Štev. 188
T Ljubljani, v soboto, dne 20. avgusta 1910.
Leto XXXVIII
= Velja po pošti: =
Za oelo leto aapre) . K 28 — ga pol leta - . • 11'— za četrt» » . » 6*99 za en meseo » . » 2*28 za Nemčijo oeloletao » 29-— za ostalo Inozemstvo »35"—
ss V npravništvn: =
Za oelo leto napre) . K 22*40 za pol leta » . » U*20 za četrt» > , » 6-80 za en meseo » . > 1*90 S pošiljanjem na dom ttane na mesec 2 K. Posamezne St 10 v.
inserati:
Enoatolpna petltvrata (72 mm):
za enkrat.....po 15 t
za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . , . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 ►
V reklamnih not t o ah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popast.
=Izhaja:;
vsak dan, lzvzemšl nedelje t* praznike, ob 5. nrl popolna.
BOf Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankIrana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen iist za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. "Ki — Sprejema uarocuuM, taaerate in reklamaolje. — . .	Upravniikega telefona štev. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Kako propadalo.
Liberalna stranka ni nikoli imela lepega lica, a tako grda, kakor je zdaj, more biti le stranka, ki propada in se razkraja kakor se razkraja na solncu mrhovina.
Bilo je pred leti, ko se je oficielna in neoficielna liberalna stranka ponašala s tem, da se pomlaja in nekateri iilistri so temu res verjeli. Mladi ljudje 90 začeli pisati in govoriti o novem resnično svobodomiselnem, agrarnem in demokratičnem ter radikalno-slovan-skem programu. Vse se je prerajalo, liberalni učitelji in akademiki so snovali čudežne reči in prišlo je tako daleč, da se je napovedala celo vseslovensko-hr-vaška napredna stranka.
In danes?
Danes, po tolikem bahavem besedičenju, je liberalna stranka desetkrat slabša kakor je bila. Vse tisto široko-ustenje ni bilo vredno pasje fige. Danes je liberalna stranka razdrta in tako razcepljena, da nima niti strankino vodstvo glede najvažnejših stvari nobene besede.
In kaj je z mladoliberalstvom? Tudi tu je toliko različnih strank kakor glav. Eni se lovijo za »Svobodno Mislijo«, drugi pa uganjajo ostuden radi-kalizem s tem, da sistematično demo-«Jizujejo mladino in organizujejo po-| ulične bande. Politično hohstaplertdvo I je v bujnem cvetu, oglašajo se v javnem mnenju ljudje, ki živijo zgolj od škandalov in navadni klativitezi. Načelno se bori izključno le socialna demokracija in kolikortoliko tista peščica mladih ljudi okoli »Svobodne Misli«, časopisje liberalne barve pa le laže, obre-kuje in podira vsa blaga čustva v nerazsodni meščanski plasti. Vnemajo strasti in ščuvajo tako, da je danes iz-vesten del inteligence tako podivjan, da ni na regeneracijo misliti še dolga leta. S takim materialom ne bodo liberalci nič naredili, kaj še pridobili zase naše kleno in pošteno kmečko ljudstvo!
Liberalna politika na Dunaju je sama nedoslednost. Prej so kričali, da premalo obštruiramo, da se mora boj 7.a vseučilišče bojevati do skrajnosti, zdaj pa nas zmerjajo prav zato, ker smo obstruirali in nismo pod patro-nanco trojice Masaryk-IIribar-Ploj zlezli pod vladna krila. Doma pa se igrajo radikalce, če pa jih zaradi tega pri-
mejo, se zopet zaklinjajo, da so do dna duše črni in rmeni.
Par komedij prirede v Ljubljani, da liberalni oštirji razpečajo kaj več alkohola, pa se napihujejo, da so celemu svetu pokazali, kako so edino oni humanitarni, kulturni in središče vsega svetovnega gibanja. Koliko liberalnih veselic in parad je že bilo v Ljubljani, pa je liberalce vseeno vrag vzel in svet vč le toliko, da so Slovenci združeni v ogromni večini v S. L. S., ki Slovence politično reprezentuje in v koje okrilju se je naše ljudstvo gospodarsko in kulturno dvignilo. Vse je naše! kričijo, a ljudstvo se zbira na velikih shodih in se čedalje tesneje oklepa S. L. S. in celo v Beli Krajini, kjer so svojčas liberalni magnati in učitelji organizirali svoje podložnike, stoji naša stranka trdno kakor skala, liberalno satrap-stvo pa jc pobito.
In liberalno učiteljstvo? Trezni in delavni možje so ga zapustili ter marljivo sodelujejo v krščanski ljudski organizaciji, tisti kričači pa, ki so mu ostali, sploh ne vodo več. kaj delajo in govorijo. Na shodu v Novem mestu jc nek tak čvekon pobijal krščansko ljudsko misel s citati iz svetega pisma, obenem pa kazal svoje protikrščanske kremplje, da se mora vsakemu količkaj izobraženemu človeku gabiti tolika hi-navščina, to tembolj, ker ni nič duha v njej in so liberalni starini, kar se inteligence tiče, čeprav je niso imeli nikoli veliko, vendarle bili na neprimerno višji stopinji kakor ti posili mladini.
Liberalna stranka je že tako pro-pala, da niti nazunaj ne kaže več edinosti, ker ne more. Saj, če je kje še kak pošten liberalec, mu mora biti silno hudo pri srcu, ko vidi, kakšen je liberalni naraščaj in kako zapravlja ded-ščino očetov. Otroci imajo besedo, paglavci in frazerji brez življenja izkušnje. Najbolj žalostno sliko pa nuja liberalno časopisje. »Narod« pobija sebe, pobija stranko, pobija lastne može, pobija starine, pobija mladine. Menja se od jutra do večera, samo laže se, to je edino, kar je na njem še pozitivno in kar vsak razume.
O pragmatični svobodomiselnosti niti ne govorimo. Liberalci so v tem oziru danes še nižji kakor takrat, ko so preganjali farovške kuharice in kapu-cine. Začeli so zopet objavljati članke »duhovnikov« in nas učijo pravega ka-toličanstva, stoje v Ciril-Metodovi družbi na podlagi § 2, na temelju katoliške verskonravne in patriotične vzgoje, obenem pa se rogajo veri »kajžarjev« in objavljajo premišljevanja, v katerih
je rečeno, da vzgoja ne sme biti ne pa-triotična, ne verska, ampak po načelih svobodomiselstva.
Nam se le eno zdi čudno: kako morejo ti ljudje sploh v taki atmosferi ,samih laži, hinavščine in nedoslednosti živeti? To je gotovo čudež.
Dočim naši nasprotniki tako propadajo, se mi okrepljamo in razvijamo dalje in se urimo v boju. Prihodnja leta prineso zopet velike manifestacije katoliške misli med Slovenci. Vse naše organizacije delajo, dijaška, mlade-niška, delavska, gospodarska, politična, nabožna. Naša načela se niso nič omajala, solidarnost in disciplina vlada v vseh vrstah. Ni nas skrb za našo mladino. Ljudstvo pa je eno s svojimi voditelji in ti z njim. Tisti, ki so kričali, da bomo na višku moči začeli propadati, danes lahko vidijo lastne vrste razrahljane in nobenega upa, da bi se v doglednem času mogle dvigniti. Mi se dvigamo!
S. L. S. v selški delinl.
Na sv. Roka dan je bil po stari navadi v Sorici dobro obiskan političen shod. Na prijaznem hribčku so pod košatimi lipami nad dve uri z zanimanjem poslušali Sorčani izvajanja govornikov. Shodu je predsedoval domači g. župnik.
Prvi govori poslanec Demšar. Slika delovanje S. L. S., ki se je po večletnih bojih z nasprotniki in izkoriščevalci slovenskega ljudstva ustvarila močno organizacijo, ki bo trdna podlaga za napredek našega gospodarstva. Sledila je večletna pavza vslcd političnih bojev, ki jih je morala S. L. S. izbojevati, če je hotela, da ustvari na ti podlagi močno stavbo narodnega gospodarstva. Prišel je čas dela za napredek v gospodarstvu. Dolžnost zastopnikov S. L. S. je v prvi vrsti zastopati kmečke koristi, to pa ne po poti radikalnega agrarizma, ampak tako, da bo povzdiga kmetijstva tudi delavcu, obrtniku in trgovcu pomagala do blagostanja. Slovenski zastopniki v državnem zboru niso bili za prost uvoz, ampak za primerno carino, pri nekaterih vrstah žita, kakor koruzi, celo za zelo znižano carino. Nasprotniki se zaletavajo v nas kakor politični otroci. Lansko leto so mislili slepiti z draginjo, toda naše ljudstvo se ne zmeni za take strahove, letos so tiho. Glede laške fakultete so zahtevali odločen upor, zdaj
že pišejo čez nas, ker smo obstruirali. Ne meneč se za vpitje nasprotnikov bodo poslanci S. L. S., kakor do sedaj, delali korak za korakom do izvršitve strankinega načrta. Nadaljuje o delovanju zadnjega zasedanja dež. zbora in o novih postavah za kmetijstvo. V jei seni pride na vrsto nova cestna postava. Kakor se bere zadnje čase o velikih dol* govih v idrijskem cestnem odboru, tai ka je bila pred leti v škofjeloškem cesti nem odboru, razloček je samo ta, da bo sedaj plačal cestni načelnik, takrat pa, ker je vladal liberalni deželni odbor, je naložil dolgove nam davkoplačevalcem, to je bila ljubezen do kmeta.
Dr. Krek omenja, da je preveč obupnosti v kmečkem stanu. Razmere so se znatno zboljšale. Politika v državnem zboru ni bila zadnje čase kmetu nasprotna, kakor nekdaj. Deželni zbor dela za kmeta, liberalci vpijejo: odreti nas hočejo. Dobra carinska politika je važna za napredek v gospodarstvu. Pri sklepanju trgovinskih pogodb leta 1916. bodo slovenski zastopniki za zelo nizko carino na žito. Žito naj bo poceni, ker moko rabijo vsi, meso pa je lahko dražje, ker ga največ pojedo premožnejši. V drž. zboru je bil boj za veljavo slovenskega ljudstva. Našo ljudstvo v Avstriji ne velja toliko kot Nemec in Lah. Mi imamo vsled tega silno malo od vlade, nimamo železnic, nimamo šol. Če vas obišče kak eksekutor ali žandar, to je vse. Slovence hočejo imeti samo za hlapce. Zato mi nismo pustili, da bi Lahi dobili visoko šolo, mi pa ne. 16 poslancev, s pomočjo nekaterih Čehov je imelo ko-rajžo reči, mi ne pustimo, da bi bili Slovenci manjvredni. Ta boj bomo na« daljevali če zmagamo ali pademo, voi ditelja imamo dobrega. (Živijo dr. šu-> steršič.) Naša korajža pa je tudi rodila zaupanje pri ljudstvu. Avstrija je šo edina krščanska država. Naši liberalci bi jo radi pofrancozili. Liberalni učitelji bi radi izsilili krščanski nauk iz šol. Francosko korajžo bi radi kazali, da bi uboge nune podili iz šol, našim ljudem pa zapirali cerkve. Gledali bomo pa, da liberalni učitelji ne bodo komandiralil Mir cerkvam, mir našim ljudem, ki molijo, zato se bomo borili. Postava za zavarovanje za starost bo izdelana. Kmet bo dobil penzijon, to jo gotovo. Gosposka zbornica bo postavo za enkrat zavrgla, ker gospoda ni za to, da bi enkrat tudi nekaj za kmeta dala. Nekaj let se bo s tem zavleklo.
Živinorejski nadzornik Krištof pove o nekaterih važnih kmetijskih stvareh, ki jih je videl pri zadnjem po-
LISTEK.
(Črtica iz Italije.)
»O mia bella Patria!« je vzkliknil veselo krepak, zagorel mož. Po dveh desetletjih je stopil zopet na domačo zemljo. Veselje, da vidi zopet ljubljeno domovino, ga je tako ganilo, da so se mu vsulc solze iz oči ter močile črno, nepočesano brado.
»O Lovro, kako veselo mi je pri srcu!« Burno je objel svojega mlajšega tovariša, s katerim je skupaj izstopil iz došlega železniškega vlaka. Tamkaj onstran velikega oceana, v braziljskih pragozdih sta se našla in kot rojaka sta se kmalu sprijaznila. V znoju svojega obraza sta si prislužila lepo vsoto denarja in sedaj sta se vrnila v domovino, Bcnard zato, ker mu je hrepenelo srce po domačih gorah in tihi vasici, Lovrenc pa, ker ni hotel zapustiti svojega prijatelja.
»Da, da, ti si lahko vesel, Bernard. Meni pa nudi domovina samo še grobove mojih domačih, med tem ko boš 'i zopet videl očeta in brata«, je vzdihoval Lovro.
Bernard se jc zresnil. »Kdo ve, ka-
ko me bodo sprejeli, če so se že znebili s^tare jeze?«
»Po dvajsetih letih? Ej, čas pogasi najbolj divje sovraštvo. Poleg tega pa ni bila velika krivda, da so te spodili od doma. Takrat si bil še mlad in imel si vročo kri v žilah. Tega se je tvoj oče že davno spomnil in ti je odpustil.«
Bernard je zmajal z glavo. »Oče težko pozabi, da je dvignil sin proti njemu roko.«
»Ako bi se zgodilo vsled slabega nagiba, pač; ti si pa storil to, ker je hotel v svoji jezi tepsti mater.«
»Uboga mati, takrat sem jo videl zadnjikrat. Ti sam si mi prinesel vest o njeni smrti.«
»Njej jo boljše, Bernard, bila je predobra za ta svet. Tako pravijo vsi v Co-lanu ter pristavljajo, da ji je Vincenc zabil v rakev žebelj.«
»Vincenc jc moj brat, Lovro.«
»Bolje bi bilo, da bi ne bil, zate in za vas vse. On je bil, ki jc ujezil očeta, da te jc zavrgel.«
»Kdo ve, Lovro, če je res tako. In če bi tudi bilo, odpustiti mu moram ter ga pomilovati: Revež je pohabljenec.«
»Zaznamovan od Boga, da. Ti si dober človek. Bernard, prav sin svo.jc matere. Pazi, da te ne bo pogubila tvoja dobrota. In sedaj se ločijo naša pota. Zdravstvuj, Bernard!«
»Z Bogom, Lovro, obišči me kmalu.«
Prijatelja sta si še krepko stresla roke in se potem ločila. Lovro je odšel po poti v Valsugano, med tem ko se je nil Bernard proti Colanu.
XXX
Nastal je že mrak, ko je prišel Bernard do svoje rojstne hiše, male gostilne na koncu vasice Colano. Pred vrati je sedel grbast mož, majhne postave, ter brusil nož za obrezavanje trt. Koliko je bil star, je bilo težko določiti, kakor pri vseh pohabljencih. Lice jc imel grdo, a razorano. Rdeči lasje so pokrivali glavo, sorazmerno preveliko za malo postavo.
Bernard je obstal nekoliko korakov pred njim in na obrazu so sc mu zrcalili notranji občutki. »Dober večer, Vincenc«, je dejal s tresočim glasom.
Grbec je pogledal presenečen kvišku. Izpod košatih obrvi je pogledal ostro došleca. »Kdo ste?« je vprašal s hreščečim glasom. »Ne poznam vas.«
»Kaj, ali sem se tako zelo spremenil, da ne pozna-š več svojega brata Bernarda?«
Grbec je skočil kvišku, krčevito mu je stisnila pest trtni nož. »Bernard, kaj iščeš tukaj?«
»OČcla, tebe, domovino.«
Vincenc se je prešerno zasmejal. »Domovino? O, to je pač tvoje maščevanje. Čakal si pravega trenutka, da bi videl, kako nas spode iz hiše.«
»Iz hiše?«
»Da, mi smo gotovi. Oče je postal čmeren in več let že samo pije. Tako smo prišli srečno do konca. Dogospo-darili smo popolnoma, in gremo lahko kamne tolč ali pa v ubožnico.«
»Potem sem na vsak način prišet v pravem trenotku, Vincenc. Sreča mi je bila v Ameriki mila, prinesel sem nazaj denarje, upam da dovolj, da od-i pomorem stiski.«
Vnovič se je zabliskal sovražen i pogled v očeh pohabljenca. »Torej kot rešitelj prihajaš? Tebi je bila že v zibelki mila usoda. Kdo jc bil ljubljenec staršev? Bernard. Kdo je bil ponos celo vasi? Bernard. Za kom so gledala vsa vaška dekleta. Bil je Bernard, Bernard in zopet Bernard. In kdo je bil predi met zasmehovanju, da, cclo zasramo-vanju? Vincenc in samo Vincenc. In sedaj, ko je Bernard zginil in se ga je pozabilo, je zopet prišel ter se obdaja s slavo angela-rešitclja. Ali je to božja pravica?«
Globoko ganjen je poslušal Bernard izbruh jeze svojega brata. Le z največjo težavo se je premagal. »Pomiri se, Vinccuc.« dejal jc milo, »ako ve
je mnogo; pošta in brzojav kakor tudi sest telefonov je nameščenih v slavnostni dvorani v neposredni bližini časnikarjev. Da ho slavnostna dvorana kolikor mogoče veličastno okrašena, sc razume samoobsebi.
Idrijske novice.
i Pismena razsodba o. kr. upravnega sodišča glede prezidave mestne hiše št. 509, je došla in se glasi: št. 0700 ex/ 1910, V. g. II. V imenu Njeg. Veličanstva. C. kr. upravno sodišče je o d k 1 o -n i 1 o pritožbo idrijske občine proti odloku deželnega odbora vojvodinje Kranjske, z dne 1 oktobra 1909, št. 10.437, glede stroškov prezidave občinske hiše dne 24. junija 1910 pri javni ustni razpravi. Pritožba se odkloni, ker je neutemeljena. — Vzroki odklonitve so: Oblast upravnega sodišča je omejena v slučajih, ko se gre za preiskavo odlokov avtonomnih instanc, ki so druga drugi podrejene in če sc ti odloki tičejo sklepov občine o upravi njenega premoženja. Upravno sodišče v takih slučajih ne preiskuje, ali je bil sklep občine primeren njenim gospodarskim razmeram ali če je bil koristen; upravno sodišče samo preišče je li bil odlok višje instance protizakonit v tem oziru, da bi bila občina s tem odlokom prikrajšana na kaki pravici, ki ji pristoja. V tem slučaju je občinski odbor v Idriji dne 27. novembra 1907 sklenil v proračunu za leto 1908 postaviti tudi znesek 20.000 K v svrho prezidave občinske hiše št. 509 z namenom, da bi imela tam svoj sedež tamošnja Čitalnica in javna knjižnica. Proti temu so rekurirali občinec Fr. Oswald in tovariši; deželni odbor je z odlokom dne 28. jan. 1908, št. 1131 odločil, da se mora postavka 20.000 K črtati, češ, da občina za to postavko nima pokritja in pa ker ustanovitev javnih čitalnic in bibliotek ne spada med naloge občin. (§ 28. obč. reda). Sklep obč. odbora je toraj deželni odbor z dveh vzrokov razveljavil, prvič, ker je občina sklenila izdati neko vsoto, ne da bi obenem preskrbela, kako jo bo pokrila in drugič, ker je po mnenju deželnega odbora ta sklep občinskega odbora bil izven njegovega delokroga. — Ta odlok deželnega odbora je dobil pravno moč. Občina je pa ta svoj sklep z novim sklepom 7. dne 10. aprila 1908, nekoliko pre-drugačila. V tem sklepu je sklenila prezidavo realitete št. 509 po načrtih arhitekta IIolinsky-ja. Stroški so bili prera-čunjeni na 39.000 K. Deželni odbor je tucli ta sklep razveljavil na pritožbo imenovanih občincev z odlokom dne 8. maja 1908, št. 6463 in sicer iz vzroka, ker je proti pravomočnemu odloku z dne 28. jan. 1908, št. 1131 in ker stroški 39.000 K niso pokriti. Tudi ta odlok je pravomočen postal. Dne 9. junija 1909, jc občinski odbor sklenil, da se začne takoj s prezidavo občinske hiše št. 509 in naj se dokonča po načrtih arhitekta Holinskyja. Deželni odbor je na rekurz že imenovanih občinccv razveljavil tudi ta sklop občinskega odbora z odlokom dne 1. oktobra 1909, št. 10.437 in sicer radi tega, ker sta v tej zadevi že dva pravomočna odloka deželnega odbora izšla in se zadeva sama ni še nič izpre-
menila. Obenem je tudi deželni odbor prepovedal nadaljevanje prezidave. Upravno sodišče mora sedaj preiskati, če je ta odlok deželnega odbora, ki se opira samo na formalno podlago dveh pravomočnih prejšnjih odlokov dežel, nega odbora na katerikoli način proti, postaven. Upravno sodišče je moralo iz. javiti, da ni! Brez dvoma jo namreč sklep z dne 9. junija 1909 samo ponovi-tev prejšnjega sklepa z dne 10. aprila 1908, ker sc peča samo z izpeljavo ome njenega sklepa. Deželni odbor je bil to raj v tem slučaju opravičen izja viti, da ni povoda, da bi vso zadevo še enkrat preiskal in je bil opravičen opozoriti na to, da mora njegov odlok z dne 8. ma ja 1908, št. 1131, ostati v ve. ljavi. Občina ni zadeve nič izpremenila kar bi bilo dalo deželnemu odboru po vod vso zadevo znova preiskati. Tudi ni bila občina med tem časom ničesar sklenila, kako bi se stroški za zidavo pokrili; prav posebno pa tudi ni ničesar sklenila, kar bi merilo na to, da bi se imenovana hiša za kaj drugega porabila. Če se toraj občina pritožuje in pravi, da se je šlo samo za prezidavo hiše, ki je njena last, da je občina vendar kompetentna za tako prezidavanje, da bi se taka nujna naprava od strani dež odbora ne smela prepovedati, so to iz-jave, ki pa se ne strinjajo z besedilom sklepov občinskega odbora. — Gotovo je, da se občino v takih gospodarskih zadevah ne more ovirati, toda ravno tako gotovo je, da ima občina tudi dolžnost skrbeti za pokritje stroškov in da se tej dolžnosti ne sme odtegovati, če ji je višja inštanca še posebej naročila, rta naj to stori. Ker je toraj zadeva, z ozi-rom na sklep z dne 10. aprila 1908 popolnoma neizpremenjena ostala, je lahko deželni odbor v razsodbi, zoper katero je bila danes pritožba, izjavil da ni imel povoda šc enkrat meritorič-no razsojevati. Pritožba sc torej odbije kot neutemeljena. Dunaj, dne 24. junija 1910. Alter, predsednik. Bourguignon zapisnikar. — Toliko so vpili in pisali kako ovira deželni odbor blagonosno delovanje našega obč. odbora, sedaj imajo nepristransko razsodbo kdo je pravilno postopal, kdo je pa lahkomiselno gospodaril z ljudskim premoženjem.
i Novi Didičev hotel je kras in ponos našemu mestu. Ne le, da je takoj pri vhodu mesta zunanje lepo in umetno dovršena stavba, ima tudi zno^ai praktično uvrstene prostore. V prvem nadstropju je krasna prostorna dvora-jia in tikoina skoraj enako dolga veranda, ali mala dvorana, v kateri se lahko vrši mali shod, ali pa se posluša, kaj sc godi v veliki dvorani. Za male družbe, ki hočejo biti bolj zase, je nekaj dobro opremljenih sob. V drugem .nadstropju je pa veliko sob za tujce. Vse jc umetno preslikano, okusna oprava, v vsaki sobi električna raz svetljava, kopeli z vsem konfortom. Ni čuda, da je bilo na dan otvoritve in na praznik vse polno gostov, ki so strmeli nad okusnimi in zračnimi prostori, zatrjevali so, da je bilo že zdavnaj potreb no kaj tacega v Idriji omisliti in ponos ni so bili, da je tako veliko in krasno savbo dovršil domačin in ne zopet kak tujec. Zato domačini k domačinu!
fovanju po Švici. Iz Švice no gredo ljudje v Ameriko, ker je kmetijstvo tako razvito, da je dovolj dela iu kruha doma. Izvrstno je vpeljana reja telet. Gnojna jama J1' lalH — zlata jama. Po kmetijskih šolah se dela za vse kraje poskušnje, tako tla se ne meče denar proč za brezuspešno kmetovanje. Kmetijstvo je tam enostavno živinoreja in Sadjereja, ne tako kot pri nas, da se na majhni kmetiji izvršuje toliko panog kmetijstva. Slamo rabijo za štelo in jo kupujejo iz drugih krajev.
Lepo uspeli shod priča o moči naše stranke, njenem delu in veljavi med ljudstvom.
Pravica ie zmasaia?
Pod tem naslovom jc poročal »SI. Narod« dne 7. avgusta 1909., da je bil g. župnik v Št. Lovrencu, Anton Oblak obsojen radi hudodelstva javnega nasil-stva in to vsled zasledovanja mogočnega odvetnika dr. Slanca. No, pravica je zmagala: c. kr. najvišje sodišče na Dunaju je dotično razsodbo c. kr. okrožnega sodišča v Novem Mestu razveljavilo in gospod župnik Anton Oblak jc obtožbe oproščen!
Zadeva je tudi za širše kroge zanimiva in radi tega jo pojasnimo po de-ianskih razmerah!
V Št. Lovrencu ob Temenici se nahaja med župniščem in šolo malo sveta, ki je bil od pamtiveka župnijska lastnina. Ko se je pa svoj čas postavila v bližini navedenega sveta na drugi kupljeni parceli šola, je priklopila do danes še neznana roka v zemljeknjižni mapi imenovani svet šolski parceli, ne da. bi bila dala v to dovoljenje lastnica, ali da bi se bil svet prisodil šoli po sodišču. Danes se ne da ugotoviti, kdo in kdaj je to nepravilno dejstvo učinil, in še le leta 1909 se jc prepričal župnijski urad o tem nepravilnem dejstvu; župnik je pa užival do zadnjega časa svet mirno kot nadarbinsko lastnino.
Ob navedenem svetu leži pa občinska cesta in med cesto in svetom se nahaja cestni jarek, ki odpeljuje vodo in nesnago iz vasi tudi pod okrajno cesto v Temenico. Navedeni cestni jarek bi moral od dežele plačani cestar za vsako potrebo očistiti. To pa se ni zgodilo. Cestni nadzornik Bukovec Ivan se za to ni brigal in cestar je zanemarjal službo. Mesto da bi jarek trebil, je pa v zadnjem času preko nadarbinskega sveta izpuščal cestno vodo na šolski vrt. G. župnik Oblak se je uprl kot upravitelj nadarbinskega premoženja in po svoji dolžnosti in po vsej pravici svojelastne-mu početju cestarja ter ga je zapodil konečno iz župnijskega sveta in s tem dejanjem samoobrambe naj bi bil učinil hudodelstvo!
Pričela se je nečuvena gonja proti g. župniku Oblaku in sodišče je v svojem civilnem kazenskem oddelku dobilo veliko posla ter je končno c. kr. okrožno sodišče v Novem Mestu razsodilo, da je gospod župnik Oblak zakrivil z navedenim dejanjem hudodelstvo javnega nasilstva.
Vsled pritožbe na c. kr. najvišji sodni dvor na Dunaju je pa le-ta preiskal natančno in vestno celo zadevo ter se
je preganjala usoda, ni bila moja krivda. Zato, da sem imel povsod prednost, sem mnogo pretrpel, in ne misli, da imam od tfh dvajsetih let, kolikor sem jih preživel v pragozdih Brazilije, mnogo prijetnih spominov. Vsi smo okusili grenkosti življenja in zato pozabimo, kar se je zgodilo med nami ter živimo skupaj v miru. Kar sem zaslužil v potu svojega obraza, delim rad z vami, samo bodite prijazni in mi dovolite v hiši mesto, do katerega imam pravico.«
Prvo, ali ne? Seveda, ti misliš, da sem se moral privaditi zaničevanju. Sedaj sem na tem, da se me vrže na cesto. Zaradi mene, kdo vpraša po meni, zaznamovancu! Z očetom boš imel .težko stališče, ima zelo trdo glavo.«
»Zato mi moraš ti pomagati, da ga pomirim. Brat, prosim te za to, poplačal ti boni to uslugo bogato, kolikor bom zmogel.«
»Ali si prinesel veliko denarja iz Amerike?« vprašal je Vincenc. prežeče.
»Okoli pettisoč lir; zadostovalo bo.«
Zopet se je zabliskalo skrivnostno v očeh pohabljenca. »Pettisoč lir! Kako nesramno srečo si imel! Zadostovale bodo, da se nam pomaga iz stiske, ako pa bodo zadostovale, da se ohladi očetova. jeza, ne moreni priseči. Govoril bom o tem ž njim, na vsak način pa se ne smeš spoznati ž njim danes. Najbolje bi bilo, da te ne vidi ter greš v mojo sobico. Dal ti bom jesti in piti in nocoj lahko spiš na moji postelji. Oče bo prišel danes pozno zvečer iz mesta. Ako te bo opazil, bom rekel, da si tujcc.«
prepričal, da je nastopal gospod župnik Oblak lekotvestni upravitelj nadarbinskega premoženja in da je kot tak no le. imel pravico, marveč dolžnost z nadarbinskega zemljišča odvesti usiljivega cestarja, ki je pa nastopal le za svojo osebo in ne kot izvršitelj kake višjo oblasti, - ter je razveljavil razsodbo I. sodišča in oprostil gospoda župnika.
S tem je zadeva kot taka končana, a dognano pa vendar še ni, kako da je mogoče v zemljiški knjigi del parcele odvzeti lastniku, ne da bi le-ta privolil, in katera priča da je pred sodiščem resnico govorila: ali načelnik cestnega odbora Ivan Bukovec, ki je pod prisego izjavil, da ni dal cestarju Lavriču naloga, da naj po nadarbinskem svetu vodo odpeljava, ali pa cestar Lavrič, ki je nasprotno trdil, da je izvrševal le ukaz svojega načelnika!
Konečno se priklopimo mnenju »SI. Naroda«, ki pravi: »Kadar je sila najhujša, takrat je pomoč najbližja«, ter pristavljamo z zadoščenjem, »da je pravica zmagala!«
S to najvišjo razsodbo je pa tudi ovrženo sumničenje v navedenem dopisu »Slovenskega Naroda«, da je gospod Oblakov zagovornik Ivan Vencajz spravil s svojim oblastnim nastopom svojega klijenta v ječo in jasno je, da velja mogočnost nasprotnikovega zastopnika dr. Slanca le za Novo Mesto.
5?. nemški katoliški shod v Jtaburgu
bo posebno svečan. Priglasilo je svojo udeležbo toliko cerkvenih knezov, kakor še nikoli doslej: navzočih bo 12.ško-fov. Na shod pride monakovski papežev nuncij msgr. Frtihwirth, bavarski nadškof dr. pl. Bettinger ter skoraj vsi benediktinski opati na Bavarskem. Razven Bavarske bosta izredno številno zastopani tucli Badenska in Wir-temherška. Med govorniki jc zastopana vsa Nemčija, pa tudi Avstrija. Nekaj posebnega je ureditev zborovanj, ki se bodo vršila vsa na enem in istem zemljišču, in sicer v mestnem vrtu. V ta-mošnji slavnostni dvorani, ki je bila postavljena o priliki neke prejšne razstave in ki obsega prostor za 8000 ljudi, sc bo vršil občni zbor, v koncertni dvorani zaključeni občni zbor in v drugih manjših zgradbah v mestnem parku bodo imeli posvetovan ja odseki; od povsod se v par minutah dospe v slavnostno dvorano. Prezidave in opreme slednje (preskrbljena je z vsemi varnostnimi pomočki proti požaru) je stala 50.000 mark; od teh je prevzelo 20.000 mark mesto samo, 30.000 mark plača katoliški shod. Preclsedstveni sedež je nameščen v parterju tako, da se more z nje"ga pregledati cel prostor; na isti tribini za predsedstvom dobe prostor častni gostje, govorniki in honoraciori. Na estradi pred predsedstvom je govorniški oder, za njim zvočna stena iz trdega lesa; akustika prav dobra. Posebno se jc poskrbelo tudi za udobnost časnikarskim poročevalcem; prostor zanje je pred govorniškim odrom, obilo odmerjen in zaprt za občinstvo. Časnikarji morejo s svojega prostora neovirano naravnost v delovne sobe, ki jih
»In jutri?«
»No, do jutri bo pač vse v redu?«
»Hvala lepa, Vincenc, tvoje bratsko srce se je izkazalo, kljub temu, da ima trdo lupino.«
Bernard je prijel brata za roko in jo krepko stresel. Nato sta šla neenaka brata skupaj v hišo.
Z nočjo se jc vrnil domov iz mesta ostareli, a za svoja leta še krepki Gen-naro, precej opit. Nedaleč pred hišo ga je pričakoval Vincenc.
»Kakšne novice prinašate oče?«
»Slabe. Pri sodniji nočejo počakati ,nobenega dneva več in nobeden izmed vseh, ki so se včasih nazivali moji prijatelji, mi noče ničesar posoditi. O, ti pasji lopovi!«
»Torej smo čisto pri kraju?«
»Da, mogoče nas poženejo že jutri .iz hiše. Oh, nikdar bi ne prišlo tako daleč, ako bi ostal pri nas Bernard.«
»Seveda, zopet stara pesem, ki jo moram poslušati dan za dnevom. Pa sedaj ne pomagajo nobene tožbe več, vdati se moramo v žalostno usodo ter iti služit kot hlapci.«
»Da bi šel za hlapca? Nikoli, raje •skočim v vodo ali pa--«
»Ali pa?«
»Zažgeni svojo hišo in se pustim zapreti.«
»Zakaj? Ako hočete že toliko žrtvovali, vem za drugo sredstvo, ki bi nam pomagalo, (hi bi lahko živeli brez skrbi šc ostale dneve našega življenja.«
»Tukaj ni primeren kraj, da bi o tem govorila. Pojdiva v kuhinjo in pijte kozarec žganja, ki vam bo dal moči po dolgem potu.«
»Ti si vendar preklicano prebrisan, Vincenc. Ti veš, kaj mi ugaja. Pojdiva, žejen sem, peklensko sem žejen. In našel si sredstvo, ki bi nama pomagalo. Res, radoveden sem--«
»Pst, oče, brez hrupa! V hiši imamo tujca, spi v moji sobici.«
»Tujec pri nas?«
»Pozneje o tem, sedaj pojdite in pijte — pijte.«
Vlekel je starca s seboj v slabo razsvetljeno kuhinjo.
* * *
Dva dneva pozneje je prišel v Gen-narovo gostilno Lovro. Dobil je očeta pri steklenici vina v gostilniški sobi, jnedtem ko je pripravljal Vincenc v kuhinji kosilo. »Dober dan, oče Gennaro, ali me ne poznate več? Jaz sem Lovro Scarpa iz Sante Rosine, prijatelj vašega sina Bernarda.«	*
»Bernarda?« vprašal je starec radovedno.
»Seveda, bil sem njegov tovariš in sem se skupaj ž njim povrnil v domovino.«
»Bernard je prišel nazaj?« Gennaro je skočil razburjen s svojega sedeža.
-"»To bi morali vendar vedeti, saj vas je obiskal.«
»Ne, pri meni še ni bil.«
»Nemogoče, predvčerajšnim sva se ločila, ko je bil na poti k vam.«
»Predvčerajšnim predvčerajšnim — to ic bil ja tujcc —« Srnrlnobled je
postal starčev obraz, roke so se mu pri-1 čele tresti.
»Ali ga mogoče niste spoznali? Spremenil se je seveda zelo močno, nosil je črno brado —«
Tu je Gennaro grozno zakričal. V istem trenotku jc prišel na vrata Vincenc. — »Kaj je?« — Ni spregovoril dalje. Z enim skokom jo bil oče poleg njega ter ga je zagrabil z obema rokama za vrat.
»Kajn!« zagrgral je slarec. »Kajn!«
»Na pomoč!« hreščal je Vincenc, »znorel jc. Ubil me bo!«
»Kar bi bilo pravično! Bernarda sem umoril s teboj, zakaj bi tebe sam ne ubil? Poglejte to zver, Lovrenc, izrabil jc mojo obupno stisko ter mc upi-janil do nezavesti, da sem mu pomagal ubiti v spanju brata in ga oropati. Toda čakaj, ne boš ušel kazni. Sam ^ bom vlekel pred sodnike.«
In kljub vsemu uporu je držal stari ,mož trdno Vincenca ter ga vlekel s seboj po poti skozi vas. Vincenc jo skušal govoriti, a starec mu je kot nor kričal neprenehoma »Kajn«!
Pri orožniški postaji jc izročil sina in sebe pravici.
* * *
S klicem »Kajn!« na penečih ustnah je umrl Gennaro v preiskovalnem zaporu vsled deliria tremens. Vincenc je bil vsled premišljenega roparskega umora svojega brata obsojen na smrt ter ie umrl pod krvnikovo roko, ne da bi obžaloval svojega groznega dejanja.
i Velika nesreCa bi se bila lahko zgodila pretočeni teden v Zali. Velik avtomobil je privozil na ovinku nasproti konjem, ki so počasi vlekli sicer prazni a vendar težki voz. Konji se splaše, poderejo močno ograjo ob cesti in padejo kakih 5 metrov globoko v vodni jarek Voznik je skočil iz voza in vrglo ga je nezavestnega v grmovje, voz in konji pa so padli prav v graben. Vendar se ni kaj poškodovalo. Voznik se je kmalu zavedel, konjem so pomagali na prosto, nekoliko otolkli so se in kožo odrgnili, voz tudi ni zelo poškodovan.
i Električna centrala. Pretečnc dni se je v navzočnosti raznih oblasti kolavdirala električna centrala v Idriji, ki je napravljena pod eraričnim vodovodom »Rake« in bode tudi iz istega vodno silo dobivala. Električna centrala v Spodnji Idriji nima namreč toliko moči, kolikor se jo rabi za vedno naraščajoči obrat. Slednja služi za pre-vožnjo rude iz Jožefovega rova v zbiralnico in iz istega v žgalnico, dalje za razsvetljavo eraričnih hiš, ki jih ni malo, vrhu tega pa je tudi rudnik na mnogih krajih električno razsvetljen. Tok iz nove električne centrale v Idriji pa se bode vporapljal za dviganje jamskih voda, pri jamskem delu na kamnu in raznih strojnih napravah. Pa tudi za slučajj da se pri tej ali oni centrali-li kaj pokvari, ali če strela vdari, kar povzroči, da se ves obrat takoj vstavi, kakor se je letos že dvakrat zgodilo, je dobro, da se ima rezervo. In tako se je z napravo teh električnih central, ki imata skupaj 250 konjskih moči, spremenil ves obrat. Kdor je bil pred 15. do 20. leti v tukajšnjem rudniku in si ga sedaj pote ogleda, se bode čudil nad veliko spremembo na vseh poljih.
Jeseniške novice.
j Do 200 romarjav je pohitelo pretekli ponedeljek in torek z Jesenic na Sv. Goro. Romanje se je izvršilo v najlepšem redu in v vsestransko zadovolj-nost udeležnikov. Ogledali so si tudi znamenito grobišče na Kostanjevici pri Gorici in druge zanimivosti po Gorici. Ne moremo pa si kaj, da ne bi ogorčeno kritikovali železniške uprave v Gorici, ki mora pač vedeti, da je ob enakih prilikah velik osebni promet, pa vendar ne preskrbi železniških voz, da bi se utrujenim potnikom ne bilo treba mučiti v taki tesnobi in stati v vozovih po cele ure, dasi so vozovi naročeni. Ljudje niso živina, in za plačilo zahtevajo svojo pravico!
j Kaj lepo se je zadnjo nedeljo astanovilo zborovanje dijaške zveze za Gorenjsko na Jesenicah. Nad 150 dijakov, visokošolcev in abiturijentov, spremljanih o dvelikega števila gorenjskih Orlov, si je ob idealnem navdušenju črtalo pot za svojo prihodnjost.. Jesenice so se prav znamenito izkazale! Z malimi izjemami so bile vse hiše v zastavah. Čast Jeseničanom, ki znajo ceniti mladino, cvet slovenskega naroda!
j Liberalec pa mora povsod pokazati svojo poštenost. Tudi ob tej priliki sta prišla dva liberalna dijaka na Jesenice, in se reditelju sestanka predstavila, češ, da hočeta prisostvovati lepemu sestanku. Bila sta baje Hrvata. Dobila sta v postrežljivi jeseniški hiši brezplačno prenočišče. Ko so jih zjutraj kli-
Sej sm vedu, de u tku pršlu. Zmcri itn se norca delu iz kisleh kumare, na-«adne sm pa še sam vajne zabredu. Ker na holt iz časnkem kej za upraut, ta preh al pa puznej ubčut, kua se prau ias kisleh kumare.
Kua čm, za božja vola u tem čase pisat? Kar se pu svet kej nouga zgudi, tu že drug na šrok in na douh učenčaja •n skrbeja za tu, da. zame nč čez na ustane; de b pa stare rči prežvokvou, Kokr prežvekuje kašna kamela, al pa tržaška tetka, tu m pa tud na kaže, ker « starem rčmi člouk sam ub kredit
cali, naj gresta k sveti maši, sta odgovorila, da k maši ne hodita in tudi ne pojdeta k dijaškemu sestanku. Ko so šli drugi k sveti maši, sta se poštenja-koviča preoblekla v sveže perilo, ki sta je gospodarju vzela iz omare, popustila svoje umazane cunje in tiho izginila. Zvedeli smo, da sta se nekemu gospodu na Boh. Bistrici zopet predstavila kot velika poštenjaka, pripravila ga ob okroglo 30 kron, potem pa ju je hudir odnesel nekam na Goriško. Pa bodo liberalci, ki ne hodijo v cerkev, in jim smrdi vse, kar je katoliškega, še vedno trdili, da so poštenjaki!
j O veselici »Stidmarke« na Jesenicah nismo ničesar poročali, ker sploh nismo vedeli, da se je vršila. Sedaj pa smo zvedeli iz »Gorenjca«, ki ima poročilo o tej nemški prireditvi, tla se je vršila. Sramota župarskim dopisnikom, ki v tej narodnostno kritični dobi po-sečajo nemškutarske veselice! Ko se jim je nemški »duzel« izkadil iz glave, so od sramote zardeli do kosmatih ušes in zapisali v »Gorenjca«, da »so se ,Stražarji' udeležili nemške veselice«, in »da se naš župnik vedno plazi okoli vile ravnatelja Trappna.« Informirali smo se ter zvedeli, da so bili na nemški veselici ljudje, ki so z zeleno zavistjo zrli na lepi slovenski dijaški sestanek. Tudi gospoda župnika smo vprašali, kolikokrat je bil v vili ravnatelja Trappna, in nam je odgovoril, da samo enkrat pred 14 meseci, ko se je tovarniškemu vodstvu kot olikanec. zahvalil za pozdrav ob priliki prihoda in sprejema na Jesenicah, sicer pa da je za svoje korake najmanj odgovoren kakemu liberalcu. Toliko resnici na ljubo, da svet spozna, koliko narodne časti ima liberalni dopisnik, ki dan za dnevom sedi ob eni mizi in v krčevitem objemu z najhujšim renegatom in los-vonromovrem ter kuje zveze z našimi najhujšimi narodnimi nasprotniki in jim ponuja najvplivnejša mesta v občini, samo da bije po svojih slovenskih bratih, ki nočejo biti svobodomiselni brezverci. Sramota narodnim mešetar-jem!
j Vse zastonj! V bazarju naših liberalnih župarjev je — vse zastonj! V »Gorenjcu« pišejo: »Do danes nimamo jiiti enega slučaja, da bi napravil kak duhovnik le korak zastonj.« Mi pa smo uvorjeni, da bi se ljudstvu mnogo pomagalo, ko bi se vsi liberalci skupaj le polovico toliko trudili za dobrobit naroda, kakor se trudi brezplačno naša požrtvovalna duhovščina. To dobro ve zadnji zapuščeni revež na Jesenicah. Seveda, liberalci delajo vse — zastonj! Zato pa je moral liberalec povrniti občinski blagajni 1200 kron, ker si je premočeni zaračunal občinske dijete! Zato pa so liberalci zapravili slovensko šolo na Jesenicah, ker jo je svoj čas vsak hotel imeti zraven svoje štacune! Zato ,pa imamo šc tolika gradiva v tem ozi-ru, ki je bomo svoj čas objavili! Zato pa je tudi liberalni bazar prazen in se nihče več ne zmeni zanj, ker je bilo — vse zastonj, in je tudi liberalno pisar-jenje danes — vse zastonj, in boste videli, da bo tudi liberalna tržiška »špa-ga« iz apoteke, ki sliši na ime Peharc, na Jesenicah — vsa zastonj, in če hočete v preluknjanih peharih nositi vodo na svoj mlin, bo tudi to vaše delo — vse zastonj!
j Popravek. V »Gorenjcu« so naši župarji pisali, »da. je naš župnik psoval
pride; tu dobr veja nahter berti, kar se golaža am tiče.
Tu in take rči sa m dons zjutri že na teše pu glau rujile. Kokr sm peru u roka uzcu, ni blu prou. Pu mežganeh m je pa neki tku sumliu ruguvilel, kokr de b mou en ceu Likuzarju pajn u glau. Prou nč pametnga m ni tlu pridet u glava, de b pa naumnast čvekou, kokr jh nakter tud brez Likuzarjuga pajna u glau, pa tud nism tou. Enkat sm že mislu na Arnošta pucilat in ga zavlc tega mal herštelat, ke zmcri iz celindram u Iblana hod; za kua. u Noumo mest na ustane, ke ma vnder tam zadost pula za ubdelat. Pa sm s spet mislu: pust ga pr gmah; kua se uš zajnga brigu, sej tu prouzaprou ni več Arnošt, ampak Ernst, če pa enkat edn iz Arnošta Ernst rata, se pa tud več na šika, de b hodu iz tku puklufta-nem klubukam, pusebn če pride iz kmetu u Iblana, naukul. Zatu sm s mislu: pust Arnošta pr gmah, kokr nas on pr gmah pesti; pa se raj kej druzga zmisl.
Glih, ke sm tku štederu, pa putrka edn na moje urata. Holt, pa ne de me je pršou spet kašn leberalc ferherat, kuku kej iz pulitka stuji, sm s mislu in sm se tou putuhnt, kokr de b me duma na blu.
»Tk, tk, tk, tk,« putrka spet in zdej že nial bi iz kurajža. In fcrbcc m ni dau, de b mouču.
Sokole z osli.« Ker se naš gosp. župnik kolikor ga poznamo, kratkomalo ne zmeni, za liberalne laži in ni hotel nanje reagirati, so pa sami liberalci prinesli v »Gorejcu« popravek, češ, da to ne odgovarja resnici, ampak je zagrešil to brezobraznost kaplan pri Sv. križu. Sedaj so pa padli v drugo laž, ker pri Sv. Križu sploh ni nobenega kaplana. Gospodje, kar ste zapisali, pustite, mi ne zahtevamo nikakih popravkov. Saj vse ljudstvo ve, da, če pišete, laže-te; če popravljate, pa zopet lažete! Kdo se v današnjih modernih časih, ko imamo toliko lepe godbe, zmeni za vašo — staro lajno?
Tržiške novice.
t Cesarjevo osemdesetletnico je kaj
slovesno praznoval naš trg. Ze 17. t. m. je bil ves trg v zastavah. Na predvečer je priredila tukajšnja p?žarna hramba bakljado z v to svrho sestavljeno godbo Streli s topičev so naznanjali pričetek razsvetljave, ki je bila v resnici bajna. Na tisoče lučic je gorelo. Nešteta množica je spremljala godbo, ki je pred sodiščem, županovo hišo in župniščem igrala cesarsko himno. Dne 18. t. m. zjutraj je bila ob 8. uri v župni cerkvi slovesna sveta, maša, katere so se udeležili zastopniki c. kr. uradov, učitolj-stvo, občinski odbor in mnogo drugega, občinstva. Po sveti maši je v občinski pisarni po kratkem nagovoru g. župnika razdelila komisija obstoječa iz g. barona Friderika Borna, županovega namestnika tovarnarja Goekna in župnika nad 600 K denarja iz ustanove pokojnega. barona. Borna med tukajšnje reveže. V gostilni g. cerkvenega ključarja Jegliča so bili reveži opoldne z dobrim kosilom pogoščeni.
t Ogenj je nastal dne 18. t. m. opoldne v šentanski dolini. Pogorela je gospodarju Šobru hiša in ostalo gospodarsko poslopje. Z največjo težavo so rešili živino in otroke. Vse drugo kakor pohištvo, obleka in tudi nekaj denarja je postalo plon ognja. Na lice mesta je došla takoj tržiška požarna bramba, ki je neumorno delala in zabranila, da se. ogenj ni razširil tudi na druga v bližini stoječa poslopja. Gospodar je bil sicer zavarovan, toda le za majhno vsoto. Škoda je velika. Kako je nastal ogenj in kje je pričelo goreti, se ni moglo dognati.
t Tatvina v žnpnišča. Dne 18. t. m. je prišel prosjačit, v župnišče dobro oblečen okrog 40 let star človek. Šel je v prvo nadstropje skozi vse sobe. Odnesel je srebrno uro, tobačnico, kalodont in milo z umivalnika. Ko jc to pobral, je prišel prosjačit k župniku, ki je bil v pisarni. Čez četrt ure so se že pogrešile ukradene stvari in se jc obvestilo orož-ništvo. Gg. orožnika sta takoj krenila za uzmovičem, ki je srečno pete odnesel.
t Zaprli so znanega Rajmunda Pogačnika, ki je na raznih krajih izvršil več tatvin. Svoj čas je bil pisar v tržiš-ki predilnici.
Litijske novice.
1 Č. g. Peter Režek, župnik v p. v Litiji obhaja v nedeljo dne 21. avgusta v svoji rojstni fari Radovici na Belokranjskem, svojo zlato mašo; isti dan istotam obhaja brat župnikov zlato po-
»Notr!« zarežu sm najavoln, kokr kašn dohtar, če kmete za štemplne drubiža zmanka.
»Notr!« in prlezu je skus urata še precej mučen in zdrou mužakar iz klubukam u rok.
»Kua b rad!«
»Prost sm pršou, če b bi i tku usmi-len in m dal kej u lnigime!«
»A te ni sram fehtat, ke s še tku zdrou in mučen? Za kua pa na delaš, kokr morma mi?« začeu sin ga uštevat.
»Nimam kej za delat! Sej b rad delu, če b blu še kej;« izguvarju se je mož.
»Kuku je tu, de nimaš nč dela; kua s pa izučen?«
»Čeule sm pucu učaseh tam na-sprut kuludvora.«
»Pa jh še zdej puci, de uš kej zaslužil in de t na u treba, fehtat ukul.«
»Kašne čeule čm pucat? Sej nu-bedn več čeulu na umaže! A nisa bral u ta »Sluvenskmo Narude«, de zdej usi leberalei pu glau liodja? Kuku čja pa pol mt čeule umazane in blatne?«
»Aha, viš; na tu pa še jest mislu nism. No, če pa leberalei pu glau hodjn pol jm pa začn glave snažt, pa t u tud neki not. nosi.«
»Oh, kua jm um jest revež glave snažu; sej so sami med saba dost. kamplaja; kua se um pol še jest mnes mošu! Z leberalneh glau pa tud na gre tku lohka blat proč, kokr iz čeulu. Soj
roko. Gos[»od jubilant je v Litiji splošno priljubljen, zato so tudi LitijČani pridružujemo čestitkam in kličemo: Bog daj gospodu zlatomašniku dočakati v Litiji šc biserno sv. mašo.
1 Pokopali smo v nedeljo dne 14. avgusta g. Jerico Simončič, soprogo cerkvenga pevca Lojzeta Simončič. Blaga rajnicah je bila v vseh krogih priljubljena. N. v m. j».! Pred pogre-bom omenjene gospe je pred hišo stresala svojo sirovosti neka hinavska mrliška hijena. Ta človek se je drznil, ko so drugi na glas molili, so z duhovnikov norčevati, če le ti iz prijaznosti kaj več store, kar je njih dolžnost, in dečka, ki je nosil križ, je nahrulil na glas, ko je ta zavil proti cerkvi: »Kam pa greš s tem podajačem?« Torej križ, znamenje našega odrešenja, imenuje tak človek podajač! Šo za časa Svetčc-vc vlade v Litiji je prišel ta človek s svojo hinavščino do raznih koritov, koder se jc prepasel; ali pomni naj, da neki dan se mu zna piskrček prevrniti in konec bo prevzetnosti!
Naši sosedje Šetjurčani so imeli na Veliki Šmaren popoldne lepo slovesnost. Za svojo podružnično cerkev so si omislili kip »Eccc bomo«, ki je bil pri fari v Šmartnem slovesno blagoslovljen in potom v veličastnem sprevodu z gorečimi svečami med petjem in molitvijo in pritrkavanjem zvonov prine-šen v cerkev sv. Jurija. Za vse dobro vneti vaščani so trpečega Zveličarja kaj lopo sprejeli, postavili so dva slavoloka, okrasili hiše in okna razsvetlili koder je šla procesija. Ros vsa slovesnost, je bila, kaj lojpa in ginljiva; vas Šentjur še ni videla, toliko pobožnega ljudstva skupaj, in ko jc gospod dekan v krasnem govoru vnemal k češčenju za nas trpečega, ni ostalo nobono oko suho. Blizu je liberalna Litija, ali nima pa, nobenega vpliva na okolico. Naše ljudstvo je in ostane verno katoliško.
Požar v Zasipu.
Dne 16. t. m. je udarila ob 5. uri popoludne strela v gospodarsko poslopje zaspiškega župnišča. Prodno so se domači zavedli, kaj se je zgodilo, je bilo že vse v plamenu. Nečakinja žup-nikova se je mudila ravno na podu in se ni mnogo zmenila za strelo, ker je mislila, da Jc nekdo ustrelil, še-le ko je zaslišala klic, da gori ter se je takoj poleg nje prikazal ogenj, se je v zadnjem trenutku rešila. Sosedni posestniki so bili ta dan v krmi pod Triglavom, tako da je bila nevarnost za vso vas šc večja. Prvi na mestu so bili seveda domači gasilci, ki so komaj potegnili brizgalno iz shrambe, ki je bila tik poleg gorečega poslopja in tudi že v ognju; veliko cevi jim jc pa zgorelo. Domačim gasilcem se je gotovo največ zahvaliti, da so ustavili ogenj, ki je užgal tudi že župnišče samo in mežna-rijo. Takoj nato so prihitele druge požarno brambe in veliko domačinov in gospode z Bleda. Gospoda se jc takoj porazdelila po hišah in nosila opravo na prosto. Med reševalci smo posebno občudovali presvetlega kneza Roberta VVindischgratza in njegovo visokorod-no družbo, ki so nosili vsi opravo iz hiš. Iz Radoljice, katera je oddaljena od Zaspoga skoro dve uri, so v 18 minutah prihiteli na pogorišče vojaki-kolosarji, ki so se takoj porazdelili pod povolj-
sami uso sorte puskušaja, de b s ga preč spravi, pa sa le čezdali bi umazan. Za tak del sm pa jest res prešvoh, gespud.«
»Če je res tku, kokr prauš, pol t pa jest na znam in na morm pumagat. Tle maš engroš, pa nared kokr veš in
znaš.«
»Buli jm puloni stutauženkat; jest jm um pa puvrh šc čeule enkat za tu spucu, de uja bi na biks pr fajerber-karsk slaunast, če sa jh kej Bolču gespud najna puvabil.«
»Kašn Bolču gespud? A na veš, de Bolču gespud nisa več pr fajorberkar-jeh? Sej sa soja, čast dol puložl.«
»Dotešombri, toga pa res nism vedu. Bolču gespud pa ros sojo misl tku bckslaja, kokr kašna scrklana loboral-na frajla klubuke.«
»Kaj čš; sa holt napredn, in če je edn napredn, vnder na moro ustat zmcri pr cnmo kurit; prdon: kupite sm tou ročt.«
»No, nč na škod jo! Če na uja na fajerberkarska slaunast puvablon. jm um pa za kašna druga prložnast čeule zgloncu. Jest nočni bt tku nahvaležn, če men edn kej dobrga stri, kokr je dohtar Zerjou gespude dohtar Taučari nahvaležen za use dubrote, ko mu jh je žo skazu. Tku, zdej pa z Buganr pa zdrau noj ustnneja!«
»Adija, no!«
stvom dveli častnikov mod gasilcc in 50 vsled svoje pridnosti in neumornosti Čeli od občinstva obilno pohvalo. Zato si štejemo v dolžnost, da sc v imenu vseh vaščanov iskreno zahvaljujemo za hitro pomoč in neumorno, požrtvovalno delo domačim gasilcem, vojakom, c. kr. Eandarmeriji, potem prostovoljnim gasilnim društvom na Bledu, Rečici, v Gorjah, na Breznici, v Ribnem, na Bohinjski Beli, v Radoljici, v Ribnem, na Dobravi, kakor tudi letovičarjem, predvsem g. dvornemu glasbeniku U. Jera-ju in njegovi soprogi, dr. Pavlu Kozini in ostalemu občinstvu. Bog povrni stoterno!
Tretji vrhovni predstojnik Sale-zijancev.
Salezijanska družba je dobila novega vrhovnega predstojnika, vrednega naslednika častitljivega don Boska in častitega don Rue. »Mirno je bilo glasovanje« —piše »Momento« dne 17. avgusta — »brez vsakega hrupa, brez dolgih premislekov. Ni trebalo večkratnega žrebanja, zadostovalo je le eno in zbor 73 volilcev je pozdravil novega predstojnika, č. gosp. profesorja Pavla Albera, in za njim ga je pozdravil Turin in v duhu vsi salezijanci in salezijanski sotrudniki, raztreseni po vseh delih sveta.«
Profesor Pavel Albera se je rodil dne 6. junija 1845 v None na Laškem. Dne 18. oktobra 1858 je vstopil v ora-torij, kjer je dovršil gimnazijske in bogoslovne študije in pozneje vseučilišče v Turinu.
Ze dijaku v oratoriju je prerokoval don Bosko veliko prihodnost. Ko je njegov nadškof Rihard di Netro zahteval, naj se loči od don Boska, čigar ustanova je obsegala takrat le reven zavod v Turinu, in naj stopi v njegovo deško semenišče, je don Bosko, vprašan od nekega duhovnika iz San Martina za svet, odgovoril: »Albera bo ostal pri nas, premagal bo te in one težkoče in bo naš drugi . . .« Tu jc obstal, položil je roko na čelo, ostal nekaj trenotkov zamišljen in po kratkem premisleku, kakor da zre v daljno bodočnost, je nadaljeval: »Albera bo še veliko koristil.« Nihče ni mislil na te besede; šele po izvolitvi je vstal č. g. Filip Rinaldi, vrhovni ekonom salezi-janske družbe, in bral iz svojih zapiskov označeni epizodij, pri katerem so bili navzoči škof Forre, č. g. don Bel-monle. don Rinaldi in nekaj drugih oseb. Rinaldi jc hranil popis don Bo-skove napovedi, hoteč se prepričati, se li bodo uresničile njegove besede.
In so se uresničile, ko jc dne 16. avgusta salezijanska družba dobila za novega voditelja velikega asketa Pavla Albera, katerega so že za časa njegovega provincijalata na Francoskem imenovali Francozi »le petit don Bosco — mali don Bosko«.
S tem se je pa tudi udejstvovala želja sv. očeta, ki je v lastnoročnem pismu, poslanem zboru, izrekel željo: »da bi izvolili predstojnika, vrednega dveh prednikov, don Boska in don Rue«.
Komaj je don Albera čul, da je izvoljen za vrhovnega predstojnika, je vstal in s tresočim glasom in obledel rekel zborovalcem: »Mi je žal, da ste izvolili morda najbolj nevrednega in mislim, da me boste imeli le malo časa.« Bledoba na njegovem obličju in tresoči njegov glas je pričal, tla razume težko nalogo in veliko odgovornost, nove službe, a sprejel je vendar, zaupajoč v pomoč Najvišjega, in je postal oče tisoč in tisoč otrok in tolažnik tisočerih in tisočerih delavcev v Gospodovem vinogradu.
»Don Albera« — tako »Momento« ■— »je mož po božji volji, krotek in ponižen, toda resen in vstrajen. V pogledu in glasu hrani isto sladkost kakor njegova častita prednika. Kakor don Rua, tako tudi on ne zmore žaljive besede, čeprav mu jc srce polno grenko-sti. Nikdar smeha, a vedno nasmeh na njegovih ustnah. In iz njegovega nasmeha in pogleda in mirnega kretanja seva velika dobrota njegovega srca. V učenju je bil vedno med prvimi. Še mlad je postal doktor modroslovja, potem bogoslovja in slednjič beletristike. Govori laško, angleško, francosko, špansko in portugalsko.«
Povsod, kjer jc hodil in bival, jo ostal v sladkem spominu. Od lota 1000 do 1903. je prehodil vso Ameriko, Afriko in velik del Evrope. Bil je že v Ljubljani, kjer mu je ostala globoko v spominu pobožnost slovenskega ljudstva, še posebno pa lepo zveneče slovensko petje.
Salezijanska družba ima zopet vodnika, ki ho stopal po Isti poli. kakor sta stopala don Bosko in don Rua in ima zagotovilo, da bo kakor pod prvima, tako tudi pod tretjim voditeljem bujno rastla, cvcla in se razvijala!
„Slovenska Straža."
Slovenski kupci posestev, pozor!
1.	Krasno in jako doblčkanosno posestvo, 28 oralov, obstoječe iz njiv, travnikov, sadovnjakov in polnega gozda. Dve zidani hišni poslopji, zidani goveji in svinjski hlevi, stiskalnica itd., vse brez popravila. Premičnine in nepremičnine, cena 27.000 kron.
2.	Posestvo, 28 oralov, njive, travniki, sadovnjaki, vinograd, lep gozd, močna hiša, hlevi itd., vse v dobrem stanju. Cena za vse 23.000 kron.
Posestvi 1. in 2. ob lepi, trdi cesti pri večjem mestu na Spodnjem Štajerskem.
3.	Novozidan mlin, umetni, zidan na vodi in na bencin urejen. Ker je mlin na brozkonkurenčnem prostoru, bi imel pošten mlinar kaj lepo bodočnost. Cena z nekaj zemlje 46.000 kron (12.000 Iv je pa vknjižbe). Spodnje Štajersko blizu mesta.
4.	Istotam krasno manjše posestvo, 13 oralov, lep vinograd, travnik, saclov-nik, njive in nekaj gozda. Iliša in gospodarsko poslopje močno zidano, v dobrem stanju. Cena 11.000 kron.
Pri vseli navedenih posestvih posreduje brezplačno in daje vsa potrebna pojasnila ter osebno sprejme vsakega kupca od postaje Pesnica ob južni železnici za navedena posestva, če se prihod natančno in pravočasno naznani. Brzojavke izključene. Za »Slovensko Stražo«: Josip Sernec, posestnika sin v Gradiški, pošta Pesnica, Štajersko.
Ustanovnik.
Duhovščina dekanije Laško, Štajersko, je pristopila »Slovenski Straži« kot ustanovnik s prispevkom 200 K.
»Slomškov dar«.
123. Nabrali tarokisti v Vogrčah pri
Pliberku, Koroško, 20 kron.
Nadalje nabrano kot »Slomškov dar«:
Fran Urbančič, Knežak, 5 Iv; Janez Ebner, župnik, Vovbre pri Velikovcu, 10 K; IV. zbirka Idrijčanov 16 K 50 v.; Feliks Senčič, oskrbnik v Babenci, p. Ljutomer, 1 K 30 vin.; Anton Zavodnik, podjetnik vodovoda, Iškavas, 2 Iv; Kremžar & Perme, Ljubljana, 2 K 20 v. (2 K red. član., 20 vin. SI. dar); Mana Sajovic, gostilničarka, Orehovlje, ob priliki priloma bratovščine, 2 K; vesela družba »Stražarjev« pri fajmoštru 10 kron; vesela družba na Rediti 5 K; na ženitovanju g. Ign. Repšcta v Ljubljani, Starapot 1, 6 K 1 vin.; Franc Ma-gajna, Gor. Vreme, 2 K 12 vin.
Pranja mm.
O tem tako perečem vprašanju piše glasilo krščansko-socialnega delavstva »Naša Moč« sledeče:
Na poziv znanih dunajskih nikdar sitih mesarskih kolovodij se je pričela od strani mesarjev gonja proti kmetom, češ: to so tisti, ki samovoljno in brezvestno podražujejo meso. Bojni klic so zagnali, da zakrijejo svojo oderuško nrav. Resnica je, da je postala sedaj vsled dobre letine za krmo živina dražja. Resnica ie pa tudi, tla so bili kmetovalci zadnje dve leti prisiljeni do skrajnosti, skoro po vsaki ceni raz-prodavati živino, ker ni bilo krme. Mesarji pa vslcd tega niso znižali cene mesu. Torej so v primeri z višjimi prejšnjimi cenami živine pošteno »služili« na račun kmeta in mestnega občinstva. Sedaj ko jc kmet na tem, da si Vsletl obilosti krme izpodretli iznova živino in je zato živina poskočila v ceni, pa vpije stari oderuh, da mu ni izhajati in podražujc meso mesec za mescem. Zadirajo sc v vlado, da ne odpre mej za uvoz in jih ne zapre za izvoz živine. Kakor da bi bile državne meje hlcvna vrata, ki sc poljubno odpirajo in zapirajo. Na zahtevo dunajskih mesarjev je trgovinski minister sicer naročil, naj se ta zadeva študira, toda ali bo iz te moke kaj kruha ali ne, je drugo vprašanje. Mi trdimo, da draginjo mesa povzroča prevečkratni prekup živine in pa nenasitnost mesarjev. Mesarji trdijo, tla imajo sedaj izgubo. Ako vprašate, kako je to mogoče, pravi: preje sem imel čistega dobička pri volu 100 K, sedaj jih imam pa le 50. Torej 50 K izgube! Seveda se da ob taki izgubi še vedno pošteno dihati, toda mesarju to no gre v glavo. Ta dejstva dajo misliti. Kmet ne moro dati ceneje, ako hoče izhajati. Ljudstvo plačuje meso predrago. Ako se odpre mojo uvozu, jo v nevarnosti kmetijstvo. Ako se zapro meje izvozu živine, bo topen zopet kmet, kon-sument pa bo moral plačevati ravno po tej ceni, ker bodo že mesarji skrbeli za to, da cena mctfu ne pade. Kaj naj se stori? Naše mnenje je to: 1. Dovoli naj se prosto klanje živine pod nadzorstvom živinozdravnikov. 2. Dovoli naj se prosta prodaja mesa v mestih in industrijskih krajih. — Vsak knvM ali kmetijska oziroma živinorejska zadruga, naj ima pravico klati živino in pro-
dajati irieso. S tem bf se doseglo, da bo kmet prodal po pošteni ceni, konsu-ment pa kupil tudi po pošteni nizki ceni. Vsako prekupovanje in mešetar-jenjc pri mesu mora biti izključeno. Pravico klati živino in prodajati meso naj dobo tudi vsa konsumna društva. S tem bi bilo ustreženo vsem. Cene mesu bi znatno padle, mesarji bi no imeli izgube in producenti bi dobili za živino višje cene. Opozarjamo na to vse resne faktorje, ki sc pečajo z vprašanjem o draginji mesa. Na ta način bi sc res nekaj storilo. Morda bi naši poslanci v prihodnjem zasedanju prišli na dan s kakim nujnim predlogom v tej zadevi.
Gosgodarskl razvoj flvstro-Ogrske pod vlado cesarja Frana Josipa I.
Svetovna zgodovina ne bo mogla kmalu imenovati zlepa vladarja, pod čegar vlado bi se v tako veliki meri gospodarsko preosnoval državni ustroj, kakor se je za časa vlade našega cesarja Franca Jožefa 1. v Avstro - Ogrski.
Naš cesar je bil rojen v času, v katerem se je avstrijsko cesarstvo komaj oddihnilo od težkih žrtev francoskih vojsk, in ko so od gosto naseljenega zahoda vedno bolj prodirale tudi proti Avstriji epohalne iznajdbe v izkoriščanju parne moči. Cesar Franc Jožef I. je imel jiriložnost ob nastopu svoje vlade mehanično-fizične novosti mirno in z globokim umevanjem uporabiti v korist svojega državnega ustroja in ga tako dvigniti iz patriarhalič-nih srednjeveških razmer v vsaki smeri k popolnoma novodobnemu gospodarstvu.
Najprej je bila cesarjeva skrb, ustvariti moderno industrijo s parnim obratom, kajti tedanje industrijske razmere niso zadoščale zahtevam novega časa in večjih potreb. Do lota 1848. ni imela Avstro - Ogrska razvita industrijska podjetja. Prvo tovarno, ki so začele delati s pomočjo pare, so bile suknjarne v Brnu, a bile so še v povojih in so imele še v kmečkih tkalcih precejšnje tekmece. V teku nekaterih let se jc posrečilo brnski suknjarski industriji, dvigniti se do svetovne industrijo, ki je pošiljala svoje izdelke v daljni Orient. Enako se ie zgodilo z vsem češko - moravskim suknjarSt-vom. Številni tvorniški dimniki so se dvignili v teli dveh deželah. Na razvoj to industrije pa so vplivali tudi bližnji bogati premogovi zakladi.
Poleg suknjarske industrije so se dvignile znatno tudi druge sorodne stroke, bodisi glede tehničnega proizvajanja produktov, bodisi njihove kakovosti. Preje se jo moralo kupovati dobro lepo blago v inozemstvu, pod vlado cesarja Franca Jožefa I. pa je postala, Avstro - Ogrska kmalu zmožna na svetovnem trgu tekmovati z drugimi državami. Saj je pripoznal uspehe avstrijski industriji lord Palmerstrom, ki jo je označil kol nevarno svetovni trgovini Angleške in je napel vse moči, da bi Avstrijo politično oslabel in jo tako zadržal v gospodarskem napred-ku. Kakor sc jc dvignila suknjarska industrija, tako so sc tudi ostale posamezno stroke. Svilno tkalstvo je bilo specielno razvito na Dunaju, in dunajsko svilnato blago je slovelo že za rojstva našega cesarja ter so je izvažalo na vse kraje. Ko pa so iznašli na Angleškem nove t kalne stroje, ni mogla dunajska svilnata industrija več uspešno tekmovati z inozemstvom. Angleška jc znala dolgo časa s strogimi prepovedmi izvoza načrtov ali originalov novih t kalnih priprav in strojev varovati svojo industrijo. Kljub strogim kaznim, da celo smrtnim, pa je Angleška pridobila samo na času. Nove stroje so začeli izdelovati tudi na kontingentu in celo boljše kot angleški. S tem je bila največja zapreka industrijski odvisnosti Evrope od Angleške odstranjena in tudi avstrijska industrija in svilno tkalstvo se jc zopet pojavilo na svetovnem trgu.
Pred cesarjem Francem Jožefom I. je imela večina manufakturnih industrijskih podjetij svoj sedež na Dunaju, v Brnu in Pragi. S časoma pa se je razširila po vseh kronovinah. Pospeševale so jo vodno nove železniške zvezo. Kakor z mnnufakturno industrijo se je zgodilo za časa sedanjega našega cesarja enako tudi z ostalo industrijo. Tako ni bilo n. pr. pred letom 1830. skoro nobeno, tovarne za stroje, nobene za sladkor. Pridobivanje premoga je bilo neznatno, petrolej pa skoro popolnoma neznan. Izdelovanje železa je s težavo zadoščalo domačim potrebam. O kemičnih tovarnah skoro ni bilo sledu. Kmalu pa so podjetniki izrabili priložnost, da so začeli izdelovati vsakovrstne komično produkte. Dnnniu
je bila že leta 1862. tovarna za izdelovanje anilinove barve, a je propadla vsletl pritiska inozemske konkurence.
Obstajalo pa je v onem času več cesarskih tovarn, ki so imele namen upeljati v našo državo industrijo. Tako je bila na primer cesarska tovarna za porcelan na Dunaju zibelka današnji na svetovnem trgu znani avstrijski porcelanski industriji. Od nekdaj sloveča steklarska industrija na Češkem sc jc visoko povspela pod vlado našega cesarja, tako da je tlanes kot umetna industrija odločilna na svetovnem trgu.
Splošno pa jc treba povdarjati, da jo bil cesar Franc Jožef I. v svojem delovanju zlasti naklonjen umetnosti in umetni obrti. Z ustanovitvijo avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo (leta 1863.) si jc pridobila avtsrijska umetna industrija priznanje vsega sveta.
Cesar Franc Jožef I. je bil z veseljem stavbenik. Sezidal je na Dunaju in po kronovinah na stotine stavb, ki so res v umetniškem smislu izvršene, naj si bodo namenjene kulturnim, vojaškim ali stanovanjskim zahtevam. Za izvršitev in okrasitev teh stavb se je klicalo umetnike vseh dežel, pri tem se pa nikakor ni zapostavljalo domačih moči, ki se jih jo vzgajalo.
Gojitev umetnosti in umetne obrti pa direktno ali indirektno pospešuje ostale obrti. Saj je vendar umetnost in smiselna uporaba umetnosti podlaga mnogim obrtom. Umetnost sama pa specielno ščiti obrt pred veliko industrijo.
Kakor smo že omenjali, se je razvila avstrijska veleindustrija tudi z zgradbami železnic. Ko je bil rojen cesar Franc Jožef I. je bila na Avstro« Ogrskem ena sama železnica, proga Line - Budjejevice. A to železnico so vo« žili konji. Kmalu nato se je začelo graditi severno železnico in ko je naš cesar nastopil vlado, je bilo v Avstriji že 1400 kilometrov železnic z lokomotivami. Ta številka se je zvišala leta 1860. že na 3000, leta 1870. na 6000 in danes ima Avstrija 24.000 km železnic. Na Ogrskem je bilo ob cesarjevem nastopu vlade 35 km železnic, leta 1860. 1600, 1 1870. 3500, 1. 1880. 7000 in danes nad 18 tisoč km železnic. Prometna sredstva avstrijskih železnic tvori 3200 lokomo tiv, 7000 osobnih vozov in 135.000 tovornih vozov.- Na Ogrskem imajo železnice 3200 lokomotiv, 8000 osobnih vozov vrw S0.000 tovornih voz. Na km računano,! se prevozi danes v Avstriji 303.000 oseb in 600.000 ton blaga, na Ogrskem pa 180 tisoč oseb in 350.000 ton blaga. Plovnih vodnih cest ima Avstrija okoli 3001! kilometrov, izmed katerih je 1300 km ■po katerih se vozi s parniki. Na Ogrskem je 5000 km vodnih cest, s parnik) sc vozi na 4500 km. Za vožnjo na morju ima Avstrija 300 parnikov, Ogrska 100 Dalje ima Avstrija 16.000 jadrnic, Ogrska 400. Skupaj imata Avstrija in Ogrska okoli 15.000 Irgovskih ladij s 43C tisoč tonami in 40.000 mož posadke. Ni treba pri tem šele povdarjati, da se je avstrijska parobrodna vožnja razvila šele pod cesarjem Francem Jožefom I. Z razvojem železnic in. pomorskega prometa se je sorazmerno razvijala tudi avstrijska trgovina. Leta 1850. se je uvozilo v Avstrijo blaga za 460 mili jonov K, izvozilo pa za 464 milijonov K, leta 1908. pa je znašal uvoz 2500 milijonov kron, izvoz pa 2300 milijonov K.
Pa tudi kmetijstvo, v Avstriji ir. Ogrski se je za časa življenja našega cesarja znatno dvignilo. Saj se ceni ol srednjih letinah dohodke kmetijskih produktov v Avstriji in Ogrski na 580C milijonov K in 1400 milijonov meter skih stotov. S pomočjo znanosti in no vih iznajdb se je moglo doseči te uspe lic, ki se bi jih leta 1830. smatralo z£ nemogoče. Samoumevno je, tla v tej tekmi tudi ni zaostala kmetijska indu strija. Tako izdeluje n. pr. Avstro Ogrska sedaj v 1350 pivovarnah 23 mi li jonov hektolitrov piva, v srednjih letinah 8 milijonov hektolitrov vina okoli 3 milijone hektolitrov žganja if v čez 200 tovarnah 15 milijonov met stotov sladkorja. Letno še izvaža slad korja za 230 milijonov K, pijač pa n 38 milijonov K.
Avstro - ogrsko kmetijstvo ima tla nes bogato živinorejo: nad 4 milijoni konj, okoli 18 milijonov govede, 14 mi lijonov ovc. 3 milijone koz in 13 mili jonov prašičev. Kljub tolikim železni ca m imamo 4 milijone konj in gotov« več kot leta 1830. in 1840.
Pod cesarjem Franc Jožefom L s» se dvignila tudi mesta. Opustile, so s< mestne utrdbe, kjer so še bile in pozidala zemljišča. Tako se je na primer nt Dunaju pomnožilo prebivalstvo od 50» tisoč na 2,000.000 ljudi in od leta 1880 do leta 1900. sc je pomnožilo mestn« prebivalstvo od 29 odstotkov do 38 od stoikov vsega prebivalstva, na Ogrskcn ua od 41 odstotkov na 13 odstotkov.
Denarno in kreditno poslovanje se je pod cesarjem Francem Jožefom I. šele razvilo. Za časa njegovega rojstva je obstajala samo nacionalna banka, sedanja avstro - ogrska banka, ki je bila ustanovljena leta 1816. Šele v 50. letih so se ustanovile nove banke, tako n. pr. Kreditni zavod, eskomptna banka itd. Sedaj ima Avstrija 80 bank z nad eno miliardo kapitala, Ogrska pa 560 bank s pol miliarde kapitala. Pri tem pa pridejo v poštev v Avstriji številne hranilnice in posojilnice ter kmetijski denarni zavodi. Z ustanovitvijo zadnjih (večinoma posojilnice Raiffeisnovega sistema) so se emaneipirali kmetovalci od raznih trgovskih bank, s katerimi je promet zanje predrag. Leta 1890. se je uredila valuta in avstrijska banka ima kovinskega zaklada za dve miliar-di, s čemer so izdani popirji pokriti za 80 odstotkov. Avstrijske hranilnice so skoro toliko stare kot naš cesar. Leta 1819. je bila prva ustanovljena, danes pa jih je v Avstriji 625, na Ogrskem pa 891. Skupno imajo 6700 milijonov vlog.
Ustanovitev poštne hranilnice v 'Avstriji je blagonosna naprava in začetek neodvisnosti države od velekapita-la. Kako zelo se je dvignila gospodarska moč Avstro - Ogrske pod vlado cesarja Franca Jožefa I., dokazujejo ravno davčni dohodki. Direktni davki sami so se zvišali v Avstriji od 148 milijonov K v letu 1868. na 323 milijonov K v letu 1908., na Ogrskem pa od 110 milijonov kron na 324. Samo na Nižjem Avstrijskem z Dunajem vred imajo sedaj letno večji proračun kot pa Avstro-Ogr-ska leta 1830. Avstrijski proračun izkazuje letno nad 2300 milijonov dohodkov, ogrski pa 1200 milijonov kron.
Avstrijski narodi so praznovali 18. avgusta 80. rojstni dan svojega cesarja. Starejši ljudje še pomnijo Avstrijo brez železnic, brez tovarn, brzojava in telefona. Pod cesarjem Francem Jožefom I. pa se je ta Avstrija popolnoma izpre-jnenila. Povsod so krasna mesta, veličastne stavbe, v vseh krajih železnice in tudi gospodarski položaj nižjih slojev ge je izboljšal, tako da je tudi tem mogoče vživati sadove novega časa. Naj bi ljubi Bog dal moči našemu neutrud-Ijivemu cesarju, da bi gospodarsko po-vzdigo Avstrije izpopolnjeval še na-'dalje. Bog ohrani, Bog ohvari nam cesarja!
ZAHVALA.
»Katoliško mladeniško društvo v Ljubljani«, izpolnjujoč prijetno dolžnost, izreka najiskrenejšo zahvalo vsem p. n. gospodom, ki so ga podpirali pri prireditvi poučnega izleta v Trst in okolico in ki so mu omogočili tako prijetno bivanje v tržaškem mestu. Posebej bodi izrečena vdana zahvala preč. g. kapitularnemu vikarju msgr. Petro-nio, ki je dovolil prostora v škofijskem konviktu za prenočišče, gospodoma ravnateljema Hinku Šomcu in Jakobu Ukmarju, slavni direkciji Lloydovega arzenala in c. kr. zoologično - znanstvenega opazovališča, g. Fr. Guštinu pri novem sv. Antonu, g. župnemu upravitelju Fr. Sila pri Sv. Ivanu in zlasti si. izobraževalnemu društvu pri Sv. Ivanu in njegovemu voditelju g. Antonu Čoku, za prepustitev društvene dvorane in požrtvovalno sodelovanje. Vsem vam, plemeniti dobrotniki in prijatelji mladine, je ohranjen hvaležen spomin v naših srcih.
»Katoliško mladeniško društvo.«
V. Ljubljani, 20. avgusta 1910.
Alojzij Stroj, predsednik.
Politični položaj.
Ministrski svet.
Včeraj je zboroval ministrski svet od 3. ure popoldne do 8. ure zvečer. Razpravljalo se je v njem o vseh pere-iih političnih vprašanjih, predvsem o nameravanih nemško-čeških konferencah. Vladi je predvsem za to, da se te konference vrše. Razpravljalo se je tudi o sklicanju delegacij. Skupna vlada bo šele v začetku septembra določila iok za sklicanje delegacij. Finančni minister Bilinski je poročal o pogajanjih J ogrsko vlado glede na obnovitev bančnega privilegija.
Politični položaj.
Vse informacije se strinjajo v tem, da je iskati težišča političnemu položaju v posvetovanjih barona Bienertha s češkimi poslanci v septembru o nemško-čeških pogajanjih, ki bodo ključ do delavnosti češkega deželnega zbora in novim razmeram v parlamentu. Pravična zahteva je, da se istočasno s češkimi zahtevami rešijo tudi slovenske. Sedaj je na površju zopet vprašanje o delavnosti češkega deželnega zbora. Zato so nikakor ne more sedaj še govoriti, da bi se na kak način zvečala vladna večina v parlamentu.
Narodnostni sporazum na češkem.
Danes zvečer odpotuje Bienerth zopet v Išel, kjer bo ostal do 5. septembra. Predno bo odpotoval nazaj na Dunaj, ga bo sprejel še cesar v avdijenci, kjer bo razvil svoj program o nameravanih nemško-čeških konferencah, sklicanju deželnih zborov in državnega zbora. V septembru se bo baron Bienerth posvetoval s češkimi poslanci, od česar bo odvisno, ali bo sploh sklical češko - nemške sporazumnost-nc konference. V slučaju, da bodo sklicane, se bodo vršile sredi septembra ter bo glavni njih namen rešitev spornih češko-nemških vprašanj in sklicanje češkega deželnega zbora. Vlada bo na teh posvetovanjih predložila zakonske načrte, ki jih namerava predlagati v državnem zboru in češkem deželnem zboru. Ti načrti bodo v prvi vrsti vsebovali: 1.) Spremembo češkega deželnega reda. 2.) Spremembo volivnega reda. 3.) Jezikovna raba pri avtonomnih oblastih. 4.) Ustanovitev okrožnih zastopstev. 5.) regulacija manjšinjskega šolskega vprašanja, 6.) regulacija jezikovnega vprašanja pri deželnih oblasteh. 7.) Ustanovitev okrožnih vlad.
Češki konservativni veleposestniki in narodnostni sporazum.
Iz vodilnih krogov češkega konservativnega veleposestva se izjavlja v korespondenci »Zentrum«, da vztraja češko konservativno veleposestvo brezpogojno na stališču, da mora ostati enotnost češke dežele nedotaknjena. Češko konservativno veleposestvo vztraja še danes na stališču kot 1.1890, ki se je pri takratnih sporazumnostnih posvetovanjih odobrilo od vseh udeležencev, namreč, da se pri novi razdelitvi sodnih okrajev upošteva tudi poleg narodnih razmer tudi teritorialne, prometne, tržne in gospodarske razdelitvi sodnih okrajev upošteva vselej ne strinja z vladno predlogo, ki hoče urediti nove okraje samo strogo po narodnosti. Prastari sosedje, ki so gospodarsko zvezani, se ne smejo ločiti s silo. Veleposestvo tudi ne odobrava, da je češki narodni svet kratkomalo odklonil vladno predlogo, ker premalo ustreza praktičnim potrebam. Tukaj hoče posredovati veleposestvo, ki stoji obenem na stališču, da mora posredovalna akcija v spornih narodnostnih vprašanjih na Češkem priti najprej na dnevni red v češkem deželnem zboru.
Češka katoliška narodna stranka in vladna večina.
Od strani vodstva češke katoliške narodne stranke se izjavlja z ozironi na ponovne vesti v časopisju, da bo jeseni ta stranka stopila v vladno večino, da češka katoliška narodna stranka želi priti v močno delavno večino, da tako koristi svojim volivcem, ni pa stranka, ki se lovi za portfelji. Češki katoliki bi pozdravili dejstvo, ako bi zveza čeških klubov stopila v vladno večino, da bi tako s svojim sodelovanjem okrepila Poljake in Nemcem postavila nasproti krepek jez. Seveda bi se moral novemu položaju primerno preosnovati tudi kabinet. Špekulacija na izstop češke katoliške stranke iz skupnega češkega kluba pa je napačna. Katoliški narodnjaki vztrajajo pri prvotnem namenu slovanske opozicije, omajati sedanji sistem. Beležimo.
Bienerth in Poljaki.
Posvetovanje Bienertha s Poljskim klubom se je začelo danes ob 10. uri dopoldne ter je trajalo bržkone tudi popoldne. Zvečer bo dr. Glabinski poročal parlamentarni komisiji Poljskega kluba o teh posvetovanjih. Glede vodnih zgradb bodo Poljaki nadaljevali pogajanja z Bienerthom, ko se vrne na Dunaj iz Išla ter se bo ta zadeva takrat končno rešila. Poroča se, da se je Bienerth danes posvetoval samo o vodnih zgradbah v Galiciji in nikakor ne o političnem položaju.
Položaj v Poljskem klubu.
Stapinskijevo glasilo »Gazetta Po-vvszechna« se peča v včerajšnjem uvodniku s položajem v Poljskem klubu. Med drugim piše, da izjavljajo člani poljske demokracije in poljske ljudske stranke, da more oclpomoči nezdravim razmeram v Poljskem klubu le drugo vodstvo. V Poljskem klubu je večina proti Glabinskemu, ki se je izkazal nesposobnega, voditi stranko. Sploh pa je odstop Glabinskega že dalj časa na dnevnem redu. Nejgov padec ni še nastal, ker je manjkalo naslednika in je bil vladni svetnik German Glabinskijev drug v stranki, ki ni mogel nastopiti proti svojemu načelniku. Sedaj je položaj drug. German je prost in je dolžan, da ugodi zahtevi, ki gotovo ne bo zaostala.German mora sprejeti vodstvo Poljskega kluba, ako hoče, da se zbolj-šajo razmere. Tak je položaj v Poljskem klubu.
¿lata knjiga.
'-f »Zlato knjigo« je danes ocenil in pohvalil — »Učiteljski Tovariš«. To je pošteno, brez svojih izvirnih opazk pa glasilo »Zaveze« ne more izhajati. Piše: »Zlata knjiga« slovenskih Orlov. Za Orle in vso krščansko mladino spisal Franc Terseglav. — To je naslov ravnokar izišle knjige, ki jo priporoča tudi prevzvišeni knezoškof v posebnem pismu. — Prebrali smo to knjigo in našli v njej veliko zlatih resnic in lepih naukov, kakršne je vsakdo izmed nas že dosedaj polagal v srce naši mladini. In brez dvoma zašije našemu narodu lepša bodočnost, ako bo naša mladina rasla in živela na podlagi ta-kih naukov. — Kar je v knjigi lepega, so se naučili od nas. To nas veseli. — Novo je pa v tej knjigi, da stavi pisatelj duhovnike v isto vrsto z božjimi in cerkvenimi zapovedmi. Nekaj današnje duhovščine se že itak kaj rado povzdiguje — nad angele in svetnike. S tem hočejo ljudstvo, kar se le da, sebi pokorno narediti. Dokler nam pa gospodje od prvega do zadnjega z dejanji ne dokažejo svoje žive vere, tako dolgo bomo rekli, da imajo vse te lepe nauke samo — za figovo pero, s katerim krijejo svoja nečedna dejanja. Zato jim pa priporočamo, naj se sami najpreje drže psalmista (118.): »Na Tvojo pravico bom mislil, nikoli ne bom pozabil Tvojih besedi.« (Citat iz »Zlate knjige«.) Knjiga vsebuje torej res veliko zlatih resnic in lepih naukov, toda Terseglav se jih je naučil od — liberalnih učiteljev. No — Terseglav ni v celem svojem življenju imel nobenega liberalca za učitelja, od »Učit. Tovariša« pa se tudi ni nič naučil, dasi se rad uči od vsakogar. Ampak če hočejo gospodje, ki pišejo »Tovariša« res imeti to zaslugo, da so nas pravzaprav oni naučili vsega tega, kar se v »Zlati knjigi« mladini priporoča, jim tega nedolžnega veselja ne kratimo in tudi pisatelj je s tem popolnoma zadovoljen. Naj se mladina le po tem ravna, da zašije našemu narodu lepša bodočnost na podlagi teh naukov, kakor pravi »Tovariš«, pa naj jih uči kdorkoli.
-f »Zlato knjigo« slovenskih Orlov ocenjuje mariborska »Straža« takole: »Dobroznani publicist Franc Terseglav je spisal zgoraj navedeno knjigo, ki je za našo mladinsko organizacijo gotovo velepomembna. V obliki kateh?zma prinaša skrbno in globoko premišljeno sestavljena knjiga navodila za vse življenjske položaje slovenskega mladeniča. Vsa pereča vprašanja, ki se tičejo naših Orlov in v širnem pomenu vse naše mladine se razpravljajo v tej resnično zelo zanimivi knjigi. O tem se prepričamo ako le površno pregledamo naslove raznih odstavkov. 1. Orel, njegov namen, delo in vzori. 2. Orli, njihove dolžnosti in življenjska naloga. 3. Orlovske čednosti. 4. Značajnost, prvi pogoj življenja po Orlovih načelih. 5. Viteštvo in neomadeževano življenje. 6. Ljubezen do ljudstva in narodne dolžnosti Orla. 7. Telesno zdravje in smisel za. domačijo ter družino. 8. Krščanska ljubezen in pomiljenje. 9. Orel in nasprotniki. — Razven teh zanimivih poglavij ima »Zlata knjiga« kot nekak uvod dr. Lampetovo »Himno Orlov«, ter »Berilo iz knjige Makabejcev«. Primeren zaključek pa tvori »Berilo iz spisov knezoškofa Antona Martina Slomška« in psalm 118. Ako se pa nekoliko globokeje zatopimo v vsebino »Zlate knjige«, potem smo primorani občudovati njeno temeljitost in raznovrstnost. Z izvanredno lahkoto in spretnostjo je označil gospod pisatelj najraznovrst-nejše momente iz življenja mladega Človeka ter podal v jedrnatih stavkih potrebne direktive. Nešteto je novih, ali vsaj na novo, originalno povedano misli in idej, ki jih človek lahko izčrpa iz »Zlate knjige«. Ne samo naši mladini, ampak tudi našim predavateljem bo knjiga dobrodošla. Njena idejna bogatost omogoča vsakemu, da si na podlagi danega ogradja sestavlja nova predavanja. Knjigo, ki stane broširana 1 K, vezana pa 2 K, ter so dobiva v Kat. Bukvami v Ljubljani, toplo priporočamo.« Vsak naš mladenič, a tudi dekle mora poznati ta svoj življenski katekizem!«
Liberalno učiteljsko.
-i- Liberalno učiteljstvo in odredbe c. lir. deželnega šolskega sveta. Z ozi-rom na vedno bolj se množeče zlorabe šolske mladine pri raznih društvenih prireditvah in veselicah je izdal c. kr. deželni šolski svet odredbo, po kateri se prepoveduje šolski mladini članstvo pri društvih in zlasti nastopanje v kroju in z društvenimi znaki pri telovadnih društvih. Kakor se nam pa iz raznih strani poroča, liberalno učiteljstvo ostentativno prezira odredbo c. kr. dež. šolskega sveta. Pri sokolskih društvih
nastopajo učitelji s svojimi učenci, iz zadnjega časa nekaj takih prijavov: V Črnomlju so napravili Sokoli izlet v ' gozd, kamor so spravili tri hektolitre vina. Na programu sta bili dve točki: 1. Telovadba moškega naraščaja. 2. Telovadba ženskega naraščaja. Ros so vlekli s seboj v sprevodu z godbo kakih 12 šolo obiskujočih dečkov, ravno toliko tudi deklic. Dečki so imeli posebne čepice. Ta deški in dekliški »naraščaj« šolskih otrok je res nastopil in ostal v gozdu pri pijači do devete ure zvečer. Ponoči se je vrnila cela tolpa pijana v mesto z divjim vpitjem, med katerim se je slišalo klicanje te obžalovanja vredne mladine. Navzoč je bil nadučitelj Šetina, ki je za ta nastop odgovoren. Učitelj Schiller je sodeloval v sokolski uniformi. Podobno se nam poroča o znanem Blagajnetu na Vačah, ki je vodil tak izlet »naraščaja« v Zagorje ob Savi. Na Viču so priredili Sokoli telovadbo, na katere tiskanem in po listih objavljenem programu jo stala telovadba šolskih otrok. Tako liberalno učiteljstvo dosledno prezira in zaničuje odredbe deželnega šolskega sveta. V. »Učiteljskem Tovarišu« se pritožujejo, da so preganjani, v resnici se pa brez kazni trpi preziranje odredb, ki jih izdajajo šolske oblasti. V tem oziru se mora vendar odločno nastopiti!
Stupica upije. Kdo je vedel dosedaj kaj o učitelju Stupici na Dražgo-šah? Zdaj je pa vse liberalno časopisje pokonci in slavi dražgoškega Stupico v navdušenih uvodnih člankih kot preganjanega mučenika in ideal vse popolnosti. »Slov. Narod« je prinesel uvodni članek, ki slavi Stupičcvo socialno delo. Ta članek kulminira v trditvi, da se je dr. Krek učil socializma od dražgoškega Stupico, in vse, kar je dr. Krok storil na socialnem polju, je le .slepo posnemanje Stupice. Tako zna dražgoški Stupica! »Učiteljski Tovariš« prinaša članek »Apel na profesorja Jarca«, »Slovenski Dom« pa napoveduje celo revolucijo, naravnost ljudsko vstajo, če bo Stupica prestavljen. Kaj jc neki s Stupico? Članki so pisani tako, da dotičnik za tako pisavo zasluži di-scipliniranje. Stupica, Stupica, prehudo uganjaš!
Dnevne novice,
-f Zmaga S. L. S. 19. t. m. so se
končale volitve občinskega odbora v Starem trgu pri Ložu. V vseh treh razredih so se soglasno volili odborniki S. L. S. Pri volitvah v posameznih soseskah so bili izvoljeni štirje pristaši liberalne stranke; med 30 odborniki je tedaj 26 odločnih mož S. L. S. — Dne 19. avgusta se je vršila volitev načelnika okrajnega cestnega odbora za ložki okraj v Ložu. Izvoljen jo načelnikom Ivan Turk, posestnik iz Loža, namestnikom Jos. Škrbec, župan staro-trški. Po dolgih lotih prešla je tudi ta trdnjava iz liberalnih rok v posest S. L. S.
-+-' Občni zbor »Slovenske Dijaške Zveze« se vrši v torek 23. t. m. pri Sv. Jakobu v Rožu po naslednjem sporedu: Ob pol deseti uri sveta maša v župni cerkvi; na to občni zbor z dnevnim redom: a) Čitanje zapisnika zadnjega občnega. zbora; b) poročilo odborovo; c) poročilo revizorjev; d) volitev novega odbora; e) slučajnosti. Po obedu zborujejo združeni organizacijski odseki S. D. Z. z referati in diskusijo o manjšinj-skem delu pri drugih narodih in pri nas: a) Manjšinsko delo pri Čehih in Poljakih. Poroča cand. iur. A. Veble! b) manjšinsko delo pri Nemcih. Referirá cand. iur. I. Brozovič; c) italijansko manjšinsko delo. Poroča goriški bogo-slovec. Ob sedmi uri zvečer prijateljski sestanek. Za člane S. D. Z. jo občni zbor po društvenih pravilih obvozen. — Kar so tiče dohoda k Sv. Jakobu v Rožu, velja tole: Zadnja železniška postaja jo Podrožčica, odkoder je do Sv. Jakoba še pol ure hoda. Zadnji vlak, ki pride v poštev, pripelje v Podrožčico ob 9. uri 42 minut dopoldne. Zatorej morajo tovariši, ki so oddaljeni, priti na predvečer t. j. 22. t. m. vsaj do Jesenic, koder bodo pripravljena prenočišča, da se potom naslednjega jutra odpeljejo dalje. Nekaj prenočišč bo na razpolago tudi pri Sv. Jakobu. Za odhajanje prideta v poštev vlaka ob 8. uri 46 min. in 12. uri 45 minut; oddaljeni bodo zopet lahko prenočili pri Sv. Jakobu in na Jesenicah.
-f Na Sv. Goro! Učitelji in učiteljice, ki obiščejo grodoč tudi Blod, odpotujejo iz Ljubljane 23. avgusta ob 9. uri 12 min., a oni, ki gredo naravnost v Gorico, ob 11. uri 40 min. Na postaji Bled se snidemo in odpotujemo od tam skupno ob 2. uri 30 min. v Gorico, kamor pridemo ob pol petih. Zvečer je sestanek v restavraciji »pri treh kronah«. kamor naj nridejo tudi tisti, ki se
bodo peljali po južni železnici. Učitelj-Btvo bo veselo, ako se udeleži izleta mnogo naših somišljenikov. Na svidenje! Franc Jaklič.
-j- Orlovsko slavlje. Na, praznik Marijinega Vnebovzetja so napravili Orli iz Škofje Loko, Selc in Stare Loke pešizlet k Materi Božji v starodavni Crngrob, da se poklonijo Kraljici slovenske mladine. V kroju so stregli štirje Orli pri službi božji. Po cerkvenem opravilu je bil zunaj na prostem shod. Govorili so Iv. Podlesnik, lv. Baloh in poslanec lv. Zabret. Krasno je govoril Orlom Iv. Podlesnik ter jim na srce polagal ljubezen do trojne matere: telesne, slovenske domovine in Marije. Ma-lokateri odsek, kar jih je na Slovenskem, je tolikrat napaden v brezver-skem časopisju, kot starološki. Vse te dopise pošilja nek pisač. Podlesniltov krasen govor je ostal vsem v najboljšem spominu. Ljudstva je bilo na 1i-soče, ki lepega shoda ne bo kmalu pozabilo.
+ Za pristaše »Svobodne Misli«.
Kakor znano, se naši »svobodomiselci« zelo trudijo, da bi dobili v Ljubljani krematorij. Ker vlada noče ugoditi njihovim srčnim željam, jim naj služi v tolažbo naslednja dogodbica, ki priča, da izrabijo svobodomisleci in pa taki, ki so jim zelo blizu, najbolj svečane in tragične trenutke, ako se gre za žep. V Halberstadtu na Nemškem je umrla neka Rusinja, ki so jo prepeljali v krematorij v Gotho. Ko so prišli sorodniki v Gotho. se jih je prosilo, naj še malo potrpe, ker še ni vse pripravljeno. Čez pol ure se jih je še ravno tako zavrnilo. Po dveh urah čakanja pa je bilo sorodnikom vendar že dovolj in zahtevali so vstop v krematorij tako odločno, da ga jim ni bilo mogoče več zabraniti. Soprog je pogrešil dragocen venec, ki ga je bil položil na rakev in je preiskal dvorano, v kateri so hoteli sežgati njegovo ženo. Pri tem je našel, da je bila dragocena, 600 kron vredna povrhna rakev pospravljena v stran ter bi se bilo sežgalo mrliča v neki za to pripravljeni prostorni omari. Umazana afera je dvignila mnogo prahu in jo preiskuje državno pravdništvo. Tako delajo svobodomisleci.
'-f Nemški patriotizem. Oh cesai'-jcvi osemdesetletnici 18. avgusta smo imeli priložnost, opazovati patriotizem različnih ljudi v Celovcu. V mestu je visela samo semtertja kaka stara zastava. Na Kolodvorski cesti na primer celo na oficijelnih mestnih drogih ni bilo videti nikake zastave, dočim plapolajo tam skoro vsako nedeljo mogočne »frankfurtarice«, naznanjajoč različne nemške »Friihschoppne«. Središče mesta je seveda Novi trg, in tam je visela tudi na mestnem drogu mogočna — frankfurtarica! Posebno smo si pa ubijali glavo, pregledujoč uradno »Klagenfurter Zeitung« z dne 18. avgusta; v svojem uradnem in neuradnem delu ta list o cesarju in cesarjevi osemdesetletnici nima niti besede! Pardon! Nekaj malega smo vendar našli: dotič-no poročilo slove v prestavi: »Evangclj-ska župnijska občina Celovec. Četrtek, 18. t. m., ob petih popoldne slovesna božja služba v Celovcu, prilično osemdesetletnice Nj. Veličanstva.« Samo toliko prostora ima ta list za 18. avgust, dočim je v številki z 17. t. m. priobčil nad štiristo vrst dolgo klobaso o nemški pevski slavnosti v Wolfsbergu. Zelo obširno je bilo tudi poročilo tega uradnega lista o »Sonnwendfeier« Südmarke, katero s posebnim zadovoljstvom povdarja, da se je prirediteljem posrečilo v povzdigo slavnosti pridobiti jodbo c. in kr. pešpolka št. 17.
-f- Poslanec M. Mandič nam pošilja sledeče: »Pozivajo se na Vašo lojalnost, prosim Vas, da blagovolite priobčiti v Vašem cenjenem listu sledeče pojasnilo z ozirom na Vašo notico, pri-občeno v št. 186 od dne 18. t. m. pod naslovom »Mandič istrski poslanec« itd. Kakor predsednik kmetijske sekcije »Slovanskega narodno - gospodarskega kongresa«, omenjal sem v zaključni seji, da je žalostno, da so pokazali »kranjski« kmetovalci tako malo interesa za ta važni kongres. Na to nedolžno, a opravičeno opombo, mislim, da sem imel pravo z ozirom na prisotnost v omenjeni sekciji enega edinega zastopnika kmetskega stanu iz Kranjske. V svojem nagovoru nisem pa omenjal ni «S. L. S.«, ni »Narodno-napredne« stranke, kar mi lahko pritrde vsi člani omenjene sekcije. S dolžnim spoštovanjem M. Mandič, urednik.«.— Gospodu Mandiču smo za to pojasnilo zelo hvaležni. Zakaj ni bilo razun enega nobenega zastopnika kmetijskega stanu na narodno - gospodarskem kongresu v Ljubljani? Zato, ker je bil tako aranžiran in v zadnjem hipu zmašen skupaj, da je bilo onemogočeno sodelovanje naših ljudi, ki reprezentujejo igromno večino slovenskega kmečkega ljudstva. Liberalni aranžerii tega kon-
gresa se sploh na širše sloje niso prav nič obrnili, ampak sklicali skupaj le •svojo familijo, da bi lažje kadili gospodarskemu ženiju Ivana Hribarja in občudovali modrost gospoda Franchettija. ki mu v globokosti znanja in bistrosti uma ni enakega od Prage do Kotora. Zato ni nič čudno, če ni bilo nič naših kmetovalcev pri kongresu, saj je tudi slovenskih liberalcev bilo na tem kongresu le — pet. Ti so bili seveda eks-trakt in višek vse slovenske umnosti.
»Gospodarska Zveza« v Ljubljani je kupila »Bavarski dvor«. To kaže, kako »Gospodarska Zveza« napreduje. Pri tej priliki je »Gospodarska Zveza« pristopila kot ustanovni k k »Slovenski Straži«.
-j- Protiavstrijske demonstracije v primorskem Tržiču. V nedeljo 14. t. m. je »Lega Nazionale« imela slavnost v Tržiču (Monfaleone). Ta slavnost je imela čisto iredentovsk značaj. Ko se je zmračilo, so začeli spuščati rakete v italijanskih barvah in z iredentovskimi napisi: »Evviva Italia«, »Evviva Vit-torio Emanuele« itd. Demonstracije •proti Avstriji so bile tako burne, da je vojaštvo, ki je tam v posadki, moralo poseči vmes. Razgnali so slavnost, patrulje z nasajenimi bajoneti so izpraznile vse ulice, trge in vse javne lokale ,in aretovale mnogo ircclentovčev. Ire-.denta v goriških italijanskih mestih in trgih je grozno razvita. Kar je furlanskih kmetov, so večinoma vsi avstrijske misli. Med tržani in meščani pa so •skoro sami iredentovci. Ne vemo, ali naša vlada za to ve ali ne. Želeti pa bi bilo, da bi se za to gibanje bolj zanimala.
— »Klerikalni uboj« na Vačah. V
Cankarjevem delu »Za narodov blagor«, stran 15, govori napredni časnikar Ščuka: »Ali je (tista stvar) resnična, ali ni resnična, o tem ni govorjenja. Če komu koristi, ali komu škoduje, tudi to je vseeno: povedati jo je treba ljudem.« Neklerikalno c. kr. državno pravdništvo v Celju je poslalo 22. julija t. 1. naprednemu »Narodnemu Dnevniku« uradni popravek, da je zloglasni pretepač Cokan umrl naravne smrti in ne vsled par vreznin, ki mu jih je zadal neki Peško, ki ni bil niti Orel in niti član kakega našega društva. Vendar je moral še celo z Vač nek napredni Ščuka v svojem nečednem lističu dober teden pozneje »povedati ljudem« o štajerskem klerikalnem ubijalcu in huj-skati zoper naše Orle. Pa s tem še ni bil Ščuka z Vač zadovoljen. Da bi vsaj nekoliko obrnil pozornost od nezaslišanih lumparij in ponočnih izgredov Ščuke-tove stranke na Vačah, da bi poleg tega vplival na oblast in izvestni litijski gospodi natvezil, kako potreben je na Vačah Ščuka, ne sicer za svoj posel, kajti za tega je premalo študiral in se vedno premalo zanimal, to jc javna tajnost, pač pa potreben za poneumnjc-vanje ljudstva in kvarjenje mladine. Zato je starinski »Slovenski Narod« v 223. številki »moral« s pripovedko o klerikalnem »uboju« doseči rekord laž-njivosti in nesramnosti. Ko bo sodišče govorilo morda še v drugi instanci, bomo poročali o našem banditstvu javnega mnenja. Kaj pa je torej s listini »ubojem«? Pa ne, da bi bil kdo kako bolho ubil! Kaj še, niti tega ne! V nedeljo, 7. t. m. je v našem izobraževalnem društvu predaval jako fino in stvarno g. dr. Lampe o ljudski izobrazbi, kar je pač blažilno vplivalo na vsakogar. Predavanje je minulo ob pol štirih popoldne. Da so nas Ščukovi učenci motili in za nami žvižgali, to smo že poročali. Po deveti uri zvečer pa se je drznil neki naš fant, doma prav iz trga Vače, iti brez dovoljenja naprednih rokovnjačev po javni cesti proti svoji domači hiši, pa ga nenadoma na-padeta s kamenjem dva slaboglasna fantalina ter ga kol »Čuka« poženeta v beg. Eden ga doteče in zgrabi, a fant mu v silobranu zada dve prav malenkostni poškodbi z nožem, ki ga pri hoji in delu nista ovirali. Namenoma sta pa napadalca iskala tisti večer nekega Antona Strmljan-a z Mačkovca, da bi se nad njim znosila. To jc torej ves klerikalni »uboj«! Ne pristavimo ničesar drugega kot to, da se s takim pisarje-njem ljudstvo ljujska zoper komu neljube osebe. Vemo, kdo hujska in kvari mladino ter obenem po umazanem časopisju krade čast njim, ki niso lopovi. Le tako naprej, našemu ljudstvu boste po sili odprli oči! Opozarjamo pa mero-dajno oblast v Ljubljani, da bo •/. Vač še marsikaj slišala in da ne ho dol loj miru, dokler bo Ščuka na stroške davkoplačevalcev ondi uganjal po svojih dresiranih ljudeh tako »višjo izobrazbo«, ki je sramota za kulturno deželo. S tako bando se ne bomo prepirali, podlost se brez nas obsoja.
— Most r.a Brodu čez Savo pod Šmarno goro je dograjen ter je pri pre-skušnji z obtežbo '!)() kubičnih metrov urušča jako malo občutil, lluognila se
ni glavna konstrukcija niti 10 mm. Čast podjetnikom in kras okolici! V proslavitev otvoritve se bode našlo jutri 21. t. m. obilo zabave pri veselici vižmarskega gasilnega društva tik mostu na Brodu, za kar se delajo že vsestranske priprave, kar bode posebno ugodno popoldne vračajočim se šmar-nogorskim izletnikom. Spored veselici je sledeči: Veselica se vrši v gostilniških prostorih g. Jos. Bitenca na Brodu. Začetek ob 3. uri popoldne. Petje. Šaljiva pošta. Srečolov. Godba. Korian-doli. Razni šaljivi prizori. V mraku razsvetljava z umetalnim ognjem. Ob ugodnem vremenu spusti se v zrak velik zrakoplov. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Vstop prost. Čisti dobiček namenjen je za poplačilo in nabavo društvenega orodja, radi tega se prostovoljni doneski radovoljno sprejemajo. K obilni udeležbi uijudno vabi — odbor.
—	Poštar pobegnil. Poštar v Šive-riču pri Dubrovniku je že 9 dni odsoten, ne da bi se vedelo za njegovo bivališče. Preiskava je v poštni blagajni dognala 45.000 K primanjkljaja.
—	Praznovanje cesarjevega rojsl-nega dne v naši mornarici. Pomnožena poletna eskadra naše mornarice pod poveljstvom kontreadmirala Antona Hans ima sedaj vaje ob Kotoru s 16. vojnim zborom. Eskadra je praznovala rojstni dan cesarjev v Zadru.
—	Bodoče boine ladje. »Pester Lloyd« priobčuje Članek nekega strokovnjaka, v katerem se trdi, da bodo v prihodnjih treh ali štirih letih najmočnejše bojne ladje 27.000 do 30.000 tonski angleški in ameriški dreadnoughti, ki bodo oboroženi z 10, celo z dvanajstimi 343, oziroma 356 milimeterskimi topovi. Druge države bodo imele samo 23.000 do 25.000 tonske ladje s 13 do 15 305-milimeterskimi topovi.
—	Italijanska mornarica bo imela leta 1912. 19 podmorskih čolnov, od katerih se jih gradi 10 deloma v Spez-ziji, deloma pa v Kielu. Vozijo z brzino 10 morskih milj pocl vodo, 15 milj pa na površini.
—	Slovensko bralno in izobraževalno društvo na Reki imelo bode v nedeljo 28. avgusta t. 1. ob pol treh popoldne v dvorani »Trgovačkog - obrtničkog doma« izvanredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Volitev deve-torice novih odbornikov. 4. Raznoterosti. — Odbor.
—	Potovanje okoli sveta. Č. g. Lav-tižar nam pošilja sledeče: Southhampton, 17. avgusta. Komaj sem zapustil Bruselj, pa je pogorel velik del svetovne razstave. Občutna, nesreča za Belgijo. O Londonu nimam poročati posebnega več, zakaj to mesto je tako veliko, da bi ga moral gledati od zgoraj, ne od «podaj. Iz Londona je trajala železniška vožnja tri ure v Southham-ton. To mesto ima pomen lc kot morsko pristanišče. Dosti sumljivega ljudstva. Danes, 17. avgusta, se odpeljemo z br-zoparnikom »Kronprinz Wilhelm« v New York. Pozdrav J. Lavtižar.
—	Služba provizozičnega deželnega živinozdravnika je razpisana za sod. okraj mokronoški s sedežem v Mokronogu. Plača 1800 K na leto. Prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenščine in nemščine in o živinozdravniški usposobljenosti je do 31.' avgusta t. 1. poslati deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani, kjer dobe interesenti tudi natančnejša pojasnila.
—	Vojaško veteransko društvo se ustanovi v nedeljo 21. t. m. na Brezovici. Obenem bo obhajalo imenovani dan tudi cesarjevo 80-letnico.
—	Iz Horjula. Dne 18. t. m. zvečer so priredili Horjulci svojemu ljubljenemu gosp. nadučitelju Ivanu Pokornu slovesno serenado. Župan Stanovnilc je z deputacijo treh občinskih zastopnikov stopil k slavljencu in mu pripel častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje. Pred slavljenčevim stanovanjem se je zbrala množica ljudstva; prikorakala je požarna hramba z lam-pijoni in za njo vrla četa naših Orlov. Zbrali so se pevci in iz njihovih grl jc zadonel mogočni »Pozdrav«. Nato iz-pregovori župan Stanovnik in naslika v vznesenih besedah delo, ki ga je izvršil današnji slavljenec, v dolgi štiri-deseletni dobi. štiri desetletja biva pri nas gosp. nadučitelj Pokorn in poučuje z ljubeznijo našo mladino. S solzami se je ločil od nje koncem leta, ko ji je povedal, da stopi v pokoj in s solzami so ,se poslavljali od njega ljubljeni učenci, videči, da izgubijo svojega očeta-učitelja. Govornik želi, da bi današnji slavljenec preživel še mnogo let v miru .in pokoju med ljudstvom, ki ga je ljubil in vzgajal dolga štiri desetletja. Nato priredi ljudstvo slavljencu navdušeno ovarijo, ena želja kipi iz, src vseh navzočih: Bog ga živi še trinoga leta! — G. prof. Prebil čestita g. nadučitelju k odlikovanju v imenu inteligence in dijaš-
tva, ki ga je vzgojil. Slednjič zapojo pevci Gregorčičeve »Stražnike«, in ko se še g. slavljenec zahvali za nepričakovano slovesnost, ga ljudstvo zopet navgušeno pozdravi in se razide z željo: Blagega gospoda nadučitelja naj nam Bog ohrani še mnogo let v naši ,sredi!
—	Obdarovana hrvaška nadškofa,
V spomin svoje 80-letnice je poslal vladar zagrebškemu in sarajevskemu nadškofu krasen dar: Obtežilo za pisma, izdelano iz belega marmorja v obliki spomenika. V marmor je vdelana zlata plaketa s cesarjevo podobo, ki jo je napravil profesor Marschall in ki nosi napis: Oper um onerumque auditoribus Franicscus .Tosephus I. Die XVIII. AVG. MCMX. in: Memor fidei sibi et publicae saluti praestitae.
—	Učila, šolske in občinske tisko« vine! »Katoliška Bukvama« je razposlala pretekli teden vsem šolskim vod-stvom in krajnim šolskim svetom ce-novnik in naročilne liste za učila, šol-ske in občinske tiskovine. Cenovnik je obenem navočilni list. Ker ustrezajo učila in tiskovine najnovejšim predpisom, priporočamo šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom svojo bo-* gato zalogo.
—	Škoieljska jara gospdda si dovoljuje, marsikaj, kar ji zna biti ob prii liki zelo neljubo. Trn v peti je dotičnim naobražencern posebno cveteče šmari sko društvo Orlov. Gospod Ata iz Ško« feljce, nujte, nujte posvai'iti svojega razposajenega sinčka in če svarilo ne bo pomagalo, zdravite ga z brezovim oljem, saj mu g. sinček še ni odrasel, Psovati se ne damo niti od škofeljskib kovačev, niti od raznih asistentov in praktikantov.
—	Gospod nadučitelj M. Matko po< slal je tukajšnjemu županstvu 248 K 30 vin. za pogorelce na Potoku, katero svoto je nabral povodom veselice on« dotnega pevskega društva na Toplicah, za kojo svoto se podpisano županstvo najiskreneje zahvaljuje. — Županstvo Šmihel-Stopiče, dne 19. avgusta 1910 Župan: Jos. Zurc.
—	Iz Kandije. V četrtek, dne 18. i m. se je semenj prav dobro obnesel Prašičev so pripeljali 58 vozov, cena je bila primerno nizka, kupčija srednja Goveje živine je bilo prignane do 60C glav, kupčija je bila jako živahna.
—	Umrla je v Bovcu gospa Ana Pavlin, stara 38 let. Pogreb je bil danes. Preostalim naše sožalje!
—	Umrl je vpoliojeni vikar Anton Pahor; nazadnje je služboval v So< vodnjah. Pokopali so ga v Krombergu pri Gorici.
—	Iz Senožeč. 14. in 15. t. m. je bila v našem trgu veselica v korist družbi Cirila in Metoda. Mislimo, da sedaj pc veselici nihče več ne dvomi, kam vodi liberalno veseličenje v čast družbi Cirila in Metoda. Popivanje, ponočeva-nje, nočni ples, razgrajanje do drugega jutra, to naj reši slovensko mladino? Celo resni liberalci obsojajo tako početje, zato so se pa nekateri popolnoma odtegnili veselici; drugi pa so jo kmalu nejevoljni zapustili ali pa sedaj obžalujejo, da so pustili svoje sinove in hčere k tej prireditvi. Nekateri gospo' dje od sodišča to narodno veseličenje podpirajo. Ravno naše sodišče je ene izmed onih redkih na Kranjskem, ki še nima organiziranega varstva za zane marjeno mladino. Po zadnjih dogodkih se pa temu ne čudimo. Ko bo sprejelo »Društvo v varstvo zanemarjent mladine« na svoj program tudi veseličenje v pozno noč, potem bodo morda tudi naši gospodje omislili kaj takega. Da so se za vso stvar potili tudi naši učitelji, ni potreba posebej naglašati, Pri dolenjevaškem učitelju g. Vovku je to umljivo, ker hoče vstopiti v službe pri družbi Cirila in Metoda. Gospodelt naj se kmalu premisli. Da pa gre na? šolski voditelj pobirati plesne groše temu so se pa smejali vsi njegovi bivši in sedanji učenci in učenke. Kljub največjemu terorizmu, kljub vsem fabri-škim avtomobilom, kljub vsej ameri-kanski reklami je bila veselica zelo mrtva in slabo obiskana. Ljudstvo sc je odtegnilo. Zastave je izobesilo lc kakih pet posestnikov.
—	Konj ubil dragonca. Ko so v če trtek prišli dragonci od cesarske mašfi na »Lipicah« pri Lescah domov in kr mili konje, je udaril korporalov konj dragonca Voršnika, rodom Slovenca doma v bližini Gorice, smrtno nevarne na glavo. Služil je nesrečnik prvo lete pri 1. cskndrouu dragonskega polka št. 5 in stanoval sedaj v Begunjah pi'i g. J. Avseniku. Domači g. župnik mu j* mogel podeliti le še sv. olje, nakar jc revež izdihnil. Pogreli se je vršil danes v soboto popoldne na pokopališču v Begunjah
—	Urediiev častniških dolgov. Du najski vojaški uradni list, priobčuje sankcijo statuta centralnega fonda, s katerim se ima urediti častniške dolg'»*
ve. Fosojlia se bodo vračala v 10. letili ali v mesečnih obrokih ter se bodo dajala proti 6 odstotnim obrestini brez poroštva. Častniki bodo sami izmed sebe izvolili odbor, ki bo določal, kdo in koliko dobi posojila. Predpostavljeni ne bode imel nikakega vpliva na ta odbor.
—	Umrl je v četrtek, dne 18. t. m. gospod Demeter Drahsler, cand. phil., po dolgi mučni bolezni na otoku Lopno pri Dubrovniku. N. v m. p.!
— Razglednice v spomin Stanku Vrazu je izdalo »Zgodovinsko društvo«. Razglednice predstavljajo alegorično sliko: Jugoslovani so klanjajo Stanku Vrazu. Hrvaška in slovenska vila držita pesnikovo sliko, okrašeno s palmovimi vejami in lipovim cvetjem. Ob vznožju slike sede geniji, hrvaške in slovenske vile, ob straneh pa Jugoslovani, Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari v narodnih nošah. Dobo se pri »Zgodovinskem društvu« v Mariboru komad po 10 vin., pri večjih naročilih primeren popust.
—	Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Bližajo se slavnostni dnevi 10-letnice bratskega »Spolka čeških železniških uradnikov« in »'Ligi-nega zborovanja«. Tovariši, iskreno Vas vabimo, da pohitite v dnevih 10., 11. in 12. septembra v zlato Prago. Prosimo Vas vse, ki pohitite na te slavnostne dni, da nujno in gotovo sporočite svojo udeležbo osrednjemu odboru (Trst, Acquedotto 22/111), oziroma podružnicam, da moremo vse potrebno ukreniti, tako glede posebnega voza, kakor bivanja v Pragi. — Odhod iz Trsta 9. septembra ob 8. uri 55 minut zvečer z brzovlakom št. 502 čez Jeseniee-Celovec. - Selzthal - Linz - Budjevice; prihod v Prago 10. septembra ob 2. uri 35 minut popoldne.
—	Košana. Dne 28. avgusta t. 1. priredi košansko pvesko društvo v Ko-šani povodom društvene petletnice veliko ljudsko slavnost s petjem, godbo tamburanjem, telovadbo Orla itd. Kolikega pomena so pevska društva za naše ljudstvo, ve vsakdo. Saj je ravno naša mila pesem slovenska znak ne-popačnosti in poštenosti našega naroda — priča njegove tužne preteklosti — a trden up v boljšo bodočnost. Pevska društva so prijeten dom, kjer se po tru-dapolnern delu zbirajo in izobražujejo naši mladeniči in dekleta, možje in žene. Precej slov. kat. izobraževalnih društev se jo že prijavilo k sodelovanju. Zato prosimo še ostala društva, da nam čim preje prijavijo udeležbo in sodelovanje, bodisi s petjem, tamburanjem ali telovadbo, da jim pravočasno pošljemo spored. Dan 28. avgust naj združi vsa krščansko misleča društva notranjska v Košani v delu za. izobrazbo našega ljudstva. Na svidenje torej bratska društva! — Košansko pevsko društvo v Košani.
—	Razglas. Delna odprava oddajnih listov. S 1. septembrom t. 1. stopijo v veljavo in sicer za se-oaj samo začasno v predpisih o dostavljanju brzojavk sledeče spremembe: 1.) Proti podpisu oddajnega lista se bodo dostavljala samo sledeča brzojavna naznanila: a) državne brzojavke; b) pristojbin prosta in istim podvržena službena obvestila, ko-jih vsebino je sporočiti strankam; c) zasebne brzojavke s predplačanim odgovorom; d) zasebne brzojavke z brzojavnim ali poštnim prejemnim naznanilom, kakor tudi ta naznanila sama; e) zasebne brzojavke, katere naj se naslovniku lastnoročno dostavijo; f) zasebne brzojavke, katere se v smislu § 5 brzojavnega reda izročijo sodiščem ali upravnikom konkurznih mas; g) zasebne brzojavke, od katerih mora naslov-Ijenec plačati potnino ali naknadno pristojbino. 2. Vse ostale brzojavke se bodo naslovniku, oziroma po § 36. brzojavnega reda v sprejem sposobnim osebam splošno brez oddajnega lista izro-čevale, in odpada torej za naprej izdajanje oddajnih listov k brzojavnim sporočilom, katera niso navedena pod točko 1. a) do g). — Brzojavke, katere naj se brez oddajnega lista izroči, se sme eventuelno vložiti tudi v zasebne pisemske škrinjicc naslovnikov, ako se na namembenem kraju nihče ne nahaja, kateremu bi se jih moglo pravilno vročiti.
—	Slovaki vstajajo. V sabolškem svetu, kjer so v večini Slovaki, so slovaški zastopniki zahtevali, da se sejni zapisnik vodi v slovaškem jeziku. Načelnik Csopory jo ta predlog zavrnil.kot protipostaven, nakar je nastal velik hrup in so Slovaki odrekli overovljen.ie zapisnika. Potem so stavili predlog, da se davčne knjižnice izda je jo v slovaškem jeziku, n tudi to je seveda maža-ronski načelnik odbil. Slovaki pa so so oddolžili s tem, da so odrekli proračun za loto 1911. Načelnik jo dogodke naznanil pristojni oblasti in jo pričakovati preganjanj Slovakov. Slovaki so se noteli z onisunim naslonom maščevati
vladi za zadnje volitve, v katerih je slovaški kandidat podlegel vladnemu.
—	Poštni debit Je v Avstriji odvzet listu »La Grande Italia«, ki izhaja v Milanu.
—	Pangermanstvo na Hrvaškem. Pri neki nemški pevski prireditvi v Vinkovcili so udeležniki prisotne hrvaške akademike, ki so zapeli hrvaško Jiimno, surovo napadli in pretepli, vmes pa klicali: »Krepala Hrvatska!« »Abcug Hrvati!« Pa bo še lepše, če bodo Hrvati še nadalje tako nežno negovali na svojih prsih nemškega gada.
—	Vojska v zraku. Italijanski vojaški list »Preparazione« piše v nekem daljšem članku, da se v kaki bodoči vojski ne bo več mogoče izogniti boju v zraku. Ako dobi n. pr. v vojski kak zrakoplov povelje, naj obmetava nasprotni breg Jadranskega morja z raz-strelivnimi snovmi, bi voditelji zrakoplova gotovo storili vse, da izpolnijo svojo nalogo. Pri tem pa bi gotovo prišlo do boja v zraku z nasprotnikom, ki bi istotako odposlal v obrambo zrakoplove. Ako bi bilo potem ozračje očiščeno, potem bi italijanski zrakoplovi ne mogli samo napadati z razstreljivi nasprotni breg, temveč tudi sovražno vojsko in brodovje. Res, lepe so laške sanjarije!
—	Proti nemoralnim inseratom v časnikih je razposlalo rusko notranje ministrstvo vsem načelnikom in guvernerjem ukaz, da uporabijo najstrožja sredstva proti nemoralnim inseratom ter da najstrožje kaznujejo listo, ki bi take inserate priobčili. Ukaz se razteza tudi na nemoralne knjige. Človeku bi uprav odleglo, ako bi kaj takega ukrenilo tudi naše ministrstvo. Saj je nezaslišano, kake nesramnosti se ponujajo najširši javnosti v raznih — bodimo pravični — večinoma nemških listih, čeprav se tudi mnogi liberalni slovanski listi tega ne sramujejo. Ne gre se tu zgolj za erotične umazanije in perverznosti, marveč ljudem sc naravnost ponujajo sredstva za izvršitev činov, ki jih kazenski zakonik označuje za hudodelstvo. Ko bi ne bilo tako žalostno, bi so človek smejal, kako poklicane oblasti preganjajo kakega prosjaka, kroš-njarja, obrtnega samouka in enake čisto neškodljive in nenevarne ljudi in pazijo, da se zakon do pičice izpolni, taka javna zavajanja k zločinom pa nemotena puste na delu. Tu se ravno kaže. kako globoko v gnilem liberalizmu tiči še vedno naša birokracija. Vrli naši poslanci bi storili dobro delo, ako bi hoteli v tem oziru primerno podrezati na pravem mestu. Tu je namreč prizadeto tudi naše priprosto ljudstvo, Ivi sicer nima mnogo prilike, da, bi mu prišli v roko razni neskončno umazani nemški »šaljivi« listi, ki žive od samih nemoralnih inseratov in v prvi vrsti tudi radi njih izhajajo, a vendar dobivajo v roko posebno en list, ki je v uredniškem delu čisto nedolžen, toliko nevarnejši in ostudnejši pa v inserat-nem delu. To je »Das Interessante Blatt«. — Naj ob tej priliki omenimo še to, da naj si gg. brivci raje prihranijo tisti denar, ki ga izdajejo za razne umazarije v obliki »šaljivih« nemških listov, ki 'jili drže na razpolago svojim naročnikom. Ti se bodo tudi brez tega »vabila« hodili brit. — Sploh bi bil skrajni čas, da se pošteno občinstvo energično dvigne proti okuževanju javnega moralnega ozračja; razmere naravnost kriče po — higijenskih odredbah in to temeljitih in strogih, kakor se za tako nevarno in smrdečo kugo spodobi. V Italiji in Franciji sc že energično zoper to postopa po navodilih in sklepih kongresa zoper pornografijo v Parizu, le pri nas še spimo.
š Spremembe v štajerski kapucinski provinciji. Iz Celja je prestavljen P. Jožef Lapuh v Sv. Križ na Vipavskem; mesto njega pride P. Odilo Me-kinda iz Gorice. Iz Lipnice je prestavljen P. Kerubin Koller v VVolfsbcrg; na njegovo mesto pride kot vikar P. Ciril Goričan iz Celovca. P. Placid Paar iz Lipnice v Wolfsborg. P. Valerijan Sar-lory je nastavljen v Gorici. Iz Wolfs-berga pride P. Anaklet Waltl v Mura-vo za gvardijana in P. Tomaž Puff v Knittelfcld kol katehet. Iz Sv. Križa pride P. Filip Somlič začasno v Škofjo Loko. Iz Muravo pricle P. Gottfried Voj-tek kot katehet v Lipnico. Iz Celovca dojdo P. \nzolm Eberhart v Wolfsberg, P. Franc Reitcr pa v Ilartberg kot katehet in P. Emanuel Tnrnšek je nastavljen v Celovcu. V llartbergu postane P. Sigismund Wagner vikar in P. Norbert Ladinek gvardijan. Iz Wolfsberga pride P. Tadej Ranftelj v Celovec kot katehet. Iz Krškega jo proslavljen Fr. .Tust. Kragelj v Knitlolfcld.
š Iz Celjn pišejo: Iz prijaznosti so mor a lli o zahvaliti za polnoštevilen obisk veselice v prostorih hotela uri
»Belem volu«. Zahvaljujemo se vsem slovenskim trgovccm, darovalcem za obilne dobitke za srečolov! Prav z veseljem smo sprejeli govor gospoda dr. Ivana Benkoviča, kateri je bil zelo zanimiv. V tretji točki je bila na sporedu šaloigra: »Nezadovoljni drvar«, ki so jo vprizorili res prav živahno in veselo slovenski fantje »Celjskega Orla« in katerim izrekamo nazprisrčnejšo zahvalo. Kot vaditelju gospodu M. Korošcu naj bode najprisrčnejša zahvala za trud. Krepite so, slovenski fantje celjskega Orla. Na zdar!
lorofke novice.
k Borovlje. — Nesreča. V Rutah nad Borovljami, so se igrali otroci okrog mlina. Neko 12 let staro dekle zleze na stoječe mlinsko kolo. Njen brat pa za šalo vodo spusti pod kolo, ki se z dekletom vred zavrti, jo potegne poti sobo in v par trenotkili popolnoma zmečka. Tu se vidi zopet, kako nujno potrebno je, da pazijo stariši na otroke.
Družinska Pratika lili
je ravnokar izšla in se dobiva od danes nadalje pri vseh dosedanjih razprodajalcih. - Cena razprodajal-cem ostane nepremenjena.
Gomos Leal, eden izmed najpomembnejših pesnikov in pisateljev v Portugalski, ncutrudljiv prvoboritelj liberalnih idej, eden najhujših sovražnikov katoliške Cerkve, ki je v svojih delih »Renegat«, »Izdaja«, »Antikrist« in drugih napadal na najbolj sovražen način katoliško Cerkev, se jo vrnil v naročje katoliške Cerkve ter javno izjavlja, da preklicuje vse svoje prejšnje spise. Izjava, ki jo objavlja, je sledeča: »Zločini so bili vedno, kakor v državi, tako tudi v Cerkvi. Toda tudi v tej je kodeks, ki ima postave, po katerih so kaznuje. V nobeni zbirki zakonov na svetu ni določila, ki pravi, da se mora uničiti cela družba zaradi zločina, ki ga je storil kak posameznik izmed nje. Zlasti Cerkve sc ne bo moglo nikdar uničiti. Misel o tem, kakor tudi vsak tozadevni poizkus bo vedno ostalo neumno hujskanje. Njena moč ni od ljudi, in zato so ji ni bati ničesar od ljudi. In da dokažem svojo vero v to, izjavljam, da vsa svoja spisana dela in pesmi, ki vsebujejo, kar so z mojim današnjim mišljenjem ne strinja popolnoma, zametujem ter se jim odpovedujem, ker žalijo Krista in njegovo Cerkev. Dela, ki jih danes priznavam in ki naj mi jih polože prijatelji na mojo borno krsto, so: drugi »Antikrist«, »Senchora da Molancolia« in ona mila »Historia de Jesus«, ki sem jo spisal v neki srečni uri. Od danes naprej jo moj pot trdno začrtan: Vedno bom zagovarjal žaljeno besedo Kristovo in njene preganjane pristaše. Z isto odkritosrčnostjo, s katero som se doslej boril za (e vzvišene ideje, se bom boril tudi v naprej, in bila bi moja največja sreča, ako bi se mi zgodilo, da umrem sredi preganjan-eev in premagancev kot mučenik, ako hi v današnjem prokletem boju podlegli pravični.« — Gomes Leal jo tudi izstopil iz republikanske framazonske stranke ter sc je priklopil katoliškim narodnjakom. Veliko zaslugo njegovemu izpreobrnjenju pripisujejo njegovi materi, ki jo jc izredno ljubil. V preteklem letu je umrla njegova mati, stara 90^ let. Bila je pobožna žena. Ne v tem smislu, da je šla samo vsak dan k maši, temveč bila je verna ter je zaupala v Boga. Njena zadnja želja je bila, da bi pustil brati sin mašo za njeno dušo, in Gomes Leal jo izpolnil to željo v otroški udanosti ob njeni smrtni obletnici. V cerkvi pa je bil ljut boj s seboj: šol je k spovedi. Tako še je izpreobrnil.
13!
KNEZ LIECHTENSTEIN OPERIRAN.
Dunaj, 20. avgusta. Kneza Liech-tensteina, načelnika krščansko-social-ne stranke, so danes v sanatoriju operirali. Operacija jo bila ja ko težka. Po operaciji je knez ležal dve uri v nezavesti.
VESTI O HRIBARJU.
Dunaj, 20. avgusta. »Narodni listy« poročajo, da, ministrstvo za notranjo zadeve akta glede potrditve Ivana Hribarja še ni odposlalo dalje in je za-devn torej še nerešena. Beležimo.
RUSKE BOJNE LADJE V REKI.
Dunaj, 20. avgusta. Ruska eskadra, ki se jo pričakuje v Reki, ima nalogo vzeti na krov velikega kneza Nikolaja in njegovo koprogo, ki potujeta k slav-I nostiin v Cetiujc.
,	ROOSEVELT IN TAFT.
London, 20. avgusta. Pričakovani razdor med Rooseveltom in Taftom je popoln. Za gotovo se mora smatrati, da bo leta 1912. Roosevelt kandidiral j roti Ta f t u.
ČEŠKA AGRARNA STRANKA V ŠLEZIJI.
Tropava, 20. avgusta. Iz Tropavo se poroča, da se je konstituirala v Šle« ziji agrarna stranka. Za načelnika stranki jo bil izvoljen poslanec baron Rolsperg.
POLOŽAJ NA KRETI.
Kanen, 20. avgusta. Sovražnost med kristjani in mohamedanci vedno bolj narašča na Kreti. Od dne do dne so množe znaki bodočih zapletljajev. Mohamedanci so v Retimno in Sudi zažgali več poslopij kristjanov, pri čemur jo zgorel nek posestnik. Iz maščevanja so kristjani ubili več mohamcdancev.
SULTAN NA POTOVANJU PO EVROPI.
London, 20. avgusta. Poroča se, da se zopet pojavljajo vesti o nameravanem potovanju sultana po Evropi. Egiptovski podkralj mu jo priporočil bivanje v Švici. Z zdravljenjem sultana v Švici je v zvezi tudi obisk raznih glavnih mest. Na I o potovanje pa jc ko* maj misliti pred lotom 1911.
TATVINE NA BRUSELJSKI RAZSTAVI.
Bruselj, 20. avgusta. Velik del ukradenih diamantnih prstanov, biserov in drugih dragocenosti v skupni vrednosti 1,000.000 frankov, ki so bili pri požaru v razstavi ukradeni v francoskem paviljonu, je prevčerajšnjem prinesel tat na bruseljski poštni urad, kjer jih je pustil zavito v staro, raztrgano ruto. — Razstavni odbor naznanja, da boste odslej na razstavi vedno pripravljeni za vsak slučaj dve parni brizgalnici.
SENZACIONELNI SAMOUMOR.
Milan, 20. avgusta. Znani poslanec Ferucio Macola, ki jo svoječasno ubil v dvoboju slovitega pesnika in časnikarja Felice Cavalottija. si je včeraj ponoči v sanatoriju Morate pri Milanu, kjer so jo zdravil zaradi svoje živčno bolezni, končal življenje z dvema streloma. Svoječasno je bil glavni urednik lista »Seccolo XIX.« in pozneje vodja lista »Gazetta di Venetia«. Njegovi članki v tem listu proti Cavalottiju, ki je zastopal radikalno smer v parlamentu, so bili povod omenjenemu tragičnemu dvoboju.
IZWOLSKI NA BALK ANU.
Peterburg, 20. avgusta. Iz zanesljivih virov se zatrjuje, da so poročila o potovanju ruskega zunanjega ministra Izvvolskega v Sofijo in Belgrad v svrho političnih pogajanj brez vsake podlago.
BOLGARSKI BEGUNCI.
Carigrad, 20. avgusta. General Pa-prikov in turški poslanik v Sofi ji sta v imenu svojih vlad se sporazumela glede na vprašanje o bolgarskih beguncih iz Makedonije, da se smejo vrniti begunci v svojo domovino, no da bi bili kaznovani, ako izroče turškim oblastem orožje.
novice.
Ij »Narodove« sanje. Kakor Tisoč in ena noč so bere včerajšnji in današnji »Slovenski Narod«. Sam jc zapisal takole: »Pred Prešernovim spomenikom je občinstvo klicalo tudi: Živio Hribar! Okrog 10. ure zvečer pa jc prišlo pred kazino in tam klicalo »Živio« ter pelo »Hej Slovani!« Demonstracije so torej bile in sicer za Hribarja, dočim bi bil vsak pričakoval, da za cesarja., kakor bi se bilo edino spodobilo. To omenjamo zato, ker stavimo glavo, da nam bo poslal Iv. Hribar popravek, da se ni njemu na čast vpilo! To, kar sc tiče Hribarja. Kar pa so tiče klicev »Živio Srbija!« so se tudi čuli, da jih pa »Narod« utajuje, je samoobsebi umljivo, saj jc sam vedno poveličeval Srbijo in tako posredno kriv, da je izvestna mladina začela v Ljubljani s temi bedastimi vzkliki. Če so se pa čuli še drugi klici, kakor se od več strni zatrja, ne vemo, mogoče vedo to pri »Narodu« . . . »Narod« si hoče zdaj pomagati iz zadrege z bedasto trditvijo, da so demonstracije priredili »klerikalci«. Videl jo našega urednika na Marijinem trgu, ki jo prišel tja šolo, ko je policija mularijo razgrnila v Stritarjevih ulicah. Če bi bili mi le količkaj slutili, da bo izvestna propaganda na cesarjev rojstni dan vprizorilu hribarijado in uganjala srbo-manijo, bi se bili za mirozov nekoliko bol j pobrigali. Tako pa smo poročali toliko, kolikor se je slučajno videlo in slišalo. Znto io pno smešno, če »Narod« zdaj piše, da jo naš urednik »z dopada-jenjem« gledal demonstracijo pobalii nov, ko jo vendar le bil navzoč kot gledalec kakor mnogi drugi, še bolj ne-
umno pa je, kar trdi »Narod« o različnih »naših ljudeh«, ki da so demonstrirali za Hribarja in Srbijo! Za godbo je šlo veliko najrazličnejših ljudi, ki niso nič demonstrirali in niso vedeli za namere tistih tajnih faktorjev, ki od 20. septembra dalje aranžirajo in vodijo neumestne ter mestu in slovenskemu ljudstvu škodljive protiavstrijske škandale. Tisti pa, o katerih »Narod« trdi, da so bili med demonstranti in jih imenoma navaja — Stric, Flegar, Tre-bar, Pavlin in J. Bonač — niso ne katoliški rokodelski pomočniki, ne člani »Rokodelskega društva« ne člani Orla! »Narod« se je meni nič tebi nič zlagal. »Narod« je s tem pokazal, da sc boji za tiste smrkoline, ki so demonstrirali, ker hoče zvaliti krivdo na druge in sc pravih demonstrantov ne upa prijeti, ker jih bo še potreboval! »Narod« je le besen, ker nismo, kakor je on želel, po njegovem zgledu v četrtek demonstracij zatajili, ki jih je potem moral ven-dar-le sam priznati. »Narod« prav dobro ve, kaj se je vse godilo, 011 tudi dobro ve, kaj se je kričalo n. pr. pred Mahrom. Da »Narod« nima mirne vesti, dokazuje to, da sicer dolži nekatere ljudi, ki jih označuje za naše, da so bili pri demonstracijah navzoči, ne upa pa se trditi, da so kričali »Zivio Hribar«! ali pa »Zivio Srbija!«, ker tudi laž more samo do gotove meje. Liberalno časopisje vpije, besni, grozi in se zvija, to je najboljši dokaz, da je prizadeto. Mi pa bomo, kakor smo že po 20. septembru izjavili, vsak pojav organiziranega po-uličnjaštva vestno zabeleževali in obsojali in to v korist Ljubljani in slovenskemu ljudstvu.
IZJAVA.
Podpisano predstojništvo Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani izjavlja z ozirom na trditev »Slovenskega Naroda« (št. 236, jutr. izdaja), da so se baje katoliški rokodelski pomočniki iz Rokodelskega doma udeležili dne 17. t. m. zvečer demonstracij v Ljubljani, da je ta trditev neresnična. Resnično je, da se katoliški rokodelski pomočniki iz Rokodelskega doma niso udeležili demonstracij, kakor tudi noben član društva in nihče drugi ne, ki bi bil prišel iz Rokodelskega doma.
To izjavo je dne 19. t. m. vzela v vednost visoka c. kr. deželna vlada za Kranjsko.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov.
V Ljubljani, 19. avgusta 1910.
Alojzij Stroj,
predsednik.
lj Skupina ljubljanska predilnica
J. S. Z. priredi dne 24. t. 111. ob četrt na 7. uro zvečer v prostorih S. K. S. Z. shod, na katerem poročata državni poslanec Jožef Gostinčar in deželni poslanec dr. J. Ziijec.
lj Rožnodolinski mladeniči, člani Slov. kat. izobraževalnega društva Vič-Slince vabijo h gledališki predstavi, ki jo prirede v nedeljo dne 21. avgusta t. 1. na vrtu restavracije »Rožna dolina«. Spored: 1. S. Gregorčič: »Jcftejeva prisega«, deklamacija. 2. »Sinovo maščevanje ali spoštuj stariše!« Igrokaz v treh dejanjih. — Spisal M. E. Levegue, poslovenil J. J. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Cene prostorov: I. vrste 1 K, II. vrste 70 vin., III. vrste 40 vin. Stojišče 20 vin. Čisti dobiček je namenjen za pokritje stroškov kapelice presv. Srca Jezusovega v Rožni dolini. — V slučaju neugodnega vremena se vrši gledališka predstava z istim sporedom 14 dni pozneje, to je 4. septembra 1910.
lj Ob gasilskem slavlju so korakali vsi gasilci mimo poslopja banke »Slavijo« popolnoma mirno. Samo Ivan Uricelj, pleskar v Ljubljani, je zatulil, ko je korakal mimo banke »Slavije«: »Zivio Hribar!« — Beležimo brez vsakega dostavka.
lj Povodom Najvišjega rojstnega dne Njegovega Veličanstva je gospod deželni predsednik baron Schvvarz naklonil tukajšnjemu društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb 200 K.
lj Liberalni »kolizejski okraj«. Lansko leto spomladi enkrat so ustanovili v kolizejskem okraju »Liberalno društvo«. Načelnikom je bil izvoljen trd liberalec g. Bajželj. No, mož je res društvo prav spretno v vsakem oziru vodil. Pridobil je mnogo članov in tudi pri letošnjem občnem zboru se je izkazalo, da je v finančnem oziru prihranil okrog 400 K denarja in ves inventar je bil poplačan. To so bili jako lepi uspehi. Ali poglejte, kaj sc jc pa letos zgodilo. Pri občnem zboru članom ni bil
več po volji trd liberalec g. Bajželj, šli
so iskat v kolodvorsko-šentpeterski okraj dičnega doktorja Novaka in ga volili za ta okraj načelnikom. Res, jako žalostne razmere v kolizejskem okraju, da nimajo toliko izobraženega moža, da bi jim predsedoval. Dr. Novak ima svojo pisarno in menda stanovanje tudi v Dalmatinovih ulicah, in kolikor nam je po razdelitvi okrajev znano, spada ta ulica pod kolodvorsko - šentpeterski okraj. Bomo videli koncem leta, kake uspehe bode ta gospod predsednik imel . . . No, volili so društveni člani v odbor tudi take, kateri sploh volivne pravice nimajo, sicer so lahko člani društva. Takih društev sc naša stranka prav nič ne boji, katera obstoje iz ne-volivcev. Prejšnji društveni načelnik jo prevzel za letošnje leto podnačelniško mesto. Govorilo se je pred kratkim v nekem lokalu, da so gg. odborniki hoteli ali hočejo letos vse drugače voditi društvo kakor pretočeno leto in g. pod-načelnik Bajželj, zvest pristaš liberalne stranke, pa s tem vodstvom ni bil zadovoljen in je naznanil odstop. Res je dič-ni g. Novak sklical sejo in naznanil odboru, da je njih prvi voditelj Bajželj naznanil odstop, seveda vsem odbornikom jc bil pa ta trn v peti in z veseljem so sprejeli njegov odstop. Radovedni smo, ali je načelnik g. Novak ta odstop iz odbora naznanil v teku treh dni deželni vladi? Na ta način se vedno manjša liberalna stranka, ker to sami voditelji zahtevajo. Prihodnjič šc kaj več o liberalnih društvih in njih razkolih.
lj C. kr. deželni plačilni urad v Ljubljani na Cesarja Josipa trgu št. 1 bo dne 24., 25. in 26. avgusta 1910 zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprt.
lj Steber se podrl na konja. V četrtek popoldne je pripeljal na dvorišče hiše št. 8 v Kolodvorski ulici mesarski vajenec Franc Vekovrh s Kalanovimi konji voz peči. Pri tem je zadel z vozom v kamniti steber pri vratih, kateri se je podrl in padel na konja z vratmi vred, tako da se konj ni mogel nikamor ganiti. Ko so steber odvalili, je konj vstal in ni bilo videti na njem drugih poškodb, kakor da so mu otekle noge. Vajenec je potem odpeljal konja domov.
lj Pes je popadel včeraj na Mivki izvoščeka Ivana Ahlina ter ga na levi nogi telesno poškodoval. Raztrgal mu je tudi hlače.
lj V Ameriko se je odpeljalo z južnega kolodvora 25 Macedoncev, 43 Hrvatov in 10 Slovencev. — V Ileb je šlo 35, v Buks 45, v Inomost 19, v Bregenc 28, v Beljak pa 17 Hrvatov. — V hrvatske šume se je odpeljalo 25 Slovencev.
Mnogotere zdravniške izkušnje potrjujejo, da provzroči vsakodnevno zavživanje jednega kozarca naravne Franc Jožef-ove grenčice že čez 5 do 6 dni polagoma zmanjšanje telesne teže, da pa pri tem ne nastopi niti razjja-danje telesne moči niti motenje prebave. — Ce sc skozi 3 do 4 tedne zavživa staropriznano Franc Jožef-ovo vodo in obenem s tem združuje daljše telesno gibanje vsak dan, se na ta način lahko popolnoma nadomesti potovanje v kopališča, ki vzamejo mnogo časa in so tudi precej draga. Zdravljenje raztolščevanja se lahko s to najizdat-nejšo rudninsko vodo izvaja tudi doma z izvrstnim uspehom. Povprašajte o tem svojega hišnega zdravnika. Sve-tovnoznatia Franc Jožef-ova grenčica se razpošilja samo v popolno naravnem stanju in se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in prodajalnah rudninskih voda.
90
|||l||M^amiiSavoda |§; IP^prve vrste«kot zdravilna voda
^ zoper teikoče organskega dihanja in zoper, bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča.
Zahvala.
2389
Za mnogobrojne ustmene in pismene dokaze iskrenega sočutja in sožalja povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, brata, svaka in strica, gospoda
Petra Medica
se najsrčneje zahvaljujemo predvsem preč. duhovščini, posebno preč. g. kanoniku Sušniku za tolažilni obisk in častno spremstvo, si. glasbenemu društvu „Ljubljana" za ganljivi žalostinki v cerkvi in ob grobu predragega nam rajnika, vsem darovalcem krasnih vencev in konečno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč ter spremili predragega nam rajnika k zadnjemu počitku.
Tomačevo, dne 19. avgusta 1910.
Žalujoči ostali.
* Za romarje v Sveto deželo priporoča »Katoliška Bukvama« v Ljubljani
sledeče potopisne knjige:
Woerl, Kleiner Örientführer, 2 K 40 vinarjev.
Meyers Reiseführer durch Palästina und Syrien, 9 kron.
Baedekers Reiseführer durch Palästina und Syrien, 12 K.
Posendorfer, Vom Donaustrand ins heilige Land. Gedenkbuch an den II. oberösterreichischen Pilgerzug, vezano 7 kron.
Ivcppler, dr. Pavel, škof rottenbur-ški. Wanderfahrten und Wahlfahrten im Orient, vezano 12 K 60 vin.
vseh vozov pri stardu alpinske vožnje je bilo
LAURIN & KLEMENT
§ j m vseh odlikovanj so do-/ sLl bili vozovi
LHURIN & KLEMENT
Veliko zlato kolajno, zlate kolajne, srebrne svetinje.
Tovarna Mlada Boleslav. Zastopstvo Nikodem & Wetzka
Gradec, Kaiserfeldergasse štev. 15.
Sotovo govejo juho
najboljšega okusa dajo
iMÄGGP kocke
Zvezda s
MAGGÍ
umiram nimmt!!
po
Pazi naj se natančno na ime MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem
Drugačne kocke niso MflGGI-jeve. 2265
Razpisuje se služba • i •
2385
v Spitaliču. Plača okoli 700. K in prosto stanovanje. — Župni urad Špitalič pri Motniku.
Meteorologien*} poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zraini tlak 736-0 mm
D S	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
19	9. zveč.	737 2	21-8	sl. jzah.	jasno	
20	7. zjutr.	38-3	180	brezvetr.	■	00
	2. pop.	380	303	sr. jjzah.	pol. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 22 61. norm. 18 5J.
: Za sltMrvne in prebolele :
mm wr
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo 9 4 steklenice (5 kg) Sranko K 4*— BR. NOVAKOVI C, Ljubljane.
sprejme takoj za mizarski obrt Damijan Bonča, mizar v Vižmarjih štev. 48, p. Št. Vid nad Ljubljano.	2372 10
Dva dijaka
ali dve dijakinji
se pri pošteni družini v Trstu vzame na stanovanje in hrano. Kje, se izve v upravništvu SIo-2205	venca v Ljubljani.	6—1
tfdor jeli dobro jesti,
privošči naj si večkrat izborne Pekatete, ki naj bodo napravljene po receptni knjigi Prve kranjske tovarne testenin v 11. Bistrici. Pošlje se vsakomur za-637 stonj in poštnine prosto. 3-1
Pt-ilcsžnosfini nakup!
Krasna žepna ura z verižioo K 3-5p 30.000 komadov
kupljenih, zaradltega po5iljam 1. krasno 36 ur idočo (ne 12 ur) „Gloria" srebrno anker-rem. uro, Svic. kolesje z lepo gravir. oklop-jein, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natančno idočo mozn 5K.30 Ne dalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur. I dočn nnker-re. prve vrste Svic. uro s pozlnč. verižico za K 5. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro Razp. proti povzetju
:, \mm\m sviearsBin ur.
KRAKOV št. 50.	766
Neštevilno priznanj in naročil. — Za neugajajoče denar nazaj.
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Roč v Istri, črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov.	667 100— 1
Zagrebška tovarna tvrdke Henrik francka sinovi.
v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le Iz najboljših SiTOVin. V Vaš prid bode, bodete II pri nakupovanju aajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu ¡Franckovem: kavnem pridatku z mimckom, ,8va„¿¡¡riiss* iz zagrebške tovarne.
■I Mga V TU69,13i9U. V.
7 I 7 IKO 707
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena ==
se dobi samo pn H. SUTTNER, Ljubljana, mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.	2018	Tovarniška varstvena znamka „IKO".
7 I 7 IKO
707
Iz belega hrastouega
lesa, trpežni, moEnl
m	je
§?	®
a	bj
I M,	u
UTJ	01
_	"I
■s	V!
s	a
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesu, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne Špirita za fini Špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 3«), 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
I», i.
a w
M t
a. u a m
u a
M
N
BC N
2 o.
* S»
Ljubljana. Marije Terezije cesta
nizke in solidste, točna pfisiffižSsa.
Caniki s koledarjem za- R Btonj In poštnine pro3ti. a
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
33
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Cndnn
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar ln zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Blelu in Genovi.
7oo Igrani, pirsianl, briiianii. (D
Svetovnoznano najBnejše blago po najnižjih oenab
se išče za
c. kr. notarijat v Žužemberku
Vstop io. septembra i810
Plača po dogovoru. 2296 3
dobro ovinjene, stare in nove, velike in majhne, ima na prodaj Iv. Buggenig sodar-3 ski mojster v Ljubljani. 2327
Proda se
ta v
na jako lepem prostoru pripravna za vsako obrt. Stara pot 15. 2329 (2-1)
majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka.	2147 8-1
se sprejmejo takoj na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava lista. 2325 3
i:
pri Furstenfcldu (Štajersko)
50 let obstoječa, jako dobro vpeljana irgo-uina meSanega blaga s stalnimi odjemalci, na zelo lepem in prometnem kraju Dolenjske ob glavni cesti Ljubljana - Novo mesto-Zagreb, se radi bolezni
ikšr iakoj proda z vso opravo in zalogo blaga.
V kraju jc poštni in brzojavni urad, železnična postaja v bližini. V kratkem se začne graditi nova železnična proga in je pričakovati velikanskega prometa.
Enonadstropna hiša ima v prvem nadstropju f) sob s pritiklinami, v pritličju 2 sobi, prodajalno, 3 skladišča, 2 kleti, lep hlev, gospodarsko poslopje in velik vrt. Cena 70.000 kron.
Proda sc tudi več lejJih Bljiu Ssj frau-flllktttf. Naslov pove upravništvo tega lista pod Sle». H90J5.	9370 3
Hotel Liburaija
(HarodeidoffivVoleskem)
IE===JI	iJ
Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoii ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen jc z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu sc nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se

ffiarifa SKSedsied, najemnica.
JA
zmožen slovenskega in nemškega jezika, nemške stenografije in strojepisja žeii vstopiti v službo. Nastop takoj. Cenjena pisma poštno ležeče pod „B. 32" Loka pri Žusmu.	2373 3
L«3
kfl sivega skubljenegn perja K ?, polbc-lega K '2'RO, belegn K *. finega K 6. najboljšega skubljenega K 8. sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadriljc poštnine prosto Dovršene posteljo bogato napolnjene, i7. zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega nli rumenega inlet-nnnklng-blnnn 1 pernica vel. |S0X'16 cm z blazinama, velikost'80 58, napo» njena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 2n, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, lt, 16, vzglavnica K 3, 3-50, i. — Pernice 180X110 cm velike K 15, !8, 20: vzglavnica 90X7« ali 80X80 cm K 1-50, 5. 5-50. Spod. pernica iz gradla 18!) <116 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naroČilu od 10 K dalje
M. Berger v DeSenici št. 1009. Češki les.
Za neugajajoCe denar nazaj ali se blago zamenja- — Ceniki o žimnlcah, odelah, prevlekah In »sem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.	2293
Reform - akademija
za tiste ki se težko uče, nervozne, mladino visokega stanu, ki v javnih šolali ne izdeluje.	2358
in plošče m\ tlaka
so po ceni na prodaj. Več se poizve pri I. Perdanu v Ljubljani.	2386
Pozor!
• Najnovejši in najfinejši
f;
in stroj
za jopice, nogavice itd. nudi vsakomur
dober in trajen zaslužek
Glavno zaslop. in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd.
ÜUU
Večletni gostilničar brez otrok išče i
me!ianit,na industrija pletenja miline konfckcije.
Prospekti in ceniki brezplačno. _
na račun ali v najem
(za mesec november) v mestu ali na deželi. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca«.
Selcnburoova uliso S. ■ najstarejša domača tvita
Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov kakor drugih lovskih potrebščin. V zalogi imam tudi palice zu ribji lov, vrvice, trnke, umetne muhe, mreže in sploh vso pripravo za ribištvo in urnetalni ogenj.
ll^iMi
v pondeljek 22. avgusta ves
dan svoje posestvo v D. M. Polju št. 19. obstoječe i z 15 njiv (stav-bišča), 7 travnikov, 4 gozdne parcele, 16 oralov zaraščenega hriba v Gostinci, delež gmajne in vso gospodarsko orodje.
2339 (3—1)
zastonj in poštnine prosto.
2238
Jesmesfí'
Mar. Juvan.
22«o POSLOVODKINJA -3"1
srednje starosti, ki je zmožna samostojno voditi trgovino z meSanim blagom v neki večji vasi blizu Cerkniškega jezera pri Rakeku, ter se more izkazati z vsemi potrebnimi izpričevali v dosego obrtnega lista (učno in dveletno poslovno izpričevalo) in more položiti pur sto kron kavcije, se sprejme takoj za dobo najmanj 5let. Prednost imajo take, ki so vajene tudi gostilniškega posla. — Ponudbe sprejema do 25. avgusta upravništvo „Slovenca4.
Elektroradioqnf .MRI"
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte
SPORED:	2198
Od sobote 20. avgusta do torka 23. avgusta.
1. Maks in planika. (Komično.) — 2. Od mrtvih vstali Rimljan. (Po naravi.) — 3. Čudežni človek. (Variete.) — 4. Gostilna v gorah. (Drama.) — 5. Boljše je veselje, kakor bogastvo. (Komično.) — Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in 1/29. uri zvečer. — 6. Tovarna sveč. (Po naravi.) — 7. Voda in vino. (Drama.) — 8. Katera obeh? (Komično.) — Ob lepem vremenu se vrSi zadnja predstava na prostem. — Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje slavna Slovenska Filharmonija.
išče službe za cerkovnika na deželi najrajši v kaki podružnici. Star 23 let, krojač. Naslov pove uprava lista.	2391 3
Za takojšnji nastop se išče 2369 3
hišni sluga
samec ali oženjen brez otrok, ki jc zmožen tudi nemščine. Prednost imajo prosilci, ki se razumejo tudi na oskrbo vrta in so že službovali v enakih službah. - Ponudbe naj sc pošiljajo na oskrbništvo graščine barona Borna pri Sv. Ani nad Tržičem, Gorenj.
t&TtaslJiixtr potcrtxili nty'sv obrr\fji&
rSimon£aJOricte¿x**
v Sy'ubfytm¿ yíbivówrsk» "ÜaítavraínaCñymautu dyrb srlavrpJkn^ip,
«J
Spreten
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin.	2337 (6)
Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. sc vedno dobiva pri
najboljša prevleka za mehek pod Leskovic & leden, Ljubljana.
Postojna: Anton Ditrich. Škofja Loka: Matej Žigon. Kočevje: Fran Loij. Idrija: Valentin Lapajnc. Kranj: Fran Dolcnz. Radovljica: Oton Homann. Novo mesto: I. Picck. Zagorje: Rili. E. Michelčič. Kamnik: Ed. Hajck. Črnomelj: Anton Zurc. Kostanjevica: Alojz. Gatsch.
za razna de'a starosti 20 let naprej se sprejme takoj. Tedenska plača 26—30 K. Ponudbe naj se pošilja na naslov Fran Čuden, Ljubljana.	2393
* u Ctorici, Nunska mlina sta». 6.
Oscmrazredna italijanska in sedemrazredna nemška šola s pravico javnosti. Posebni pouk v slovenskem jeziku za Slovenke. Glasba in slikanje; rojene Francozinjo poučujejo francoski jezik. Na željo starišev sc pripravljajo gojenke k sprejemnemu izpitu za učiteljišče, k zrelostnemu izpitu za vrtnaricc in za učitcijice ročnih del. Dosežejo sc dobri učni vspehi. — Zelo obširno poslopje ima povsem zdravo lego ter zadostuje v vsakem oziru higiječnim zahtevam. Ima veliko igrišče, vrt, kopelji, električno razsvetljavo itd. Za gojeukc sc skrbi vestno in točno, imajo dobro hrano pri zmerni ceni.
Sprejem v zavod tudi med šolskim letom.
Natančneja pojasnila naj sc zahtevajo pri samostanskem vodstvu.	?37'i
SsSagB Žit
j. HILZER & KO.
Dunajsko Novomesio. Telefon 145.
sc priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon. ivonlln
\ >akc velikosti in glasu, Jamstvo /a določen in poln gl..s, najčistejšo vglasitev in najboljši nuiterijal. Stojala za zvonove i/, kov. žclez.i .nli le i. Lahkotno zvonenjc, najbe! i način*teka. Nagla izvršitev, najni/je cene. Ugodni plačilni
pogoji. Stari nerabni zvonovi >e sprejmo v preiitje, ravnotako sc i /delujejo železna stojal i najboljše kon-.trnki ije / dolgoletnim jamstvom. l'fo-računi in prospekti 'ifa vsak čn zastonj in •fc) franko na razpolago, enako tudi priporo«
*V~rila kakor turi: nri-: t* v
pisma
2Ji'i
02010201323101313200010030020100300202023202010030
100 osebi
150 živali 1
brzojavka.
Veliki češki cirkus KAREL KLUDSKV
edino po kontinentu potujoče podjetje te stroke, dospe prihodnje dni s tovornim vlakom iz Celovca v Ljubljano in bo kratek čas dajal predstave.
Več povedo pozneje oglasi in dnevni plakati.	2390	RaVnatdjstVO.
Razglas
o sprejemu učencev o limetllsho šolo no Grmu.
Meseca novembra se prične na Grmu novo šolsko leto za učence zimske in letne šole. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in je namenjena kmetskim sinovom iz poljedelskih in živinorejskih krajev, letna šola traja od novembra do konca oktobra in je namenjena v prvi vrsti mladeničem iz vinorodnih krajev.
Za šolsko leto 1910/11 je popolniti 20 prostih mest in sicer po 10 za učence zimske in učence letne šole. Razen tega se sprejemajo v šolo tudi plačujoči učenci, ki plačujejo za hrano in stanovanje v zimski šoli po 150 K in v letni šoli po 300 K na leto.
Prošnji za sprejem in za deželne ustanove je priložiti: 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti, 4. izpričevalo o lepem vedenju in 5. izjavo starišev ali varuha, s katero se zavezujejo plačati stroške šolanja.
Prošnjo, ki je koleka prosta, je poslati ravnateljstvu šole na Grmu
do 15. septembra 1.1.
Prosilci, ki se morejo izkazati s tistim znanjem, ki ga daje prvi tečaj zimske šole, se lahko sprejmejo v drugi tečaj zimske šole. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo
šole na Grmu.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 12. avgusta 1910.
2376 (2)
Okusite pivo iz Češke delniške pivovarne
v Čeških Budejevicah
Je izborno, na plzenjski način X ,592 varjeno.	X
Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann.
ZALOGE: Postojna: Emilpl. Garzaroll; Trnovo : Rudolf Valenčič: Heka-Sušak: Ante Sablich; Trst: Schmidt & Pclosl; - - Pulj: Lacko Križ. - -
Več vrst sodov ima naprodaj A. REP I C,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2323 52
<JKla6 trgovec
v 28. letu išče prijenitve v trgovino ali na posestvo s i|1 1600 )i gotovine. Pozneje večja dedščina. Pisma na
upravništvo pod „trgovec".
2380 3
pnshar o
•	Židovska
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulsklh in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in ====== tudi glede strela vse druge puškarske izdelke. =============
puškar u Ljubljani ulica št. 8
Posebno dobre so lahke trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago.
2301 20
Popravila
izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Cerkvena slikana okna
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist »vj_ X--*-!- stavbni in umetni v tej stroki II12IKS 1 USEK steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
2164
Sanatorij „mirni dom
sprejema v prvi vrsti bolnike in to moške na živcih bolehajoče, potem alkoholike in od težkih bolezni okrevajoče. V porabi so različne kopeli, kakor: tople, mrzle, solčne in električne kopeli s pridatki in masaža. Zdravilišče je tudi po zimi odprto. Cene so zmerne. Ceniki se dobijo zastonj. Pojasnila daje lastnik in vodja dr. Fran Ceh, pošta Gornja sv. Kungota pri Mariboru.
Št. 13.928.
za zgradbo
Razpis
ra-Foiom v
ji nm\
na 65.400 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšalnega zneska naj se predlože
do 27. augusta 1.1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba zaprevzetje cestne zgradbe Malagora-Polom«.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razventega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Poleg pismene ponudbene obravnave se vrši dne 29. avgusta t. 1. ob polu 2. uri popoludne v Maligori še ustmena zmanjševalna licitacija in sicer za posamezne cestne dele, dolge po okroglo 2000 m. oziroma 1684 m, v katere se bo cela 7684 m dolga proga delila.
Pri ustmeni ponudbeni obravnavi za delne proge je od vsakega ponudnika položiti 100 kron vadija, kateri se bo pri odobreni ponudbi popolnil kot varščina na 10°/o pogojene svote iz zaslužka, ki se bo izplačeval vsaki mesec po napredku dela.
Deželni odbor si pridržuje pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo ali sploh vrniti vse ponudbe.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 19. avgusta 1910.
2.'S82 (3)
Katoliška Bukvama v Ljubljani
i ■
sprejme v svrho knjigotržko - strokovnega naraščaja
praktikanta
ki je dovršil vsaj štiri gimnazijske razrede in je
bil vseskozi vzornega obnašanja. Ponudbe se sprejemajo do 25. avgusta. Vstop 1. septembra 1910. 2371
Pno kranjsko polit za umetno stoHiarsivo in slikanje na silo
Hugusta Hgnola, Ljubljana k
M
Dunajska cesta št. 13 poleg „Figouca
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor
p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa prvih t ovarn Avstrije: Durkopp, Sftyria (Puoh), Waffenrad.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
: AdlerJCTi : pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
PolitICnf uboj v Krakovu.
Dne 9. avgusta se je zgodil v Krakovu slučaj, ki jasno razsvetljuje rus-ko-poljske razmere in ki zamore imeti važnejše posledice tudi v Avstriji.
Ob eni uri popoldne je šel čez Marijin trg poleg Marijine cerkve na Glavni trg nek mlad mož, oblečen v sivo letno obleko. Tu, čisto v središču mesta ga je došel nek drug mlad človek in ga ustrelil v glavo. Ko je padel na zemljo, mu je dal morilec še dva strela v glavo, da je bil gotovo mrtev in potem je začel bežati. Ko so pa ljudje prihiteli od vseh stranij, da bi prijeli morilca, je le-ta mirno izročil revolver prvemu, ki se je približal ter rekel: Ubil sem ruskega špijona. Nato je bil morilec prijet in izročen sodišču.
Ubiti človek se je imenoval Stanislav Rybak. Po poklicu je bil poprej ljudski učitelj v Zaglobju na Rusko-Poljskem, potem pa uradnik v društvu »Ljudska šola«, v Krakovu (nekaj ta-cega. kot pri nas »Družba sv. Cirila in Metoda«).
Ubijalec se imenuje Stanislav Trudnovski, je po poklicu delavec iz Varšave, in nemški državljan.
Ljudem, ki so na ulici prijeli ubijalca, in ga pričeli pretepati, je odvrnil mirno: »Nikar me ne tepitc! Saj ne veste za kaj se gre? Izvršil sem samo naročilo naše stranke«. Ko so ga peljali na policijo, je govoril med potom čisto mimo: »Ubil sem špijona. To je bilo že davno potrebno. Na stotine ljudi je že spravil v Sibirijo.«
Trudnovski je član narodne delav-
ske zveze v Varšavi, ki je del narodno-demokratičnc stranke (nekaj .takega, pri nas narodna delavska organizacija) Torej je pristaš iste stranke, katere načelnik je v Galiciji dr. Glabinski, načelnik Poljskega kola na Dunaju. Šteje 23 let in se je samo za silo naučil brati in pisati. V šoli ni bil nobeni. Leta 1905 je bil v Varšavi prijet in je sedel do 5 mes. v ječi v trdnjavi, potem so ga izpustili, ker mu niso mogli ničesar dokazati. Organizacija, kateri pripada, je tajna in strogo preganjana od vlade.
Med grunvvaldskimi slavnostmi ga je srečal na ulici nek neznanec in mu je izročil zaprto pismo brez naslova. Na ovitku je bil samo pečat narodne delavske zveze. V pismu je stalo sledeče:
»Ker smo izsledili, da je Rybak provokater in ovaduh in vojaški špijon ruski na škodo Avstrije, vam naročamo in vas pooblaščamo, da ubijctc provokatorja in špicla ohrane. To vam naročamo, kot vašo sveto dolžnost Poljaka braniti, Poljsko in sveto katoliško cerkev.«
Podpis je bil: »Narodna delavska zveza«, dalje je stala, črka S (tajno znamenje Trudnovskega) in pozdrav: »Bratski pozdrav!«
Pismu je bila priložena fotografija Rybaka in pri nji dopisano: »Ima .službo v Krakovu v društvu »Ljudska šola«.
Ko je Trudnovski to prečital, ni nič premišljeval, ampak je takoj napisal očetu v Varšavo, naj sporoči tovarišem, da bo nalogo izvršil, njemu pa naj pošlje revolver, ali pa denarja za revolver.
Kmalu potem pa je dobil od organizacije drugo sporočilo, naj gre v drevored. Tam ga bo čakal na klopici človek, ki bo imel v rokah škatljico. Trudnovski je šel in neznanec mu je izročil škatljo v kateri je bil nabit revolver in še nekaj patron.
Potem je iskal Rybaka s fotografijo v roki in z revolverjem v žepu. Ko ga je dobil, ga je ustrelil.
Drugi dan po napadu je dobil nek sotrudnik krščansko - socialnega dnevnika »Glos Narodu« dovoljenje, da je smel govoriti z morilcem. Pripomnim, da je dotični dnevnik načeloma nasproten narodno - demokratični stranki in obsoja vse revolucionarno gibanje in tudi ta napad v Krakovu. Njegov vtisek je bil sledeči:
»Morilec! Ako se sliši ta beseda — predstavimo si navadno divjega, strastnega človeka, ki na prvi pogled vzbuja gnjus in strah. Kako drugače od take vrste zločincev izgleda Stali i s 1 a v T rudnovsk i. Mladenič v sivi, priprosti obleki, črnih kodrastih las, črnih žarečih oči in neštevilnih potez obraza — Trudnovski dela skoraj simpatičen vtisk. Njegova zunanjost je sicer revna, toda redna in snažna. Obleka brez madežev, ovratnik čist, modra kravata ni močno obdrgnjena. Že ta zunanjost dela človeka simpatičnega. Še poveča se to čustvo pri razgovoru. Samo, če sliši ime špijona, Trn d-n o v s k i ves zakipi, kri mu buči v obraz, oči mu zažare, a besede njegove so polne razburjenja in srda.«
»Kakšne dokaze imate ,da je bil Rybak res špijon« — sem vprašal.
»Hybak je še, ko je bil v Varšavi«,
— odvrnil je Trudnovski — »bil na sumu, da je špijon, dasiravno je bil član osrednjega odbora. Ko je bil še v Varšavi, je bilo vjetih na stotine tovarišev, a on je ostal prost. Potem se je preselil v Galicijo, a tovariši so ga pričeli sumiti in so iskali dokazov. Slednjič jim jo prišla v roke korespondenca, katero je pisal tajno policiji.«
Rybak jo baje prejemal od rusko policije po 500 rubljev na mesec, da jo izdajal tovariše. V organizaciji je bil že od začetka in eden njenih ustanoviteljev. Organizacija šteje v Varšavi 40 tisoč mož. Ker je imel še mnogo reči, katero bi zamogel izdati policiji, so ga sklenili ubiti. Skušali so ga zvabiti Čez mejo, da bi ga ubili na Ruskem. Rybak jo pa nekaj slutil in se ni dal zvabiti. Radi tega so poslali Trudnovskega V Krakov.
To je prvi slučaj političnega uboja v Galiciji, ki je v zvezi z rusko revolu-« cijo. Doslej so se namreč vse revolucio-« narne stranko dv/ale načela, da se men ra v Galiciji mirovati, ker jim je ta kraj neke vrste Asil.
Jako zanimiva bo pravda, že radi kolizije, v kateri se bodo nahajali sod* niki in občinstvo, zanimivo pa tudi ra-« di stališča narodno - demokratična stranke (Rybak jo bil namreč tudi v. Galiciji znan z vsemi razmerami stran-« ke in je bival na vseh odborovih sejah), pa tudi radi mednarodnih vprašanj, ki i se utegnejo iz tega razviti.
1	Dr. L. II
V vročem letnem ¿asu
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali gidnira sokovom, za to opozarjamo na
ipgm
alkalična kislina
i .i, — ....... *
Ta pijaia vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijaia pravo krepilo.	(VIII.}
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
ielez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh Frospekti gastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah i jostvinami In vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju, Peter Lassnlku In Andrej Šarabonu, Ljubljana.	11462—49
HENRIK L Ml
1685 Mannheim.
Največja tovarna
loRomoBil
na cvropsRi celini.
■ Razstaunf objekti: £
* JLovj^a razstava J a Dunaj, J^otunda $piegel. "
d	n
Pisarna za prodajo v HvstrlJI
EMIL HONIGMJIHH
Dunaj IX. Löblichgasse št. 4.

IVIesto 40 K samo 6 K.
Priložnostni nakup.
Gamsova brada
podobna jelonovl brad!, nova zelo lepa,
15 cm dolga dluka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertovini križem, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad
Fenichcl 876
Dunaj IX., Altmttttergasse 3/123.
Mnogo primalnih pisem.
JÄN ŠTETKA
oskrbuje najstarejši češki specialni zavod
1748 lQ-l
tovarna za stroje Praha-Kral. Vinohrady, Fl'iiOVa 111- fi. 892. (Cecily.)
Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVMLL! &
V
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparsfvo in fvomica umefnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stainentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljcv, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
;iZ| Vsa dela so solidno in strokovnlaSko Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastopstvo svodov patont „Thrnf
Cenjenim gostom in slav. potujočemu občinstvu priporočam v obilen obisk TT W jT^ fTSF*"*"* W ki ga otvorim v nedeljo dne
NOVI HOifcL 1*4. avgusta 1.1. Za prenoče-w m ^^ *	vanje je 16 udobno oskrblje-
nih sob na razpolago. Točila se bodo razna izvrstna naravna vina in dobro pivo. Preskrbljeno bo vedno z dobro mrzlo in gorko kuhinjo po najnižjih ccnah. V hotelu je tudi kopališče.
2308 3
Z velespoštovanjem
Franc Didič.
Perje za postelje in puh
9320 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročUa se točno IzvrSuJejo.
VHmerlko in Kanado
zložna, cena in varni»
vožnja s Cunard Line =
H 5?i 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonia, 23. avg., Carputhia, 13. sept. Pannonia, 27. sept. 1910. iz Ll-verpoola: Lusitania, največji in nnjlepSl parnik, 27./8. 17./9. 8./10., 5./11., 17./12. 1910, Mauretania,
20./8., 10-/9-, 1./I0., 29./10., 19./11., 10./12.1910. Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-Ncvv-Jork III. razr. K 180*— za odraslo osebo vštevši davek in K 100"— za otroka pod deset let vštevši davek.
kctesasli S
Mesto K 110* — samo po K SO--, z „Torpedo" prostim tekom po K 95'- prodajam za reklamo nova prvovrstna „štajerska jjra-ška kolesa". Modeli 1910 z triletnim |am-stvoin, sveže, močne pneumatike po K 5'-, 6' -, T-•, cevi po K 3'50, 4" -, 5" -. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in franko! Tovarniška zaloga vožnlh koles In šlvelnlh strojev
A. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse 23-
3
in
Glavno zastopstvo za južne dežele:
V. JANACH IN DRUG, TRST.
Ženska ročna dela in
Jiiblj
:pripadajoči materija!:
Predtiskanje. vezenje na roko in stroj, tanburiranje, plisiranje itd. Največja zaloga telovadske obleke. Naročila vestno in poceni.
El
«♦♦♦ Kongresni trg. ♦♦♦♦
Muc IUI) a: zlati tiotaiira, najvisiu ouiika.
Msff wLr " Bu«.nnu
Podružnica Dunaj Dunaj m" Rm Heumarkt Nr< 2i-
Premikali» in stalni patentovani
na nasičen j?ar in vroči par
od 10 — 800 konjskih sil. Gospodarski, frpešm in zanesljivi obratni stroji za vse Indust, tn poljedelske obrale.,
'lirtt;iv~~\• k<2eiara>s" M~i"'«5uC'i>uu t'. "iT"
E306/10 5
V Belipeči na Gorenjskem se proda dne
24. avgusta f. I. dopoldne ob pol 11. uri
innaslednje dni na javni dražbi in sicer: manufakturno, galanterijsko, špecerijsko blago «n emajlna posoda.
Predmeti ki so prodati na dražbi so cenjeni na 1843 K 69 v, se nahajajo v dobrem stanju in se isti lahko vsak čas ogledajo pri upravitelju konkurzne mase g. Simonu Martinschitz v Belipeči ali pa neposredno pred dražbo.
2348 3
C. kr. okrajna sodnija odd. II.
Kranjskagora, dne 11. avgusta 1910.
npnnnnTT1""1 mnnnnannnnnnaaaannnnn
fl
S a
D
a a o a
G D 0
u
D
a
a □
a
gepdjne, frijerje, čistilnice (pajkeinei, $lam®rexnice, mline in prsie za sadfe,
amerikanske sratorle na limon
priporočata po nizki ceni Karol Kavšeka naslednika
jj ScEneider S ^¡JerovhaR
trgovina z želozmno in zaloga s/rojev
□nnanannnaaacacaaaannaanaaciaaanDnna
Slovenski ceniki brezplačno.
Toni Jager, Ljubljana, ZidovskTXT1
Specialna trgovina finih ročnih del. -
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči inaterijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako cena.
Naznanilo preselitve!
Vsem cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem preselila svojo
trgovina s čevlji iz ¿inks ulice št. i na Jurčičev trg št. 3
ter se še nadalje priporočam cenj. odjemalcem za blagohotno naklonjenost.
Velespoštovanjem
2288 3-1
Josipina Herrisch.

MARIJA SATTNER
Ljubljana, tajska cesta 10. 1!. stop.. II. aatisfr. (Mijatova blsa).
91	se priporoča prečastiti duhovščini za	26 1
M
m
m
X
m
IX
X-
m
K
Izdeluje eele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kako*» se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja tr« pežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame,
m
[H]
X
as
x
i X
ilKglXlgXlIKIlXilXIlXllXliXilKiiiXPKiiXlIXIlXIlXl
|| Tehnično pisarno ima j j
i i ING. IG. STEMBOV I j
avtorizirani stavbni inženir :: ||
|| Ljubljana, Šubičeva ulica 5. Jj
P | Izvršuje načrte, prejema stavbna % \ 11 vodstva in nadzorstva ter oddaja \ %
19
strokovna mnenja.
2093 1
0©00©©©©(9©(9©©©(9©©©0000©©©©©©0(
anje o Lurd in Rim
Odhod iz Beljaka 2. septembra 1910. Potovanje traja 18 dni.
Potovalni načrt: Beljak-Pontabelj-Padova-Milan-Genova-Niča - Marzilja - Lurd - Marzilja - Genova- Pisa - Rim - Florenca-Benetke - Pontabelj - Beljak.
Odmori bodo v: Padovi pol dneva, Alilanu pol dneva, Marzilji 1 dan, Lurdu 4 dni, Genovi 1 dan, Rimu 3 dni, Florenci 1 dan, Benetkah 1 dan
Cene: I. razred
II.	razred
III.	razred
K
550-M0-— 270'-
S temi cenami jc pokrito: 1. Vožnja od Beljaka v Lurd in nazaj; 2. hrana, obstoječa iz zajutrka, kosila, veCerje med celo vožnjo; 3. vožnja romarjev in prtljage s kolodvorov in na kolodvore; 4. stanovanje; 5. napitnine gostiln, osobju in lokalnim vodnikom Opomba: V Rimu sprejmo sv.Oče romarje v posebni avdijenci.	1918
Zahtevajte prospekte, priglasnice in položnice pri: Simonu Gabercu, dekanu in častnem kanoniku w Mariboru, predmestna župnija sv. Magdalene, in l.udoviku Ribiču, mestnem kaplanu * Radgoni (duhovni vodja romanja.)
>©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©eS
Josip Lavrenčič v postajni
^ŠV» priporoča razno opeko,'" kakor zarezaui strešnik I. in II. vrste, strojni gO strešnik (kavler), strojna korita (zlebako), opeko za tlak in zidno opeko
najboljše kakovosti, po nizkih cenah in v poljubni množini.	^Cn
2359 io	SaS*
sfavifelj umetnih mlinov in žag ter UdelovafelJ mlinov ¿a ročni obrat, na ¿epelj, vodno in parno silo
ŠT. JURIJ OB
SSI
Pohvalna pisma in javna priznanja so vsakomur 2i4t	na razpolago.
parna opekarna In to-•9 uarna zarezane opeke
«i SREDNJIH SHIKIELJNIH pri LJUBLJANI
Pisalna «s Mublianl, Reslieua cesta Sten. 2
priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti in v poljubni množini. Za trpežnost zarezane opeke
L in II. vrste se jamči najobširneje. m
IlUlSfc
najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča
Iva« UMl Linbliana
Marije itreziju cesta 11 (Koiizej).
Ravnokar so izSle najnovejše plošče 25 cm. premera po K 3'50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko.	2011
M—WH—BMBB^MBBB—|
Izvrstna prilika za potovanje
je in ostane z novimi parniki f*
Kaiserin HuguslsUih- 1704 i-i
foria............25.000 ton
Amerika.....24.000 „
CBeuelandi ....	20.000
Cincinnati ....	20.000
President Linenin .	20.000
Present Grant . .	20.000
»i i«
Brezplačna pojasnila daje:
FR. SEIMIG
Llnbljjana, KoiBduurstoa ui. 2S.
obstoječih iz njiv, dve ob glavni cesti, zelo pripravni za stavbišče, pol ure od Ljubljane proti Št. Jakobu ob Savi sc zaradi družinskih razmer takoj proda. Več se izve pri Mariji Vidmar, Jarše št. 11, pri Tolmačevem.	2225 3—1
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Sdimida znamenito	1983
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tecenje iz ušes, Šumenja po ušesih in nagliiliost tudi ako je že zastarano.
Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo lekarni pri „Črnem orlu" na Novem trgu, Celovec,
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanjje
Franja:|esih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
St. 14.751
Razpis
2318 3
Za zgradbo uodouoda za Gotenico, politični okraj Kočec|e na 23.753'82 K proračunjena dela iti dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe naj se predlože do
!. L
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Gotenico, politični okraj Kočevje."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Ravnotako je izrecno izjaviti, od kje da hoče ponudnik armature dobaviti.
Ponudbi je tudi priložiti seznamek enotnih cen za pri hišnih vpeljavah potrebna dela in dobave.
Razventega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pu-pilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurztii ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, ponudbeni pripomočki in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu za znesek b K
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1010.
Deželni odbor kranjski.

skupaj arondirani, z lepim za stavbišče pripravnim vrtom, v lepi legi, z dobrimi dohodki so pod ugodnimi pogoji
Ol O) —


Več sc izve pri g. Petru Batelliuu, Vrtna ulica št. 62, Glince p. Vič.
2306 8
HB

miü
tur<
Velecenjenemu občinstvu in svojim ljubim prijateljem uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem v obrat prevzel znani
Peter Mejdič
Celje
se priporoča.
Točila se bodo pristna dolenjska, štajerska, istrska in avstrijska vina v sodih in steklenicah ter vedno sveže dvakratno marčno belo in črno pivo iz Združenih pivovaren Žalec in Laški trg.
Gorka in mrzla okusna meščanska kuhinja ob vsakem dnevnem času, posebno ob odhodu in prihodu vseh vlakov. Opoldanski in večerni abonement po prednostnih cenah.
Krasni prostori za družbe, svatbe; skupne pojedine po dogovoru. Popolno zadovoljitev p. n. naročnikov jamči moje dosedanje mnogoletno delovanje v največjih podjetjih.
Gospodične, ki se hočejo v kuhinjstvu izvežbati, sprejemajo sc pod ugodnimi pogoji.
Velik senčnat vrt in kurljivo kegljišče.
Popolnoma na novo urejene sobe za tujce se zaradi bližine južnega kolodvora najtopleje priporočajo.
Zahvaljujoč se za dosedaj mi kot ravnatelju grand hotela »Union« izkazano zaupanje bilježim
z najodličncjšim spoštovanjem
V Ljubljani, 10. avgusta 1910.
Ivan Bračič, hotelir.
m&xj&exni&ti

En ES
je vsak dan vso noč odprb.
Vciespoštovanjem	Štefan Miholič.

Scrmcnnr in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejši 1: Konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene koCije, druge vozove in najrazličnejšo vprezno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tud; vse druge v sedlarsko obrt spadajoCe potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjski; 3699	oprave.	52—1
aEKfflaassera^TissEi^^
5M
stavbni ključar
Ljubljana, Fl0?ijap.5Ka ulica štev. 9
priporočam sc slavnemu občinstvu, kakor tudi časti:; duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor;
ofjra e za jjrobovc, križe, obhajilne mize, navadne In žične ograje, vrnin.
1 Is
fttiiim,
kurjavna in pepelna vratca, zapahi dimnikov, strelovodi, zastorl na valielh itd. lid. Priporočam se tudi za vsakovrstna popravila, katera izvršujem hitro fn po n?zki!i cenah.	2130
■bhm«he?' snnMnmiiiuuii^soesari
	. ....... 1 ' ' ■ 1 1 ■■ —■■ ■■ ' ■ ■	
| mm izpeljava mm~ * vseli poslovnih transakcij. • Izdajanje čokov, nakaznic in I KREDITNIH PISEM | za vsa rlavna in strarsKa mesta tu- in inozemstva, j Mf .('J VI JKWmWW.-WUWSKfA^ IMUt.V JOTKTl »»»»MMUmKt	C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA v M CDrTTD t OSREDNJA MENJALNICA: - i.Jtm.JUrAA.^ MM" DUNAJ L, WOLLZEILE 1. Pn^rudnino- ''''"'''''i liai"nica, Ceika Lipa, Drug, Din, Gablonza, N. Graslil?, Krakov, Lltomurioe, Moravski l UUl u^lllttJ. Ziimburg, MOdlinri, Meran, llovi Jičir, Ptzen, Praja, Llberce, Dunajsko Novcmesto, Cvitava. fcj<;3CSi"anaiiK3;s#3a n wi p», IAJI .. i UUJBII-1 .^'.Mffjji^ .^.»-^t^thv-T V v=i .TTCR■	"ITIkup m prodaja! vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, S akcij, prioritet, -astavnlc, sračkt.t. d., i. t. d. j 3 Zavarovania proti m pri žroUaniil srots in vM. paiip 1 ~ ?rosnekte in C3ni;*.e premij zastonj in innko. s -----Trm,.,.-,..,,,...... --..—........- •
Prvi slovenski ponrebnl zavod v Ljubljani, Prešernova ul. 44.
Prireja pogrebe od nalprlprostelše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl-naste In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne Telefon St. 297. cvetlice. Ilainllle cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	31 52 1
Türk in brata Reiina.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno konceslionl-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
3143 52-1	■ ■ ■
Najcenejša vožnja v Äraeriko.
15
i
55
F¥1 SSISfliSigggHggg g
15
-u.
* «
m!
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
C

« H
Ï J
ŽJ
U
:: LiuMjana, Turjaški trg štev. 7. ::
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cenc. 3091 52—1 Najsolidnejše blago.
sa
s
sa
ï
s
s
s
RS
f
tí
g
1 1 1m"a ïs ¿5_s5_g__S" g is g g"TQjg_jj5
r "TETi^SETT-V?/ ' V^-AWIHa
J DelniSka glavnica: ; 50 milijonov kron
Kezervni in var-j nostni zaklad:
j 14 milijonov kron
j Ustanovljena 1.1363.

in
v
* Podružnicc v:
Brnu,
Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravl, Olomucu, Pardubicah, Piznju, Prostjejovu, Taboru, na Dunaju, I., IIcrrcn(,asse 12
Bančni prostori:
V!a S. NlCOlO 38
Teleíon St. 2157
Menjalnica:
m iluova 29
nziiaaaBBGascBNBBaliaa&saBinBBnasBiBHBasagiiiBitBaaa
izvršbe vse bančne psi® obrestuje vloge na vložne kiifižice po 4% na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje In prodaja vrednostna papirje, dsvize in valute. Dajo pred-ujme na vrednostno papirje ln blago. Dovoljuje stavbno in carin-Bke krorfiio. Daje promose za vna žrebanja. Zavaruje srečke proti kurznl izgubi. 03krbnje inkaso na vseli tuzemsMh iu inozemskih trgib.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdaležuje a svojim kapitalom na dobrih ln napredujočih industrijskih podjetjih. Brzojavni naslovi Živnostenska Trst.
EonzmcHzwaa
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastitl duhovščini v naročila na
šfedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
^ t

-
1842	Ustanovljeno leta	1842
Slikarja napisov stavbena ln pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schonfeldovlh baru v
::: tubah za akademičr.e slikarje. :::
= Električni obrat. = --»
Telefon 237.
Betonsko podjetje.
lelelon 23?.
Tvornica umetnega kamenja in marmorja
ZHJEC
izvrSuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnice, klepane in brušene, postamente, balustrade, ornamente za façade, vrtne ograje, bangerje, krasne nagrobna spomenika in okvirje, korita in žlebove, cevi za kanale (6—100 cni premera), okvirje za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacije in fundamentlranje strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajilne mize, oltarje, votivno table, obkladanje steri v cerkvah in vostibullh — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylolith je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, delavnice in pisarne: liha hoja, topel, higijeničen, brez špranj, nezqorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — tlakovanje cerkev in vež s cementno-mozalčniml in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakovll
Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ceolltu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah,
stropov, mostov, rozervarjev in ceilh poslopij po Inženlrju-strokovnjaku, ki
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cornent na debelo in drobno ter „Izoilrna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 1—1
Miiíanie in iúie HeHil slani) :
Ljubljana, Dunajska cesta 73.
mizarski mojster v Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne tsc jedilne sobe in salone. iDivane vsake veste. ,)Ytodroce, žimr.ice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno izvršujejo.	::	Najcenejša zaloga. ::
Cenik s podobami zastonj in franko.	1539 1	Cene brez konkurence.
leriko

z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Liliane čez Antwerpen v New-York in čez Antwerpen v Boston.
je proga
¡ti
Na naših parnikih «Finland», «Krooniand», »Vaderland», «Zeeland», „Lapland", „Menomi-nn", „Mfiniton", .Gothland", .Marquette* in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajlte za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v LJubljani, Kolodvorske ulice odslej št 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri «Starem tišlerju» 188 (52—1)
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
- Prodajalna in komptoir: Miklošičeva cesta št. 6. ! Delavnica: Igriška ulica št. 8. - - Telefon št. 154.
/C
Ustanovljeno leta
1842
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedllnega mazila za hra-::: stove pode, karbolineja Ud. :::
priporočava se tudi slavnemu občinstvu za vsa v najino stroko spadajoča dela v mestu in na deželi kot priznano reelno ::: in fino in po najnižjih cenah. :::
A*	--iT-
IB
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejSih.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
: Zavod za pohištvo in dekoracije :
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev„ 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne 2enitne opr trie v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97

ir*"* *. T^^r*"^
..cSk.	^Vk. tU
921

Najcenejše
dežnike i
solnčnike
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
losip Vidmar ¥ LpMianl
FiSil Sliolijo st. 13.' stari in su Prešernova ulica St. 4.
3634 Popravila točno in ceno. 52 1
Marijin trg štev. 1.
Največja zalog» najfinejših
IbSFV —----------
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barvo za študijo, akvarelne trde In tekoče, tempera barvo v tubah, pastelne barvo. Raznobarvna kreda. Zlate In raznobarvne bronoo. Pristno In kovinsko zlato, srebro in alomiuinm v listih. Slr.uipilijske barvo. Onlje za risanje. Raznobarvno tinto in tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, Skatlje za študije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
slikarski vzoroi in papir zavzoroe po najni/ji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemično — prstene in rudninsko barvo. —-—
:: Priznano najboljše in najizdatnejSe ::
za ploskarje, stavbne In pohiStvone mizarje = in hišno posestniko itd., priporoča =
(mann
prva kranjska tovarna ol]natIb barv, iirueiev, lakov In steklarskega kleja.
===== Prodaja najboljšega mizarskega ■
iT Uma
i i --= po najnižji oenl, =====
karbollneja
--r- samo boljše vrste, ==
alr.bastra In stukaturnejja za podo-365	barje In zidarje. 52—1
"Ustanovljeno 1882. Zahtevajte cenike.
610 52-1

! a V
r
Linblfana, Rastni žira iS. 52 priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencem m trakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in ločno.
ikST Cene brez konkurence. V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
&
CY OL Jkx
m
w w
few Velika zaloga jnvelcv, zlatnine, w srebrniae ter raznih ur.
Blago	vrste
TsičTsa postrežb1 <* EtS&jnižje ccite «

i«,
B3 m
31 52-1 SI04ÜB
f&raalir, trgavec x ¡araiitf ter sa-priseženS sndnlfsSii ccaiSec.
lica štev. 3.
Založnik
zveze ces. kralj.
Ustanovllena leta 1888.
avstrijskih državnih uradnikov
«• ra
«"fir
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št. O
priporoCa vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejSih in sicer od najmodernejših preSanih in poljubno barvanih do najpri-prostejSih prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi Štedilnike in kruSne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.' 26—1	Za samostane in župnlšče znaten popust.	1222
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ämeriko je s parniki
»««	i v
a cesarskimi brzopamiki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: :: . Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ■
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886 —58
Edvard Tavčar-iu, v Kolodvorskih ulicah št. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča
pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poStena, reelna In solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naSe društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi Iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Tovarna

za cev
F. L. P.
F. L. POPPER, C h rudi m, Češko
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina tovarna za Kranjsko:
Znamka F. L. P.
1111)1 II% L i

____________ fliíjbáljftliMiftflMr
juiiu, presen......■■
«■Jl»WH IHMKIlIMiJIIlIMlijfi
Í9
Znamka F. L. P.
I
Ü 810 52 1	_Jm
F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
touarna zarezanih strEšniko» ponudi v vsaki poljubni množini patent, dooino zarezani
480
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
«¿ŠT (fcST Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše krit|e streh sedanfostL
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se iSCe}o.
Edor zida ali rabi cementne izdelke nai — tvornice cementnih izdelkov
cene od
isla cesta a. 67
2330
Največjo zalogo
irmonii ev
ima edina narodna tvrdka
Rimz Breznik
učitelj „Glasbene Matice" in zapriseženi strokovnjak
,rc	v Ljubljani, Gradišče št. 11.
Popravila in uglaSevanja najceneje. Prodaja na najmanjše obroke. - - Jamstvo 10 let
,£lata fcaplia
I, Sv. Petra cesta štev. 27.
v bližini kolodvora. 2072
Lepe zračne sobe. - Priznano fina kuhinja. • ¡zborne pijače. - Hizke cene. - Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen
= velik senčnat vri. =
Vsako sredo pri ugodnem vremenu
VELI KONCERT!
o K
Najboljša in najsigurnejša prilika za gtedenje!
Denarni promet do 31. dec. 1909 čez 83 milijonov kron
Lastna glavnica K 503.575-98
Stanje vlog dne M. marca čez 21 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
1er 4
i
z o
oblastveno potrjena potovalna pisarna
OHdWhttLl
v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti „Flgovca".
izdaja voznih listov za vse razrede francos, prekmorske družbe
H mm- 'Mm York
Iv m—am———i——........... min
Možirsp traja S11HO § Slfli
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreisebillets).
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anion Kobt, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kausehcjjjj, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Krcjjar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor ŠUbar, župnik na Rudniku.	1
rao»
Korte-F. Porforise. Istra
se priporoča p. n. gostilničarjem, zasebnikom in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebe do istega. Razpolaga z več kot Ulllšf 1000 hI pristnega pridelka svojih članov, najboljše kakovosti in to: bela, svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo se pošlje vzorce. Zalogo vina imamo odslej v Ljubljani na Martinovi ce ,ti 32 kdor si ga želi naročiti, naj se obrne do sluge Ivana Mejaka pri ñloj. Poljšaku. Cene: belo, rumeno K 34, črno refoško K 32 na mestu v Ljubljani. Denar je vposlati naprej, sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor naroči, ostane naš stalen odjemalec. 1695 1-1	Načelstvo.
íhímmíírííííh
M	H
|| Pekarija, slaščičarna J{ M in kavarna 9
Starš trg štev. 21.
Filialke:
Glavni trg št. 6. Kolodvorska ul. št. 6.
1810 (52-1)
Kamnoseški izdelki iz marmorja m cerkuene in pofcištoene opraoe, spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno žioo in ngašeno se dobi pri
na Kranishem, dolenisHa železna postaja Straža-Toplice.
Okratov vrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim, Velike ko eli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno	zdraviliška uprava.
kanaenarskem mojstru
:: ifubliana :: Kolodvorska ulica :::
8!

KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje =====
KONGRESNI TRG 19
PO 41
01 brezodbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K 2 |0 čistih '1 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebn' kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Prelat fl. Kalan 1. r.,
predsednik.
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Kanonik I. Sušnik 1. r.,
pDdpredsednlk.