti, nej bio več daleč. Tüdi rositi je henjalo, že se je kazalo medlovno jesensko sunce, ki toti nej več melo dosta toplote zaloge, ali itak je prijetno bilo bar očam . . .	ic
9. januara 1938.
NOVINE
3
GLASI IZ SLOVENSKE KRAJINE
Na podporo Novin je darüvao g. Némethy Štefan z Lendave 15 Din. Bog plačaj !
Lipovci. Zaročo se je i te dni se zda akademski slikar, g. Jakob Karol z gd. Fekonjovov od Kapele. Jezušovo Srce blagoslovi zakon.
Zahvala. Prostovoljna gas. četá Tešanovci. — Suhi Vrh, se toplo zahvali milim darovnikom iz Francije, ki so po Peček Ludoviki poslali sledeče dare v frankaj gasilskoj četi i njim želejo blaženo novo leto: Peček Ludovik 55, po 10 frankaj darüvali: Cipot Verona i Ana iz Sebeborec, Gojdina Ivan, Kološa Marija z Moravec, Kalamar Marija z Andrejec, Škalič Štefan z Kuzme, Grah Emilija od Grada; po 5 frankaj so darüvali: Kološa Štefan z Vaneče, Škaper Marija z Čepinec, Novak Marija z Tropovec, Husar Franc z Martjanec, Husar Emilija z Radovec, Horvat Treza z Doline, Bota Mitri i Tinka Janoš z Rumunije; po 15 frankaj sta darüvala : Cipot Ivan z Moravec, Šavel Koloman i Iluška z Vaneče. Dva franka je dao Toniser Jožef z Čehoslovaške. Bog povrni.
Čarni Julij,	Roth Ludovik,
tajnik povelnik, namestnik predsednika
Novine so narasle meseca decembra za 27 komadov. Odpadnole ne so niedne. Zahvalimo se časti vrednima božima slüžabnikoma, Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč i jiva prosimo, naj s svojim dühom napunita slovenski narod, naše liste i je razširita, sv. Cirila i Metoda pa prosimo, naj boživa slüžabnika kemprle dobita čast oltara. V zadnjih treh letaj so Novine narasle za 800 naročnikov. Velika boža dobrota.
Gederovci. V našoj obmejnoj vesi, skoz štero vodi važna cesta, smo meli vsako zimo zadosta blata i vode. Zato ne bilo čüdno, če je vsaki potnik i voznik zabavlao zavolo nevrejenih razmer v občini. Tüdi sami smo iskali način rešitve toga, v denešnjoj dobi najvažnejša problema. Vnoga prošnja je bila zavržena. Mi pa nesmo odnehali. Ar veže ta edina cesta dve prometni cesti v Radkersburg ino v Rogaševce, je razumlivo, da se vrši po njej dvojni promet. Zvün toga pa še vozi skoz našo ves vsaki den dvakrat poštni avtobus, ki je dozdaj vsako zimo, zavolo te zanemarjene ceste, odpovedao vožnjo. Betežnik ali zdrav ga jé mogo čakati na križišči i včasih zmrzavati po 20 minut, da ga ne zamüdo... V denešnjih razmerah to ravno ne hvalevredno za tüjski promet. Razumljivo je zato zdaj naše zadovolstvo, pa tüdi vozniki i aotomobilisti so nam gotovo hvaležni, da lehko letos vozijo brez skrbi po lepo navoženoj cesti. Na našo ponovno prošnjo i priporočilo naših banskih svetnikov gg. Klekl Jožefa, Bajlec Franca i Bačič Franca, nam je najmre kralj. banska uprava naklonila posebno podporo v zneski 10.000 Din., za popravilo ceste. S tem penezom sta krajevni starešina, ki ma pri toj akciji veliko zaslügo i predsednik občine Tišina, vredili to cesto. Ar so jo razširili, so skopali nove jarke, premestili telefonske drogove i napravili propüste. Končno so jo, nazlük slabomi vremeni, posipali na debelo z kežlekom. Hvala za to delo tüdi gg. inženiri, c. nadzorniki i cestari. Pri toj cesti je najbližja zveza severnoga dela Slov. Krajine, odkod se izvaža največ mesa, sada i kama pali prek Müre odpelajo največ vode i vina, z ostalim delom banovine, posebno pa z Mariborom, prek Müre, kje je potreben samo še most.
Kalendare smo vsem razposlali. Če je što ne bi dobo, naj se glasi na upravi v Črensovcih. Novi naročniki Marijinoga lista kalendar dobijo brezplačno, novi naročniki Novin pa za polovično ceno, kak plačajo naročnino za 1. 1938. Javite se, mamo še nekaj kalendarov za vas.
Kakši katoličanec, takše liste čte. Neki širiteo nam piše iz Gornjega, da je ponüjavo naše katoličanske Novine pri katoličanskih hišaj. I odgovorili so njemi, da majo naročeno „Domovino“ i jo čtejo, pa se njim dopadne. Gotovo, komi je ne za jakostno živlenje, raj čte protikrščanske liste, kak krščanske, ar tej ga ne opominajo, naj se varje greha, krščanski pa so to dužni včiniti. Ali na božem sodi ne de mogo takši slab katoličanec odgovoriti na eta pitanja : 1. Zakaj si čteo liste, štere ti je moja Cerkev zabranila čteti? 2. Zakaj si podpirao s svojimi penezi slab tisk, ki je sramotio mojo vero i pogüblao düše? 3. Zakaj ne si šteo svoj domači krščanskih list i poleg njega drüge krščanske liste, ki so ti ponüjali Zdravo vretino za düšo i širili mojo diko? 4. Zakaj si spačo svojo familijo i vnoge drüge düše po slabom tiski i s tem, da si zametavao dober domači krščanski tisk? — jeli de Večni Sodnik zadovolen, slab katoličanec, s tvojim izgovorom, „ka sam zato čteo slab list, ar je več kepov i več papira bilo notri ?“ — Povej, jeli te reši te izgovor obsodbe ? — Nikdar ne.
Dokležovje. Vsi prizadeti od poplave se lepo zahvalüjemo kral. banskoj upravi v Ljubljani za prejeto podporo za poplavo 10.000 Din, zednim pa tüdi za sprejeti znesek 20.000 Din, za dograditev obrambnoga nasipa proti poplavi, šteroga smo že več let želeli i da ga ne bilo, smo neprecenlive škode pretrpeli. Po zaslügi našega dobroga narodnoga poslanca, dr. Klara, smo se dočakali, da se graditev nasipa lepo nadalüje. Za njegovo požrtvüvalno delo se najtoplej zahvalimo, zednim se pa zahvalimo našemi predsedniki občine Beltinci g. Glavač Martini i našim občinskim odbornikom iz Dokležovja, za njihove trüde, štere majo pri tom deli.
Gomilica. Pri nas se je v treh mestaj Pojavila slinavka i parklevka, zato smo zapreti zdaj tüdi mi, ne samo Polančarje.
Beltinci. Dne 1. i 2. januara je bila pri nas v šoli razstava slovenskoga katoličanskoga tiska. Razstavo je priredilo kat. prosvetno drüštvo. Hvale vredna je Zavednost i delavnost članov i članic drüštva, ki so v jako kratkom časi zbrali vnogo razstavnoga materijala. Na razstavi je bilo zastopanih 52 vrst Slov. kat. tiska; to je dnevniki, tjedniki i mesečniki. Poleg toga pa šče nekaj knig katol. izdanj. Razstavo so povzdignole tüdi slike, ki kažejo kak se dela v uredništvi i v tiskarni. Lüdje so se čüdili, gda so vse to vidili. Med časopisi so mele častno mesto „Novine“, novoletna i dve izseljeniški številki i šče nekaj drügih. Pogled na celotno razstavo je napravo ugoden vtis na vsakoga obiskovao. Škoda, da je bila soba nekoliko premala, da bi se mogli posamični deli bole vrejeno namestiti. Zanimivo je to, da so si razstavo poglednoli po večini moški i dečki, nekaj mladenk je tüdi prišlo, samo ženske so se nekam vkraj držale, ne vem, če so bile tak jako zaposlene indri, ali so pa mislile, da je razstava namenjena samo za moške i mladino. Prirediteli so z uspehom zadovolni, ar so obiskovalci pokazali velko zanimanje za razstavleni tisk.
Prva vekša razstava katoličanskoga j tiska v Slovenskoj krajini.
Kak so že Novine pisale, je bila od 25—29 dec. preminočega leta razstava slovenskoga katoličanskoga tiska v Kobilji. Z malimi izjemami je bio razstavleni ves slovenski katoličanski tisk: novine i listi. Ves material, ki je bio razstavleni — z dragimi slikami vred — je bio vreden nad 8.000·— Din. Velki šolski prostor je bio premali. Stene so bile vsenaokoli obložene s slikami. Material za razstavo so v obilnoj meri poslale uprave listov : Slovenca, Slovenskoga doma, Domoljuba i Bogoljuba. Jugoslovenska tiskarna v Ljubljani je dala na razpolago svoje dragocene slike, ki so bile razstavlene že lani v jesen na velesejmi v Ljubljani i so edinstvene v Jugoslaviji. Misijonska tiskarna v Grobljaj i Mohorjeva drüžba v Celji sta bogato obdarile Prosvetno drüštvo v Kobilji i poslale v dar svoje liste i knige.
Poseben deo na razstavi je zavzemao naš domači tisk: kak Novine, Mar. list, Ograček i kalendar, pri šterom so bili napisi i reklami plakati za te tisk.
Med razstavov je bilo dvakrat razlaganje razstave. Pri toj priliki se je povdarilo, kakše važnosti je dober krščanski tisk.
Razstava je bila zvünredno dobro obiskana. Prve tri dni so bili prostori vsikdar nabito puni i to cele dneve. Vsakši opazovalec bi dobo vtis, da je zanimanje dobro čtenje velko, ka je itak Nadvse važno za katoličance v dnešnjem časi, gda je protiverski brezverski tisk po števili dosta močnejši kak katoličanski. Podpirati i širiti dober katoličanski tisk pa je tüdi po izjavi sv. Očé posebne vrste krščansko dobro delo.
Kobiljančarom ostane razstava duga leta v prijetnom spomini, a Prosvetnomi drüštvi v Kobilji pa v čast. 
DOLNJA LENDAVA.
Božične svetke je cela fara obhajala v svetešnjom razpoloženji. Svetešnje razpoloženje ešče je podignola prenovljena cerkev, umetniško prenovljeni veliki oltar i električna razsvetljava. Kda je ob polnoči zažarela cerkev v svetlobi električnih posvetov, je vse ostrmelo i začüdeno gledalo i po tiho se je izlila marsištera skuza od genjenja. Bože slüžbe so bile punoštevilno obiskane, tak Slovenska, kak vogrska. Nebesko milo je donelo popevanje nedužne dece pri šolskoj sv. meši, kda so zaspevali Sveta noč . . . Glej zvezdice božje . . . Rajske strune... Ravnotako milo se je glasilo popevanje slovenskih vernikov, šteri so deloma z lüdskim popevanjom, deloma s popevanjom g. podnačelnikove povzdigavali lepoto slüžbe bože. Mogočno je donelo lüdsko spevanje Madjarov pri velikoj meši. Popevanje je krasno spremlo, kak tüdi preluderao domači kantor, ki je majster v orglanji. Tak, da se je vse zlivalo v edno miseo i čüvstvo : V istini sveta noč i sveti den... Božični mir se je razlegao po mesti i če se je tü pa tam što prikazao, njemi je iz lica izžarevala božična resnost i veselje. — Na Štefanovo popoldne sta se poročila g. Belovič Anton, trgovec v Törnišči i gč. Litrop Margita. Bilo srečno !—Za svetke se je vrnilo preci naših sezonskih delavcov i delavk iz Nemčije i Francije. Ništerni so se vrnili veseli z lepim zaslüžkom, drügi žalostni, posebno iz Nemčije, ki so se vrnili brez pare. — Po Svetkaj so se pa pojavili po Lendavi veseli medjimurski pari, ki prihajajo k zdavanji v Lendavo. — Božičnice so priredili g. vučiteli i skrbne vučitelice našoj siromaškoj deci, pri toj priliki so bila skoro vsa deca z kakšim malim darom obdarüvana. To je delo za narod, s tem raste soglasje i lübezen med decov i vučitelstvom, kak tüdi spoštüvanje vučitelstva med narodom. Z dobrotov se narod pridobi i ne s strankarstvom i preziranjom.
Na podporo naših listov je darüvao Gutman Andrej iz Francije, 2 Din. 70 par, Kozar Julija, z Francije, 13 Din. 20 pár. Bop povrni !
Beltinci. Igra „Ben Hur“ je bila na Števanje odigrana jako dobro i na splošno odobravanje gledalcov. Kritika v novoletnoj številki „Novin“ je bila podana nekoliko preostro posebno, ka zadene Ben Hura. Trditev, da je Ben Hur igrao „skoz i skoz prisiljeno“, je nepravilna, ar je vnoge prizorov jako lepo podao.
Vzemimo na priliko samo prizor, gda se Ben Hur po vnogih letaj robstva, trplenja, dela i zmage povrne v zapüščeno domačo hišo. Mogeo bi se veseliti, ali miseo namater i drago sestro ga boli, rad bi jivi vido ali zvedo za njevi usodo i v toj bolečim na domačem pragi zaspi. Noč je. Gledalci pričaküjejo, kaj se bo zgodilo. Prideta mati i sestra, šterivi sta bili tisti večer izpüščenivi iz voze. Glejte, Ben Hur je spravo gledalce v takše razpoloženje, da je potrebno samo, da si mati i sestra priznata, da mata gobe i da zavolo te bolezni nemreta ostati v domačoj hiši i vnogo oko gledalcov se je skuzilo, ar so občütili prle vse Ben Hurovo hrepenenje po materi i sestri, a zdaj vidijo, da strašen beteg brani to veselo snidenje. Če bi Ben Hur resan skoz i skoz prisiljeno igrao, ne bi mogeo takšega razpoložen pri gledalcaj vstvariti. Pač pa se njemi je poznalo, da je bio bole vstani v bolečino i tragično usodo Hurovoga roda, zato so se njemi veselejši prizori ne popunoma posrečili. Nekoliko je moto tüdi pretesen oder. To i šče vnogo drügoga jasno kaže, da je v Beltincih nujno potreben katol. prosvetni dom.
Bogojina. Čebelarska podrüžnica v Bogojini ma dne 16. januara 1938. v nedelo ob pol 12 vöri v šoli, občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1. Čitatanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti, Vabljeni tüdi ne člani, da se lehko vpišete v podrüžnico.
Dobrovnik. V našoj cerkvi smo čüli na preminoči božič lepo slovensko spevanje. Kamovski Slovenci so se lepo ppstavili. Šče madžari so je hvalili, čeravno so Madžari ne mogli slovensko hvaliti.
Pertoča. Na svetek imena Jezušovoga, v nedelo 2. januara po poznoj svetoj meši smo zakopali našega zvonara Kozel Mihala. Pokojni so svojo cerkveno slüžbo vršili samo 3 leta, ali tak verno, da takrekoč niedno oko ne ostalo süho, gda so se g. plebanoš po svetoj meši od njih poslavili in jih postavili, kak vzornoga poglavara krščanske drüžine i gorečega lübitela hiže bože pa sirmakov, vej so vnogokrat raj sami glad trpeli kak da ne bi potrebnomi na pomoč priskočili. — V sredo so še hodili okoli pobirat na hoštije, večer so naednok zbetežali i vlegli i v petek vgojdno ob pol 5 vöri so bili že pokojni. — Več kak 3 leta so bili tüdi goreči Širiteo naših listov, zato se njim na tom misti zahvalimo, pa prosimo
Srce Jezušovo, naj njihovo drüžino potolaži: verno ženo, ki skoron vsakši den Prihaja k sv. meši i prečiščavanji, pa zdaj gvüšno vse to za  moža darüje i ravnotak hčerka i najbole pa sin Alojz, ki za par mescov niti nej šteo priti iz slüžbe v Nemčiji, da ne bi zobston trošo pa bi kem prle odslüžo dug. Vredništvo de se pokojnoga tüdi spominalo pri svetoj meši.
Junaki Teruela.
Teruel leži na poti iz Saragosse proti Valenciji, glavnomi mesti rdeče španjolske vlade. Teruel so pred par meseci zavzeli veroborci. Naj bi je od tü pregnali verolomci, ali rdeči, so Skrivoma napadnoli v gostoj megli veroborce i je pregnali ž njihovih prvih postojank i prišli v predmestje Teruela. Rdeče vojske je 70 jezero, veroborcov v Terueli pa komaj za edno prgiščo. Od hiše do hiše se branijo, 15 letna deca, ženske, vse se je obleklo v vojaško süknjo, naj obranijo Teruel za krščanstvo. Na poziv rdečih naj se prekdajo, so odločno odgovorili : nikdar. Na sveto noč so v dokaz svoje trdne vole navili radio, v šterom so se popevale lepe božične pesmi i so zvonovje zvonili pa vabili k božoj slüžbi. Rdeči so ščeš — neščeš mogli te pobožnosti poslüšati, dokeč ne so zagrmeli njihovi štüki. Poleg Teruela na gori Castralvo 60 veroborcov branilo z ednov strojnicov malo trdnjavico i niti čüti neštelo od predaje. Iz obleganoga Teruela so poslali veroborci brezžični telegraf, ki se je glasio : „Srečen Božič ! Mi se bomo do smrti proti postavlali! Naj žive Španija !“ — Franco je Teruel oslobodo i rdeče pregnao.
Pošta.
Titan Franc, Krog. Bodonec Juliji je ostalo 26·50 Din. Gumilar Aleksander, Vidonci. Davajte Kerec Rudolfi, brezplačno Novine i Marijin list. Balažic Janoš, Staranova ves. Na leto 1937. je ešče 10 Din. duga, plačali samo 20 Din. Bertalanič Franc, Schafhausen. Novine je širiteo plačao do 1. septembra, tak je na lani duga ešče 24 Din. Lahi pošilamo Novine. Mujdrica Terezija, A. Brageac. Naslov spremenili, kalendar poslali. Berden Terezija, Trajny, Cheville. Mi smo na stari naslov vse pošilali, ešče kalendar poslali. Zdaj smo ga znova. Daj nam glas včasi, da li se ti Gutman Pišeš po oči. Pavlinjek Štefan, Sodišinci. Sprejeli 100 Din, Od toga zračunali na 1. 1936. Dni. 50 i tak je za to leto vse plačano, za 1. 1937, pa spisali ostalih 50 Din. Geder J. Korovci 18. Na 1. 1937. vse plačano, na letos ostalo 15 Din., kalendar poslali i vračunali. Ne vemo, če ščete meti Marijin list tüdi, ali ne. Kranjec Kata, ArsLougoueses. Mati plačali naročnino, kalendar poslali. Podpore dozdaj nesmo dobili. Vučgo Agata, La Vicilla Chappell. Penez sprejeli i po želi razdelili, je zadosta. Brata spisali v drüžbo sv. Rafaela. Balažek Štefan, A Trotte. Penez sprejeli 55·30 Din., kalendar poslali brezplačno. Gutman Andrej, A Thelonne. Penez sprejeli, je plačano za celo 1. 1938. vse. Kalendar poslali brezplačno. Vrban Jožef, Chatean du Caire. Na 1. 1938. ostalo 61 Din. 70 par. Bokan M., M. Petrovci. Ovima dvema ešče davaj, samo naj kem hitrej plačata stari dug. Majcen Franc, Rankovci. Sprejeli 150 Din. To spisali na 1. 1936. Na to leto je ešče 80 Din. duga i na 1. 1937. ešče nikaj ne smo sprejeli. Prosimo kem hitrej vso zaostalo naročnino.
CENE.
V Ljubljani : pšenica 100 kg 230 din, ječmen 175 do 195 din, žito 195 din, oves 165 do 180 din, kukorica 150 din, grah 320 do 260 din, krumple 80 din. Seno: sladko 45 do 60 din, polsladko 40 do 50 din, kislo 40 din, slama 35 din za 100 kg. Sad: jaboka L vrste 5 din, II. vrste 3·50 din, ӀӀ. vrste 1·50 do 2 din; grüške 2 do 4 din, sühe slive 10 do 14 din. Kürivo: premog
23	do 26 za 50 kg, 1 tona 360 do 390 din, trda drva 90 do 115 din za 1 m3, trda drva, žagana 120 din za 1 m3, mehka drva 75 do 80 din za 1 m3, vogelje 1·75 do 2 din za 1 kg. Mleko 1 mlečni izdelki : mleko 2.25 do 2·50 din za 1 liter, zmočaj 28 do 36 din, čajni zmočaj 28 do 40 din, kühani zmočaj 36 din, bohinjski sir 24 din, sirček 6 din, polementalec 24 din. trapist I. vrste
24	din, II. vrste 16 de 18 din za 1 kg.
4
NOVINE
9. januara 1938.
VEZ LÜBEZNI Z NAŠIMI
IZSELJENCI V TÜJINI.
Pisma naših z tüjine
Velečastiti gospod urednik !
Kak mamo navado mi vsi izseljenci, se Vam z veseljem i radostjov oglašam tüdi jaz. Gotovo, da ste že dobili od večih krajov voščila, vüpam, da tüdi moje pismo z istim veseljem sprejmete. Še nikdar se Vam nesam oglasila, danes Vam pa iz globine srca želem obilno zdravja i milosti puno srečno novo leto ! Lübi Jezušek naj Vam pa bo plačnik za vse trüde, štere mate z nami, ki smo v tüjini. 'Prečastiti ! Naznanjam Vam, da sem svojim starišom že naročila, naj poravnajo naročnino i tüdi na podporo toga dobroga tiska sem odločila 10 Din. Zato pa prosim, če Vam je mogoče, me obvestite. Zednim še naročam Marijin list kalendara do zdaj še nejsam sprejela, vüpam pa, prečastiti, da pozablena ne bom. — Bog plačaj za krasno izseljeniško številko, tüdi lepo se zahvalim našemi katoličanskomi bogoslovci, M. Balažici za lepi domači Pozdrav i lepo dugo pismo. Pozdravlam vse domačine Slovenske krajine, prečastitoga gospoda Berdena, ž njimi vred vse cerkvene pesmare i pesmarice. Lehko so veseli v domačoj cerkvici, kda raznaša njihov glas lepe bo-
žične pesmice. Oprostite mi, velečastiti gospod urednik, če je kakša pomota v mojem pismi. Sprejmite v imeni gosroda Jezuša Kristuša Pozdrav od Katice Kranjec iz Hotize v Franciji. — Pozdrav pošilajo i vse dobro želejo od maloga Jezušeka v novom leti: Mujdrica Terezija, Brageac, iz Odranec; mesto sem spremenila; Kozar Julija,  Boistrancourt, od Nedele; Višek naročnine ide na podporo naših listov, štere redno dobivam i se zahvalim zanje; Brtalanič Franc i žena, Ana, Schafflausen, z Pertoče, oči, materij dobroj dečici, botrini, celoj rodbini i dugoletnomi naročniki Sakovič Leopoldi; naročiva za novo leto Novine Lah Jožefi iz Gerlinec; Volf Karol i Volf Štefan iz V. Polane — Žižkov, svojim domačim i prijatelom v Žižkih i V. Polani, črensovskoj polanskoj fari, bratom, sestram, polanske občine predsedniki, polanskim lovcom i Hozjan Jožefi Šujstri ; Vrban Jožef, Chateau, Bratonci, svojoj žalostnoj materi, bratom, sestram, rojstnoj vesi Bratoncom i celoj beltinskoj fari ; Balažek Štefan i lena, A Trotte, z M. Polane; naročiva si Novine z M. Listom vred, prosiva tüdi kalendar, eti smo zapreti, ka ne moremo spuniti
svojih krščanskih dužnosti, zato so nama potrebni naši krščanski j domači listi. — Hvalen Jezuš. Častiti g. vrednik ! Že peti božič sem preživela v tüjini, a tak veseloga šče izda ne. Edno nedelo pred Božičom nas je naš dober gospod 20 km. daleč vozo z avtom k sv. spovedi k častitomi župniki Valentin Zupaniči, šteri so nas prav prijazno sprijeli i očistili naša srca za Prihod maloga Jezuša. Naj jim to malo detece Jezušek plača' vse trüde. Želem jim k njihovomi slavnomi godi, naj jih presveto Ime Jezušovo i Marijino i njihov patron, sv. Valentin, občuva dugo let zdravi i veseli, da bi mogli še vnoga leta oznanjüvati reč Kristušovo med nami izseljenci, štera je neizmerno potrebna v teh hüdih časaj. Vam, častiti Vrednik, želem, srečno veselo novo leto. Naj vam to malo detece Jezušek podeli vnoga zdravja, ka bi šče mogli vnogo let skrbeti za nas izseljence. Prav srčna hvala na rednom pošilanji Novin i M. lista. To je najvekše moje veselje, gda jiva v roke dobim, naročnino sam poslala. Prav srčne pozdrave pošilamo vsej Slov. Krajini Agata i Ignac, Viktor i Helena Vučko z Dolnje Bistrice.
Ka novoga po sveti.
Težave naši misijonarov na Kitajskom. Dostakrat smo še pisali, s kakšimi teškočami se morejo boriti naši misijonari na Kitajskom. Zdaj, kda divja na Kitajskom boj med Japonci i Kitajci, so te težave ešče vekše. Japonci opravičüjejo svoj napad na Kitajce s tem, da ščejo zabraniti razširjanje komunizma na azijskij deželaj. To je dalo našim misijonarom vüpanje, ka Japonci nedo napadali cerkev, Kak nam svedočijo naslednji dogodki, se je njüvo vüpanje ne spunilo. Edno nedelo proti konci septembra, gda se je ravno začnola v misijonskoj cerkvi meša, so pribrnèla nad cerkev japonska letala i začnole so kapati bombe. Lejko si mislimo, kak je bilo lüdstvo prestrašeno. Misijonar je kristjanom velo moliti kes i njim je dao odvezo. Vsi so ostali v cerkvi pri meši i bili pri obhajili. Bog je pa čuvao v cerkvi zbrane vernike. Niedna bomba je ne zadela cerkvi, niti misijonski hiš. Po meši je šo misijonar v mesto. Naednok so pa prileteli aeroplani i znova so padale bombe. Dühovnik je iskao zavetja v soldačkom skrivališči. Vojaki so ga nagnali skoz vrata. Kda so Japonci varaš zavzeli, so postavili misijonara pred vojaško sodišče. Obtožili so ga, ka je Kitajcom vö dao nekšo vojaško skrivnost. Misijonar njim je mirno razložo, ka je meo za svojo pot v okolico kitajski čet, dovolenje japonskoga komandanta. Či bi prišeo na toj poti vküp s kitajskimi vojaki, bi ga gvüšno preiskali i kda bi našli pri njem japonsko dovolenja, bi ga strelili kak izdajalca. Po tom razgovori so sodniki sprevidili, ka je misijonar nedužen i so ga püstili na slobodo. Tak je boža previdnost znova čuvala nad svojim slüžabnikom.
Ka do lüdje jeli za jezero let. Vučenjaki bi radi spremenili na ednostavni način naše prehrane. Za zdaj delajo v te namen probe na živini. V posebni prostoraj gojijo živali, ki so nikdar ne zavžile naravne
hrane. Te živali hranijo z Umetno napravlenov hranov v obliki posebni kruglic i tablet. Tisti, ki delajo te probe, pravijo, ka so na te način krmlene živali bole zdrave i bole debele, kak tiste, štere krmimo z naravnov hranov. Pravijo tüdi, ka pride čas, kda de se tüdi lüdstvo hranile s takšimi kruglicami. Zajtra, poudne pa večer poje človek edno kruglico pa drüge hrane ne bo potrebüvao. Za ednok se te kruglice predrage, a kak zatrjüjejo vučenjaki, bo za jezero let takši čas, ka de te način hrane potreben. Pitanje pa je, či de to rejsan mogoče.
Velka süšava. V ništerni pokrajinaj države Argentine v Jüžnoj Ameriki že celo leto ne
bilo dežja. V tej krajaj Vlada zdaj velka süšava i niti za piti nega vode. Zato z železnicov vozijo v te kraje pitno vodo za lüdi i živino.
Velke drüžine v Italiji. Zdajšnja taljanska vlada si jako prizadevle, da bi se število naroda povekšalo. Mussolini v te namen davle velke nagrade zakoncom, ki majo dosta dece. Letos na Božič je v Rimi sprijao 94 zakonski parov, ki so meli od 15 aprila 1926, kda se je ta akcija začnola pa do letos vsi vküp 756 dece. Tü so pa nej k coj zračunana deca pred tov akcijov za povekšanje števila rojstev. S vsemi vküp ma tej 94 drüžin 944 dece. Mussolini je meo nagovor na te vzorne zakonske pare i vsakomi dao 5000 lir podpore, to je v naši penezaj edenajsetjezerotristo dinarov.
Ka se godi po domovini?
Strašen požar. V Prevalji je pred Božičom v ednoj fabriki nastao ogen, šteri je vničo celo fabriko i tüdi vse mašine i napravo kvara do tri milijone dinarov. Pri gašenji sta našla smrt dva gasilca.
Smrt zavolo pijanosti.
V	vesi Zavrlače šo se dečki znapili žganice, se svadili med sebov i zoscmicali z noži. Pri tom sta najšla dva smrt. 
Krivoprisežniki obsojeni.
V	šmarskom okraji se je najšla pokvarjena drüžba, štera, se je preživela s krivim priseganjom. Ništerni so po 47 krat krivo prisegnoli. Zdaj so bili ostro kaštigani i obsojeni v vozo.
Mož i žena obsojeniva, da sta vmorila starše. V Muretnicaj pri Ptuji se je to zgodilo letos majnika. Mož je te s sekirov bujo stariše, a žena ga je k vmori nagovarjala, kak je mož na sodniji povedao. Pri obsodbi je mož bio obsojeni na dosmrtno robijo i zgübo častníh, pravic, a njegova žena je bila oproščena.
Velika tatvina odkrita. V tistom hipi, kak je starinar Pukelj Franc v Maribori malo zapüsto trgovino, njemi je Bach Eliza-
beta odnesla aktovko, v šteroj je meo 69 jezero dinarov gotovine i tri vložene knižice, glaseče se na 120 jezero dinarov. Vse to je šteo vzeti s sebov, zato je imeo pripravleno. Tatica je že mela potni list za Gradec, a jo je pravočasno zgrabila policija. Zapravila je samo 4000 Din. Ta potrata je bila najsigurnejši sled za policijo, po šterom jo je zgrabila.
Zdravstvo.
Podugšaj si živlenje — s kislim zeljom. Stara kak človeštvo je tüdi žela, da ostanemo mladi. Na razne načine so probali i šče zdaj probajo zavreti staranje i podugšati mladost. Ništerni pravijo, da što šče dosegnoti visiko starost, mora ohraniti svoje žile mlade. Za to pa nega bolšega vrastva kak kisilo zelje. Dognano je, da dosegnejo lüdje v tistij krajaj, gde se poje največ kisiloga zelja, najvekšo starost. Zato, če ščeš podugšati si živlenje, se ravnaj po gesli: Bar ednok na tjeden kisilo zelje, i to, če mogoče sirovo.
Obolenja oči i oslepenja pri raznij betegaj. Oko je najdragša kotriga v našem teli, zato
se mora moskrbno ogibati, kelko je v našoj moči, da ga obvarjemo. Najbole nevarni so nalezlivi betegi kak ošpice, koze, difterija, alkoholizem i kronični nikotizem. Zato, če što zbeteža na šterom nalezlivom betegi, mora kemprle iti k doktori, da si ne pokvari oči, ali da celo ne oslepne.
Službena naznanila
Vsem lastnikom motornih vozil. V smislu pripombe 3 tarifne postavke 100 taksenega zakona se morajo vsa motorna vozila, omenjena v tej tarifni postavki vsako leto prijaviti in registrati v času od 1. do 31. januarja. V svrho prijave prejme vsak lastnik motornega vozila od tukajšnjega urada 2 tiskovini za vsako vozilo, ki jih je točno izpolniti. Zlasti je paziti na rubriko 1 in 2 ter rubriki 23 in 24. da so točno izpolnjene. Prijavo je kolkovati za avtomobile s kolekom za 100 Din, za motorna kolesa s kolekom za 50 Din. Prijave je predložiti najkasneje do 31. 1. 1938. Kdor do tega dne prijave ne odda, bo kaznovan. Autotaksiji morajo k prijavi priložiti Potrdilo davčne uprave, da so davek za 1. 1937. poravnali. To Potrdilo je koleka prosto. Najkasneje do konca meseca febr. je plačati tudi banovinsko takso za šoferske legitimacije. Kdor šoferske legitimacije ne namerava v 1. 1938. uporabljati, jo mora pri tukajšnjem uradu deponirati ter mu v tem slučaju ni potrebno plačati takse. Po 1. marcu se bo proti onim, ki tega niso storili, brez ponovnega opomina kazensko zastopalo. Tiskovine za prijavo stanejo za automobile po 5 Din, za motorna kolesa po 3 Din za 2 komada. Pri oddaji prijav, je istočasno plačati tudi tablice, ki bodo stale 20 Din par. Istočasno s prijavo je oddati tudi prometno knjižico,
Sresko načelstvo M. Sobota.
Dr. Bratina s. r. sreš. načelnik.
II. No. 31. 489-1.	Prepis.
NAREDBA bana dravske banovine o zatiranju slinovke in parklovke. V kraju Mala Polana, občina Polana, srez Lendava, je bila vnešena nevarna kužna bolezen slinovka in parkljevka, ki se je pojavila v zadnjem času v nekaterih zapadnih evropskih državah. Po dosedanjih ugotovitvah je to živinsko kugo vnesla v omenjeni kraj neka oseba, ki se je v začetku novembra 1937 vrnila iz Francije. Nevarno je, da sezonski delavci, ki se vračajo iz inozemstva, preneso v naše kraje klice slinovke in parkljevke. Da se to po možnosti prepreči, je potrebno, da se te osebe, njihova obleka in Prtljaga ob dopotovanju temeljito razkužijo. Da se prepreči vnos in razširjanje omenjene živinske kuge, izdajem v smislu čl. 65, 66, 67 in 68. zakona o notranji upravi sledeče naredbo: 1. Vsi sezonski delavci in delavke ko se vračajo iz inozemstva se morajo brez pogojno podvreči predhodnemu posebnemu razkuževanju že na obmejnih postajah in sicer : na Jesenicah, Rakeku, v Mariboru Dravogradu in v G. Radgoni. Dopotovanje v državo po drugih obmejnih prehodih v dravski banovini je sezonskim delavcem in delavkam do preklica prepovedano. 2. Po predhodnem razkuženju na teh obmejnih postajah se morajo te osebe podvreči temeljitemu razkuževanju, ki se bo vršilo v Higijenskem zavodu (Obči bolnici) v Ljubljani, ali v bolnici v Mariboru pod strogim nadzorstvom. 3. Za predhodno razkuževanje ob dopotovanju takih oseb skrbijo policijska obmejna oblastva (policijski komisar na Jesenicah, komisarja želez. in obmejne policije v Mariboru in na Rakeku) sporazumno s krajevnimi veterinarskimi in zdravstvenimi organi. Potem odpremijo obmejna policijska oblastva vse take osebe po predhodnem obvestilu Higijenskemu zavodu v Ljubljani, ali v bolnico v Maribor, v svrho naknadnega temeljitega razkuževanja. 4. Kdo se ne pokori tem odredbam, bo kaznovan bo čl. 69 odst. 2 zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din., v primeru neizplačila v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. 5. Ta naredba v smislu čl. 71 zakona o notranji upravi stopi v veljavo. Takoj objavljena na vidnih mestih v uradnih prostorih obmejnih policijskih oblastev na Jesenicah, v Mariboru, na Rakeku, v Dravogradu in v Gornji Radgoni.
Kralj. banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 4. dec, 1937.
Da se predstoječi prepis ujema z izvinskom dobesedno, potrjuje : Komesar :
______	Podpis.
Odbor Rdečega križa Kraljevine Jugoslavije v Murski Soboti je za božičnico daroval za revne otroke, ki se zdravijo v bolnici v M. Soboti, Din 300·- za kar se uprava bolnice v imenu obdarovancev najtopleje zahvaljuje.
I 1125|3
Dražbeni oklic.
Dne 17. januarja 1938 ob 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bistrica, vl. št. 1037 pod B 8a-b parc. št. 338 travnik, vl. št. 334 pod B 22a-b parec. št. 927 njiva in vl- št. 1294 pod B la-b pare. štev. 743 njiva. Cenilna vrednost: 34.000 Din., vrednost pritikline: ./· najmanjši ponudek: 22.667·50 D.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi, dne 30. nov. 1937.
I 997/36 - 12
Dražbeni oklic.
Dne 24. januarja 1938 ob 9.uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bistrica vl. št. 695 B 30 parc. št. 568b pašnik, sedaj stavbišče in dvorišče ter neoddeljene l|2ica hiše št. 524 s pripadajočimi gospodarskimi poslopji. Cenilna vrednost: 8.000 Din:, vrednost pritikline: .|· najmanjši ponudek: 5.333 Din., varščina 800 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi, dne 11. dec. 1937.
1 609|37 - 11
Dražbeni oklic.
Dne 17. januarja 1938 ob 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Črensovci, vl. št. 231 B 13, 25,33 parc. št. 635 hiša št. 182 z gospodarskim poslopjem in vrt, cenilna vrednost : 700 Din., vrednost pritikline 160 Din., najmanjši ponudek : 430 Din,
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri, — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi, dne 29. nov. 1937
I 841/37 - 9
Dražbeni oklic.
Dne 17. januarja 1938 ob ½11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Čentiba, vl. št. 368 B 11a-b parc. št. 959 b vinograd in travnik, pare. št. 959%a vinograd in travnik, vl. št. 656 B 8a-b v nravi skupen vinograd s stanovanjsko hišo in dvoriščem. Cenilna vrednost: 3.150 Din., vrednost pritikline: .|' najmanjši ponudek: 2.100 Din,, varščina 315 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi, dne 2. dec. 1937.
PREKOSNICE.
Oča, miš je spadnola v škaf mleka !
Si jo vövzeo?
Ne, mačko sem vrgo za njov.
1 820|37 - 5
Dražbeni oklic.
Dne 17. januarja 1938 ob ½ 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dolgavas vl. št. 277 B 19b l|4inka parc. št. 986 vinograd, klet in travnik, sedaj hiša št. 291 l|2ice, njiva, dvorišče in vrt do l|4inke. Cenilna vrednost: 5.000 Din., vrednost pritikline: .|· najmanjši ponudek; 3.333 Din., varščina : 500 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 2. dec. 1937.
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.