€r Mi A. S JV I Hl OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBOR« UUBUANA-OKOUCA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO n. — ŠTEV. 23. LJUBLJANA, 29. MARCA 1955 MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA POROČILO O DELU SVETA ZA SOCIALNO VARSTVO MLO LJUBLJANA V LETU 1954 Nadaljevanje Otroci v teh domovih niso Imeli občutka, da morajo tudi •ami nekaj prispevati za zadostitev vsakdanjih potreb, saj jim tega tudi ni bilo treba, ker jim le bilo vse tako rekoč prineše-Bo na krožniku. Zaradi tega so se taki otroci po odhodu iz domov le z veliko težavo znašli v vrvenju vsakdanjega življenja, ker so ga opazovali le iz varnega domskega zavetja. Zaradi tega Je Svet sklenil, da je treba čim več otrok iz domske zaščite in onih otrok, ki lih je doslej skrbniški organ oblčajim nameraval poslati v domsko zaščito, razmestiti v tule družine v rejo, ali pa zaradi Posvojitve. Do tega sklepa Je prišel Svet slasti ob reševanju problema domske zaščite malih otrok. Predšolski otroci so bili ločeni °d šolskih otrok v posebnih domovih, kjer pa se zaradi pomanjkanja stikov z odraščajočimi otroci duševno niso pra-vilno razvijali. Zato so bili nato čoiski m predšolski otroci združeni v skupnih domovih, kar Je 8>cer dalo neke pozitivne rezul-tale, vendar pa če ne zadovoljive in j« prav zato Svet prišel do sklepa, da je treba čimveč otrok razmestiti v družine. Skladno e to ugotovitvijo Je Svet tudi določil principe za VABILO na 60. skupno sejo toestnega zbora in zbora proizvajalcev MLO Na podlagi 89. člena Zakona ljudskih odborih mest in 'metnih občin sklicujem 60. SKUPNO SEJO postnega zbora in zbora prodajalcev Mestnega ljudskega jv^uora glavnega mesta Ljub-"de, ki bo v petek dne 1. *f‘tla 1955 ob 16.30 uri v sej-Ijati VOra°* Magistrata, Ljub- ^“redlagan je naslednji . dnevni red: *• Poročilo Sveta za socialno ,^v° MLO o delu v letu r-in ■ ^eP ° začasnem finansi-proračunskih izdatkov stnega ljudskega odbora za april 1955. volivSltltiP 0 skltcanju zborov j6*' °dločbi o proglasitvi Deč- » Prt sorodnikih, v t£lh droži-P,^ h “aJ« naslovov kov tega 48 fantw l„ lo de- Lr iz*inili'.vfas * P“ Met se je zaradi storjenih ka-mater, niti ne poznajo priimka mjvih dedaaj te ogovarjalo očeta V 50 primerih so bile v sporazumu med očetom in materjo urejene preživnine pri skrbstvenem organu, v 19 primerih Je o preživnini odločilo sodišče, 41 pred rednim sodiščem. Od mladoletnikov, ki so se zagovarjali pred sodiščem, Jih Ima 39 živa oba roditelja, 14 le mater, 3 očete, 2 mladoletnika pa »ta brez roditeljev. Ti mladoletniki Od 777 vegojno zanemarjenih in moralno ogroženih otrok je 233 osnovnošolskih, 108 gimnazijcev, 3 posečajo nižje strokovne Sole, 54 je vajencev, 46 zaposlenih, 206 v raznih domovih in internatih (67 v vzgojnih) in 129 predšolskih in nezaposlenih. V letu 1954 je skrbstvenemu organu prvič uspelo ugotoviti šolske uspehe otrok. Ugotovljeno je bilo, da je najslabši šolski uspeh pri otrocih, ki živijo v dijaških internatih. Razlog za tak slab uspeh je v tem, ker je v internatih individualno delo s posameznimi mladoletniki zaradi prenatrpanosti in pomanjkanja kadrov nemogoče, in ker se starši za življenje otrok v domovih ne zanimajo, kolikor pa se, pa ponavadi le škodujejo. V letu 1954 je tudi prvikrat uspelo napraviti pregled zaposlenosti pri vzgojno zanemarjenih in moralno ogroženih otrocih v starosti od 14 do 16 let. Takih otrok je v tej starosti 125, pregled pa Je napravljen za 89 otrok. V uk je vključenih 76 mladoletnikov, 8 mladoletnikov pa ni vključenih nikamor zaradi umske defektnosti ati trajne nesposobnosti za delo. Vseh nezaposlenih umsko defektnih otrok, ki so doma, pa je v bvidenci 11. Poraja se vprašanje, kam s temi otroki, ker jih ni mogoče usposobiti za delo. V zadnjem času je opaziti porast otroškega kriminala. Zaradi tega kriminala je bilo potrebno poslati v domsko zaščito 1 otroka pod 10 let starosti in 23 otrok med 10. in 14. letom starosti. Izločitev otrok iz domačega okolja je bila nujna, ker tl otroci Izhajajo iz defektnih družin. 37 otrok, ki so zagrešili kazniva dejanja, je ostalo v domači oskrbi. V teh primerih se starši za otroke zanimajo, pri vzgoji pa jim pomaga šola, terenske organizacije in center za patronažno službo. Z zadovoljstvom je treba ugotoviti, da je v preteklem letu Javno tožilstvo na iniciativo skrbstvenega organa začelo ostreje preganjati starše, ki zanemarjajo otroke, ali druge osebe, ki so se pregrešile nad mladoletniki. Doseženo je bilo tudi 5 izrekov kazni, 5 primerov pa je v postopku, 2 obsodbi sta bili izrečeni po čl. 183 KZ, 2 po čl. 196 KZ in 1 zaradi navajanja mladoletnika v krajo. V letu 1954 je bilo Izdanih tudi 59 odločb za odvzem otrok in premestitev v drogo okolje. Proti tem odločbam so bile vložene 4 pritožbe, od katerih je nadrejeni organ v treh primerih odločbe skrbstvenega organa potrdil, 1 primer pa je še v reševanju. Problemi rejništva primerov je še v postopku pred ; ,0 zagrešili naslednja kazniva sodiščem, 20 pa v postopku pri1 dejanja: 43 kaznivih dejanj skrbstvenem organu. Po poklicu so nezakonske matere: 77 delavk, 33 uslužbenk, zo- per premoženje, 10 pdekusov prestopa meje FLRJ In 5 raznih drugih kaznivih dejanj. Od 29 gospodinjskih pomočnic, 5 go- vseh teh mladoletnikov, ki so spodinj, 1 študentka in 1 va- napravili postopek, so le 4 po-j trnka. * vratniki. V letu 1954 sta bila na nov® organizirana dva rejniška terena: Veliki Lipoglav in okolic* in več vasi v Poljanski dolin*-V rejo Je bilo iz raznih dom<>v razmeščenih 47 otrok, predvsem predšolskih. Zanimivo Je, d* žele rejniki v rejo skoraj vedno predšolske otroke, in to predvsem deklice. Razen treh pr*' merov so se otroci vživeli v novo okolje in ne žele več nazaj-Rejnina za enega otroka znaš* 4—6 tisoč dinarjev no mesec-poleg tega po dobijo otroci Pr oddaji v rejo tudi popolno opre' mo, medtem ko Mane oskrbnin* v otroških in mladinskih dontO' vih od 8500 do 11.300 dinarjev. ,^*iave Pri rejništvu nastajajo asti zaradi tega, ker se z od-10 otrok v tuje družine “•vaijata hkrati Dečji dom in Iništvo za socialno varstvo. aram ^renskih obiskovalk V ^ a^kih medicinskih sester. ■ ePreje.uVB:tvene kolonije so bili *o u otroci v starosti od 4 otroCj ***• Predhodno so bili JU, l,6 „Vsl zdravniško pregleda-kttnii« ?r bodisi v šolski poli-i beejti, va,i pa v Dečjem dispan-)e Prli„ N|ravatvene kolonije se > 3191 »‘rok, od tega ‘olskih ^veznih to 650 pred-brijav .''“radi velikega števila ! MU v kolonije poslani I > P^,18i: 615 ^'“kih otrok je z a”lh 113 morje, na vl-n rnoril „ pa 737, predšolskih b?6' V * 221 ln n» vilinski zrak °troilr V?trij° je bilo poslanih o*acija ^ih ^6 'zbrala orga-rabo v Skupno je bilo po- > 19. koJenlje 1792 otrok, v v1®!! n!?. P3 1<92 otrok. Vsi , otroci lii^V^ssrst J) otrov “d'!« starši £c sprejc-£8l*>o M,Ver 86 ni*> strinjali z v ,l!tarievik,0driine « kolonije; li.^oionli-. 16 oditclonilo sprejem J*1 otaori zaradi tega, ker njl-Mso bili poslani na »k, kat- na višinski b»r*ev' da i^f" veliko tetnj0 kri hiori. poe,ali otroke le 6u*V»«L,e> čeprav govorijo 6 b« vii. btdikacije za letova-, bekem zraku. ^ik0 10 iZ bUo Peeianih v ko-H |z«beJ?bm(>rsklh 111 9 višin-- ki^ Prn 1,0 3 tedne. ^ ta kofUnu za ,eto 1954 1« odobreno skup-j lj** J* bi|a 4 n' letne kolo- I čuZLi* l.i.VfJ''!,!702 otrok Porab- pfl!)s,tih L " 76 din, iz prora-$!$Svk| 10.127 9,4 din, ^,|)7e di„ rSev pa 80 znašali Velik razmah so v letu 1954 doživele šolske mlečne kuhinje. Ob koncu šolskega leta 1953-54 je dedovalo 23 šolskih mlečnih kuhinj, kjer se je hranilo 5900 otrok. Ob zaključku leta 1954 pa je delovalo 26 mlečnih kuhinj, kjer dobiva malico dnevno 7307 otrok. Šolske mlečne kuhinje poslujejo na 14 osnovnih šolah, kjer je vključenih 4485 učencev in na 12 gimnazijah, kjer Je zajetih 2470 dijakov. Šolska mleč na kuhinja na srednji vzgojiteljski šoli zajema 72 gojenk, na TSŠ pa 277 gojencev. Malica je sestavljena tako, da otroci prejemajo predvsem animalske beljakovine in maščobe. 20"/« otrok prejema malico brezplačno, ostali pa prispevajo po din 12 za obrok, dejanska cena pa znaša 24 din. Razlika v ceni se krije iz proračuna MLO. V letu 1954 je bilo za šolske mlečne kuhinje porabljenih proračunskih sredstev 10,123.914, prispevki staršev pa so znašali din 6,980.560 din. V letu 1954 Je bilo dnevno razdeljenih 1700 litrov pasteriziranega mleka, in to 680 litrov otroškim ustanovam, 1100 litrov pa zdravstveno in socialno ogroženim družinam. Ustanove plačujejo za mleko le administrativne stroške, dočlm se razdeljuje mleko družinam deloma tako, da krijejo le administrativne stroške, to je 6 din za liter, deloma pa plačujejo mleko po znižani ceni 17 din za liter. Na tako delitev mleka Je MLO vezan s pogodbo z mednarodno organizacijo UNICEF. V vsem letu 1954 je bilo razdeljeno 603.500 litrov pasteriziranega mleka, za kar je bilo porabljeno proračunskih sredstev 7,944.352. Skrbništvo odraslih oseb ln začasno skrbništvo vodi v evidenci 155 skrbniško preklicanih oseb (od teh jih 40 poseduje razno premoženje) to skrbi za premoženje 62 oseb neznaneg, bivališča. Nadalje se s pomočjo skrbni kov to bolnišnice za duševni bolezni v Polju stalno skrbi « zdravstveno stanje, oskrbo 1] premoženje preklicanih oseb Skrbniki redno dostavljajo sv o ja poročila. V letu 1954 je bilo postavlje nih 108 začasnih skrbnikov, li sicer: 31 po čl. 46, 18 po čl. 47 58 po čl. 49 in 1 po čl. 50 Te meljnega zakona o skrbništvu Začasni skrbniki so biti postavljeni v naslednjem namenu; 3< za proglasitve za umrle, 15 zi sekvestrski postopek, 3 za zaplembo premoženja, 29 za zapuščinske razprave, 7 za ugotovitev očetovstva, 4 za razne tožbe 12 za razvezo zakona, 3 za razlastitev premoženja in 2 za preklice. ZAŠČITA ODRASLIH Za izvendomsko zaščito starih onemoglih ln socialno ogroženih oseb je bito v letu 1954 izdanih 37,974.000 din, in to le za socialne podpore brez stroškov ambulantnega In kliničnega zdravljenja, ki ga imajo podpirane brezplačno. Za redne podpore 862 podpirancem, predvsem starim Ir onemoglim. Je bilo v pretekleir letu izplačanih 24,692.000 din Povprečna podpora znaša 2.30< dinarjev mesečno, število podpirancev je sorazmerno stabilno ln se dosti ne Izpremlnja Odpadlo Je zaradi smrti ali drugih razlogov 196 primerov, n« novo pa je bilo priznano starim In onemoglim 134 podpor. Razen podpor storim to onemoglim izplačujejo socialne pod- pore tudi otrokom, kl imajo Se enega ati dva živa roditelja, kl pa zaradi svojega socialnega položaje nista zmožna svojih otrok sama preživljati (večje število otrok, zapor, beg preko meje to podobno). Za te vrste podpor je bilo izplačano v letu 1954 din 7,300.000 v 167 primerih. Mesečno povprečje podpor te vrste znaša 3.330 din. Socialne podpore se izplačujejo 39 osebam, ki bolujejo na TBC, pa Imajo prenizke dohodke, da bi si mogli privoščiti v svoji bolezni primerno prehrano. Za te vrste podpor je bilo izplačanih din 1,360.000. Poleg tega je bilo zdravstvenim menzam MLO Izplačano 12,200.000 dinarjev kot podpora za .posamezne abonente, ki se tam hranijo, pa niso zmožni plačati v celoti prehrane. Izplačano je bilo tudi 728 enkratnih podpor v skupnem znesku 3,100.000 din, in sicer predvsem za ozimnico stalnim podpirancem. Te podpore se Izplačujejo oziroma priznavajo le takrat, kadar podpiranec brez lastne krivde trenutno zaide v težak socialni položaj (bolezen, smrt v družini, elementarne nezgode Itd.). Za pogrebne stroške podpirancem je bilo Izplačanih 120 tisoč dinarjev. Za hrano raznim prehodnikom ln za vozne karte je bilo izplačanih 230.000 din. Za 14 otrok staršev, kl sami niso zmožnt plačila za jasli to otroške vrtce, je bilo izplačanih 248.000 din. Na kadrovskih podporah nepreskrbljenim družinam kadrov-cev je bilo po navodilih Sveta za zdravstvo ln socialno varstvo LRS v 17 primerih Izplačanih 440.000 dinarjev. Novih primerov kadrovskih podpor je bilo 7, odpadli pa so 4 primeri, ker so se hranilci družin vrnili lz JLA. V letu 1954 je bilo Izplačanih 994.000 din podpor žrtvam fašističnega terorja po odloku KNOJ. Teh primerov je le še 36 in večinoma takih, kl nimajo zadostnih dokazil, da bi lahko uveljavili pravico do Invalidnine po zakonu ZVVI. Kontrolni račun, kt obstaja pri Svetu za socialno varstvo, ima nalogo zbirati sredstva predvsem za Izredne socialne podpore. Na ta račun vplačujejo posamezniki ob raznih, predvsem družinskih praznikih prostovoljno razne vsote denarja ta potrebe socialnega skrbstva. Tudi podjetja so bila vabljena, da prispevajo v ta sklad, vendar lani iti bilo od te strani nobenega odziva. Edini, kl je prispevke redno odvajal, je bil Matični urad, pri katerem se tl prispevki zbirajo ob porokah ln civilnih krstih (botrovanjih). Finančni učinek Kontrolnega računa« je bil v letu 1954 naslednji: din Saldo na dan 1. I. 1954 1,004.668 Dohodki v letu 1954 195.695 Izdatki v letu 1954 67.001 Saldo dne 1. jan. 1955 1,133.362 V okviru dela na socialni zaščiti odraslih oseb je vrsta pomanjkljivosti, Id jih bo treba odpraviti. Zlasti se je pokazalo kot neuspešno delo v pisarni, zato bo treba čimbolj delati na terenu. Dosedanji način dela Je razumljdv, ker delajo na tem poslu le 3 uslužbenci. In to za tako vc'lko mesto kot Je Ljubljana, kl pa zaradi preobilice posla ne morejo obvladati niti tisto administrativnega dela. Tako se vodi evidenca o celi vrsti oseb, ki so sicer gmotno za silo preskrbljene, pa so bolne, zapuščene to se zanje nihče ne briga. Poseben problem predstavljajo mlajše osebe, kl po prestani kazni pridejo na prostost, so sicer polnoletne, vendar so prav v teh letih potrebne posebne pozornosti to vzgoje. To so večinoma otroci brez staršev ati tz raznih moralno ogroženih družin. Ko pridejo lz zapora, nimajo niti doma, niti hrane ne obleke, z eno besedo ničesar. Tako se je opazilo, da se nekaj takšnih fantov stalno sprehaja lz zapora na socialno skrbstvo ln zopet v zapor. V zvezi s tem bi bilo nujno misliti na gradnjo azila, kjer bi se taki ljudje spet privedli na pravo pot, ln kjer bi dobiti hrano in stanovanje ter potrebno obleko ln kjer bi jim oskrbeti zaposlitev in nego v vzgoji. Prav. isto je tudi z dekiletl, le da se to spričo zgoraj opisanih razmer največkrat vdajo prostituciji, iz tega pa se dostikrat rod e nezakonski otroci, za katere je treba plačati v Dečjem domu težke stotisočake, ker mati po navadi Izgine ali pa Je nezaposlena, ker se je vsak boji sprejeti na delo zaradi njene preteklosti. Drug takšen problem je pijančevanje, kl »e vedno bolj širi med mladino to odraslimi. Potrebno bi bilo, da bi se take osebe, kl so ie toliko zapadle v pijančevanje, da jim je to nujna življenjska razvada, obvezno zdravile, po končanih kurah pa bi se jim nujno moralo urediti vprašanje zaposlitve, de ne bi zopet zašli v staro okolje in zapadli v staro razvado. Praksa kaže, da že ozdravljeni pijanci le težko najdejo zaposlitev, ker Jth delodajalci in poklicni tovariši še od prej poznajo kot notorične pijance in se jih povsod otepajo. Metode dela na zaščiti odraslih oseb so torej še preproste. Preko podeljevanja socialnih podpor še nismo prešli na uspešnejše preventivne ukrepe. Socialna zaščita teh oseb bi se močno Izboljšala, te bi bilo več socialnih delavcev, ki bi delali na tem poprišču. Ob danih razmerah pa je delo na tem področju zelo težavno, ker vsak primer zahteva dosti časa, za kar pa ni dovolj strokovnih uslužbencev. INVALIDSKO VARSTVO Po stanju z dne 31. dec. 1954 je v Ljubljani prejemalo Invalidnino, zdravstveno zaščito tn ostalo varstvo: 205 osebnih Vojaških vojnih Invalidov, 40 mirnodobnih osebnih Invalidov, 964 vdov, 1.121 staršev, 264 sirot, 17 staršev mir- nodobskih Invalidov, 2 vdovi mirnodobskih invalidov. V letu 1954 Je bilo na novo priznano invalidsko svojstvo: 108 osebnim invalidom, 25 mirnodobnim osebnim Invalidom, 32 vdovam, 35 staršem, 17 sirotam, 8 staršem mirnodobnih invalidov, 2 vdovam mirnodobnih invalidov. V letu 1954 je umrlo 18 oseb 1 II III IV V 2 4 — 2 2 Povprečna starost umrlih od I. do IV. skupine je 37 let. Povprečna starost umrlih od V. do X. skupine je 67 let. Družinskih upravičencev Je umrlo v letu 1954 24. V druge kraje se je preselilo 25 invalidskih upravičencev, v VVI naslednjih skupin: VI VII VIII IX X 2 3 2 1 — druge republike pa ». Priselile se jih je lz drugih okrajev 14, iz drugih republik pa 5. Zaščito In varstvo po zakonu O VVI brez invalidskih prejemkov ima 20 osebnih Invalidov le 4 družinski upravičenci. din V letu 1954 je bilo izplačanih: 1. za Invalidnine.................. 89,847.013 2. za ortopedske pripomočke .......... 4,809.428 3. za zdravila........................ 505.484 4. za zdravljenje v bolnišnici...... 3,174.234 5. za ambulantno zdravljenje . ......... 484.201 6. za Invalidske dodatke ............ 6.620.000 8. za otroške dodatke ..........................8.617.2S7 ____________________ Skupaj: 114.057.017 Posebne težave so nastale pri priznavanju oziroma povišanju invalidskega dodatka, in to zaradi nekaterih nejasnih kriterijev, ki so odločilni za to povišanje. Povišanje Invalidskega dodatka od 3 na 4.000 din je bilo priznano v 49% vseh primerov upravičencev. Ob koncu leta 1953 Je bilo 226 nerešenih spisov glede priznanja invalidskega svojstiva. V letu 1954 sta bili na novo vloženi 102 prijavi za novo priznanje invalidskega svojstva. Med letom je bilo izdanih 214 uradnih Izjav za priznanje invalidskega svojstva, 19 prijav pa Je ob koncu leta ostalo še nerešenih. V letu 1954 je obstajal namen, da se ustvari tudi evidenco civilnih Invalidov, vendar pa to ni uspelo zaradi pomanjkanja kadra. Reševalo se je posamezne prošnje civilnih Invalidov v zvezi z zdravljenjem, stanovanji In zaposlitvami. Ker delata na rehabilitaciji ln prekvalifikaciji lnvllldov okrajna organizacija ZVVI za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, se Je v preteklem letu reševala le administrativna plat rehabilitacije. Na zavodu za rehabilitacij« Invalidov se Je iz mesta Ljubljane usposobilo za boljšo hojo, delo In uporabljanje ortopedskih pripomočkov v vsem letu 1953 le 9 Invalidov, kar pa je odločno premalo. V letu 1954-55 Je na prekvalifikaciji v raznih obrtnih In industrijskih šolah 17 Invalidov, 3 pa so na Ekonomski srednji šoli. V naslednjih 3 letih namerava invalidska organizacija izvesti prekvalifikacijo 50 Invalldtiv, kt jim bo za čas prekvalifikacije potrebno Izplačevati štipendij« od 7 do 8000 din na mesec, poleg tega pa bodo imeli drugo zaščito zaposlenih oseb. Z zavodom za rehabilitacijo se je delo na Invalidskem varstvu kvalitetno telo poglobilo In se vpliv dela zavoda te čuti. Za sedaj pa delata le dva oddelka tega zavoda. In sicer oddelek za protetiko In za fizioterapijo. Ker je imelo podjetje »Soča« pri Izdelavi ortopedskih pripomočkov monopolni položaj, je bilo angažiranih za izdelavo ortopedskih pomagat še nekaj : triAN 1*4 k »glasnik« čevljarskih zadrug in dva ortopedska mojstra. V; minulem letu Je Biro za posredovanje tlela zaposlil 67 vojnih invalidov. V decembru 1954 sta ostali nezaposleni le še dve vojni vdovi in trije VVI. Podjetja pa se branijo Invalidov zaradi njihove okrnjene delovne sposobnosti. Težko je tudi zaposliti Invalide, ki jim je prejšnje delovno razmerje prenehalo po njihovi krivdi. Pri zaposlovanju invalidov imajo prednost vojaški vojni invalidi, v evidenci Biroja za posredovanje dela pa Je še nezaposlenih 213 Invalidov. Pri zaposlovanju vojaških vojnih invalidov nd problem dobiti zanje službeno mesto, pač pa je problem v tem, da Invalidi ne morejo dobiti pravilne zaposlitve. Mnogi Invalidi In vojne sirote so se morali namreč zaradi prenizke šolske izobrazbe odločiti tudi za take poklice, ki jim psihično in fizično ne ustrezajo ali pa so v zvezi s poškodbami, ki jih Imajo nepravilno zaposleni. Zaradi tega Je mnogo primerov, da se invalidi za delo ne zanimajo, oziroma za zaposlitev, In se zadovoljujejo le s priložnostnim delom. Marsikateri taki primeri pa bi seveda odpadli z izboljšanjem prote-tlke. V zvezi z varstvom Invalidov so se skupno s socialnim varstvom odraslih oseb urejevala Izplačila akontacij na Invalidnino in Izvajala posredovanja, da so socialno ogroženi Invalidi prejeli začasne ali stalne podpore. Največ takih podpor so prejele vdove, ki so nezaposlene In ki Imajo šoloobvezne otroke. Podpore prejema tudi nekaj V letu 1854 je Mestna Inšpekcija dela opravljala nadzorstvo nad izvajanjem delovno pravnih predpisov in higiensko tehnično zaščito dela v 2350 podjetjih s 46.703 zaposlenimi osebami. Od skupnega števila podjetij je 1782 privatnih obrtnih delavnic, 50 podjetij Ima nad 100 delavcev, 8 podjetij pa nad 200 delavcev. Socialističnih obrtnih obratov Je 163. družin, katerih padli skrbnik je bil obrtnik, vdova pa nima pokojnine ter je odvisna le od invalidnine in otroških dodatkov. Socialno stanje družin, katerih roditelji so padli, so precej Izboljšale štipendije za sirote, ki znašajo v povprečju na osebo 3.519 din. Vse vojine sirote, ki so Iskale zaposlitev preko Biroja za posredovanje dela, so dobile zaposlitev oziroma so bile vključene v uk. Vojne vdove v Ljubljani imajo 778 preskrbljenih otrok, od katerih je kvalificiranih 421, nekvalificiranih pa 357. 46*/« nekvalificiranih se da razlagati s tem, da družine vdov, kt niso bile zaposlene in so Imele več otrok, niso bile v dovoljnl meri preskrbljene, da bi omogočile šolanje otrok. Invalidi od I. do IV. skupine Imajo brezplačno vožnjo v tramvaju. Invalidi od V. do X. skupine pa znižano vožnjo na tramvaju. Med letom Je bilo izdanih 664 objav za znižano vožnjo na tramvaju in 484 objav za brezplačno vožnjo po železnici. Na novo je bilo Izdanih 135 legitimacij za 75-odstotnt popust na železnici. V letu 1954 Je MLO Izplačal vojnim vdovam in staršem svojcev, ki so pokopani v Dachau 75% stroškov za vožnjo v Dachau in za potni list. V letu 1954 je bilo za klimatsko In kopališko zdravljenje Invalidov odobrenih 2,471.000 din. 7.a tako zdravljenje se je prijavilo 369 osebnih in družinskih invalidov, zdravljenje pa je bilo odobreno 235 invalidom. V podjetjih in zavodih * samostojnim finansiranjem Je Mestna inšpekcija dela v letu 1954 opravila 117 rednih pregledov ter 196 izrednih pregledov. Izredni pregledi so bili opravljeni predvsem zaradi ugotavljanja, ali se uporabljajo zaščitna sredstva in če so ie-ta na razpolago v zadostnih količinah. Nekaj izrednih pregledov Je bilo opravljenih tudi v namenu kon- trole, če so podjetja izvedla ureditvene naloge MID. Poleg pravkar navedenega dela, ki ga opravljajo, inšpektorji dela tudi prisostvujejo komisijskim ogledom novo urejenih obrtnih delavnic, nadalje so člani komisije za revizijo gradbenih projektov in načrtov pri Svetu za gradbene in komunal? ne zadeve MLO, so pa tudi člani komisij za pregled podjetij, katerim naj se določi posebni dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje. Pri rednih pregledih podjetij je bilo ugotovljeno 1.295 pomanjkljivosti iz higienske in tehnične varnostne ureditve, za odpravo le-teh pa je bilo Izdanih enako število pismenih ureditvenih odločb. V letu 1954 Je MID izvedla 47 preiskav tn ogledov težjih in smrtnih nesreč pri delu, in to na samem kraju nesreče. Raziskovala je predvsem težke primere, ki so imeli hujše posledice za življenje oziroma za delovno sposobnost ponesrečencev. Podjetja so bila pri prijavljanju nesreč zelo nedisciplinirana lo jih ne prijavljajo redno. Smrtne primere nesreč na železnici raziskuje MID skupaj z organi republiške inšpekcije, ker je le-ta nadzorni organ za železnice. Vztrajno delo organov MID Je pripomoglo, da so se higienske in tehnično varnostne razmere po podjetjih ln obratih delno zboljšale. Prt tem so v nekaterih večjih podjetjih (Litostroj in Saturnus) dosti pripomogli tudi varnostni tehniki, ki so Jib ta podjetja nastavila in ki se bavijo izključno « problemi higienske ln tehnične zaščite ln raziskujejo nesreče lažjega značaja ter predlagajo upravam podjetja varnostne ukrepe za preprečevanje nesreč ln poklicnih obolenj. V zadnjem času organi Inšpekcije dela odrejajo doslednejša Izvajanja predpisov lz splošnega pravilnika o higienskih in tehnično varnostnih ukrepih pri delu (Uradni list FLRJ štev. 16/47) ln drugih posebnih pravilnikov za razne industrijske panoge. V glavnem se izdajajo poleg tega tudi nalogi OLO Ljubljana-okolica RAZGLAS Na podlagi 61. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov razglaša Okrajna volilna komisija Ljubljana okolica za • nadomestne volitve v ljudski od-lx>r mestne občine Domžale v 5. volilni enoti, ki bodo v nedeljo dne t0. aprila 1953, daje potrdila naslednjo kandidaturo: J. Kolbe Franca ing. Sergej., Rojska č. 40. 2. Lavrič Petra Stefan, Novo ulic« žt. 16. 3. Nahtigal Jožeta Pavla, Rojaka c. Namestnik predsednika dkrajne volilne komisije: Jože Podboj. I r. RAZGLAS Na podlvri 61 člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o valitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov razglaša ( Okrajna volilna komisija Ljubljana okolica za nadomestne volitve v ljudski odbor mestne občine Domžale v 12. volilni enoti, ki bodo v nedeljo dne 10. aprilu 1935, da je potrdila naslednjo kandidaturo: 1. Sušnik Antona Anton, Dob Sl. 68. 2. Kuhar Jankota Janko, Dob štev, 119. 3. Sliftar Jožeta Jože, Dot) štev, 76. Namestnik predsednika okrajne volilne komisije: Jože Podboj. I. r. ODLOČBA Na podlagi 63. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah Ln odpoklicu odbornikov ljudskih odborov določa Okrajna volilna komisija Ljubljana okolica po predlogu Ljudskega odbora mestne občine Domžale za nadomestne volitve v Ljudski odbor mestne občine Domžale v 12. volilni enoti. Ifi bodo v nedeljo dne 10. aprila 1955 eno volišče, ki bo v Dobu, dvorani >Pri Videmškuc. Na tem volišču volijo volivci, ki stanujejo v naselju Dob pri Domžalah. Namestnik predsednika okrajne volilne komisije: Jože Podltoj. 1. r. ODLOČBA Na podlagi 63, člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah iu odpoklicu odbornikov ljudskih odborov določa Okrajna volilna komisija Ljubljana okolica po predlogu I.jiubtkegt odbora mestne občine Domžale za nadomestne volitve v Ljudski odbor mestne občine Domžale v 5. volilni enoti, ki1 bodo v nedeljo dne 10. aprila 1955 eno volišče, ki bo v prostorih Gimnazije v Domžalah. Na tem volišču volijo volivci, ki stanujejo na Ljubljanski cesti od štev. 75 dalje. Rojski cesti. Novi ulici 'in K:rmniški ulici. Namestnik predsednika okrajne volilne komisije: Jože Podboj. I. r. za večje preureditve delovnih prostorov in ureditev klimatsko ventilacijskih naprav. V nekaterih podjetjih je MID zahtevala nabavo novih sodobnih varnositno urejenih strojev in strojnih naprav, ker so dosedanji v zelo slabem stanju in iztrošeni ter zaradi svoje primitivnosti ogrožajo varnost zaposlenih. Sploh so zastareli stroji in strojne naprave glede tehnično varnostne zaščite splošen problem In nedvomno povzročajo precejšnje število obratnih nesreč in obolenj, kar vse terja od skupnosti težke vsote denarja. Dostikrat podjetja pomanjkljivosti le težko odpravljajo, ker nimajo na razpolago zadostnih finančnih sredstev. Nekatera podjetja pa se izmikajo preureditvam za zboljšanje higiensko tehničnih pogojev, ker se bojijo težav pri izdelavi načrtov In postopka za gradbena dovoljenja. Te procedure so namreč zelo počasne, zapletene ln drage. V glavnem je treba reči, da podjetja pomanjkljivosti v redu odpravljajo, poročanje o njih pa nd na primerni višini. V prihodnje bo Mestna Inšpekcija dela predlagala sodniku za prekrške tudi odgovorne voditelje podjetij, ki ne poročajo redno o odpravljenih pomanjkljivostih. Nekateri nalogi za odpravo raznih pomanjkljivosti niso mogli biti uresničeni iz tehničnih razlogov. Tako n. pr. ni mogoče tehnično zavarovati In opremiti po sodobnih tehničnih predpisih tovornih dvigal, ker se s temi deli peča samo ena tvrdka, ki pa vsega dela ne zmore. Prav v zadnjem času pa se je ustanovilo še eno tako podjetje, tako da se bo stanje v najkrajšem času izboljšalo. Izvesti tudi ni bilo mogoče nekaterih zdravniških pregledov oseb, ki so zaposlene pri zdravju škodljivem 1 delu, ker edina ambulanta za poklicne bolezni ne more takih pregledov izvesti za vso Slovenijo. Veliki problemi so tudi z urejevanjem ventilacijskih kllmo-atmosfenskih naprav v podjetjih. Strokovnjaki namreč ne morejo napraviti načrtov za te naprave, ker je takih strokovnjakov premalo. Skupno s sanitarno inšpekcijo je MID v letu 1954 izdala nalog, da mora zaradi neprimernih obratovalnih prostorov in zelo težkih delovnih pogojev kllšama »Slovenskega poročevalca« na Petkovškovem nabrežju opustiti obratovanje. Prav tako Je moralo podjetje »Go-sad« opustiti obratovanje v delovnih prostorih, kjer se menjajo grenka zelišča, katerih prah škodljivo vpliva na dihalno organe zaposlenih. Podjetje ni izdalo nobenih ukrepov za ureditev tega obrata. Imelo je sicer denarna sredstva za zidavo novih obratnih prostorov in skladišč, pa so mu ta bila odvzeta. V težjih življenjskih ln delovnih pogojih živijo sezonski in gradbeni delavci, za katere se je do sedaj le malo storilo. Ti žive v lesenih ln nehigienskih barakah, nekateri so si celo ustvarili svoje družine. Zaradi legla in zaradi sorazmerno nizkih plač je bila fluktuacija delavcev v gredbenlštvu velika. Inšpekcija dela ne izreka več kazni za kršitve delovno pravnih predpisov in predpisov o HTZ, temveč Izreka kazni za te prekrške sodnik za prekrške. Inšpekcija dela pa javlja sod- niku za prekrške le večje Pre* krške zaradi kaznovanji. Za-to je bilo v letu 1954 predlaga-no za kaznovanje 7 primeroVi v vseh primerih so bile izreče: ne denarne kazni v skupne*1* znesku 13.000 din. Vse prime!6 težjih in smrtnih nezgod P3 MID javlja Javnemu tožilstvu* da le-ta ugotovi krivce in eve*** tualno uvede kazenski postopek V letu 1954 je bilo zabeležen® 3573 nezgod pri delu. Od tel je bilo 10 smrtnih, 51 težjih i" 3512 lahkih. Smrtne nezgode S6 se dogajale v glavnem izve11 delovišč, največkrat na poti * dela im na delo. Le ena nez.g0' da se je pripetila na delovišč3; Ob vsaki preiskavi težje smrtne nezgode pa izda M-, tudi ukrepe za varnost Pre° morebitnimi ponovnimi nezš0' javljeo* dami. V letu 1954 Je bilo 53 primerov poklicnih obolenj' V glavnem »o to lc kretkotreJ' na obolenja, ki nastajajo di neuporabe zaščitnih sredste* Organi MID Imajo stalne t** žave z delavci, ki nočejo UP*T rabljati posebnih zaščitnih sre«' štev z Izgovorom, da jih ov!fa' jo pri delu ati pa da ne ustf^ zajo svojemu namenu. Po na' svetu MID so podjetja že sa"1^ začela Izvajati kazenske sank*1' je proti tistim, ki ne °P^ rahljajo zaščitnih sredstev, taki politiki pa sili podjetja td di gospodarski račun, ker ti& do taka obolenja ln nezgode 7 dni na breme podjetja. svojem delu je MID tudi oP® žila, da o nezgodah In ob0** njih vedno boli j razpravljaj tudi delavski sveti ln upr«* odbori v podjetjih. Proti obr»' nim nezgodam in obolenjem J bila naperjena tudi najnoveP' akcija MID, Izvršena skuPj z ZSZ In Sanitarno inšpekcir 81 podjetij, ki prekoračuj*? povprečni bolniški stalež 4* je bilo pregledanih, da bi ugotoviti vzroki prekocne*^ bolovanj. Ugotovilo se je> ., podjetja ne vodijo zadostne dence o bolnikih. Stanje P® je izboljšalo. No področju MLO LjubU®^,; je nekaj popolnoma novih, kaj prenovljenih, največ Pa fe, staredih obratov. Največje ^ žave so z zastarelimi obrati. ^ morajo v trenutni ekonom* lat' tuactjl še obratovali, ne UV‘ * pa se jih generalno obna o uu,..vU»J| V takih obratih so delovni goji zelo težki. MID je do««,, vsaj to, da imajo vsa večja jetja v redu urejene sanit® ^ prostore, le nekatera ma0jS podjetja sl jih lz objcktlv razlogov ne morejo uredit*- ., Bolj žalostna pa Je uti1-’1 j, tev, da tudi nekatera novo PT» »odobf redpld Preurejanje bi stalo težke ,, nar je, ki jih pa ta podjetj* majo. s»i*/ anje *a% nih sredstev in za izboti** p delovnih pogojev je MID ef*j< jetja niso urejena po so