Kraniske vesti. —r— Naš članek o nezakonitera discipliniranju tovariša Dragotina Cesnika je zbudil občo pozornost. Ker se zanima za ta kričeči slučaj tudi neslovanska javnost, izide članek v nemškem prevodu kot II. del brošure »Die Taten reden«. Tudi ta nemški prevod bo razposlan na vse naslove, kamor so šla prva »Dejanja govore«. Pa še više pojdemo! Končno mora zmagati pravica, končno mora biti nasilnosti in pristranosti konec! Regulacije nam ne dajo, ampak bijejo nas s škorpioni. Ker nas niti poklicani faktorji ne braniio, se bomo branili sami, in sicer z vsemi sredstvi in do zadnje inštance! Potrpljenja je konec! —r— Učne knijige v postojnskem okraju. Okrajna učiteljska konferenca v Postojni je dne 17. junija t. 1. sklenila, da je v šolah vsega postojnskega okraja uvesti VVidrovo »Moje prvo berilo.« Za pretekli dve leti je namreč veljala prehodna določba, da se sme uporabljati stari Abecednik toliko časa, dokler se še nahaja v večjem številu v zalogi ubožnih knjig. — Okrajna učiteljska konferenca je nadalje sklenila, da se uvede na šolah postojnskega okraja Brinarjeva »Slovenska slovnica za ljudske šole«, ki je že aprobirana in izide v kratkem v c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju. _r_ Okrajna učiteljska konferenca za postoinski okraj se je vršila v sredo, 17. t. m., prav mirno. Referata sta bila izborna. Prvi je predaval tovariš šolski vodja F. Juvanec o risanju, oziroma upodabljanju na ljudskih šolah po navodilu naučnega muiistrstva z dne 5. junija 1913. Ravnal se je po 5 zvezkih, ki jih je izdal Egon Lenardt Paul in stanejo skupno 15 kron. Dobijo se v vsaki knjigarni. Nadučitelj Grad ie referiral o temi: Kako in v katerem obsegu naj se šolski vrt uporablja v šolske namene, in sicer s posebnim ozirom na sadjerejo in pogozdovanje; dalje tudi kako naj ga na enorazrednicah oskrbuje učiteljica. Podaval je večinoma misli in nazore deželnega sadj. učitelja Humka. — Ker je trajal prvi referat skoraj tri ure, je bila že dve ura, koi smo se pdpravili k neskapnemu obedu. Zaradi tega nam očitajo nekateri Slomškarji neznačajnost (!). Mislim pa, da je bolj neznačajno sprejeti v svoje okrilje neznačajnega Kopača, ki se ie edini osmelil kompetirati za razpisano nadučiteljskO' mesto Česnikovo v Knežaku, katerega zadeva niti pri prvi višjl inštanci še ni rešena! —r— Živinorejski in mlekarski tečai na Grmu. Deželni odbor priredi za mladeniče iz živinorejskih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v strežbi molzne živine in reji telet, v molži in v mlekarskih opravilih, zlasti v ravnanju z mlekom in izdelovanju mlečnih izdelkov, praktični živinorejski in mlekarski tečaj na kmetjski šoli na Grmu, id bo trajal od 15. julija do 31. oktobra 1914. Učenci se udeležujejo tudi šolskega pouka o živinoreji in mlekarstvu. — V ta tečaj se sprejme 6učencev v starosti od 16 let naprej. Živinorejski in mlekarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju po 10 K na mesec. Prošnje, ki jim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kranjske kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija pri Novem mestu, do 5. julija 1914. —r— Dolžnost naznanjevanja nalezljivih bolezn!. Od opravništva deželne vlade smo prejeli: Zakon z dne 14. aprila 1913, drž. zak. št. 67, o zabrambi in 2atiranju prenosnih bolezni označuje škrlatico, difterijo (davico), abdominalni legar (tifus), grižo (disenterijo), epidemsko otrpnjenje tilnika, porodniško mrzlico, legar z marogami, koze, azijsko kolero, kugo, re.cidivni legar, gobavost (lepro), egiptiško vnetje oči (trahom), rumeno mrzlico, vranični prisad ^črmnico), smrkavost in steklost ter ugriznine po na steklosti obolelih ali steklosti sumljivih živalih kot bolezni, ki jih je treba naznanjati. — Naredba ministra za notranje zadeve z dne 5. maja 1914 razširjuje z zakonitim pooblaščenjem krog teh bolezni, ki jih je treba naznanjati. Glede ošpic, dušljivega kašlja in mumpsa (vnetja ušesne slinavke) določuje namreč krajevno omejeno naznanilno dolžnost, to je ošpice, dušljivi kašelj in mumps se morajo naznanjati v zdraviliščih, kopelih, letoviščih, zimskih štacijah in drugih krajih te vrste, ki jih z razglasom določi politična deželna oblast, dalje te tri bolezni ter rdečice in norice y zavodih in internatih, ki jih deželna politična oblast istotako označi razglasilnim potom. — Naznanilo je moči podati pismeno, ustno, brzojavno ali telefonsko; ako se je podalo telefonsko, se mora takoj ponoviti pismenim potom.  V svrho naznanjevanja so se izdale po sebne tiskovine (Naznanilo o kužni bolezni), katere uporabljati pa so dolžni le  zdravniki in predstojniki bolniščnic, ki  bodo te tiskovine dobivali od županstev. — Razen te splošne nalagata zakon in naredba zdravnikom v gotovih slučajih še neko posebno naznanilno dolžnost. Naznanjati imajo namreč poleg tega vsak prvi primer obolelosti ali sumnje obolelosti na škrlatici, difteriji, legarju z marogami, kozah, azijski koleri, kugi ali egiptiškem vnetju oči nemudoma, in sicer brzojavno, telefonsko, ali ako se naznanilo tem potom ne more podati, po posebnem slu županu in politični okra^jni oblasti, v mestih s svojim ustavom politični deželni oblasti. Na enak način je naznaniti županu vsak prvi slučaj steklosti. — Naloga župana je, da tudi s svoje strani najkrajšim potom naznani politični okrajni oblasti vsak prvi slučaj ene ravnokar imeirovanih bolezni. — Z enako naglico je naznaniti pri legarju z marogami, kozah, koleri in kugi ne le vsak prvi, temveč sploh vsak slučaj politični okrajni oblasti, y mestih s svojim ustavom deželni politični oblasti. Izjemo glede te posebne naznanilne dolžnosti uvaja naredba z ozirom na škrlatinko, difterijo in egiptiško vnetje oči v onih krajih, ki jih ima določiti deželna politična oblast, v katerih se te bolezni trajno pojavljajo, kakor je to n. pr. pogosto y velikih mestih. — V takih krajih razglasi županstvo primernim potom, da ima odpasti ta posebna naznanilna dolžnost, — Glasom naredbe imajo dalje zdravniki s posebnimi tiskovinami (Končno naznanilo) županu naznaniti oddajo bolnika, obolelega za boleznijo, ki jo je dolžnost naznaniti, v bolniščnico, njega preselitev, kakor tudi ozdravljenje ali smrt.