Poštnina plačana v gotovini Leto ¥111, št, 148 L!&sih§i&sn?a< petek 24 junija 1927 Cerj» 2 DEn b iatnaja o» 'i. zjutraj, a Stane mesečno Uin 25 —. " '"o* zemstvo Dir ^;mbo v istem času. ko bo Djuraškovič izpuščen. Od tega trenutka se smatra, da so odnošaji med obema državama obnovljeni. Iz oddelka za tisk v ministrstvu za zunanje stvari. Zunanjepolitična debata ¥ Berlinu Skupna fronta vlade in centru as ase v proti pašičevcem. — Maksimovič notranji minister? — Okrožnica pašičevcev organizacijam NRS. — Borba na življenje in smrt Beograd, 23. junija, r. Danes dopoldne je bila zadnja seia ožjega glavnega odbora radikalne stranke. Tudi tej seji demonstrativno niso prisostvovali niti centrumaši niti vladinovci. V vladnih krogih se zatrjuje, da bo vlada sestavila svoj glavni odbor. Končni rezultat sej glavnega odbora je ta. da se sedaj povsem jasno vidi. da zija med pašičevci in vlado prepad, ki se ne da več premostiti. Borba med obema skupinama se razvija na življenje in smrt. Značilno je. da so bili radikalski ministri pozvani, naj podpišejo okrožnico, ki jo je glavni odbor namenil vsem organizacijam, a so vsi podpis odklonili ter tudi s tem dokazali, da nočejo imeti s pašičevci ničesar več skupnega. Zanimivo je nadalje, da je delo glavnega odbora radi-kalske stranke znatno zbližalo centru-maše z vlado ter se zdi. da ie nocoj bil dosežen sporazum v vseh vprašanjih Ob 19. je posetil Vukičeviča voditelj centrumašev Boža Maksimovič in je ostal pri njem do 20. Vukičevič in Maksimovič sta novinarjem odklonila vsak odgovor. Vukičevič pa ie takoj odšel na dvor. da obvesti o tem krono izjavljajoč, da nocoi ne bo ničesar več. Zatrjuje se, da bo v volilno vlado vendarle vstopil tudi Boža Maksimovič kot notranji minister, ker se 2. Vukičevič sam čuti jjrešibkega za gigantski boj proti pašičevcem. Nocoj je bil sestanek radikal, ministrov, ki so se ž 3 pred S. uro začeli zbirati ogorčeni na pašičevce. Izjavljali so, da ne priznajo sklepov glavnega odbora, češ da ni koropetenten, temveč da bodo pozvali sejo siTŠega glavnega odbora, na katerem pašičevci nimajo večine. Po povratku z dvora je Vukičevič imel sestanek z H!io Mihajlovi čem, ki je potem nese! poročilo Aci Stano-jeviču. Tudi radikalski ministri so priznali novinarjem, da sc dela na to. da se ustvari Skupua fronta centrumašev in vlade proti pašičevcem. Interesantno je, da se pašičev ci ne brigajo mnogo za pretnje vlade, češ, da vlada nima nikogar v narodu. Pašičevci se samo pritožujejo radi terorja političnih oblasti. Konferenca radikalskih ministrov je trajala do 22. ure. Vukičevič in drugi ministri so izjavili nato novinarjem, da še ni nič končano in da se bo seia jutri nadaljevala. Beograd, 23. junija p. Z današnje seje glavnega odbora radikalne stranke je bila vsem radikalnim organizacijam v državi poslana okrožnica, ki pravi, da treba storiti vse. kar je v »naši moči, da bo radikalna stranka tudi pri volitvah 11. septembra izšla kot zmagovalka«. Mi v svoii sredini nimamo več svojega velikega voditelja Nikola Pašiča ter se bo na vse načine čutilo, kako je težko brez njegove velike avtoritete«. Glavni odbor se obrača na organizacije stranke, da čuvaio strankine interese ter da vsakdo v krogu svoje pristojnosti križno vrši svoje posle. Dalje se v okrožnici dajejo instrukcije za postopanje ob priliki kandidatur ter se povdarja potreba, da se izgladiio vsi spori. Nadaljuje: za vse mo goče spore so odredbe glavnega odbora obvezne. Glavni odbor se zaveda svoje dolžnosti in težkoč. na katere bo morda naletel pri svojem delu, navdaja ga pa edina želja, da ohrani radikalno stranko. Iz seje finančnega odbora Beograd, 23. junija, p. Danes popoldne ie bila seja finančnega odbora od 17.30 do 19.30. Odobreni so bili presežki troškov za gledališče v BeogTadu, v znesku 2OO.OCO Din mesečno Za dogotovitev gledališča v Skop. liu je dovoljena vsota 3 milijone dinarjev. Za desinfekciiski tunel v Skoplju je odo« hrena vsota 56S.000 Din, enak tunel se bo zgradil tudi v Zagrebu iz sredstev repara« cij. Naslednja točka: izprememba člena 4. uredba o draginjskih dokladah je bila od« stavljena z dnevnega reda s tem, da se o tem razpravlja, ko bo nrisoten finančni mi« nister, katerega je odbor pozval na sejo. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. Popo!« dne ic bila seja ekonomsko«finančnega ko« miteta ministrov, ki je razpravljala o re« sortnih podlih. iu^tica Rim. 23. junija, o. Pred izrednim tribu« naiom za zaščito države se ie danes zaklju« čil proces proti večji skupini delavcev in kmetov, ki so se morali zagovarjati zaradi komunistične propagande. V obtožnici je rečeno, da so pripravljali oboroženo vstajo rroti fašistični oblasti, da so hoteli nasil« r.im potem ižpremeniti ustavo ter se oola« stiti vlade: V^e5! obtožencev ie bilo 25 in vsi so izjavili, da Izves'ja: o zasedanju Društva narodov. »Izvestja« so pisale, da se ni mogla doseči od-»britev Nemčije protiru-skih načrtov Menim, da to dejstvo ne po-menia poraza Nemčije na zasedanju Društva narodov. Ravno nasprotno je Nemčija s s voj'm odporom brezdvomno našla popolno razumevanje za svojo politiko pri drugih državah ter je tako ojačila politični prestiž svetovne politike Prekinjenje odnošajev med Anglijo :n Rusijo je dogodek. ki je za celokupni mednarodni položaj izredne važnosti Zato so tudi zastopniki interesiranih vlak zaupno in odkrito razpravljal' o tej temi. Najodločneje lahko izjavim, da nisem ničesar doznal o kak! koaliciji proti sovjetski Rusiji, pač pa sem dobil prepričanje, da so države, k- pridejo v poštev, doble popolno svobodo, da določijo svoje odnošaje do Rusije docela samostojno in v smislu svojih individualnih interesov Naravno je, da za nas ne more priti v poštev vmešavanje v notranje zadeve ruskega režima. Ravno tako bomo tudi mi v bodoče z vso odločnostjo nastopili proti poizkusom od zunaj, da bi se kdo vmešaval v naše notranje zadeve. V tem smo soglašal- z vsemi drugimi državami, da bomo nastop-'li z ostrim odporom proti vsaki propagandi za svetovno revolucijo. Imamo interes na tem, da smo v tesnih medsebojnih gospodarskih odnošajih z Rusijo, kakor z vsemi drugimi državami. Naša državna ustava je v ostrem nasprotju z ustavo sovjetske Rusije, vendar pa to za nas n-" noben vzrok, da bi sodelovali pri kaki izolaciji sovjetske Rusije. Dva momenta sta prinesla v zadnjem času napetost v poHtičro situacijo, in sicer umor sovjetskega poslanika v Varšavi rn prekinjen je diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Albanijo. Obstojala je nevarnost, da bo umor poslanika v Varšavi dovedel do iaredne napetosti med Rusijo in Poljsko. Na podlag"' naših korektnih in dobrih odnošajev do sovjetske Rusije smo bili upravičeni in je bila naša dolžnost opozoriti na prijateljski način zastopnike sovjetske Rus;je, da obžalovanja vredni dogodek ne sme poostriti političnega položaja v Evropi. Medtem pa smo mogli z zadovoljstvom ugotoviti, da vlada sovjetske Rusije nima namena na katerikoli način poostrit?" ta incident, ako ostane stališče Poljske isto, kakor je bilo doslej. Giede prekinjeni a odnošajev med Jugoslavijo in Albanijo se je nemška vlada na podlagi razgovorov s Francijo ;n Anglijo odločila pristopiti onemu komiteju v Beogradu, ki bo v slučaju obmejnih sporov ugotovil dejstva ter s tem doprinesla k oml-ljenju napetosti. Izražam pričakovanje, da bo skupn-' nastop Anglije, Francije. Italije, Nemčije dosegel ta smoter. Svet Društva narodov se ie v svojih', po meni predlaganih resolucijah odločil za izvedbo sklepov svetovne gospodarske konference. Želimo da bi se ra-zorožitveni problem rešil v smrslu analogne zahteve člena 8 statutov Društva narodov. Nemčija se ne udeležuje razprav o razorožitvi kot dolž- ine, aH je dobra volia pri vseh, izvršiti dolžnost glede razorožitve. Za Društvo narodov je rešitev tega vprašanja vprašanje njegovega obstoja. (Ponovno odobravanje.) Največje razočaranje v Nemčiji je izzva= lo dejstvo, da se pri sedanjih razpravah ni rešilo vprašanje redukcije čet v Porenju. Popolnoma napačno je mnenje, ki ga zasto« pa francosko časopisje, da je izvedba te nemške zahteve dokaz za dobro voljo do Nemčije; in da mora Nemčija s svoje stra» ni v kompenzacijo pokazati drugo dobro voljo. Ne gre tukaj za koncesijo, ki je od« visna od našega dobrega zadržanja, temveč pomeni redukcija čet v Porenju del onih zagotovil, od katerih je bil odvisen podpis locarnske pogodbe. Za temi zagotovili, ki so bila dana 14. novembra 1925., je vpra« šanje redukcije čet stalo na prvem mestu. Objektivno hočemo priznati, da so bila druga zagotovila lojalno izvedena. Na iz« vedbo zagotovil glede redukcije čet pa ima« mo formalno pravico in tudi še večjo poli« tično pravico. Formalna pravica obstoja v popolni jasnosti danega zagotovila. Tukaj ni potrebna nobena interpretacija, kdo ima prav. Zato tudi nasprotna stranka ni nikoli poskušala osporiti našo pravico. Občutlji« vo zmanjšanje čet, do katerega bo v krat« kem prišlo, seveda ne more obstojati v zmanjšanju števila 4000 ali 5000 mož. Števi« lo čet se mora približati normalnemu sta« nju. To se pravi, da se morajo čete zmanj« šati na ono število, ki ga je imela Nemčija ▼ predvojnem času v tej pokrajini. Rešitev tega vprašanja je vprašanje Porenja, ki ima pravico do znižanja čet, vendar pa je to vprašanje postalo še več, namreč borba za metode locarnske politike. Dr. Stresemann je nato zavrnil zaključke iz duševnega razpoloženja nemškega naro« da, ki jih je Poincare izvajal iz dejstva, da je nemška vojna ladja ha mrzličnega oboroževanja na mor-.-. Zedinjene države imajo dovolj denarja. da izvedejo najširši pomorski oborožitveni program. Veliki Britaniji pa gre za življenske interese: obrambo in ohranitev komunikacij z ogromnim koiordjskim carstvom. s katerim stoji in pade angleška svetovna moč. Japonska skuša zopet vsaj glede lahkih in srednjih križark preskočiti plot postavljen v Washingtonu za velike bojne ladje. Interesi in zahteve v Ženevi zaseda-;očih velesil so torej dokaj različni Ta divergenca se je pokazala ie prve dni, čeprav so jo zakrivali s kopico nljod-no srcih fraz. Direktni tovorni promet med Rosik) in Avstrijo Moskva, 23. junij«, d Ljodski kamsari« j«t je sprejel od a-vstrijskepa trffrrinskeea ministrstvi predk*:. raj bi se uvedla post. janja xa uredite" direktnega tovorne;t pro« meta aiec Avstrijo c sovjetsko Rušijo. Sovjetska vlad« je predJog ter s: Kodo pričeli pogajanja v najkrajšem časa. L reditev direktnega roromejja ometi je zlasti velike važnosti n« Avstrijo, ki je lahko doslej po£lj«!» svoji poEIjie samo oo niskoooliske meje, kjer se je morale i-se blago pretovoriti io -odposžati * urno« rani rvrarzaaž Sati. Madžarska zoper Društvo narodov Min, predsednik grof Bethlen o sporu z Društvom narodov. — Razmerje do Avstrije. — Zdi se, da hoče Madžarska izzvati raz sodbo mednarodnega razsodišča giede sedmograskih vele posestev Badimpešta. 23. junija, d. 5a včerajšnji seji poslanske in zgornje zbornice se je vršila "razprava o odločitvi Društva narodov t zadevi madžarsko - ramenskega spora zaradi ekspropriaciie bivših madžarskih velepc-sesiev "na OBemlju, ki je pred --revratom pripadalo Madžarski 0 sporu bi 'imelo odločati p>osebno razsodišče, v katera bi moralo Društvo narodov imenovati rassodnifea. Društvo narodov je n2 svojec zadnjem zasedanju odločitev ponovne- odgodilo. madžarski pacifist in zagovornik Draživa narodov poslanec Jurij Lukacs je v svojem govora naglasi], da je bil doslej vedno navdušen pristaš idej Društva narodov. Sada; pa je posajen, da odkrito izjavi, -ia ne rosna nobene institucije, ki jo je ustvarilo" človeštvo, ki bi bila slabejsa, kakor pa je Društvo narodov. 2e ponovno se je ugotovilo, da Društvo narodov ni zveza svobodnih narodov, marveč enostranska interesna zveza zmagovalcev. Društvo narodov ne deluje v interesu celokupnega človeštva, marveč zaslone izključno le interese zmagovalcev. Vedno resnejše se pojavlja vprašanje, ali je še sploh smiseln d ostati nadalje član te institucije. Govornik se je nato obširno bavil z miMHiitfl - TT-ar^raVi^i sporom in naglašal. da je Rum unija izvedla dve vrsti reform. V stari Romuniji je veleposestva nadjonalizirala. na bivšem Sedmograškem pa danaciionalizirala na škodo madžarskih posestnikov. Vse postopanje tako Rumunije. kakor v Društva narodov združenih velesil pa je pokazalo, da je postala trianonska mirovna ' pogodba preko noči ničvredna pola papirja,' ker ie šlo sa to. 'la se priznajo in rešpektirajo madžarske arsrise. Društvo narodov ne' ISti manjšin." marveč jih izolira. Madžarska je enostransko rasorofena. Pri sklepanju mirovne pogodbe danih obljub, da bodo razorožili 'odi zmagovalci ni nikdo držal. Danes smo tako daleč, da ao pribili celo načelo mednarodnega razsodišča na križ. Zbornica je govornika cesto prekinjala z viharnim pritrjevanjem in mu priredila po končanem govoru viharne ovacije. Nato je po vnel besedo ministrsk predsednik grof Bethlen. ki se je v svojem govoru bavi! predvsem s pretečim konffiktean med Madžarsko b Društvom narodov. V tej zadevi vložene interpelacije so samo izrai ogorčenja, ki ga je "izzvalo zavlačevanje rešitve s strani Društva narodor v vse; madžarski javnosti Govornik je opisal razvoj dogodkov in naglasa. ds je Madžarska računala s tem. da bo Društvo narodov že t svojem spomladanskem zasedanju označilo osebnosti* mesto oipoklicaneca romunskega d-eSegata v mešanem razsodišču. izmed katerih bi lahko nato Madžarska izvolila namestnika. Mesto tega pa .»e Društvo narodov imenovalo samo poročevalca, ki naj bi o zadev; reieriral na julijskem zasedanja. Že ta sklep Društva narodov ,e v nasprotja s členi 239. in 250. trianonske mirovne pogodbe. Vendar pa je Madžarska v pričakovanju. da bo Društvo narodov v svojem julijskem zasedanju imenovalo razsodnika, pristala na ta sklep. Pa tudi tokrat je Društvo narodov odločitev odgodflo. Ta odaoditev ni samo v nasprotstvu s triatlonsko mirovno pogodbo, marveč tudi z vso dosedanjo prakso Društva narodov. Vse kaže tendenco, da se hoče iz tega juridianega vprašanja napraviti politična zadeva. Če b: i madžarska vlada pristala. da ee ta zadeva odvzame konipetenc: razgodišta. bi pomenilo to pristanek na spremembo trianonske pogodbe. Madžarska vlada bi na take spremembo lahko pristala samo poi dvema pogojema: Sprememba ne sme v nobenem oziru biti na škodo madžarskih interesov, drugič pa b: bila v tem slučaju potrebna rešitev vprašanja odškodnine, ki bi' jo morala Madžarska plačati svojim državljanom, ki bi bili vsled take spremembe oškodovani Ce se lahko ena stranka prisili da se odpove svojim pogodbeno zasigu-ranim pravicam. in če Društvo narodov pri tem celo sodeluje, je vse arbitražno postopanje Društva narodov ln vse poveličevane ideje, ki tvorijo bistvo Društva narodov, niso ničesar družeča, kot pustna šala. BSo bi pogrešno. ako bi Madžarska že sedaj izvajala posledice ter izstopila iz Društva narodov. To "bi znacilo. da se Madžarska odpoveduje boju za svoje pravice. Bo«; kot kdaj popre; je Madžarska seda; poklicana, da st.oji budno na straži Ministrski predsednik je zaključil voj govor s konžtataajo, da bo madžarska viada na septembrskem zasedanju Društva narodov zahtevala, da se izpolnijo vse v Doeodbi zasigurane r ravice 'n obveznosti do Madžarsfee. Istočasno je tudi somi* zbornica razpravljala o tej zadevi Posiare« Berzeviczv" ie v svojec: govoru naglašal da je početje Društva narodov sramotecje vseh pravic in pravičnosti. >"asvet. naj fc! se Madžarska posra-štla z Samnnijo. je poniževalen in razža-IjiT. Madžarska' vlada bi" bila morala tak nasvet že takoj v 2-enevi odločno zavrniti te Drtštvo narodov svojega sklepa v septembrskem zasedanju ce bo korigiralo, bo izginil tadi zadnji ostanek moralnega ugleda te institucije. Vsekakor pa je napačno nsziranje. da bi morala Iti-džarssa zato isstopiti iz Društva narodov. Kasprotno je baš potrebno, da ostane Slanica ter da tako dolgo pritiska, dokler ne doseže vseh svojih pravic. Glede razmerja do Avstrije je govornik izjavil, da neodvisnost od Avstrije ne EiaS aktivne postojanke za Madžarsko. ?re; je fcSa Madžarska odvisna od Avstrije, sedaj ps cd Male antante. od Velike antante. od Društva narodov in se raznih drugih mednarodnih faktorjev. Mariborski občinski svet Maribor. 23. junija Ob 17.30 ie otvoril župan dr. Leskovar pred poSmrcanf zsiijo sejo obaeskega sveča, ki je trajala do 1930. Preifl prehodom aa dnevni reč ie poroiai župan o nekaterih malenkostih Mestne občine Mestna obSca ;e dobila dovofienie. da v lasto; reži-' izvrš tlakovanje eefcascriii cest. Napelje še ppa v vse šnri nove mesene hiše — prlniv resca^raterja Grajske kleti, kateremu je občinski svž£ odkk>nii dovoljenje za ureditev vrta pred gradom na Ttgu Svobode, je bi zavrnjen. Odklonjena . e Išik) rjdi več drugih prizivov. Ob-Smsiž sve: je krsti dvoje novih nBc, in sicer ono od Samostanske proti Kaznis z J3jeaom: Ulaca dr. Frana Rozine: in one-s Koroške ce>ts do ar. Tumerievega posestva za ulico dr Pavla Tumerja. Ugodeno je bilo uskarern prošnriam za graobo siacovanjskili hšš. Veoj; čel seje je bil posvečen finančnim zadevam Poroča; je podžupan g. dr. Li-pcid. Vprašanje prept-treaoe gradbe nove ■meščanske :r liudske šole v mesta se že dolge vJeče Občina sama ne zmore ogromnih izdatbov okrain; zastop ir. okcEške občine pa odklanjajo vsak prispevek. Zlasti čudno; .e. da se prosvijo podpori za gradnjo nove šole okocSke očace- čerjdt prihaja iz njih nad 400 otrok v mestne meščanske šffle Referent predlaga v :n»enu odseka, caj se uvede prisila': ic obvezni letni prispevek pc 500 Dan od vsakega okoličana. ki ir obiskoval mestno meščanske šola Občinski svearfc Nenr.ec Pirimer tovori nemški in izraža velike začudenje cad tem. da okoliške občEe ako kateg-orične odklanjajo prispe,ek k graabecim stro-škom za iktvo šolsko sairbo, k bi koristila izki>aaao k oioJšSom otrokom, ki jih je, kakor že rečeno, preko 4». ia za katere so neornodno po-rebni n-T>i pcostoci Oko-E-skiar- :cv3cam naj se tnd>" po Ptriimerje-vem nEšgenin odgovori, da se bo spre-jecn3il»o v mariborske šale le toliko otrok n ok-oSce, kolikor bc prostora, ko bodo že vsi mesncH retiekranr sprejeti. SoeiaSst ?e:ejar. se je izjavi pr-on ovaj ae jo kakršnekoli š-otarae, češ. da b: zadela samo reveže. ne pa bogatih rodbin Predlaga, nai se najdeic sredstva, ia se prisil okrajni saštop is »»liste obSet, ča prispevajo primerne zneske. Pc daljši debat: je občanski s%-e: skiensc ia prenoči ves kompecirari poiožaj nove šale očiast-nenm odbora, ča sapri rad' ob sv^ojo dolžnost ar mahne stro žje ukrspe pa bo ob-Snsk: svet irs-rSl p: odg"'—n -»blsstteta oJpora. Baeodba z boezo daa se podali ša samo za poi leta, t j. do k.ooca L 1977. Ooiea debata se je razvila truS o tnari-barskem gledališču. Reee-etr. dr. Upoid je predlagal, da obSnski svet v toliko ugo>di prošrur gledališča, da sklene dajati —a tekom deset.n le: cajOKd 70 tisoč aicariev toaesa prispevka. Ta vsota naj se izplača Mestni hranilnici kot upnici gledališča, kateri dožerae gledališče 700.000 I>n. Na jesen naj se tn ece primerna avvom-ooiiika zveza, da se oiaiša tdso&šfiim abosentom gledališča. K razprav: sta se oglasila narorej Neenca tir. Mfittesea in PJri- mer. ki zahtevata nemške predstave vsaj enkrat na :eden. Dr. MfiMCsm ;e izjavil ca smaera radi ;xenaaBt mariborskega gledališča to za potrebno in da na; se rad: obSna izreče za to, da se uvedejo v mariborske— gledališču nemške predstave. Privedlo bi se igralce iz Gradca hi je baje s tem zadovoljen rudi g. ictemdani. Dok-;er pa se itrtere-š cem-Sre nanJSae zane-marraj-o. ne morejo Nemci glasovati za podporo gledališču. SocraEst Petejsn prav', da je nespametno -obj-ibljaii za 10 let naprej letne podporo po 70 tisoč dinariev za gledališče, ker je mogoče, da gledališče že prej preneha. Ce pa že kaj damo. moramo imeti radi cdkrafci vpbv v gledahiki upravi V ostalem pa podpira govornik predlog Nemcev za nemške predstave po enkrat na teden. Po daljši debati, v katero so posega dr. Ltpoid. Bahan. dr. Mchledsen -c dragi, je stavi občinski svetnik d-. Juvan sledeč prediog: Predvsem se mora napraviti poslovadk. ki bo določal pravice mestne ročne pri giieiaišču. Priccjnijelno pa smo za podporo najmanj 7D tisoč dinariev letno. toda same tako dolga dokler bo gledališče prirejalo predstave. Ta predlog je M z večino glasov sprejet. V petčlansk sosvet. ki ga bodo tvorili trije občinski svetnik. en Slan mariborskega dramatičnega društva in en član gledalskega odbora, so bili določeni: proi dr. Strmšek. d-, ra-aicger in Štabe". Te dri bode. dogra ere nove mestne hiše v Smetanovi ufici Občicsk svet je dovo-K ob rej priliki delavcem običajne nagrade. KLnfc reean. da obfina še nims denar- ja za kanakzacijo. se ven-dar rad njene trajnost razpišejo dela že sedaj, oddala pa se bodo kasneje. Prošnja gradbene zadruge »Mc.fcfr«. naj K dala občna kredi: in prevzela garancijo za posočfia fc: a od-Morreca Sledils je dsijša debit£ o prošnjah za podpore. \Tožm£h je bilo nič man; kot 52 prošenj. Referent rinančnegž: odseka dr. Lipold predlaga, ča se dajo podpore samo tistim, katere so bile dovoljene ob priliki sklepanj«, o proračunu, ter di se irolačtjo predvideni roesii le tem. vse druge pro« šr.je pa naj se odklonim. Ostanek v znesku 10.000 Dia na; se razdeli meč revne dijake. Prori tem "J predlogu nastopi najprej nemški občinski svetnik Pirimer. Nemec dr. MfMfiasen je stavi] nato precEog. naj st razdeli ta ostanek med nemška kulturna drušrvE. znesek pa nt j se izplača na roko khiba nemarih občinskih sv-tnikev. rUprt. ■ričec medklic je rap-av-il občinski svetnik Wend: Kedej pa is "dajal ~=ški cbSnsk: svet podpore =tl —rgoskitn drušrvprr-' Son.ialist Eahun se zavzesma na ta da se razderi ostanek rznrčrim upravičeni— d—:- štvosE. ter pravi da se je nredlari. lam' ia •etos deSs pbččns5:a podpora zsto krivično. Referent je ponovi" svoj predloe, nate je stav? tndš Neme: dr. MSiSeisen svoj konkretni predlog, nar c. od ostanka 10.*>"«0 Din irpfača za nemška društva 5800 D&l Socialist Bahan pa j* p--eo-lanal 4>T' Din ra soCTšrisrična delavska društva. Pri glaso-Ttzk je b" predi os Nemca d-. Miheisn?. z K prot' P srlasr-rm odkl-mien. Za predlog so gsscrvsL Nemci socaaSse in dva ide- _____ Končno je bil sprejet predlog referenta. nakar ie bila javna seja zaključena tn je sledila še tajna. Predsedniki glavnih volilnih odborov Beograd. 23. ;an:ia P- Na današnji seji volilnega državnega odbora so bii določen: med drugimi tadi nastopaš predsedniki glavnih volilnih odborov: Za Beograd Vladimir Golja. sodnik iz Ljubljane, za Niš Vekoslav BanSč svetnik Stola sedmorice v Zagrebu, za Mostar Ivar. skarja, državni svetnik, za Varažom Nas o Lašič svetnik Stola sedmorice v Zagreba, za Virovirico dr. Ambrož Furlan. svetnik Stola sedmorice v Zagrebu, za voKbo okrožje Maribor Celje Josip Manzoni, srveaik bansšega stola v Zagrebu, za volilno okrožje Ljubljana-Novo mesto Avram Raso. apelacijski ssdnik v Sarajevu, za volilno okrožje Bela Cer-kev-Pančevo dr. Fran Pemuš. r«-em3c p irskega stola v Zagreba, za mesto Ljubljano Sievo Gregorič sodnik vgjega sodišča v Podgorci — Na današnji sei je bfio izvoljenih tadi 55 članov glavnega odbora, večinoma predsednikov sodišč v dodanih krajih. Za Ljubljano je irvoflen Fran Rekar za Marlbor-Celje dr. Fran 2iier, za Ljub-Ijano-Novo mesto Juri: Polenšek. Žalostni incidenti zaradi vagonskih napisov Davidorlčeved rimotiievič: Crknite, raz-počite se: Mi smo Srbi aas je dovc^i V včerajšnjem poročilu o sej: finančnega odbora smo na kratko poroiai o obžalovanja vrednem incidentu, k se je pripeti povodom nastopa posl. Baškoviča prorl vagonskem- napise >SD2< (Srbske državne železnice). Danes posnemamo iz listov podrobnejše podatke o :em incidentu, ki je potekel nasied-je: Posl. Bankonič je naprosi mirasnra sao-bračaja generala Miil-osavljeviča, naj mu po-jasni zakaj so vsi novi vagoni označeni z napisom >SD2«. Ko so davidovičevci San: finančnega odbora čui posL Bankoviča, so začel kričati in protestirati Davidovičevt-c Radoslav Agatonovič je vpE: Sram caj vas bo. Kaj, s taktni malenkostmi se bavite? To je malicijctzc as:.. Radikal so sektmdirah dzvidovičevcem. Predsednik miri razbarjene poslance. Vpitje postaja čedalje glasnejše. PosL Baškovič odvrne: To je država SiiS ne pa Srbija. PosL Agatonovdč: Premagana Netnčt^ daje vagone zmagovalki Srbiji To je v ssasr. mipr.mih pogodb. To ni šovmizem. V tem trenotkn se zažene prot pas.. Banktrričz davidavlče^ec Kosta Timorije-vič s sisnjemml rdkanh in zakrifi: Morda nas sovražite? -Morda nas re marate. Crknite. razpo5te se! Mi smo Srbi. nas je dovolj! Poslanci vpijejo vse -.prek Šalih 3aS*i zavrne Timotijeviča: AK je na mesta, da take kričite. Kosca TiitKRsjevič odvrne: Pojorte v Avstrijo. na Dana; v Budimpešto, ako ste takšni Vj spadate tjakaj.. Ko se je končno razburjenje med poslanci poleglo, je povzel besedo msnrster saobra-čaja in izjavi: Napise >SDŽe stav&ajo na vagone Nemci Te -,-agone poSiajo na račx: reparacij. Vagoni pa. k: se radeltneic v državi, dofce nnak >5iiSc. ''inisier satčračai.a je nato naprosi posl Bankoviča. naj mz dokaže, kje je bi kak doma izeo: ovil en vagon prebarvan z znakom »SDZc. Ako sm dokaže. voija- takoj kaznovan detične delavce m šeia delavnic. Po tem pojasnit je bfia uredba v razpravi, sprejeta. K temz poročat; pristavljamo s svoje strani da ga je treba vsekakor globoko obžalovan. Nestrpni nastop poslancev Da-vidtrričeve stranke, ki je v sedanjem meno tka še vladna stranka, jt po pravici osap ni vse naše narijocat t kroge. To tem bolj. ker pripadajo navedem" poscacc: stranki k' se proglaša za jugoskrrensko stranko. Uprav žalostno, je, da so taks' izbruh; plemenskega šovinizma na parlamentarnih tleh sploh mogoči fc sramota je. da se posra-ni p-slrftreio takih Krediti za uradniške diference ter zaostanke upokojencev Beograd. 23. ;ani;a r. Finančni minister dr. Bogdan Markovič je izda. sklep, k: se opira na či IS. finančnega zakona za L 1927-25- V smisla tega člena se osvojijo krediti na globalno razpoložljive vsote po postavk 55. proračuna za i 1927-25, ki se naj uporabijo izključno za izplačilo t:_ini-ških razlik in za popolno poravnavo zaostankov vpokojerzern. Pravkar Imenovana postavka je povišana z vsoto S53.000 dolarjev, ki se bo vzela iz pravkar zakjačere drage tranše Biairovega posoga. Za izpšačio uradniSkln ra£ik dobe: 1. glavna kontrola 23,05139, 2.) mimstrsrvo pravde, 1 milijon, ministrstvo prosvete A milijone, ministrsrs-o ver 2 nadiona. 50 ministrstvo notranfih del 1^00.000, 6.) ministrstvo narodnega zdravja 2 miSjoca, 7J minismsn-o ztmanjih poslov 48&352^7, S..! uprava državnih monopolov 1.015.12534 S. finančna deiegadja v Ljabisacl 10J minisrstvo vojske 1.500.0D0 ministr-stvo javsA del 3S5376. llj ministrstvo pošte in teiegraia 733.125,: 12. mim-strsr.'o poljedelstva 39-282.06. 13 ministrstvo za šame in rade 1^74.495.01. 14.) m~-strstvo trsovine in indastrije 1323». 15. 15) minismstvo za socijalno politiko »02.67031, 16) ministrstvo za agrarne reform* 17735-1. Za izplačila zaostankov upokojencem: 1 gecerajna direkcija -d-davnega računovot-ssr>-a 10,033.72335, 2.' finančna delegacija v Ljubljani 7.950.4S9.10 3.) ministrstvo za šume in rudnike ?7S4 itd. Patent SLS na borbo proti korupciji Ko -e februarja meseca anketni odbor sklepal o znani- kompciiadh aferah Rade Pašiča.. bivšega finančnega ministra Stoja-dmeviča in tovarišev, je bi predlog o sodnem preganjan-j obtožena radStaiskih pr-vakcr\- v anketnem odbor, odklonjen z 11 proti 10 gtasovom- Enajsti glas, k je glast-vai proti zasledovanju in kazni in s tem za generaki pardon korapciž je bi glas klerikalnega poslanca. SLS je pri tisti ziarl prSSri pozabila na svojo pretikorapešjsko borbe- ter 5e na ljubo obiasi izdala eno bisrvemh svo® :o3i. borbo proti konvc&L Od tedaj datira tad-i nasprotje med nekoč prijateljsko SLS in demokratsko zajeenko. Pozneje je cem> kra-tska zajednica rirožžia posebno obt-ožbo proti notranje-nz ministru. Tadi tu je 5LS glasovala z vladno večino, to se pravi z radikali kakor je enako obtežbo zavmi"a skupaj z radSraii nekaj tednom- preje. To prvo obtožbo prod MAskuovičc je bil vlo. m Sti Radič Teda; smo za—ar opozorili SLS. da ;e s tem defizBtrimo pokopala prodkompcijsko borbo v naši držav; ter sodelovala pri generalnem pardonz k oruprijonisnčnli prvakov. Zlasti smo tad• oposocS na dejsrve, -da je bodočnost cegotc^-a. ic da ie treba korupcijo zaerabif pri prvi prifk, M se nudi Take prK&e je imela SLS. ko ie bila na vladi. Opozicija je vlofSa obtožbe ona pa je glasovala proti obto&aml Namignil smo da spada med bodoče negotovosti tadl razpust Narodne skupščine in s :em avtomatična likvidacja anketnega odbora m vseh aier. k so b£e pri nj.em sab :aace In to st je sedaj -de tacto zgodi-o. Iz Beograda poročajo, da bo anketni odbor te ja, da so zastopnik passaeKim okroži. izrazili želje in zahtev- naroda, ki se v teon is-aša.'o na vprašanje iTprerrterra be upravnega eparsta. Z nataterih strani so s« izjavili protesti ker so z novimi trne« novarj. dobi: mesta nekateri politični urad nikL ki so bili dosedaj obtoženi z najtežji mi obtožbami in pritožbami naroda, in z interpelacijam: v Narodni skopšemu Irja. vilo se :t pričakovanje, da se bo z novim razporedom to stanje poprtviin. Popoldne se je se.ia nadaljevali ter je M£«c Groi obrazloži glavne črte voGfaega proglasa, katerega bo on in dr. KumantxS izdal pc odobren ju gla~tga odbora. Nato je prad« sedcik Davidir.-ič imel zaključni aovr>- S poaMMoecjesn gla^oegi o&nra se je pr»« icfHa lista izvršnega o&ora. k bo vodi posle v voEtni perijotE Ta lista je bila sprejeti- V svojec otvoritvenem proocu je Drridovič o5Bec.il. da je oznaS kot glav. no vprašanje takrat, ko so demokrati sto« pili v vlada da demokratska stranka žel svobodne voBtve. Pričakuje ker sc zato podpiraH vlado, da se bo sedaj izvršilo kar so pričakovan. Nato je dr. Marinkovič -u vaj al nalose trpr- -rfede. kd je smatrali- da rrrtišn-.a Narodne skupščina ni bila sposob« ra n tklo da bi bik voBtre svobodne. Nfc dalj" ie g. .Marinkovič govoril o rjnsrn , mtaedp. Napjreciovanje generala Šangkafška London, 23. junija, d Giasom vesr. iz J-anghajia e general iangkaj.šek zavzel pr.» stanišče Tsšigtau. Razen tega =«t pnčakuj-t t najkrajšec času kapitulacija generala S-> na, g-trvemerja prc-.-ince Santung. Glasom št nt potrjenih vesti so se nižji poveljn-ti generala Sema uprli ter irro£li mesto če« taja generala Sanfkajška. J usti tikanja perzijskih vohunov London, 23. junria. d List: poročajo iz i eherana. da jt bila tam irvršeca -- iert tirih nraentkov --o. nega mi« ra-ač" ^ ohunstvt. ?reiaa'a ys baje dognali, oa so izroči: tujim postane štvpm tajne dakumeete perzijske vlade, Chamberlin in Levine v Pragi Praga. 23. junija, s CHtmberlin m Lt" me sta prispela na prašiii letališče ob 15.15. Pričakortk ju jt It ma;ina množica, ter ;e bi njun prihod najaviien že na dnpal« dne. Tuči od oficjefeih osebnost: n-so bi« le vse pri pwdt»T« navsrce. Letalna sta se skoraj neopaž-eno podala v sntrjko ništvo. kjer se je vrši sprejem. Prohibkijski zakon omajan .\'«o«ori, ; .. junija- d cNevvcrk risan» ppobfisje tijavo b:-rštg£ kcmissrja rt itvecot prv^zzjsk zakona majorja Walto=a Grecna- kd ntg_ašt da je postaU •Ooonolsa prsprr^-ec zaradi sovražnega po« rmrpanji javnosti iezt-ma. V Amerik: se je mpet r *c cgan - tn nihče ga ne bc mogel presnim Smer st je mrkite« tega ijca točJ^s zboljšak. da ni ~ti take škodi jot zdrrr js in č»to stru« pen. kot je fc3 nekoč. Ta<£ orietjein. ing: bodo morali spoznate, da bi bio na .-pamet« tsejše. če bi se'rs: sroiibtctjsk: zakoni sra. Brali Zlasti tekont sačnjth osnrih meseof-jt nerarpolofecje proti ti obok: prepcrrt> ch šibo narasla "nbotapstvo t-ioholnih p>« jK je ▼ pobeg rretjn. Prrurvodn. t rganČr. pijač se od dne do dne bolj rarrijt m to ceio r ofchlki zakonito raščitent proizroA nje Irnjanj-t pročinici;skega ctkoca je -•■si-d posropanja joaosd postali peperan« s« vnrrr o. Razstava Tehniške srednje šole Zavod slavi jubileje in prireja razstave, da pokaže uspehe svojega mnogostranske-ga dela. Ob jubileju smo zato pričakovali večjo, nekako retrospektivno razstavo, ki naj bi pokazala razvoj in napredek desetletnega dela. Razlika je gotovo velika in zanimrva. Sedaj pa manjka dveh .najvažnejših predmetov, namreč izložbe strojnega in stavbnega odd-elika, ki najbolj interesirata umetniško izobraženo in vse ostalo občinstvo, saj je ravno stavbarstvo sedaj najaktualnejše ia ima tudi najrazl:čnejše naloge. Izložba je odpadla, ker projekti in modeli niso bili gotovi in ker je ta oddelek razstavil pred polovico leta. Največji obrsk je v dvorani, kjer so razstavljene vezenine in perilo ter risbe za te ženske umetnine. Risb je mnogo preveč, da je dober aranžma nemogoč. Naj bi dru-gid raje razstavil1' manj, pa bolj karakteristične in nove stvari. Tehnično so seveda izdelki na višku, načrti pa ne posebno originalni, ker pač odloča pri večni okus staršev, ne pa profesorjev. Vedno je manj narodnih motivov, ali .pa so tako prestilizira-ni in spremenjeni tudi v barvah, da ni il'2 več narodnega na njih. Ma1 načrtek v veliki vitrini v vestibulu pa prav nazorno kaže, kako veliko vrednost za to stroko imajo vezenine s kožuhov; zlate vezenine z avb pa znova pričajo, da se mnogo premalo uporabljajo in preveč enostransko, seveda radi velikih stroškov za dragoceni iniaterijal. V belih vezeninah je vedno manj motivov s peč, ki gotovo dosegajo podobne iuie motive. S starimi plašč1 v arabski tehniki, ki pomenijo višek naše vezane or-namentike, je bil lani napravljen poskus in je pri njem na žalost tudi ostalo. Sčcer so pa gospodične pokazale mnogo okusa. Posebno ugajajo apartmo strlizirane orhideje gdč. Starčeve in Turkove, škoda da ni izveden načrt za torbico z zlatom, srebrom in črno barvo gdč. Pugljeve. Isto velja tudi za blazino gdč. M?lene Vrhovčeve, ki kaže mnogo smisla za formo in barvo. V batiku je gdč. Grčarjeva napravila kaj čedno tableto. Celo kravate so začele gojesnke slikati in tipamo, da bi se ma tem poljtj u dejstvo vaile čim bolj. Da so go jedke ateljeja za perilo pokazale izreden okus, je lahko umljivo. Tu je tol:ko luštnih stvaric, da jih ne moremo opisati. Strašno srčikano rožno kombinežeco ima gdč. Kornova. druge pa rafinirano enostavna podobna zagrinjalca najnežnejših barv in minilaiturnih oblik. Za keramično šolo profesorjev Kralja ,;n Berana lahko upravičeno trdimo, da dosegajo projekti in izidelki njihovih' gojencev najvišjo umetnostno kvaliteto na šoli. Zato bodo ti izdeUas posebno servis v beli barvi z ornamentom v zlati in modri barvi v desni vitrini v vestibulu gotovo našli kupca. Kako hitro ta šola napreduje, najlepše dokazujejo načrt? Papiča, Zuocatija in gdč. Jerajeve. Le škoda, da teh prvovrstnih načrtov niso izvršili, ker bi bile res dobre fejanse. Blagodejni vpliv prof. Kosa je nadboljša garancija za napredek v umetniški smeri. Še bolj žal nam je, da svojih tzdelkov ni razstavila livarska delovodska šola, saj ima vendar tako dobre načrte, da se lahko povsod pokažejo. Tudi tu, posebno pri intar-zijah. bi radi videli pogostejšo uporabo motivov z domačih skrinj in drugih mobilij. Tudi rezbari je domače provenijence naj bi si ogledali in skušali svojo stroko postaviti na ono višino, kakor so jo čmela kvalitetna dela njihovih prednikov v XVII. im XVIII. stoletju v naši domovini. Taki iz-delk; .čeprav pomanjšani, bi gotovo hitro našli ljubitelje. Kiparstvo je razdeljeno na dve ekstrem-ni struji: na eni strani prof. Repičeva šola s popolnim obvladanjem tehnike v lesu, na drugi pa skrajno moderni prof. Kralj. Zanimivo je opažati obiskovalce, ki se pri izdelkih Kraljevih učencev prav nič več ne zgražajo, ker so se oči že navadile na oblike, ki so pred nekaj leti še razburjale konservativne meščane. Plastični osnutki za keramiko so originalni, res dekorativni in prilagodeni v kompoziciji materiala. Čudijo pa se obiskovalci obeh kiparskih oddelkov, da je v njih več slikanih del kakor plastičnih. Aktom se pozna, da so dela začetnikov, portreti so sicer tudi še neokretni, a so že boljši, dekorativne kompozicije pa že odkrivajo, da je med rokodelci marsikaj umetniškega talenta. Želimo, da bi ravno s kiparskega oddelka čim prej dobili velikega kipaTja-umetinika. Vsaj enega! .. . Vsa razstava je dokaz smotrenega dela z velikim okusom in tehničnem znanjem, ki raste cd leta do leta in napreduje v po-vadigo naše kulture in v korist našega blagostanja. A. G. zdravnikov v naših bolnicah Kakor bo javnosti dobro znano, vodijo že dalje časa sekundarni zdravniki v bolnicah boj za obstanek. Kljub 42 uzakonjenim sekundarnim mestom v Sloveniji je zasedena komaj petina. Ker se ta mesta ne zasedejo, so bili bofarški zdravniki prisiljeni za-početi akcijo, ki je razvidna iz posebne spomenice, vložene v sredo pri ravnateljstvih ljubljanskih bolnic. Spomenica se glasi: Zdravn?ki-volonterji ljubljanskih bolnic, ki smo bih reducirani, oziroma po dovršenem študiju ne nastavljeni, padamo od dne do dne v obupnejši materijalni položaj, obenem pa se zavedamo, da sloni obrat v bolnicah v največji meri na naš;h ramah, da zavisi samo od našega etičnega čuta ter dobre volje. Pcvdarjamo, da smo sleherni dan te dobe grenko občutili, da je naše ravnanje kljub svoji etiki za zdravnika nehonestno in da moramo označ:ti postopanje pristojnih oblasti z nami direktno kot zlorabljanje, izkoriščanje mladostnega idealizma in veselja do strokovnega udejstvo" vanja. Pripominjamo, da taka mnenja niso vzkl-Ma samo v naših vrstah, temveč tudi med našimi predstojniki in šeft Dobro nam je znano, da je i pred vojno mnogo zdravnikov brez plače volontiralo po bolnicah, a da je bilo vedno in v vseh čas!h sistemi-zirano gotovo število mest, ki so bila redno zasedena. Danes pa je kljub določno uzakonjenim 42 sekundarnim mestom v Sloveniji zasedena komaj petina. Radi tega si dovoljujemo ravnateljstvu predložit; tridnevni rok. v katerem naj nam izvoli dati gotove garancije, da bodo v najkrajšem času izpolnjena mosta reduciranih dalje služečah zdravnikov in da se nudi gotovemu, v bolnicah nuino potrebnemu štev?lu volcmterjev honorar v iznosu življenskega minima, oziroma da se zasede število mest, ki pripada IjuMjansk? splošni, kakor ženski bolnici od 42 uzakonjenih. Ako nam ravnateljstvo teh garancij v danem roku ne more dati, smo radi gori omenjenih razmer podpisani zdravniki prisiljeni javiti, da moramo zapustiti dela. V tem primeru pa se vprašujemo, kako bo sprejela javnost vest o pomanjkljivem samo zasilnem obratu v ljubljanskih bolnicah. Prosimo ravnateljstvo, da ne tolmači našega postopanja kot kak izraz protfvnosti, temveč da hočemo dati s tem svoji predstoječi oblasti v roke samio dokument, ki ga lahko na pristojnih Pogled v razstavo kiparskega oddelka na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. mestih predoči kot svedočbo navzdržnih razmer v našem narodnem zdravstvu. , Podpisanih je 15 zdravnikov. Na spome-n!co sta ravnateljstvi obeh bolnic odgovorili po svoji kompetenci, da pošljeta spomenico v Beograd. Ker Beograd najbrže v danem roku ne ukrene ničesaT, je računati v soboto, dne 25. t. m. na ljubljanskih bolnicah s stavko sekundarnih zdravnikov in bodo bolnice mogle obratovati samo za največjo s"'lo. Ing. Viktor Zupane f Včeraj zjutraj se je po mestu raznesla pretresljiva vest o nenadni smrti magistrat-nega gradbenega nadsvetmika g. ing. Viktorja Z upa ra ca. Bila je to senzacija, ki je močno učinkovala na vse ljubljansko prebivalstvo, sai je bil pokojni še predvčerajšnjim na videz čil in zdrav. Presenečenje, a tudi sočustvovanje je bilo tem globlje, ko so se pzvedele podrobnosti o tragičnem vzroku smrti simpatičnega, izredno nadarjenega, agilnega inteliganta: v smrt ga je pognala živčna bolezen. Pokojnemu ni bilo opažati, da je že dalj časa bolehal na živcih. Bil je vedno čvrst, vedno tud; dibre volje. Zadnje Saše pa se je bolezen poslabšala. Inž. Zupane je prosil za dopust ter se je zadrževal večinoma v stanovanju svoje ge. matere, vdove po veleuglednem pokojnem zdravstvenem sv. dr. Franu Zupancu v Šelenburgovi ulici, ter je tamkaj tudi prenočeval. Zadnja dva dni se je počutil dobro, a predsnočnjim pri večerji je bil nekaj časa celo izredno dobro razpoložen. Toda dobra volja ga je nenadoma zapustila ''n jel je tožiti o silno hudih bolečinah v glavi. Kmalu se je odpravil v svojo sobo k počitku. Bolečine v glavi so se gotovo stopnjevale tako. da so mu vzele zavest in ga vrgle v katastrofo. Okrog 4. zjutraj so domači v sosednjih sobah čuli nekak ropot, a mu niso pripisoval nikake-ga pomena. Ko pa je zjutraj okrog 6.30 mati. ga. Zupančeva, stopila v sobo bolnega sina, jo je presunil tragičen pogled. Sin je ležal na tleh poleg okna s poškodbo na obrazu — mrtev. Trpeči materi se je raz-dela tragedija: v hudem živčnem napadu je inž. Zupane, omoten od bolecti, splezal na okno ter si ovil okrog vratu vrvico za spuščanje zastora. Radi teže in napetosti pa se je vrvica menda kmalu utrgala in se je nesrečnež zgrudil na tla poleg okna, kjer je obležal mrtev. Pokojni inž. Zupane je bil star šele 41 let, poln lepih načrtov za bodočnost, vzorno delaven ?n vesten v svoji stroki. V mestno službo je stopi! 1. 1910 in je kmalu postal vodja stavbnega oddelka za mestno kanalizacijo. V zadnji dobi jc imel ogromno posla in odgovornega tehničnega dela kot šef oddelka za zgradbo nove mestne klavnice. Neprestano razglabljanje načrtov mu je ruiniralo živčevje in oh; čajne bolečine v glavi so se i spremenile v latentno živčno bolezen. Pred boleznijo, in to še pred dobrimi tedni, se je živahno udeleževal ž;v-ljenja v naših društvih, bil je čvrst Sokol, dober športnik in navdušen šahist. Osebno je bil velesimpatiSna pojava, vsestransko naobražen in vedno duhov,!t družabnik. Poročil se je lani z gospo Zoro roj. Dolničar-jevo. Poleg žalujoče matere in vdove zapušča šele tr: mesece staro hčerkico. Vsa Ljubljana, ki je pokojnega poznala in ga cenila, deli s težko prizadetimi globoko sočutje. Litiia, 22. junija Na Vačah pri Litiji je izbruhnil včeraj popoldne okrog pol 15. požar, ki bi lahko postal usoden, da ni bila domača požarna bramba takoj na mestu. Osemletni C/ril .1. z Vač sc je igral v kozolcu posestnice Ivane Bregarjeve, ki se nahaja v Ameriki. Nekje je staknil vžigalice ter iih prižigal. Ena mu je padla iz rok takoj se ie vnela posušena detelja. Kakor bi trenil, je bil ves kozolec v ognju. Na vpitje dečkovo so prihiteli sosedje, pa tudi požarna bramba ie stopila takoj v akcijo. Kozolca tn kar ie bilo v njem, ni bilg več mogoče rešiti, pač pa se jim je posrečilo ogenj lokali hirati in s tem preprečiti katastrofo. Največ škode ima oskrbnik Bregarjeve-ga posestva g. Anton Zamik. Niti on. niti Bregarjeva n.:sta bila zavarovana, radi tega je škoda tem bolj občutita. Posestnike, vsaj one v bližnji okolici, bo morda ra dogodek izučil, kako nespametno je, odlašati z zavarovanjem poslopij. Žalostnih dokazov je pač že dovolj. Gledališki repertoarji Ljubljanska opera; Petek, 24.: «Tajda». A. <.'bota. 25.: »Poljska kri«. Opereta. Izven. Nedelja. 26.- »Seviljski brivec«. Gostovanje v Celju ob 15 Mariborsko gledališče: Petek. 24.: ' Kar hočete» A. in C. Premijera Sobota, 25.: -Kar hočete«. B in C. Kuponi. Zadnjič. Zadnje mariborske gledališke predstave r letošnji sezoni. Mariborsko gledališče z:i-ključi svojo letošnjo sezono že v soboto 25. t. m. Zadnji predstavi sta: v petek premijera prekrasne Shakespeareove komedije ' Kar h očete* (za abonma A ;:i C), v soboto pa repriza i-stega dela (za abonma B in C). Hugclin Sattner: «Tajda». l)«nss, v petek zvečer ob 8. se poje v ljubljanski operi zadnjič v sezoni Sattnerjeva opera Tajda,;. Zasedba običajna. Predstava se vrši za abo-nente reda A. Opozarjam n na uprizoritev Nedbalove j operete l VbHimira. S) a) Lajovic: Romanca;, b) Novak: RalaJn. Poje Vedral Ljudmila. 4.) Dvofak: Balada, za gosli, šušteršič Vinko. 5.) Debussy: Pre- lude, Sarabande, Tocata. Igra na klavirju Šivic Pavel. 6.) a) Kienzi: Pesem Magdalene iz opere Evangeljnik; b) Rubinstein: Gozdna čarovnica. Poje Jeglič Ana. 7.) a) Štolcer - Slavenski: Jugoslavenska pesem; b) Dijanov: Lirični komadi za gosli, Pfeifer Leon. 8.) Štolcer - Slavenski. Jugoslave-n-ska svita za klavir, Valjalo Marta. 9.) Strauss: Dolina, poje Rus Marjan. Posamezne nastopajoče gojence spremljajo na klavirju Vogelnik Marica, Šivic Pavel ij Valjalo Marta ter prof. Ivan Noe. Vstopnina prosta, sprejemalo se le prostovoljni prispevki za kritje stroškov. Ravnateljstvo vabi starše gojencev in one, ki se zanimajo za napredek naših glas-benošolskih zavodov, k obilnemu posetu produkcij. «Obiličeva» turneja po Južni Srbiji. Beo-gssjsko akademsko pevsko društvo poseti sledeče kraje: Niš, Skoplie, Tetovo. Resan in Bitolj. Na Kajmakčalanu bo zadušnica za padlimi junaki. S Kajmak-čolana odidejo pevci v Solun in Zejtinlik, t.oten' pa hr>:lo koncerlirali šc v Gjevgjeliji, Velesu, Štipu. v Kočauah, Strumici in v okoliških krajih. f Marti Pivkovi v spomin! Bila si nam vedno dobra prijateljica in tovarišica. Ko je zapihal čez ravan snežni dih ledene zime, mu Tvoja rahlemu cvetu podobna narav ni bila kos in bolezen Te je vrgla na mehke Marine. Dolge mesece si se borila proti beli ženi, ki je vedno bolj zahtevajoče stegovala svoje roke po Tebi Me smo Ti skušale v tem boju pomagati s tem, da smo Te v Tvoji bolezni z besedami, s smehom, z godbo kratkočasile in bile smo srečne, kadar se je pokazal na Tvoj''h ustnih olajšujoč, prijazen smehljaj. Zlato materino srce je bdelo noč in dan nad Teboj, klicalo zdravnike, da ji rešijo njeno dete in ni imelo druge skrbi, kakor oču-vati nežno cvetko Tvojega življenja pred pogubno pomladansko slano. Njene molitve in naši klici so ostali brez uspeha. O prvem velikonočnem sijaju Te je sprejela zemlja, naša vesoljna man v svoje naročje in Tvoja duša sanja sedaj san v večnem življenju in večni lepotJ gori nad zvezdami. Sredi šolskega leta si nas zapustila, sedaj, ko ostavljamo razred brez Tebe, sprejm' od svojih tovarišic skromni venec nežnih čustev v stalen spomin. — Učenke II. b razreda IIL realne gimnazije. 1115 Izgubljena tožba mariborske škofije Maribor, 23. junija Poročali smo že, da se borijo v Mariboru za politično moč klerikalci s socialisti trenotno najbolj s tožbami, s katerimi upajo uničiti socijalistično stranko na ta način, da b; jo udarili gmotno s sodnimi in advokatskimi kaznimi in stroški njenih voditeljev. A podoba je, da bodo pri tem boju le klerikalci pogoreli in izgubili bitko na celi črti. S tožbami nimajo uspeha, odpor med delavstvom proti klerikalizmu pa ]e ravno radi tega šele zrastel, ker pač vsak priprost človek uvideva, da gre klerikalnim voditeljem le za maščevanje. »Slovenec« je iz Maribora že ponovno poročal o tožbi proti uredniku Erženu radi članka o pouku religije v šoli. ki ga je objavila mariborska socljalistiona »Volks-stimme« v majniški prilogi. Državno pravdništvo te majniške številke ni ko.nfisciralo in ni urednika rad: ničesar obtožilo. Pač pa je pozneje vložil ordinarijat lavantinske škofije po proštu Martinu Marku na državno pravdništvo ovadbo radi tega članka in zahteval, da se urednik Viktor Eržen ob-tož; po čl. 50 t. z. radi zlonamernega omalovaževanja in žal.ienja vere. Državno pravdništvo je tej zahtevi škofijskega ordi-•narijata ugodilo in res obtožilo urednika Eržena po čl. 50 tiskovnega zakona. Obtožba je vzbudila v vseh krogih pravo senzacijo in vse je z napetostjo pričakovalo, če bomo dobili tudi v Mariboru pro-sluli opičji proces, kakor sa ie nedavno doživela Amerika in Poljska. Urednik Eržen !>a je vložil na to obtožbo po svojem zagovorniku. odvetniku obširen tožbeni odgovor. v katerem se protivi obtožbi in dokazuje, da gre v inkriminiranem članku za povsem resno polemično razpravo o pouku religije, zlasti gotovih mest ;z sv. pisma v šoli. Clankar prihaja do zaključka, da naj se v šoli poučuje rajši morala, verouk pa na zahtevo staršev izven šole po duhovnikih v cerkvi, župnišču ali kjerkol' določi to dotična cerkev ali starši. To je tudi v programu socijalistične stranke in je zato tem bolj dopustno razpravljanje o takšnem predmetu programa v programatični prilogi majniškega časopisa. Podobno so o istem predmetu in tudi o inkriminiranih dejstvih iz sv. pisma razpravlja!1 največji svetovni učenjaki, ne da bi jim kdo radi tega očital zlonamerno žaljenje vere. Članek pa je bil vzet iz dunajske revije »Der Freidenker«. O tem ugovoru na tožbo je odločal isti tiskovni senat, ki je nedavno na znano tožbo mariborskih duhovnikov prisodil uredniku Erženu trimesečno zaporno in še denarno kazen. V tem primeru pa je ist! senat ugodil Erženovemu ugovoru proti obtožbi in pravkar izdal odločbo, ki je že pra-vomočna. da se toženi urednik Eržen ne stavi pred sodišče, torej ne obtoži po čl. 50. tiskovnega zakona. To odločbo je tiskovni senat obširno utemeljil in pravi, da bi mora! za obtožbo po čl. 50. t. z. storilec pokazati namen, žaliti versko čustvo. Pisatelj inkrim-niranega članka pa je nameraval samo izraziti maziranje. da naj se namesto naukov kake konfesije poučujejo in goje splošna moralna in etična načela. To naziranje skuša pisec tudi utemeljit1" s tem, da so nekatera mesta sv. pisma nerazumljiva in da tudi nasprotujejo današnjemu pojmovanju o morali. V to svrho navaja tudi posamezne zglede. Ker pa je vsak svetovni nazor svoboden, sme tudi vsakdo svoje naziranje opreti z d_>karili in tako poučiti v poljudno znanstveni obliki svoje State-Ije. Ako se trvažujejo te okolnosti, pravi sodna odločba ne more biti govora o tem, da bi bil imel pisec ''zkljnčni namen, preklinjati Bn^a Sodna odločba še tud; pravi h koncu: »Splošno pa je znano, da so nekatera me- sta — sosebno iz sv. pisma stare zaveze, na katera se pisec v prvi vrst: sklicuje, — nerazumljiva in tudi taka, ki ne odgovarjajo sedanjim moralnim načelom.« Kakor je videti, torej gopodje ;z SLS v Mariboru nimajo posebne sreče s svojimi tožbami. Povrh tega se je začela ost sedaj tudi še v drugo smer obračati proti njim po pregovoru: Kdor seje veter, žanje vihar. Pri okrožnem sodišču že teče cela vrsta tiskovnih tožb proti voditeljem iz SLS tabora. In tak ) smo zadeli resnico, ko smo trdili, da imajo pri SLS slabe prijatelje v onih, ki jih tirajo v nepotrebne tožbe. Strašno neurje v Ratečah na Gorenjskem Vremenska katastrofa z nalivom, točo in strelo kakor ob sodnem dnevu. Kranjska gora, 23. junija. V sredo 22. t. m. je zadela našo obmejno občino Rateče na Gorenjskem strašna nesreča. Po krasnem solnčnem dnevu je prihromela na večer okrog 18. s koroške strani nevihta s točo in viharjem. Nastala je vremenska katastrofa, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje. Tekom 10 minut je bil ves trud že itak komaj se za obstanek borečega rateške-ga kmeta uničen. Med bliskom in gromom se jo vsula gosta toča, ki je v kratkih minutah pokrila njive in travnike s plastjo debelo do 20 cm. Polja, ki so ravno letos obetala dobro letino, so se izpremeniSa v čisto zimsko pokrajino. V Ratečah je vladala groza, strahot-nejša kakor ob vsakem požaru. Vihar je divjal s tako sik), da se ie tresla zemlja in se šibila slemena. V vasi sami ie po državni cesti voda nanesla toliko toče, da je bila cesta po nekaterih krajih zasuta do pol metra visoko in še več. Bil je pravcati sodni dan. Brez presledka je udarjala strela. Z zvonika .ie klenkal plat zvona, ženske in otroci so drhteč jokali od groze. Mnogo ljudi ni moglo niti pravočasno pobegniti s polja domov, ker jih je nevihta zajela na prostem in so torej morali poiskati najbližje zavetišče. Nekateri so v strahu pred treskajočo strelo legli na zemljo in jih je tolkla toča. Ker je med neurjem tudi strašno lilo, so hudourniki v kratkih trenutkih poplavili vas in je voda zalila domove in hleve. Komaj so rešili živino, nekaj drobnice pa je potonilo. Poškodovanih je mnogo hiš, kajti toča je bila debela kakor oreh in leži še danes po polju in cestah ter jo morajo odmetavati, kakor pozimi sneg. Nevihta je, kakor rečeno, prišla s koroške strani, kjer je prej istotako moralo razsajati strašno neurje. Usmerila se je preko Rateč na jug čez Ponco, tako da je sosedna občina Kranjska gora s Podkorenom ostala obvarovana. Lahko bi se reklo, da je to bil pravcati zračni plaz neurja, ki se je potegnilo preko Rateč. Pomoč je v Ratečah nujno potrebna. Ljudje so ob ves pridelek in ne vedo s čem se bodo preko zime preživljali. Uničeni niso samo vsi poljski pridelki. Tudi trava na travnikih in pašnikih je tako zbita, da živina ne bo imela potrebne prehrane niti čez poletje, a kje za jesen in zimo. Dolžnost merodajnih faktorjev je. da priskočijo strašno prizadeti občini na pomoč s podporami v gotovini in n;ltu-ralijah, posebno tudi z žitom in krompirjem za seme, da se bo tekom poletja vsaj kolikortoliko popravila škoda, ki jo je povzročila vremenska katastrofa. Vlom v poštni urad Medija-Izlake Litija, 23. junija. Medijske toplice pri Zagorju v sre/u li* tijskem so znane kot prijazen kraj, v katc* rega so začeli prihajati tudi letoviščarji, ker se je kopalna sezona žc otvorila. V včerajšnih popoldanskih urah pa sta se pojavila dva cigana, ki sta takoj v/bus dila sum, da nista prišla samo na oddih. In res, kmalu sc je izkazalo, da je sum upravičen... Danes ponoči sta se spravila nad poštni urad. Poskušala sta pri veznih vratih, pa ni šlo. Nato sta s silo odstranila mrežo na oknu do pisarne. Lotila sta se takoj posla. V tla pritrjene železne poštne blagajne ni« sta mogla odpreti. Zato sta jo s silo od« trgala s tal v namenu, da jo odpreta na bolj skritem kraju. Bala sta se namreč prevc* likega ropota, da ne bi zbudila poštnega starešine, ki prenočuje v sosednjem stane* vanju. Predno sta odšla, sta začela zalezovati za drugim plenom. Xabrala sta si najrazličnej* š-ih potrebščin! Srebrno uro, žepni nožek, škarje in kos sira. Vzela sta tudi ves dro» biž, ki ni bil zaklenjen, v celem 9 Din. Po temeljitem pregledu sta se odpravila na pot. Ko sta pa hotela zlesti skozi okno, jima je padla blagajna iz rok. Ta ropot je zbudil poštnega starešino, ki je pritekel ta» koj v pisarno. Oba vlomilca sta seveda zbežala in odnesla samo naštete malenkosti. Poštni starešina je prijavi! zadevo žan« darmerijski stanici, ki je odšla takoj na lov. Dopoldne so že aretirali oba osumljen« ca. Sta to cigana: Matevž Gri! in Ivan Gart« ner. Prvotno sta krivdo zanikala, pozneje sta vse priznala. Zanikata le, da nista ho. tela denarja «rvkrasti», temveč le vzeti ozi> roma si ga izposoditi. Pravita tudi, da sta imela namen denar pozneje vrniti. Orožniška patrulja je Grila in Gartnerja prepeljala k pristojnemu litijskemu sodišču, kjer sta bila od tamkajšnjega sodnika go« spoda Trojeta takoj zaslišana. Z današnjim popoldanskim vlakom sta že bila oddana v ljubljanske zapore. Gril in Gartner prideta najbrže pred ljubljansko poroto, in to že v jesenskem zasedanju. Pozor! Pozor! Pozor! ONA vas bo očarala! Kdo? »Preganjana žena" Novi roman «JUTRA» Začetek na Vidovdan Domače vesti OBVESTILO. Cen}, odjemalcem javljam, da sem kot bivši dolgolem poslovodja moškega oddelka pri tvrdki P. Magdič v Ljubljani vstopil v nanovo otvorjena modno trgovino B E R KO, kot družabnik m poslovodja. Vljudno prosim cenj. odjemalce, da mi svojo dosedanjo naklonjenost blagohotno ohranijo tudi sedaj, ko bom deloval samostojno pri tvrdki BERKO, Dunaj-sko ccstd 5> Z odličnim spoštovanjem IVAN UCAR. * Z ljubljanske univerze. Na ljubljanski univerzi je prošlo sredo g. Viktor Kers-n i č s prav dobrim uspehom diplomiral za rudarskega inienjerja. * Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan dr. Franjo Radšel, zdravnfk v zdravilišču na Golniku. * Carinsko-kemlčni laboratorij v Mariboru. Generalna direkcija carin ie odredila, da se v Mariboru osnuje carinsko-kemični laboratorij. V to svrho je odobren kredit v znesku 50.000 dinarjev. * Nagrade članom izpraševalnih komisij za strokovne izpite. Glasom novega pravilnika trpi vsak kandidat, ki opravlja izpit, honorarje za člane in zapisnikarje izpraševalnih odborov. Velikost honorarja se določa za vsakega člana od vsakega kandidata in sicer: za izpite iz strok I. kategorije, v katere spadajo tudi sodniški, inženjerski, itd. po 100 Din; za izpite II. kategorije po 80 Din in za izpite III. kategorije po 50 Din. Zapisnikarju izpraševalne komisije pripada od vsakega kandidata za 20% manjši honorar, nego je določen za člane komisije. Za odvetniški izpit se določa honorar od vsakega kandidata za vsakega člana po 200 Din za zapisnikarja pa po 100 Din. Ce se izpit ponavlja, se morajo plačati isti honorarji. * Kr. generalni konzulat Italije v Ljubljani si dovoljuje objaviti, da bodo konzularni uradi radi preselitve iz šelenburgove ulice na Erjavčevo cesto št. 11. vključno od 25. do 29. t. m. za publiko zaprti. Vendar se bo v nujnih zadevah izdal vizum za potovanje v Italijo 25. in 27. t. m. med 9. in 12. uro dopoldne v navadni sobi v Še-lenburgovi ulici. Obenem se objavlja z veljavo sd 30. t. m. nadalje: V svrho prepre-čenja, v kolikor je to mogoče, dolgega čakanja publike v pisarni kr. konzulata se določa, da se izdaja vizum za vstop v kraljevino Italijo prosilcem le proti pismeni prošnji na za to določeni tiskovini, naslovljeni na kr. konzulat. Tiskovine je izpolniti in podpisati v dveh izvodih. Tiskovine je zahtevati ustmeno ali pismeno v pisarni kr. generalnega konzulata. Razen nujnih slučajev, katerih nujnost je treba dokazati, se bodo vročili potni listi prosilcem šele naslednji dan po predložitvi pisarni kr. generalnega konzulata. 1114 * Naš ameriški rojak Frank Kerže v Sloveniji. Kakor javljajo iz Newyorka, je nedavno odpotoval v Slovenijo znani slovenski novinar, lastnik in urednik mesečnika »Čas« g. Frank Kerže. V Newyorku se je mudil nekoliko dni ter obiskal svoje prijatelje, s katerimi je pred dvajsetimi leti delal pri »Glasu Naroda«. V Sloveniji ostane par mesecev. Proučeval bo tukajšnje gospodarske razmere. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl g. Ivan Jenko, poštni poduradnik v p. in dolgoletni sotrudnik Obrtne banke. Vesten delavec v svoji stroki, čvrst značaj je bil in je kot tak užival priljubljenost v krogih svojih številnih prijateljev. — V Cerknici je včeraj zjutraj umrl tamošnji šolski upravitelj g. Adolf H a r m e I. Bil je dober šolnik in tudi vsestransko delaven izven šole. — V Trbovljah je včeraj umrl g. Ivan D e-ž e 1 a k. Tamošnje pevsko društvo »Zvon« izgublja z njim vrlega podpredsednika in simpatičnega pevca, ostala društva pa agil-nega društvenika. Prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje, a pokojnim blag spomin! * Iz Uradnega lista. »Uradni liste ljubljan ske in mariborske oblasti objavlja v 67. letošnji številki uredbo o stanarini državnih uslužbencev, ki imajo stanovanje od države ali samoupravnega telesa; nadalje pravilnik o ureditvi in poslovanju državne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani; izpremembe in dopolnitve taksnega in pri-stojbinskega pravilnika ter izpremembe v pravilih o opravljanju državnega strokovnega izpita vseh administrativnih uradnikov, službujočih v resoru ministrstva za narodno zdravje, za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno skupino. + Abiturijentom srednjih šol. Zveza lekarniških sotrudnikov kraljevine SHS v Zagrebu nas naproša za objavo naslednjega opozorila: Zadnja leta se opaža vedno večji dotok dijakov v lekarniški poklic, mnogo večji, kakor ga stroka potrebuje. Zveza lekarniških sotrudnikov smatram za svojo dolžnost in poštenje, da abiturijente srednjih šol opozori, naj se ne posvečajo farmaciji. Radi velikega pritoka v zadnjih letih je že danes več diplomiranih farmacevtov brez službe. Letos in drugo leto bo konča-:0 vseučiliščne študije še po 100 slušateljev farmacije, a tudi dvoletno prakso lekarne bo letos končalo enako število. Zveza to-re\ opozarja abiturijente, naj dobro premislijo, preden se posvetijo temu poklicu. * Študijski dopust za enoletni tečaj na Konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani. Za šolsko leto 1927/28 bo dovoljen trem učiteljem(icam) meščanskih in os lovnih šol v ljubljanski oblasti in trem v mariborski oblasti študijski dopust brez pravice do službenih prejemkov za enoletni tečaj na konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani. Namen tečaja je pripraviti udeležence za usposobljenosti izpit iz petja :n glasbe za meščanske šoie. Prošnje na; se viože najkasneje do 1. julija pri jpravitelj- stvu in do 8. julija pri prosvetnem oddelku velikih županstev. * Za rezervne oficirje, člani ljubljanskega pododbora, ki so v posesti železniških legitimacij rumene barve, se opozarjajo, da v svrho zamene z novimi (bele barve), čim preje vrnejo pododboru in istočasno nakažejo pododboru znesek 10 Din za kolekovino. Od 15. junija t. I. dalje veljajo samo nove železniške legitimacije bele barve. — Pododbor Ljubljana. * Sprejem slušateljev v drž. prometno železniško šolo. V državno prometno železniško šolo v BeogTadu se sprejme za prihodnje šolsko leto 100 kandidatov. Kandidati morajo dokazati, da so dovršili najmanj šest razredov gimnazije ali realke; vse ostale šole so izključene. Kandidat mora biti jugoslovenski državljan, pravilno razvit in zdrav, mora dobro videti in slišati ter razločevati barve; staT ne sme biti nad 21 let. Opraviti mora tudi sprejemni izpit. Šola traja dve leti. Slušatelji, ki dovr-še to šolo, imajo pravico do imenovanja za uradnike II. kategorije po zakonu o državnem prometnem osobju. Slušatelji se izberejo po natečaju ter se imenujejo takoj po sprejemu, zdravniškem pregledu in opravljenem sprejemnem izpitu za pomožno železniško osobje po 35. Din na dan ali 1050 Din na mesec. Sprejemni izpit se opravlja Iz srbsko-hrvatskega-slovenskega jezika, iz aritmetike in geometrije — program za nižje razrede srednjih šol — in iz občega zemljepisja, specijelno iz zemljepisja naše 'kraljevine. Priprave za natečaj ie treba predložiti v priporočenem pismu državni prometni železniški šoli v Beogradu najkasneje do 15. julija. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, dobe brezplačne železniške vozovnice za prihod v Beograd. Šolsko leto se prične dne 1. septembra. Interesente opozar jamo na razpis v 67. številki »Uradnega lista.« * Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Vroči solnčni dnevi so privabili že izredno mnogo gostov, katerih število se bo v prihodnjem mesecu kakor vsako leto rekordno dvignilo Pravo sezonsko vrvenje bo v zdravilišču že prihodnje praznike, ko se bo na običajni način proslavil Vidov dan. Prešnji večer se vrši v zdraviliški dvorani sokolska akademija, na Vidov dan ob 9. pa slovesna služba božja v zdraviliški kapelici sv. Ane in pravoslavni cerkvi Sv. Petra in Pavla. Zvečer pa bo svečana razsvetljava zdravilišča, o kateri trdijo stari gosti, da ostane v nepozabnem spominu vsakogar, ki io je videl. + 300 letnica obstoja deške osnovne šole v Škofji Loki se proslavi v nedeljo, 26. junija po sledečem sporedu: Na predvečer podoknica kumici gospei M. Hafnerjevi. V nedeljo ob po! 9. slovesna maša v župni cerkvi, nato obhod mladine skozi mesto na šol. telovadišče, kjer se vrši slavnost, obsegajoča govore zastopnikov raznih oblasti, pripenjanje spominskega traku na šolsko zastavo, deklamacije, petje, pogostitev mladine. Pri prireditvi sodeluje iz prijaznosti godba domačega gasilnega društva. Upra-viteijstvo šole vabi k proslavi posebno še vse učitelje in učiteljice ter veroučitelje, ki so svoj čas službovali na šoli. * Prpičevi razbojniki so delovali tudi v Sloveniji. Prpič Mali in njegovi najbolj krvoločni pajdaši, šest po številu, ostanejo še dva dni. v Zagrebu, kjer se vršiio važna zasliševanja. Kakor smo že včeraj omenili, so nekateri Prpičevi pajdaši pričenjali razšir jati svoj delokrog tudi preko Sotle. Pred-snočnjim je orožniška eskorta odvedla del razbojnikov z zloglasnim Mihajlom Vrban-cem v Rajhenburg (Savski Brestovec), kjer so pred tremi leti izvršili vlom m rop v neki manjši gostilni. Eskorto v Raihenburg je vodil narednik Lazar Kuga, ki ie pri dosedanjem izsledovanju pokazal izredne sposobnosti. Kdor bo če naibolfe kupiti se naj takoj posluži odprodaje moških modernih obiek ki se vrši te dni pri tvrdki Fran Lukič, Pred školijo 19. Prodaja se za vsako sprejemljivo ceno * Beg mlade žene iz samostana. Kuma- norvski trgovec Kosta Civkovič je oddal sv ojo mlado ženo Jeieno pred tednom v samostan Kartino, da si zdravstveno opomore v prosti prirodi. Te dni pa je nenadoma prejel vest, da je Jelena rano zjutraj odšla iz samostana v gozd in da se ni več vrnila. Orožniki so preiskali vso okolico, vendar za pogrešano ženo ni sledu. Menihi pripovedujejo, da je Jelena zadnje čase bila zeio zamišljena in da si ie skušala čas preganjati s strastnim kvartarnem. + Sreča v nesreči. V bosenskem selu Lužani je predvčerajšnjim udarila strela v hišo seljaka Omera Ferlje ter povzročila požar, ki se je naglo razširil ter upepelil hišo do tal. V hiši je bilo 19 domačih, vendar na srečo ni bil nikdo poškodovan. * Tihotapljan.ie saharina. Po podatkih generalne direkcije carin so carinski organi tekom meseca maja zalotili na državnih mejah več tihotapcev saharina ter zaplenili 260 kg saharina, čegar prodajna vrednost znaša okroglo 375.000 dinarjev. + Strela ub3a deklico in konja. V seiu Jameni v Slavoniji divjala predvčerajšnjim huda nevihta z bliskanjem in grmenjem Po nevihti so našli na polju mrtvo deklico in poleg nje mrtvega konja. Strela je ubila oba. * Vabimo k veliki ljudski veselici, ki jo priredi podpisani odbor v nedeljo, 26. t. m. na posestvu Janeza Kimca p. d. »Drgala« v Žiberšah s sporedom: godba, ples, šaljiva pošta itd. Začetek ob 15. Vstopnina Din 3 za osebo, Din 6 za družino. Ker je čisti dobiček namenjen fondu za zgradbo nove šole v Žrberšah, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi — Odbor za prireditev veselice v korist fondu za zgradbo novega šolskega poslopja v 2i-beršah. 956 * Ne zamudite obiskati specijalnega zasebnega tečaja za gg. čevljarske mojstre in pomočnike, ki se prične 11. julija t. I. Vse informacije daje g. vod. tečaja J. Steinman v Ljubljani. Zahtevajte prospekt! 945 * Kdor bi rad ostal svež in zdrav, naj zavžije vsak teden enkrat do dvakrat pred zajtrkom kupico prirodne grenčice »Franz-Josef«. Uradna poročila iz vojnih bolnic sv ed oči j o, da so vodo »Franz-Josef« radi uživali tudi težko bolni, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. Dobiva se po vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, nevralgiiah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil, motenju preosnove, ostarelosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. sept. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon. 142 * »Kušakovičev kalodont« je res najboljši pravi vsakdo, kdor ga uporablja. Poskusite tudi Vi! Dobi se povsod. 175 * Moderno restavracijo s celokupnim inventarjem v centrumu Ljublialne, oddam takoj samo strokovnjaku. Potreben kapital Din 100.000. Le resne ponudbe pod »Zlata jama« na upravo »Jutra«. 957 * Olje za solnčenje Nlgerol vas obvaruje solnčnih peg, solnčarice in vam naredi polt enakomerno zagorelo. Steklenica Din 8,— Nudi Drogeriia Sanitas, Ljubljana, Prešernova uL 5. 940 Iz Ljubljane u— Iz poštne hranilnice v LJubljani. Kakor doznavamo, je g. dr. Kari Šavnik, ki je bil nedavno imenovan za direktorja podTUŽ niče poštne hranilnice v Ljubljani, nastopil včeraj svoje novo službeno mesto. u— Zrelostni Szpiti na drž. realki v Ljubljani, ki jim je predsedoval ravnatelj Josip Mazi, so se zaključili v sredo 22. t. m. Od 37 pripuščenih pripravnikov, se je priznala zrelost naslednjim 30 kandidatom: Banko Nace, Bizjak Oskar, Čzurda Zorko Giaese-ner Miha, Hafner Matevž, Hofler Edvard, Hrovatin Bojan, Jenko Boris, Kenda Janez, Klemene Božidar, Kovačič Oskar, Krainer Friderik, Logar Maks, Logar Stanko, Mal-narič Ivan Medved Jurij, Pajk Milan, Peter-nel Miroslav. Pinterič Ivan, Podgornik Rudolf, Puppis Karel, Rantaša Adoli, Rojina Marija, Schusterschitz Adolf, Semen Albin, Sketelj Ivan, Turk Uroš, Valentinčič Fran, Zimerman Adoli in Kotiran Josip. — Ostalih 7 kandidatov ponavlja izpit v septembru u— Umrla ie snoči ob 11. gospa Smi-Ijana Kuni Oražmova, roj. Jerman, soproga prokurista Ljublj. kreditne banke. Smrt jo jc dohitela v najlepši dobi, pokojna gospa jc dopolnila jedva 29 let. Bila je agilna, požrtvovalna, tiha delavka v naših narodnih društvih in se je posebno zanimala za sokolsko in narodno obrambno delo. Neizmerno mnogo ljubezni je poklanjala svoji mali obitelji. Bila je vzorna soproga in mati in je kot taka uživala vse simpatije v poznanih krogih Vsi, ki so jo poznali, jo bodo težko pogrešali, posebno pa prizadete rodbine. Pogreb se vrši v soboto pop. ob 16. u— Krožek mestnega uradništva vabi svoje člane, da v čim večjem številu spremijo blagopokojnega mestnega gradbenega nadsvetnika g. inž. Viktorja Zupanca na njegovi zadnji poti. u— Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani razglaša, da se pri tukajšnjem stanovanjskem sodišču v času od 1. do 31. julija t. 1. ne vrše nobene razprave. u— Kresovanje na Rožniku, ki ga drugo nedeljo. 3. julija popoldne in zvečer prire-de društva za zgradbo sokolskih domov v Sp. Šiški, na Viču in Trnovem, bo pokazalo da se vračajo zopet oni lepi predvojni časi, ko so bile kresne veselice na Rožniku naj-privlačnejša zabavna prireditev Ljubljančanov. Ljubljančanu sta čut romantike ter ljubezen do mile narave in do neprisiljene zabave prirojena. Ni čuda, da mu je eden naimilejših krajev oddiha in uživanja priro-ae naš idilični Rožnik z belo cerkvico, div-nim razgledom in senčnim gozdom. Zato so si naši vrli sokolski delavci zbrali ta priljubljeni kraj. da na gričku poleg cerkvice prirede po starem slovenskem narodnem običaju kresovanie. Ob sebi umevno je, da TUDI AMERIKA ima svojega PAT IN PATACHONA Ljubljanskemu občinstvu se predstavita prvič v kolosalni burki IZZA FRONTE bo že popoldne preskrbljeno z raznimi zabavnimi točkami za prijetno zabavo, pa tudi za dobro in ceno postrežbo. Pri kresnem rajanju ob zvokih dveh polnoštevilnih godb bo prišlo na račun plesa željno mlado in staro. Ker so se ob staroslovenskih praznikih prirejale tudi strelske tekme, bo na rožniškem kresovanju dana prilika tudi našim »ostrostrelcem«, da se poizkusijo. Seveda bo prireditev v modernejšem slogu in nagrade za najboljše bodo odgovarjale sedanjim običajem. O drugih točkah popoldanskega sporeda bomo še poročali. Od večernega sporeda omenjamo le originalno, po starih običajih posneto »slovo od zahajajočega solnca«. Ob divni iluminaciji bo nato zagorel kres, z njim pa bodo po slovenskih šegah kresne igre in večerna zabava v gostilniških in vrtnih prostorih rož-niške razstavracije. Ker je prireditev namenjena okrepitvi fonda za zgradbo naših treh ljubljanskih sokolskih domov, pričakujemo številnega obiska narodnega občinstva. u— Pozdravni večer s koncertom na čast udeležencem pokrajinskega sokolskega zleta v dneh 27. 28. in 29. t. m. se vrši v pondeljek, dne 27. t. m. točno ob osmih zvečer v veliki dvorani Tabora. Sodelujejo z izbranimi pevskimi točkami Pevski zbOT Sokolov, Zepičev kvartet, Šentjalkobski pevskj zbor in pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Prireditev bo lepa in se vrši pri pogrnjenih mizah, med koncertom, ki bo kratek, se ne bo serviTalo. Sokolstvo in občinstvo vabimo, da ta pozdravni večer poseti! 955 u— Pokrajinski sokolski zlet v Ljubljani. Mestna občina ljubljanska bo razobesila ob" priliki V. pokrajinskega sokolskega zleta JSS v Ljubliani v dneh od 26. do 29. t. m. v pozdrav došlim gostom na vseh mestnih poslopjih zastave. Mestni magistrat vabi vse gg. hišne posestnike in ostalo meščanstvo, da okrasijo svoje hiše, oziroma okna z zastavami. u— Vpisovanje šoloobiskuioče dece za šolsko leto 1927/28. se vrši na prvi dekliški državni osnovni šoli ( Sv. Jakob), na II. deš. drž. osnovni šoli (Graben) in na IV. deški državni osnovni šoli (Prule) v Ljubljani dne 1. in 2. julija v času od 9. do 12. ure. Novinci naj prineso s seboj izkaz o cepljenju koz in izpisek iz krstne knjige. Učenci in učenke, ki so že hodili v eno zgorai omenjenih šol, se bodo vpisovali na podlagi razrednih knjig izza šolskega leta 1926/27. Zglasiti se morajo vsi učenci in vse učenke, zakaj le tako bo mogoče dognati natanko število onih, ki bodo še hodili v eno zgorai omenjenih šol, oziroma onih, ki so odšli v meščanske in druge šole. Vpisnina znaša 5 Din. — Šol. uprave zgorai omenjenih šol. u— Zietne knjige, za sokolski zlet bodo od petka nadalje v razprodaji po vseh ljubljanskih knjigarnah in trafikah in sicer: a) sporedi za vse dni in zletna navodila po Din 3, b) Zletni album — Slovenija v slikah po Din 12, c) Sokolski Tabor (zgodovina, popis stavbe, načrti, prerezi, mnogoletni odborniki, ki so vodili stavbeno delo, nevezano po 16 Din, vezano 20 Din. Vstopnice za posamezne dni v predprodaji od sobote do srede v Tiskovni zadrugi, Prešernova ulica. — Zletni znak po 20 Din, ki opravičuje prost vstop k vsem tekmam in k telovadbi V. pokrajinskega zleta (stojišče) se dobijo v zletni pisarni na Taboru. 955 u— Občni zbor ženske šentjakobsko-tr-novske podružnice sv. Cirila in Metoda se bo vTŠil v petek 24. t. m. ob 16. v društvenih prostorih v Narodnem domu. 959 u— Akademsko abstinentsko društvo »Treznost« na ljubljanski univerzi vabi svoje člane in prijatelje na sestanek, ki se vrši danes, dne 24. junija ob pol 15. uri v balkonski dvorani univerze z dnevnim redom: 1.) Poročilo o skupščini »Treznosti«, ki se je vršila 11. t. m.: 2.) Priprave za kongres Saveza »Treznosti« od strani akademske omiadine, zlasti z ozirom na predloge akademskega abstinenčnega društva »Preporod« v Zagrebu. u— Klicanje rešilne postaje. Ker se lahko dogodi, da gasilske in reševalne postaje na telefonsko številko 2209, ki ji je določena, ni mogoče priklicati, če ie direktna zveza med njo in pošto pokvarjena, opozarjamo občinstvo, da v takem primeru kliče telefonsko številko 2650 ali pa 2012. nakar se bo zveza dobila z rešilno postajo potom magistralne hišne centrale. u— Pobegli deklici. V meščanski šoli v Sp. Šiški so v sredo dobivali zrelostna spričevala. V šolo je zjutraj odšla tudi 15 letna učenka IV. meščanskega razreda Albina R. stanujoča v Zg. Šiški št. 50 ter izvedela, da ni napravila zrelostnega izpita. Enako usodo je delila tudi njena sošolka Josipina J. stanujoča v Zibertovi ulici 33. Obe sta se dogovorili, da se ne vrneta več domov. Sklenili sta pobegniti v svet. Preskrbeli sta si nekoliko drobiža in res neznanokam izginili. u— Policijska kronika. Ljubljanska drobna kronika je kljub poletni dobi in počitnicam še vedno nekam živahna. Krokarji se nočejo umiriti in ponočnega razsajanja na ulicah je več ko preveč. Ne mirujejo tudi ne tatovi, ki prežijo na vsako priliko. Mali prepiri posebno v hišah, kjer žive stranke nekam stisnjeno, so na dnevnem redu. opažati pa je, da so ženske vse boli hude in bojevite kakor moški, ki krenejo raje v gostilno ti se tam pogovore samo semtertja tako »zagvišno«, da prileti tudi kak kozarec v stjeno če ne v glavo. Največ preglavic pa deiajo stražnikom in polic: v splošnem razni neprevidni in brezobzirni vozniki, kolesarji in motociklisti in avto mcbilisti ter drugS, ki ne pazijo dovoli n« predpise cestnega, policijskega reda. u— Prepir, pretep in posledice. Ko je šel predsnočniim kleparski vajenec Gregor F. nič hudega sluteč mimo vhoda stanovanjske barake Frana R. je ta nenadoma skočil do njega in ga udaril po glavi. Nato sta se jela prepirati, nakar je prihitela ven še Francetova žena Ana, ki se je tudi zaprašila v Gregorja. Oba sta ga pošteno obdelala. Konec je napravil šele stražnik, ki je ločil srdito trojico. Pretep je povzročil meddru-žinski prepir, ki v stanovanjskih barakah niso redki. Končno besedo v takih zadevah ima navadno sodišče. u— Nezgoda. Hišna posestnica 66 letna Helena Kosmač, stanujoča v Cerkveni ulici št. 9. je v sredo popoldne vozila z eno-vprežnim vozom po Ižanski cesti proti Barju. Blizu hiše št. 21 pa ni mogla z vajeti obvladati že pol slepega konja, ki je krenil v stran ter padel z vozom vred v 2 metra globok obcestni jarek Bližnji sosedje ter mimoidoči so le s težavo potegnili konja in voz zopet na cesto, da je mogla ženska k sreči popolnoma nepoškodovana zopet naprej. u— Vlom v trafiko. Snoč je vlomil neznan lopov v trafiko v Strmi ulici ter odnesel tobaka in cigaret v vrednosti 1400 Din. Iz Maribora a— Železnlčarskl protestni shod. Radi redukcij v delavnicah državnih železnic v Mariboru se bo vršil danes zvečer v Got-zovi dvorani protestni shod. Redukcije mezd so še mnogo hujše, kakor se je prvotno domnevalo. Znižanje znaša povprečno 30%, kar pomeni dobesedno ruin in katastrofo za naše delavstvo. V delavnicah je okrog 1500 delavcev raznih strok. Nepopisno ogorčenje pa je vzbudilo med delavstvom poročilo današnjega »Slovenca« o govoru klerikalnih poslancev na seji finančnega odbora v Beogradu, kjer so izgubljali besede za železničarje, govorili skozi beograjska okna o potrebah mariborske delavnice, dočim so takrat, ko t>; res lahko kaj storili za delavstvo brez proies*a odgiasovali z radikali tedanji premajhen proračun. Tedaj se noben mariborski k;e-rikalni poslanec ni zgani! za železničarje mariborskih delavnic. Direkcija ie sporočila vodstvu mariborskih delavnic, da mora vsem delavcem za toliko znižati plače, da bo lahko izhajalo z vsotami proračuna, do konca leta, kakor so jih znižali klerikalci ir, radikali ob sprejemu tega proračuna. Jasno je tudi vsakemu preprostemu delavcu, da nosijo odgovornost za proračun mariborske delavnice edino mariborski klerikalci in radikali, ker beograjski radikali seveda ne morejo biti zadostno poučeni o mariborskih razmerah. Iz Celja e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS za Celje bo danes dne 24. t. m. točno ob po! 21. v kavarniški sob: Celjskega doma. Pridite mnogoštevilno! e— Reklamacije za volitve v Narodno skupščino. Somišljenikiv mestu Celju! Prepričajte se ali ste v volilnih imenikih, ki so razpoloženi na mestnem magistratu. Re-klamacijsko postopanje traia samo do '30. jun. Javite se v tajništvu SDS. ki Vam bo dalo vsa potrebna pojasnila ter Vas bo vreklamiralo. Vsak izgubljen glas bo v prid našim političnim narodnim nasprotnikom. e— Podružnica Lovskega društva v Celju si je ustanovila svojo lovsko knjižnico. Opozarja svoje članstvo, da posluje podružnični knjižničar vsak pondeljek od 18. do 20. ure v lovski sobi hotela Balkan. Hkrati prosi knjižničar g. učitelj Zdo!šek vse lovce in prijatelje lova, da darujejo podružnični knjižnici stare knjige in revije, ki bodo dobro služile svojemu namenu. e— »Golašpartei«. Tako splošno imenujejo celjski in okoliški delavci kleroradikal-no nemško koalicijo v Celju. To umestno ime sc je bo, kakor kaže, tudi stalno prijelo. e_ Popust voznih cen pri izletniških in kopalnih vlakih. Generalna direkcija državnih železnic dovoljuje za dobo od 26. »ul ja do 30. septembra 1927 50% popust normalnih voznih cen izletnikom in kopalcem v II. ali III. razredu izletniških vlakov. Za Celje prihajajo v poštev naslednji vlak!: na progi Celje-Velenje vlak št. 4818, ki .d-haja iz Celja ob 4.15 in prihaja v Velenje ob 5.35 ter vlak št 4817, ki odhaja iz Velenja ob 20.2S in prihaja v Celje ob 21.59. Na prog: Celje-Rogaška Slatina pri vlaku št. 514/6832. ki odhaja iz Celja ob 7.48 in prihaja v Rogaško Slatino ob 9.13 ter pri vlaku št. 6837/525, ki orhaja iz Rogaške Slatine ob 11.44 in prihaja v Celje ob 19.07. e— Čigav je dežni nlašč? Dne 3. tnaja 1926 je pustila neznana oseba na hodniku Urhove hiše na Savinjskem obrežju en zavoj v katerem je bi! dežni plašč. Sumi se, da je bi! ta kje ukraden in pozneje nalašč podvržen. Plašč se nahaja na celjski poHciji Iz Kranja r— Samomorilen poskus mladega dekleta. Tukajšnje prebivalstvo je imelo preteklo sredo senzacijo, ki jo je povzročil ponesre« čen samomorilni poskus mladega dekleta. Sreda je bila lep solnčen dan, ko je skleni« la Antonija G., komaj 181etno dekle, sta« nuj oče v Goricah št. 24, likvidacijo živi je« nja. Prejšnji večer je prišla Tončka k svo« ji poznani družini ter je napravljala vtis, da nekaj kuje v sebi. Vendar niso na to polagali dovolj resnosti. V sredo je zasta* vila svojo srebrno verižico ter kupila šest« najstinko lizola. Na polju nad železnim mostom nad Mayerjevo elektrarno je okiog 13. izpila lizol in se kmalu onesvestila. To sta opazila dva monterja in orožnik. Takoj so poklicali telefonično zdravnika dr. Glo« bočnika, ki se je pripeljal na lice mesta, ji izpral želodec in jo tako rešil zahotene smrti. Prepeljali so jo na postajo Prosto« voljnega gasilnega in reševalnega društva, kjer je prišla do večera k zavesti. Tončka, ki napravlja vtis korajžnega dekleta, je iz« povedala, da je izpila lizol v samomorilnem namenu zato, ker se je hotela rešiti težkih razmer v domači družini. r— Prve kandidatne liste v Kranju. Vče« raj je vložila SDS kandidatno listo z nosil« cem županom g. Cirilom Pircem, ter kleni« kalci, z nosilcem gostilničarjem Kumercom Ivanom. Pričakuje sc še tretja lista «gospo» darska» tkzv. maikontentov, tako da bodo v skupnem le tri liste pri občinskih volit« vah dne 24. julija. r— Zaključek gledališke sezone v Straži> šču. V soboto 25. t. m. ob 20. in v nedeljo 26. t. m. ob 16. zaključi Sokolski Oder v Stražišču na lastnem odru letošnjo sezono z dramo a V nižavi». Opozarjamo občinstvo na to prireditev agilnih Stražiščanov. r— Licitacija poštne vožnje. Tukajšnji izvošček Leopold Lenardič je dobil prevoz pošte Kranj«kolodvor in Kranj«Kokra do oktobra 1928. za 6000 Din. r— Važno za vojne obveznike. Mestno Županstvo kranjsko razglaša vsem vojnim obveznikom letnikov 1877. do 1906. in da« jalcem živino in vozil, da pridejo v nede« ljo, 26. junija točno ob 7. zjutraj na živin« ski trg v Kranju, kjer se jim bo objavil vojni razpored za 1. 1927. Priti ni treba re» zervnim oficirjem, ki so sprejeti v našo ar« mado, stalno in začasno nesposobnim in onim, kateri šc niso odslužili kadrskegaro« ka. Proti vsakemu, ki bi neopravičeno iz« ostal, se bo kazensko postopalo. r— Povečanje Prešernove koče na Stolu. Odbor kranjske podružnice SPD se je de« fmitivno odločil za povečanje Prešernove koče pod vrhom Stola. Stroški za prizidek, ki bo obstojal v pritličju iz ene velike in v podstrešju iz več manjših sob, so prera« čunani na okroglo 57.000 Din, in sicer za transport 25.000 Din, za delo 17.000 Din in za materijal 15.000 Din. Podjetnik Leo« pold Zupan iz Zabreznice prične prihodnji teden z gradnjo. Tako povečana Prešerno« va koča bo lahko zadoščala naraščajočemu turistovskemu prometu v Karavankah. r— Javna produkcija Glasbene šole. Kranjska podružnica Glasbene Matice pri« redi v soboto, 25. junija ob 18. v Gledali« ški dvorani Narodnega doma javno pro« cfukcijo gojencev in gojenk glasbene šole. Na vsporedu so klavirske in violinske toč« ke ter petje mladinskega zbora. K prire« clitvi so vabljeni zlasti starši in ostalo ob« činstvo. h litije i— Za udeležence letalskega mitinga. Tu« kajšnji poverjenik <'Aero*kluba» je žc pre« jel srečke za brezplačni polet s potniškim avijonom. ob priliki letalskega mitinga v nedeljo, 26. junija Pravico do žrebanja ima vseh onih 70 kupcev vstopnic, ki so si jih nabavili pri njem. Žrebanje sc vrši da» nes zvečer točno ob 20. na vrtu pri Urški. Nakaznice se nahajajo v zaprtih kuvertah, vsakdo ima pravico, da dvigne po eno. Kdor še nima vstopnice, jo lahko dobi še tekom dneva pri poverjeniku, ali pa zve« čer pred žrebanjem. Le nekaj jih je še v zalogi. Po žrebanju se vstopnice ne bodo več prodajale, na prodaj bodo pa še pri dnevni blagajni na letališču samem. Vendar tam kupljene vstopnice nimajo pravice do žrebanja. Onim srečnikom, ki potegnejo izkaznico za polet, pa se nc bodo hoteli peljati, javljamo, da nakaznico lahko pro« dajo. Med interesenti se ponuja zanje že 300 Din in šc več. Vsekakor pa vlada za žrebanje mrzlična napetost. Vstopnice sta« r.ejo: za dijake 5 Din, za odrasle 10 Din. Polovična železniška ugodnost je dovoljena. i_ Za volitve. Sreski poglavar litijski je za občinske volitve, ki se vrše v nedeljo, imenoval za višnjegorski sodni okraj za vladne zastopnike pri volilnih komisijah učitelje in davčne uradnike iz domačega sodnega okraja. Naloga vladnih zastopni« kov je, da se vrše volitve točno po volil« nem zakonu. i— Poroka. Vojni referent tukajšnjega sreskega poglavarja, administrativni poruč« nik g. Franjo Med, se je poročil z gdč. Ade. lo roj. Kleissnerjevo iz Sarajeva. i— Sokolov javni nastop. Sokolsko dru« štvo Litija«Šmartno ima svoj letošnji javni nastop 14. avgusta. Prosimo, da bližnja sc» kolska društva in Sokolstvu naklonjeno ob« činstvo rezervirajo ta dan za nas ter nas gotovo posetijo. i— Osebna vest. Ga. Marija Berdajs iz Save je zopet dodeljena litijski pošti. Pri« Sla je na mesto gdč. Pije Valantove, Id je odšla kot poštna upraviteljica v Novo vas pri Rakeku. Iz Ptuja j— Zopet požar. Te dni so pogorela po« slopja kmetu F. Repiču v Oblakih, občina Sakušek. Zažgal je baje neki 131etni deček iz maščevalnosti. 2e enkrat poprej je na« merjal zažgati, a ga je zalotil nekdo pri podtikanju požara in nesrečo preprečil. To» pot se je mlademu zlikovcu čin posrečil. Skoda je ogromna. j— Tatvina. Schroll Jurij, trgovski po« močnik pri E. Schvvabu, trgovcu v Ptuju je prijavil tukajšnji varnostni straži, da mu je nepoznan tat odnesel iz odprte sobe nje« govega stanovanja dne 20. t. m. dopoldne uro budilko, vredno 200 Din, in hlače vred« ne 350 Din. Iz Trbovelj t— Prva seja novoizvoljenega šolskega odbora v Trbovljah bo danes popoldne. Na dnevnem redu je uredba o krajevnih šol« skih odborih in stavba meščanske šole. t— Vidovdanska proslava v Trbovljah. Vidovdan proslavi šolska mladina z gleda« Iiško predstavo, nanašajočo se na njegov pomen. Jutri ob 4. popoldne je predstava za mladino, v nedeljo ob isti uri pa za od« rastle. t— Nov kino v Hrastniku. Te dni so pre« jeli klerikalci v Hrastniku kino koncesijo. S predstavami bodo pričeli pri Logerju na Hribu. t— Klasifikacija mesa v Trbovljah. Pod tem naslovom je priobčil «Slovenec» vse« skozi Iažnjivo poročilo, da je klasifikacija mesa pomanjkljiva, ker je bilo poklano po seznamu, ki ga je izdala občina, pretežna večina krav in da se je klasificiralo v vseh teh slučajih kravje meso kot prvovrstno, in končno da obstoji poseben žig za volovsko meso. Čudimo se, kako je mogoče tako za« vijati resnico, ko je vendar iz občinskega seznama razvidno, da je bilo poklanih v mesecu maju 74 volov, ki so klasificiram večinoma kot prvovrstno meso, 54 krav, 13 telic in 2 bika. Od krav je bilo klasificira« nih samo 6 kot prvovrstne ostale kot drugo oz. tretjevrstne ali pa kot klobasarice. Tu« di ve vsakdo, da obstoje žigi za I., II. in III. vrstno meso. Uredništvu »Slovenca* je bil poslan popravek v tem smislu, vendar ga pa niso objavili. Tako ravnanje je pač v skladu s klerikalnim pojmovanjem mo« ralel t— Rok za popravke volilnih imenikov traja samo do 30. t. m. Pozneje se reklama« cije ne bodo vpoštevale. Volilci, prepričaj« te se, če ste vpisani v imenikih! t— Osebno maščevanje. Posestniku Aloj« zu Grčarju v Gaberskem je neznan zliko« vec porezal vse hmeljske sadeže. Ker so bile lansko leto porezane imenovanemu po« sestniku vse mladike, je očitno, da gre za osebno maščevanje. Zadevo preiskuje orož« ništvo. Iz Zacoria z— Mladinska igra V nedeljo ob pol 20. uprizorijo v Sokolskem domu učenci Topli« ške šole sprevoigro «V kraljestvu palčkov«. z— Pozor volilcil V «Slovencu» od 22. junija piše dopisnik iz Zagorja, da mora pri nedeljski volitvi občina priti v kleri« kalne roke. Obenem zabavlja nad gerentom najbrže v zahvalo, da je njihovim prista« šem pripomogel do boljšega gmotnega sta« nja. Občina bo imela gerentstvo v spominu, da se je napravil vodovod; če bi bil pa klerikalni gerent, bi zidal tako zaželjeno kaplanijo. Vse klerikalne obljube delavstvu in obrtnikom so zastonj, kajti delavstvo dobro ve, kdo je glasoval v drž. skupščini za davek na ročno delo. Obrtniki pa vedo, da je klerikalizem s svojo konzumarsko politiko obrtniškemu stanu največ škodo« val. Zagorje je in bo napredno. Zato voli« te vsi I. ali II. skrinjico, volite zastopnike delavskega in obrtniškega stanu, nameščen« ce in vzorne gospodarje, ki bodo znali za« stopati koristi in težnje vseh občanov. z— Koncert Orkestralnega društva Glasi bene Matice, ki se je vršil v soboto, 11. t. m. v Sokolskem domu v Zagorju je napra« vil na vse mogočen vtis. Izvajanje vseh točk orkestra, violinskih, kakor tudi bari« tonskih soli, nas je naravnost zadivilo. G. Hladnik, preds. tuk. Glasbenega društva, je izrekel dobrodošlico Orkestralnemu dru« štvu Glas. Matice, dirigentu g. prof. E. Ada miču ter pTeds. g. dr. Karlinu, in to v ime« nu tuk. Glasbenega društva, Sokolskega društva ter vsega prisotnega občinstva. Divna pesem g. solista M Rusa »Nocoj je pa lep večer® je v izrednem razpoloženju Aspirinove tablete te mnogokrat ponarejajo. Da se ob-varujete pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno le originalni zavot (ploščnati kartoni s 6 aii 20 tabletami) z modro-belo-rdeio varstveno mamko. Odklanjajte vse druge zavoje. Vremensko poročilo Meteorološki zavod » L.mMiani 23. junija 1927. Višina barometra 308.8 ni Kraj Cas jpazovanj^ Ljubljana (dvorec) ■ > • Maribor . . . Zagreb . > ■ • Beograd • > > Sarajevo • « » Skoplje . ■ • • Split . . • • Dubrovnik . > Praha g Si Si Smer vetra 0 a o >o a 2 S >r brzins - 1 £D H s * v metrih /64-3 16-4 96 N 1 763-7 13-9 98 NE 1 10 765-5 15-4 92 N 1 10 765-2 1H-0 65 SSW 2 10 764-0 200 63 ENE 6 8 762-9 230 64 mirilo 0 /624 21-0 53 mirno 0 /62-H 24-0 65 E 1 0 7..3-K 220 74 mirno 0 762-2 250 51 mirno 0 765-7 12 0 — NE 2 9 Padavine Vrsta megla dež > og do 1. ar« 4.0 Solnce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19.51, luna vzhaja ob 0.46, zahaja ob 13.7. Najvišja temperatura danes » Ljubljani 17.8 C, najnižja 15.8 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Vječinoma nejasno, od časa do časa padavine; temperatura malo izpremenjena, prognoza negotova. Tržaška vremenska napoved za petek: Umi vzhodni vetrovi, nebo večinoma oblačno z dežjem, pozneje izpremenijivo, temperatura od 22 do 25 stopinj, morje nekoliko raz- Vnrkana našla odmeva med občinstvom po vsej, in dokaj dobro zasedeni dvorani. Vse Zagor« je, danes tako silno hrepeneč po lepem in blagem, se zahvaljuje za ta izredni užitek ter prosi dirigenta, g. prof. Adamiča, da se kmalu spet vidimo. Zakaj sem izbrala ,Jakr za cdstranitev nepotrebne dlačice. Gdčna Charlotte Lys&s, veleznana umetnica, se takole izraža: '.Poskusila sem vse: navadui derpilatorji imajo slab vonj, nekateri celo žgejo. Britev pa razdira kožo, po-vzročuje mozolje, za njimi je dlaka gostejša in trša _ Kakšna razlika s Taky! Ta lepo dišeča krema, ki se vporablja, kakor priteče iz tu-bice, odstrani tekom 5 minut vso nepotrebno dlako po telesu. Taky odstrani korenine dlake ter uglaja kožo, ki postane lepo bela. Taky je vrh tega zelo po ceni, brez nevarnosti ter se ne suši. Z kremo Taky se uničijo vse dlačice po nogah in rokah.^ Z Takv tilniki ne bodo več neokusno plavičasti. Kako velikanski napredek je vendar Taky. Charlotte Lvsžs.» Glavna zaloga H E N R Y H. NEUMASN, ZAGREB Boškovičeva 42. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. 80-a Šport Službene objave JHS Nova pravila bodo v sestavi v kratkem dokončana, nakar se bodo pretresala na se« jah upravnega odbora. Čim bodo aprobira« na od upravnega odbora, se bodo poslala v pregled podsavezom. Pri tej priliki se opu zorijo podsavezi ponovno na nabiranje in« seratov, kar pride tudi podsavezom v ko« rist, kajti 25 odst. od zneska za nabrane inserate pripade podsavezu. Podsavezom se naroča, da nemudoma sporoče obseg svojega interesnega teriton« ja, naslove vseh klubov, ki do sedaj še ni« so včlanjeni ter navedejo igralke, ki bi iz njihovega področja prihajale v poštev za državno reprezentanco. Dalje naj sporoče koliko bi potrebovali legitimacij, matičnih listov in koliko blokov za hazenski dan. Uvedejo naj se v vseh podsavezih po vzor« cu LHP«a prvenstvena tekmovanja rezerva nih in mladinskih družin, ker dober nara« ščaj je najboljša garancija za uspešen raz« voj in obstoj hazenskega športa. Pobrani davek je nemudoma izročiti bla« gajniku. ZHP«u se fiksira predpisano po« hiranje davka od 1. VI. do 31. VII. t. 1. Z vakantnim odborniškim mestom po g. dr. Bajiču bo upravni odbor glasom pravil raz« polagal ter na prihodnji seji izvedel koop» tacijo. Villacher SV. : SK Slovan, Ljubljana. Villacher SV., prvak Koroške, ki gostuje 29. t. m. v Ljubljani proti Slovanu, je klub, ki je delal že marsikateremu močnemu na« sprotniku preglavice. Znani so njegovi re« zultati napram SK Iliriji in ASK Primorju. Zadnje dni je z uspehom gostoval v Nem« čiji in se kritike izražajo jako laskavo o njem. Ljubljanski Slovan bo stal pred tež« ko nalogo. Ima pa z ozirom na ojačeno mo« štvo vendar le nekoliko izgleda na zmago. V predtekmi nastopi SK Reka proti rezer; vi Slovana. Reka goji izmed naših drugo« razrednih klubov najlepši nogomet in bo opasen nasprotnik rezervi SK Slovana, če« tudi bo slednja ojačena z nekaj močmi L moštva. Službeno iz LNP. (Iz seje posl. odbo« ra dne 22. VI. 1927.) Čitajo se s pravom nastopa dne 1. VII. za SK Ilirija: Maver Leopold; za SK Slovan: Jamnik Gustav; za SK Reka: Kucler Stane in Bartl Rudolf; dalje se verificirata s pravom nastopa dne 24. 12. t. 1. za SK Slovan: MaTchiotti Vik« tor; za TSK Merkur: Kopčič Fric. V smi« slu določil § 10. o. p. JNS«a se dovoli takoj« šen nastop v prijateljskih tekmah za SK Slovan igr. Marchiotti Viktorju. Odobri se odigranje mednarodne tekme SK Slovan: Villacher Šport Verein dne 29. t. m. v Ljubljani. Prvenstvene tekme rezervnih moštev I. razreda se nadaljujejo počeoši s 3. julijem, nakar opozarjamo klube. — Tajnik II. 500 km kvalitetne vožnje po Sloveniji in Hrvatski, katero priredi Motoklub Ljub« ljana se udeleži veliko število motocikli« stov. Še pred prijavnim rokom (25. t. m.) je dobil M. k. L. prijave sledečih motocik« listov: Arko Stanko, Bertoncelj Minko, Bi« dovec Viktor, Čamernik Karol, Čeh Joso, Jeglič Rudolf, Kham Franc, dr. Krajec Pa« vel, Lacina Franc, Rosa Emanuel, Sila M a« rio in Vesel Josip. — Vodstvo je v Rogaški Slatini preskrbelo prenočišče in garaže in na vseh etapnih postajah cilj in start. Za« nimanje za to vožnjo je zelo veliko. Kdor od motociklistov se še ni prijavil, naj to stori takoj. Prihodnje kolo državnega nogometne« ga prvenstva se vrši 3. julija, in sicer Iliri« ja : Sand v Ljubljani, BSK : Hašk v Za« grebu in Hajduk : Sašk v Splitu. Prošnji Ilirije, da bi se tekma Ilirija : Hajduk vr» šila v Ljubljani, JNS ni ugodil. Se o prekinjen ju sportskih odnošajev med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Kakor smo že včeraj javili, je JNS prekinil direkt ne zveze s češkoslovaškim nogometnim sa« vezom. Kljub temu bo naša država v tek« movanju za srednjeevropski pokal, pri ka« terem bo sodelovala tudi Češkoslovaška. Sand se ne bo več udeležil tekmovanja za državno prvenstvo. Kakor doznava naš dopisnik, je Sand z ozirom na to, da JNS ni ugodil njegovi prošnji, da bi se tekma Ilirija : Sand vršila v Subotiei, sklenil, da se ne bo več udeležil tekmovanja za dr« žavno prvenstvo. Dunajski Slovan v Beogradu. V četr« tek je dunajski Slovan igral v Beogradu proti Jedinstvu ter zmagal s 3 : 0 (0 : 0). Vsi trije goli so padli v zadnjih petih mi« nutah. V soboto igra Slovan proti Jugosla« viji, v nedeljo pa proti BSK. Ljubljanski šahovski klub. Prosim vse člane našega kluba, da se udeleže pogreba umrlega predsednika ing. Zuoanca. Zbira« mo se ob pol 4 v kavarni Slon. — Pod« predsednik Gospodarstvo Zagrebška borza v L 1926 Nazadovanje prometa. — Kritika kreditne politike Narodne banke. Iz obširnega letnega poročila zagrebške borze za 1. 1926., posnemamo naslednje zanimive podatke o razvoju poslov te važne institucije. Celokupni promet zagrebške borze je bil v preteklem letu manjši kakor v zadnjih dveh letih. Dosegel je 3868 milijonov dinarjev napram 4469 milijonom dinarjev v letu 1925., odnosno 4071 milijonom Din v letu 1924. Nazadoval je predvsem devizni promet, ki je znašal 3555 milijonov Din napram 4059 milijonom Din v 1. 1925 To nazadovanje prometa je v zvezi z zmanjšanjem vrednosti našega izvoza kakor tudi z nazadovanjem deviznoarbitražnih poslov. Zaradi stabilizacije dinarja je tudi valutni promet popustil na 40 milijonov Din, dočim se je v letih 1920. in 1921. gibal na višini približno 200 milijonov Din. Promet na tržišču vrednostnih papirjev je nazadoval od 333 na 253 milijonov Din; od te vsote odpade na državne papirje 216 mi-lijoftov Din (1. 1925. 268), na delnice denarnih zavodov 23.7 milijona Din (44.2) in na delnice industrijskih podjetij 13.2 milijona Din (20.3). Promet z delnicami je torej relativno najbolj občutno nazadoval. V publiki se je pojavilo večinoma neupravičeno nezaupanje napram našim zasebnim vrednotam, čeprav se v delnicah naloženi kapital obrestuje letno do 10 %■ Arbitraža z delnicami, ki notirajo na inozemskih borzah, je v preteklem letu oživela, čeprav obstojijo za razvoj tega prometa velike ovire zaradi predpis deviznega pravilnika. Edino promet blagovne borze se je dvignil od 18.3 na 19.2 milijona Din, vendar pa ni dosegel prometa na ljubljanski blagovni borzi, ki je v preteklem letu znašal 23.9 milijona Din. Promet obračunskega zavoda hitro na-preduje in je dosegel v 1. 1926. 10.8 milijarde Din napram 3 milijardam Din v prvem poslovnem letu. Koncem preteklega leta je imela borza 618 članov (397 v Zagrebu, 166 izven Zagreba in 55 v inozemstvu). Letno poročilo se med drugim peča tudi z vprašanji, ki se nanašajo na kreditno politiko Narodne banke, kateri do sedaj še ni uspelo najti pravilno razmerje za razdelitev kreditov. Tako je koncem 1. 1926. od celokupne vsote eskomptnih kreditov v znesku 1241 milijonov Din odpadlo 603 milijone na Beograd in le 121 milijonov na Zagreb; od celokupne vsote lombardnih posojil pa 187 milijonov na Beograd in le 52 milijonov na vso ostalo državo. Eskomptni kredit pri Narodni banki je uživalo v Beogradu 1161 tvrdk, v Zagrebu pa le 98 tvrdk. Poročilo navaja tudi odstotne deleže kreditov Narodne banke, ki odpadejo na posamezne pokrajine v primeri z odstotnimi deleži plačanih davkov dotiSne pokrajine. Po tej statistiki participira Srbija in Črna gora na neposrednih davkih z 20.8 %, na kreditih pri Narodni banki pa z 49.4 %, Vojvodina na davkih s 27.6 %, na kreditih s 6.3 %; Slovenija na davkih s 15.6 %, na kreditih z 9.5 %; Hrvatska na davkih z 20.2 %, na kreditih s 25.7 %. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (23. t. m.) T u r š č i c a: baška, 2.5 vagona 177.50 do 180; baška, za julij, 6 vagonov 182.50; srbi-janska, okrogla, žolta, 10 vagonov 178. Moka: baška, <0gg», 1 vagon 450. Otro-b i: baški, brez vreč, Novi Sad, 1 vagon 170. Tendenca mlačna. Dunajska borza za kmetijske produkte (22. t. m.) Na svetovnem tržišču je glede cen opažati Ie neznatne oscilacije. Pod utišam ugodnejših poročil glede nove žetve je tendenca ostala dalje mlačna. Zanimanje za staro blago je popolnoma prenehalo. Pri majhnem prometu sta pšenica in rž dalje popustili za 50 — 100 grošev. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 41.75 — 42.50, madžareka Tisa (79/80 kg) 46.50 — 47; rž: domača 39 — 39 50, madžarska 39.75 — 80: t u r š S i c a: 25 — 26; oves: domači 35.5 do 36, rumunski 34.75 — 35.25. Moka <0> (v trgovini na debelo): domača 72.50—74.50, madžarska 69.50 — 72.50, jugoslovenska 66.50 — 68.50 fzacarinjeno). = Dokaz o plačanih davkih pri izplačilu državnih dobav do 1000 Din odpravljen. Finančna delegacija objavlja uradno: Po odredbah člena 79. finančnega zakona za leto 1927./28. ne smejo blagajne državnih in samoupravnih teles izvršiti nikakršnih izplačil za dobave in podjetniške posle, dokler dobavitelj ne predloži dokaz, da uima davčnih zaostankov. Če ne predloži tega dokazila, se izvrši izplačilo po odbitku dolžne svote davkov in pribitkov. Ker je striktno izvajanje teh določil pri manjših dobavah neprimerno obremenjevalo poslovanje, je dovolila generalna direkcija davkov z razpisom št. 68.553 od 8. t. m. naslednje olajšave: Od-rr.dba člena 79. finančnega zakona za leto 1927./28., ki govori o rjobavah in podjetniških poslih na račun države ali samoupravnih teles, se mora tolmačiti tako, da potrdil o plačanih davkih nI treba predlagati takrat, kadar gre za male nabave pisarniških in drugih potrebščin, predvidenih v točki 13. člena 86. zakona o državnem računovodstvu, ki se izvrše neposredno, brez javne licitacije po komisiji, in če kupnina ne presega vsote 1000 (tisoč) dinarjev. = Nadaljnji močan dvig lire. Deviza na Italijo se je včeraj zopet krepko dvignila. V Curihu je v sredo popoldne notirala 29.30 denar, a njen včerajšnji otvoritveni tečaj je znašal 29.40 denar. Tekom sestanka se je dalje okrepila, tako da je ob 6klepu notirala 29.65 blago, popoldne pa 29.80 denar. V Zagrebu se je včeraj trgovala po 323 — 824.625 proti 319.5 — 321 predvčerajšnjim. Dvig lire na curiški borzi znaša tekom zadnjih štirih dni 3.1 %. — Kongres Mednarodne trgovske »horni-ce. V pondeljek 27. t. m. se bo pričel v Stock bolmu kongres Mednarodne trgovske zbornice, ki bo trajal teden dni. Kongres se bo pečal z izenačenjem različnih zakonov o čeku m menici, z vprašanjem dvojnega obdavčenja, z definitivnim načrtom pravilnika za razsodišča, z vprašanji, ki se nanašajo na zračni promet itd. Z zanimanjem se pričakuje referat znanega italijanskega industrij-ca Pirellija o mednarodni izravnavi plačil in o načrtu enotnega obr?zca za sestavljanje plačilnih bilanc. = Podzastopstvo nemške paroplovne družbe v Ljubljani. Ena v naših krajih pred vojno najbolj znanih nemških paroplov. družb Norddeutscher Lloyd, F. Missler v Bremenu, je začela zopet s poslovanjem v Sloveniji ter je otvorila v Ljubljani svoje podzastopstvo (za potniški promet). Tvrdka razpolaga s tonažo okrog 1,200.000 ton ter ima najmodernejše prekooceanske parnike. = Na razstavišču Ljjblianskeea velesejma je na razpolago še samo nepokrit razstavni prostor na prostem. Ker je razstavni prostor v paviljonskih zgradbah popolnoma zaseden, naproša ravnateljstvo velesejma vse interesente - razstavljalce, da ne pošiljajo več novih prijavnic za udeležbo na veleaej-mu. Na razpolago je samo še nepokrit prostor na prostem. Zamudniki pa se morejo že sedaj prijaviti za udeležbo na jesenski pokrajinski razstavi. = Nova velka tekstilna tvornica v Sloveniji. Kakor daznavamo, se je ustanovila v Kočevju češkoslovaško - jugoslovenska družila. ki bo postavila tam eno največjih bombažnih tekstilnih tvornic v Jugoslaviji Veliki kompleksi zemljišča za stavbe so že nabavljeni. Stroji bodo nrišli najbrže že tekom julija iz Češkoslovaške, odkoder se namreč preseli omenjena tvornica. Podjetje bo za Kočevje, kjer se industrija vobče krepko razvija, velikega pomena in bo nudilo mnogo zaslužka tamosnjemu prebivalstvu. = Razširjenje tvornice platnenih izdelkov v Jaršah. Industrija platnenih izdelkov Jarše - Mengeš, ki je v naši državi znana kot ena največjih tkalnic lanenega platna, si gradi lastno moderno napravo za impreg-niranje platna. S tem bo omogočeno znatno skrčenje uvoza impregniranega platna. = Uprava državnih monopolov se pogaja za posojilo v znesku pol milijarde dinarje* Uprava državnih monopolov vodi z inozemskimi finančnimi skupinami pogajanja zaradi sklenitve ctolgoročnega posojila v znesku 500 milijonov" Din, ki naj služi predvsem za povečanje obratnega kapitala. = Nemške reparacijske dobave za naše železnice. Do konca marca t. 1. so naše železnice prejele iz Nemčije na račun reparacij 498 lokomotiv (od tega 48 ozkotirnih), 12.227 tovornih vagonov (od tega 1837 ozkotirnih), 716 osebnih in 40 poštnih vagonov v vrednosti 113.2 milijona mark. Poleg tega pa so železnice prejele še za 34.5 milijona mark železniškega materijala. Skupna vrednost dobav (vagonov in materijala znaša torej 147.7 milijona mark ali preko 2 milijardi dinarjev. = Češkoslovaška je kupila za 30 milijo nov Din našega tobaka. Upravnik monopola gosp. Stevo Todorovifi se je te dni vrnil iz Prage, kjer je z uspehom končal pogajanja za prodajo 800.000 kg našega tobaka v vrednosti 30 milijonov Din upravi češkoslovaškega tobačnega monopola. = Krediti za kmetijske tečaje v Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je odobrilo kredit v znesku 50.000 Din za kmetijske tečaje v ljubljanski oblasti. = Insolvenea v Ptuju. Is Ptuja poročajo, da je tamkajšnja tvrdka Maks Muršec ustavila plačila. Bivši sodružnik S. Kostanjevec pri ustavitvi plačil ni udeležen. — Trgovec K. Vrečič se je poravnal pred tukajšnjim sodiščem s 30 %. — Konknrz je razglašen o imovini Joeipi-ne Rapplove pri Sv. Križu pri Litiji (roki: 2. julija, 6. avgusta in 20. avgusta). = Odprara konkurza. Ker se je sklenila prisilna poravnava, je odpravljen konkun o imovini telefonu ter sa prosila, naj jo spremlja v bar. Bil je takoj pripravljen iti ž njo in je to tudi storil, kljub temu. da sem ga prosila, naj ostane pri meni. Prosila sem takrat moža. naj vendar Ima ootrr!jenje z mano. ker sem bila noseča. Mesto da bi moji prošnji ugodil, pa me je suni! s pestjo. Posledice niso izostale. Letos v januarju sem rodila. Na svet ;e prišlo mrtvo dete. Ko sem ležala v sanatoriju, se je moj mož večkrat sestal s svojo ljubimko. Nekoč sen- dvojico celo presenetila in flagranti. Prosila sem moža. naj to razmerje ver. d-t r prekine in likvidira, ven-iz- je bil Trajan tako malo odločen, da se ni upa! stcri:i tega. Umor Dne 15. februarja je bil kritičen dan. Grosavescu se je hotel peljati zvečer v Berlin, kjer je imel obveznosti. Bil je namenjen na pot s svojo ljubimko. Popoldne sva se kregala. Kako sem segla po revolverju in moža ustrelila, ne vem. Vem samo to. da sem nedolžna in da ne čutim nobene krivice. Tudi ni namen mojega zagovora, da bi dosegla oprostitev. Dokazati hočem svojim otrokom, da nisem ravnala po premišljenem načrtu, ampak v afektu. Tako sem postala morilka lastnega moža. Kaj pravi obtožnica in kaj psihijater Državni pravdnik trdi. da je zagovor morilke nekonsekventen. Preiskovalnemu sodniku je morilka najprej izjavila, da je mož ni pretepal, potem ie rekla, da ne ve. če jo je udaril ali ne. Tudi glede samokresa je njen zagovor zelo dvomljive vrednosti. Priprave za čin vzbujajo domnevo, da se je tenoristova žena pripravljala na umor. Kako bi bila v usodnem trenutku tako hitro dobila v roke nabit samokres? Morilka je skrbno pazila na to. da je bilo morilnn orožje ves čas v neposredni b!iž;ni. Streljala je na svojega moža od zadaj in je skrbela za to. da se je prizor odigral med vrati spalnice. To je torej bilo premišljeno dejanje. Tudi je nekaj dni pred umorom izjavila svojim znancem, da ne dvomi o svoji oprostitvi pred porotnim sodiščem, če bi svojega moža ustrelila. Zdravniški izvedenci pravijo, da je Nelly Grosavescu popolnoma normalna ženska. Sicer je po svojem očetu dedno obremenjena. Od detinstva je nervozna in eksaltirana. toda poleg tega energična in možaška. Histerija se pri njej ne da tajiti Tudi razdražljiva je zelo. A umor je izvršila v navalu ljubosumja. jeze in osvete. Njen afekt torej ni izrazito patološki, ker se je svoiega dejanja popolnoma zavedala. Pred tragedijo Na poziv predsednika razprave, kako je prišlo do tragedije, pripoveduje obtoženka: Dne 15. februarja je moj mož sklenil, da se pripravimo na odhod v Berlin. Ob 11. zjutraj se je odpravil, kakor je sam dejal, v opero. Prosila sem nekega gospoda, naj povpraša, če je Grosavescu res tam. Od tega gospoda sem izvedela, da mož ni bil v operi. Tega mu pozneje nisem omenila. Po kosilu je Trajan zahteval, da se poslovim od gospe Stranski, ker je bilo določeno, da izostanemo dva meseca zunaj. Zahtevo moža sem odklonila, nakar je izjavil, da me ne vzame seboj v Berlin. Začela sva se prepirati in moj mož je zahteval, da vzamem svoje reči zopet iz kovčega. Temu sem se uprla, nakar je on kovčeg odprl in ga stresel. Prišlo je do ostre scene, v kateri se je mož vrgel name s pestmi, tako da je posegla vmes tretja oseba., ki je možu svetovala, naj odneha. Trajan in jaz sva se nato začela loviti okrog mize. Ko me je vlovil. me je potisnil v spalnico. Kaj se je zgodilo v sobi. ne vem. spominjam se samo tega. da je priletela svakinja, ki me je stresla in je dejala, da sem ustrelila moža. Revolver je imela morilka v omari za perilo. Orožje je bilo las: njenega prvega moža. Samokres je ležal najprej v pisalni mizi. potem pa ga je prinesla v omaro za perilo Revolver ie bil v omari ves čas nabit. Vprašanje voditelja obravnave, če je hotela moža ustreliti, obtoženka zanika. Pravi, da ni :me'a niti namena tenorista raniti. Njena ljubosumnost pa je izvirala iz bojazni, da ne bi ji moža otela kaka manjvredna ženska, kajti v tem primeru, pravi, bi se Trajan nikoli ne vspel nad povprečnost. Kaj pravi tenoristova sestra Grosavescova sestra Olga, ki je bila priča družinske tragedije, slika dogodek tako-le: Bilo je sklenjeno, da se odpeljeta Grosavescu in Nelly v Berlin. Dan pred nameravanim odhodom sem kupila vozni listek I. razreda za eno osebo. Zamenjati sem ga morala druri dan za dva listka II. razreda. Nelly je pa Trajana obdolžila, da se ni namerava! peljati v Berlin z njo. ampak z ženo prof. Stranskega. Izjavila je tudi. da ne bi nasprotovala temu razmerju. če bi ga njen mož odkrito priznal. a ker ga je tajil, je v nji kipelo. In tako je prišlo med možem in ženo do besednega dvoboja. Naenkrat je počil strel, brat se je zgrudil na tla in tragedija je bila zapečatena. Skrivnost revolverja Olga Grosavescu dostavlja, da si ne more predstavljati, kako naj bi Nelly hranila samokres v omari za perilo. Nosila ga je najbrž s seboj, morda v žepu. morda celo v stezniku. V nadaljnem zasliševanju priče je prišlo do ostre kontraverze med svakinjami. Nelly je obdolžila O1"'1 da laže. ta se je pa odločno zavarovala pred takimi izbruhi. Stvar je šla tako daleč, da je vodja obravnave zabranil staviti na pričo vsa nadaljna vprašanja glede razmerja med zakoncema. Zaslišan je bil še pni zdravnik, ki je prišel na mesto nesreče dr. \ValiscL Izpovedal ni nič bistvenega. Razprava se nadaljuje. Pomorska razorožitveaa konferenca v Ženevi Briageman (Anglija, zgoraj levo), Gibson (USA. desno), admirai Sairo (Japonska, spodaj levo) in admiral Jelicoe (Avstralija, desno). Sreča, ki ne sreča vsakogar Berlinski listi poročajo o srečnem naključju Alberta Mantheja. ki je nepričakovano postal dedič velikega premoženja. Med svetovno vojno ;e bil Manthe nemški letalec in je prišel kot tak v francosko vojno ujetništvo. V francoskem koncentracijskem taborišču se je seznanil z Američanom Nordhonom Kmalu sta se sprijateljila ter si tudi po svetovni vojni marljivo dopisovala. Nordhon je pred kratkim v Ameriki umrl in ker ni imel svojcev, je zapustil vse svoje premoženje Albertu Mantheja. kateremu se še sanjalo ni. da ga čaka tako velika sreča pri dobrem ameriškem stricu. Samo v gotovini je podedoval Maihe 350.000 dolarjev 5e mnogo fflaude Dravaine: Delo med petjem Imenovani pisec je pravkar ob= javil slikovito knjigo «Nouara», ki v glavnem govori o prastarem izdelovanju papirja v Auvergm. Vmes je vpletel obilo legend, sta* r:h šeg in običajev med kmeti ali meščani. Naslednji odlomek se mi zdi zanimiv spričo vraž. ki se izvajajo na kresni večer.) « Selo je bilo veselo poleti. Vsa okna so bila na srežaj odprta, od vsepovsod si slišal popevke. Glas Lene Francke je pravladoval vse druge. Kadar se je polotila, si jo čui tja do strica Žarkovi-ča r.a Pristavi, tri sto metrov v zračni črti. V nasprotju s svojim imenom je bila grda. vsa brazgotinasia od črnih osennic. Ker je imela v sebi vražje živ-nost iti žilavost. se ni mogla nikoli sprijazniti z mislijo, da bi ostala zarjavela devičica. Sklenila je. da se omoži po vsaki ceni. in posrečilo se ji je. Da bi spoznala svojega ljubimca, je rabila čarobna zrcala in tri ločke ali pa zlate grmičke (tavžentrože). Želite li nek- liko navodil? Po prvem krajcu, to se pravi, kadar je mesec narastel nad polovico, poklek- neš v jasni noči v svoji čumnati. s hrbt-tom proti postelji, deneš roke navzkriž in gledaš v luno. rekoč: Krasni krajec vrh neba. pokaži v spanju mi moža. ki v zakonu bom dobila ga. Potlej pokličeš tri velike hudiče na pomoč. Eden je Gilbert (potvorjeni Gerbert. oni auvergneski pastir, ki je posta! največji učenja1- svoje dobe. Silvester II pod papeško tiaro), drugi Lu-cifer. tretji pa Albert (alkimist Albert Veliki, tako zvani pisatelj čarovniške knjige, splošno znane po deželi: Tajne Velikega in Malega Alberta, še bolj počaščen s pariškim trgom Plače Mau-bert ki proslavlja sloves njegovih predavanj). Nato izmoliš tri očenaše in tri češčenemarije. Tedaj zlezeš po rakovo v svojo posteljo. Poprej pa si morala poskrbeti za to. da si položila ogledalo pod svoje vzglavje. in sicer s steklom navzgor. In v sanjah vidiš svojega ženina. Na večer pred svetim Ivanom Krsti-teljem izbereš tri loče na travniku in zaznamenjuješ vsakega njih s trakom različne barve ter mu Jaš ime enega izmed svojih častilcev Potem jim po-režeš cvetove — tiste rjave grozdičke tik vršička. Poročila se boš z onim. či- gar cvet bo drugo jutro najbolj pognal.. In zategadelj se je Lepa Francka vsekdar ponudila, da bo skladala papir na tretjo polico iz vrvi. Ta opravek, ki je najtežji, se je imenitno prilega! njeni podjetni pustolovski naravi Poleti se je obešalo hkrati do petnajst. dvajset ali dvajset pet pol tenkega prozornega papirja. Potlej so se na gladki ploči listi posamič odlepljali To zabavno in lahko delo se je vršilo med petjem. (D) KLJUČ Sedem dejanj smeha in izvrstne zabave. — Film je popolnoma nov in deloma prekrasno koloriran. — V vlogi šar-mantne mlade -mestih. V soboto bodo torej otvorjeae tako v Karavankah. kakor v Trisla-rekem pogorju, na Črni prsti ia na Ratitovcu. kakor tudi v K>TPTii'r„-ii, pfrrvnah vse toče in vsi planin- ski domovi. Ker je sedaj vreme izredno ugodno in ker bodo ravno s 25. t. m. uvedeni turistovski vlaki s polovično ceno, naj ne zamudi nihče izredno ugodne prilike, da si ne bi ogledal prelepih domačih planin. V letošnji sezoni je pričakovati tudi močan dotok turistov s koroške strani, ker ;:ni je dovoljen prehod preko meje v vse naše koče s planinarsko legitimacijo. Inozemski turisti, izredni člani SPD, pa bodo v naših kočah uživali iste ugodnosti, kakor domači. • V naslednjem nekatera važnejša navodila o izletniških vlakih: Izletniški in kopalni vlaki vozijo od 25. odnosno 26. junija do SO. septembra. Vozna olajšava znaša 50?» za karte v IL in III. razredu, L razred je izključen. Izletniške ii kopalne vozne karte veljajo samo za določene vlake, ki bodo na voznih listkih označeni. Prekinjenje vožnje s temi listki ni d;> dopustno. Navodila za vožnjo. Pri vstopu ali prestopu v drug vlak ali v L razred potniškega vlaka z izletniško ali kopalno vozno karto zgubi vozna karta svojo veljavnost in mora plačati potnik vozne cene (po § 16 Tarife del I) od vstopne postaje. Isto velja pri nadaljevanju vožnje preko namembne postaje s kopalno vozno karto, ali ako vstopi potnik pri povratku pred vstopno postajo, od katere velja kopalna karta. Pri nadaljevanju vožnje preko namembne postaje z izletniško vozno karto plača potnik po § 16. točka 2. Tarife del I- pri pravočasni prijavi normalno vozno ceno o i namembne postaje izletnišl.e karte do izstopne postaje in dodatek Din 10.—. Ako pa potnik nadaljevanje vožnje ne prijavi, mora plačati za nadaljno Togo normalno vozno ceno s pribitkom Din 20—, oziron a dvojno vozno ceno. V nobenem slučaju -e ne računa pribi-tek Din 1.—. V vseh slučajih doplačil se izletniške odnosno kopalne vozne karte potnikom ne smejo odvzeli, ker veljajo za pj-povratek. Potniške blagajne so vsled tega obvezane Izvrši'; odpravo potnikov z izletniškimi in kopalnimi voznimi kartami brez-oogojno do namembne postaje Potniške blagajne bodo izdajale posebne ikonske povratne vozne karte za izletnike ;n posebne kartonske povratne vozne kare za kopalce. Za II. razred se izdajata dve TOzni karti III. razreda. V relacijah, za katere potniška blagajna ne bi imela kartonskih izletniških voeniii kart v zalogi, se morajo izstaviti belice, ki jih je označiti rokopisno kot izletniške povratne vozne karte. V iste je vpisati tu ii rokopisno številko vlakov, za .-catere veljajo Otroci izpod 10 let starosti, državni urad-r.ški in drugi potniki, ki uživajo po potniški tarifi ali pravilniku o povlašeenih vož njah kako vozno olajšavo, nimajo pravice do nadaljnjega popusta rri nakupu izletniških ali kopalnih voznih kari. Izletniške oovratne vozne karte se izdajajo na razdalje od najmanj 25 tarifskib ki lometrov ob nedeljah in praznikih ter ve ' ajo 1 dan za vožnjo tja in nazaj. Na razdalje preko 60 km ^ izdajajo izletniške vozne karte tudi ob sobotah in dnevih pred prazniki za določene vlake ter veljajo 2 dni za vožnjo tja in nazaj. Ako je bila izdana izletniška vozna karta na tako razdaljo v nedeljo oziroma na praznik, velja za povratek tudi v ponedeljek oziroma na dan po prazniku. Iz novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani (Priobčuje tir. Joža G Ion ar.) V. Adžija B.: Medunarodna organizacija rada. Zagreb 1926. (43.815). Auf dem Fekie der Ehre 1911—15. Wien 1915. (II 43.39:-;). Barle J.: Naše diecezanske sinode. U Zagrebu 1913. (44.028). Bauprnrejreln. Die deutschen. Gesammelt u. hg. v. Br. Haldv. Jena 1923. (42.977). Bobre v, St. S.: KpyMOBOTO 3aK0H0aaTE.iCTB o Co4>aja 1907. (44.012). Celestin Fr. J.: Uvodno predavanje na hrv. sveučilištu dne 25. listopada 1878. U Zagrebu 1878. (41.159). Colditz R. v.: Im Retehe des Kondor. Berlin 1925. (II 43.378). Dalmacija. Ju zna. Dubrovnik, Cavtat, Boka Kotorska, Pelješac, Korčula, Mljet, te sva manja mje=ta i otoci. Zagreb, 1926. (43.272). De Amicis E.: L'idioma gentile. Milano 1907. (43.901). Dordevič T. R.: Cacianat. Jejaa joraijaj n3 HCTopHje AaeKcuaua. AjieKcuHau 1900. (43.078). Erde. Deutsche. Zeitschrift fiir Deutsch-kuude. Gotha, 1902. (II 43.968). France R. H.: Denkmaler der Natur. Leipzig 1910. (43.913). Geschichtsblatter, Steiermarkische. Hg. v. J. v. Zabn. Graz. 1880. (II 44.011). Grejtorin G.: Boi za slovenske ljudske šole v Trstu. V Trstu 1894. (41.272). Guvau J. M.: Sittlichkeit ohne . Leipzig 1909. (43.610-13). Halpben L.: L'histoire en France depuis cent an=. Pariš 1914. (4-3.832). Herzen A.: Aus den Memoiren eine9 Rus-sen. Hamburg 1835. (43.896). Horapollo: Hieroglvphica. Augustae Vin-delicorum 1595. (41.180). Italien. Munchen 1915. (II 43.382). Jahn. Fr. L.: Deutsche« Volkstum. Leipzig 1890. (41.280). Jelie I. M.: KpBHa ocBera H yMBp y LlpHoj rop« h ceBeDHoi ApSamijn. Beorpaa 1926. (43.506). •Tosič R. A.: XpmnhaHCKa pe-rarnja H necn-MHaa.M. Beorpaa 1925. (44 040). Jugie M.: Theologia dogmatica Christia-noi um orientalium ab ecclesia catholica dis-sidentium. Parisiis 1926. (43.928). Kaus 0-: Strindberg. Miinchen 1918. (43.499). Kheil K. P.: Jakub Karlovič Grot. Jeho život a padesatilete pusobent. V Praze 1882. (41.245). Kiugdom. The, ot the Serbians, Croats and Slovenes. Vieima 1926. (II 43.943). Kneise O.: Handatlas der Cystoskopie. Halle a. S. 1908. (II 43.317). Kocijančič Št.: Caffou F. A. et Crobath I. Fr. Notitiae breves biographicae. Goritiae 1877. (II 43.986). Komel pi. Sočebrao, A.: Puška repetirka v vprašanjih in odgovorih vojakom v pouk. V Ljubljani 1891. (41.242). Kosier Lj. St.: L'6pargne. Son organisa-tion. son progr&s, ses institutions chez les Serbes. Croates et Slovenes. Zagreb 1924. (43.528). Landerautanomie, Die. Verhandlungen der Wieuer Juristischen Gesellschaft im Februar 1917. Wien 1917. (44.025). Luchaire A.: Innocent III. Le concile de Latran et la reforme de 1' Eglise. Pariš 1908. (43.834). Mabinugion. The. Mediaeval Welsh Ro-mances, translated by Ch. Guest. Long Acre, 1910. (41.270). Matvejev L. A.: ArpapHo n0Tanje h npuBpeaa y CoBjeTCKoj PycnjH. Beorpaa 1926. (44.034). Mensendieck B. M.: Korperkultur der Frau. Munchen 1920. (43.809). Milaš N.: flpaBOciaBHO npKBeHo npaBO. Beo- rpaj 1926. (43.4981. Minarib Fr.: Popis stare lekarniške omarice. Zagreb 1926. (II 44.005). Ouciul A.: \Virtschaftspolitisches Hand-buch von Rumanien. Gotha 1917. (43.922). Peun H.: Die Geschichte der Stadt Wien. Briinn '1878-80. (II 43.326). Premrou M.: Visita apostolica del Nunzio di Graz G. B. Salvago a Gorizia nell' anno 1608. Gorizia 1926. (II 43.987). Radojčič S.: O xpoHH£a.wa "bopija BpaHKO-Baha. Beorpai 1926. (44.019). -Ruiz F.: Opera. Venetiis 1734. (II 43.318). Sabbattini N.: Pratica di fabricar scene e machine ne* teatri. In Ravenna 1638. (II 43.952). Salis-Scglio. D. Frhr. t.: Mein Leben und nas ic.li d a von erzahlen \vill, kann und darf. Leipzig 1908. (II 43.398)- Schillings C. G.: Mit Blitzlicht und Biichse. Leipzig 1910. (II 43.973). Schiittfl W.: Daa Reich der Luft. Leipsig 1875. (43.465). Scfeumacher G.: Journal et souvenirs de G. S., capitaine aus Suisses de la Garde R ovale (1798—1830). Pariš 1910. (44.013). Spomenspis prigodom otkrivenja spomenika J. J. Strossmaveru. Zagreb 1926. (II 43.946). Siidbahu. Die. und ihr Verkehrsgebiet in Osterreich-Ungarn. Wien 1899. (41.211). Silovič J.: Uzroci zločina. U Zagrebu 1913. (41.167). čiugh J.: Rak potočar i njegov uzgoj. Nova Gradiška 1925. (43.801). Thaller L.: Povijest medicine u Hrvatskoj i Slavoniji od g- 1770 do 1850. Karlovac 1927. (II '43.956)/ Varlavife A.: Pod ima j.ska dedina v Česko-sloveosku. V Bratislave 1925. (III 43.942). Vorschrilteu fiir den Sclilaguortkatalog d«r Nationalbibliothek iu \Vien. Wien 1924. (43.933). Werthetmer Ed. t.: Graf Julius Andrdssj. Stuttgart, 1910—13. (II 43.3«)). VVc-t R.: Die klassische Kunst der Antike. Miinchen 1921. (43.919). TViener Chr.: Die geistige Welt und We-sen und Ursprung der Dinge. Leipzig 1869. (42.890). Winter M.: Das goldene Wjener Herz. Berlin 1905. (43.986-11). Zeitschrift fiir Ortsnamenforschung. Miinchen 1925. (43.924). Žebrowski B.: L. Gomplowkz. Eine Bi-bliographie. Berlin 1926. (43.940). Sokol V. pokrajinski zlet JSS in otvoritev Sokolskega Tabora Prenočišča. Stanovanjski odsek je odredil, da bodo skupna prenočišča za člane na učiteljišču (Čehi), na prvi in drugi mestni deški šoli m na drugi državni gimnaziji; za članice na gluhonenmici (Čehinje), v šentjakobski dekliški šoli, na ženski realni gimnaziji in na Mladiki. Ruski Sokoli bodo nastanjeni v vojvode Mišiča vojašnici. Stanovanjski odsek prosi cenjeno občinstvo, da priglasi za zlet-ne dni proste sobe (postelje, divan), ki bi jih proti odškodnini dalo v najem udeležui-kom zleta. Prijave sprejema mestni ekspe-dit, Mestni trg 27/III. Fotografe amaterje vabimo, da napravijo fotogralične posnetke sprevoda, javnih telovadb, otvoritve Tabora in tekem. Zletni odbor jih prosi, da mu odstopijo od vsakega posnetka po eno sliko, na zahtevo povrne dejanske izdatke za sliko. Isto velja tudi za poklicne fotografe. Sokoli - planinci, ki so prve dni po zletu prosti in ki dobro poznajo ture v Kamniških planinah in Julijskih Alpah, naj se javijo zletnemu odboru kot vodniki izletnikom tujcem. Izleti so nameravani iz Ljubljane v Kamniško Bistrico, Okrešelj - Češka koča - Jezersko Kranj ali Ljubljana - Bohinj - Črna prst, za izkušene turiste tudi težje ture. Prijave za vodnike sprejema zletna pisarna na Taboru. Proste vstopnice za poročevalce dnevnikov in 6okolskih listov dobijo vse redakcije v Ljubljani. Te novinarske vstopnice dajejo pravico za prost vstop k vsem prireditvam v zletnih dneh in niso vezane na gotove prostore. Zunanje redakcije, ki žele novinarsko vstopnico, naj se obrnejo zanje na zletno pisarno na Taboru. Sokolsko društvo Ljubljana II. poziva vse svoje članstvo, da se brez izjeme udeleži vseh prireditev, ki bodo v zvezi s pokrajinskim zletoru v dneh 26., 27., 28. in 29. t. m. bodisi na zletišču samem ali na Taboru. Bratje in sestre, — le enkrat v letu tirja od nas naša skupne sokolska stvar, da pokažemo 6voje zmožnosti in svoje uspehe, ki smo jih pridobili v veliki sokolski šoli. Vsak posameznik naj dokaže, koliko mu je za sokolsko skupnost. Zato, bratje in sestre, vsi do zadnjega na delo za Sokolstvo I Vsi bratje, ki so v posesti sokolskega slavnostnega kroja, so strogo obvezani, udeležiti se slavnostnega sprevoda dne 29. junija. Zbirališče točno ob 10. dopoldne na Blei-vveisovi cesti. Natančnejša navodila na licu mesta. Člani - telovadci dobe vsa navodila pri društvenem načelniku. Točnejša navodila za vse prireditve pa dobiš v brošurici: cKratka zletna navodila«, ki stane 3 Din in jo dobiš v vsaki trafiki. — Odbor. Bratje! Po daljšem bolehanju je preminul danes naš dolgoletni zvesti član brat ing. Viktor Zupane, mestni gradbeni nadsvet-nik. Naša dolžnost je, da ga spremimo v čim večjem številu na poslednji poti. Zbirališče članstva pred hišo žaloati Šelenburgova ulica 3 dne 24. t. m. ob 3. popoldne. Kroj civilni z znakom. Zdravo! — Odbor ljubljanskega Sokola?. Razstava društva „Rdeči križ" v Guštanju Ljubljana, Zagreb, Beograd, kulturna središča so marsikomu nedostopna. Da se temu zlu vsaj delno opomore, si je nadel agilni krajevni odbor društva »Rdeči križ« SHS v Guštanju težavno nalogo, nuditi tudi mejašu priliko spoznati kulturo svojega naroda, svoje države s poučno in higijen-sko razstavo v Guštanju. Razstava se bo otvorila 10. jul;ja in bo trajala do vključno 17. julija t 1. Vstop prost. Agilni odbor ni samo mislil na okoličane, temveč tudi na oddaljene posecnike in je izposloval pri glav/nem ravnateljstvu v Beogradu polovično vožnjo po vseh želez-nrcah v državi. Vsak posetnik kupi pri od-hodni postaji celo vozovnico, pri povratku dobi na postaji Guštanj na isto vozovnico moker žig in pri odboru pa potrdilo, da je posetil razstavo, kar je veljavno za brezplačni povratek. Ugodnost bodo uporah;li vsi oni, ki si želijo videti zadnji del nekdanje Koroške, del zemlje, kjer so padali junaki za svobodo svojega naroda. Vsi oni, ki želijo posetiti večno lepo Urško goro, ki želijo videti idili čine Kotlje z znamenitim Rimskim vrelcem, naj pridejo! Ugodna prilika je tudi Brei posebnega obvestili. za one, ki nameravajo posetiti mejašioo, »Peco«, kier namerava agilni planinski odbor sezidata planinsko kočo. Komaj dve leti stari odbor Rdeč križ v Guštanju potrebuje podpore, ako hoče vse to doseči, zato prosi vse, ki so prejeli poziv za sodelovanje na razstavi, da se odzovejo kot razst a vijaki, saj je šlo Sirom vse Slovenije nad tisoč pozivov za sodelovanje. Upamo, da ne brezuspešno, delni uspeh se že vrdi. Odbor, ki se trudi ustvarjati narod dela in poštenja, ne sme propasti in tudi ne bo. Svojo življesnsko zmOžnost dokazuje z delom za predvidene razstave in s tem, da je ravno na dan dvoletnega obstoja naročil rešilni avtomobil za mežiško dolino. Da bo razmah tega odbora večji in trdnejši, je treba sodelovanja vseh in vsakega, ki čuti kakor pevec Simon Gregorčič: »Odpri roke, odpri srce, o tiraj bra-tovske solze!« Dopisi MOSTE. Ob prometni Zaloški cest: leži poleg šole še vedno razvalina podrte ograje, ki jo je dala občina uradno podreti že meseca oktobra leta 1926 češ, da je bila postavljena pred 25 leti brez stavbnega dovoljenja in da rabi občina svet za podaljšanje trotoarja. Na pritožbo lastnika g. La-■pajneta je bivša deželna vlada razsodila, da mora občna za svet dati odškodnino, če zahteva od lastnika umik do stavbne črte. Čudno ie, da občina sedaj, ko ie deželna vlada tako razsodila, tie zahteva od lastnika sveta, temveč ie ograjo le podrla in napravila lastniku g. Lapajnetu veliko škodo, občini pa ne poseben okras ker leži podrta ograja ob glavni cesti Most. Zakaj ne naredi obč;na sedai nadaljnih korakov, da bi se dogovorila z lastnikom glede razlastitve sveta. doSm ie bila stvar prej tako nujna, da je dala ograjo, ki le stala tam že 25 let kratko in malo podreti? Noče ničesar slišati niti o ponudb1' g. Laipajneta. ki jo je stavil občini, da tiru plača za odstop nad 40 kvadratnih' mestnov sveta 1.000 Din in ta znesek pokloni za občinske reveže, ako mu občina postavi ograjo. Skrajni čas b; bil da se po tolikih" mesecih zadeva enkrat uredi VODICE. Zveza slovenskh vojakov, podružnica v Vodicah, priredi v nedeljo, dne 26. junija ob 15. v društvenem domu ljudsko dramo v treh dejanjih: »Razvalina življenja«. Igrajo akademiki in ušteljstvo. Ker je čisti dohodek namenjen za postavitev spomenika padlim faranom v svetovni volni, vljudno vabimo k ipotaoStevitai udeležbi! ČRNOMELJ. Na prošnjo državne krajevne zaščite dece in mladine ie tukajšnji trgovec g. Pero Koren ob priliki birme nabavil 2 sirotama celo obleko. Za ta plemeniti čin se mu društvo prisrčno zahvaljuje. STOPRCE PRI ROGATCU. USteljstvo priredi dne 26. iunija t. 1. ob pol 15. ob drug' obletnici postavitve novega in stalnega šolskega odra že deseto prireditev. Tokrat nastopi zopet domača šolska mladina s prav zanimivim sporedom: petje, deklamacije. igrokazi in z dvema igricama: »čudodelna srajca (enodejanka) in »C;gau-kino maščevanje« (trodeianka). — Dne 28. t. m. se ponovi prireditev po sklepn' šolski maši v proslavo Vidovega dne samo za šolsko mladino. Ker je čisti dobiček nedeljske priredHve namenjen za revne stoprške šolarje, so k obilni udeležbi vabljeni vsi ljubitelji in podpiTatelji otroških predstav. IVANJKOVCI. V dvorani g. Petovarja se vrši na praznik, dne 29. junija zanimiva kino predstava s predavanjem ZKD: »V afri- ških džunglah in pustinjah«. Predaval bo g. inž. Ferdo Lupša. Začetek ob 19. Ne zamudite! Oglejte s; »rsi ta izredno zanimivi film, ki so ga te dni z velikim uspehom predvajali tudi v Ljubljani. SV. LENART PRI VELIKI NEDELJI. Dne 29. iunija se vrši v stari šoli zanimiva kino predstava ZKD velefilma »V afriških džunglah in pustinjah« s poučnim predavanjem. Prva predstava ob 11. dopoldne. Zadnja ob 15. Ne zamudite! Oglejte si vsi! „VENECIH" je izredno učinkujoča voda proti revmatizznu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran Dobite zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: ISIS d d. Liubliana. 1000 komadov novih Izolatorjev visoke napetosti z oporami za 10.000 Voltov 1 kompletni motor istosmerni tok za 220 Volt. 7 KW. marmornata plošča z vsemi pritiklinami, lahko se rabi za dinamo, yse v dobrem stanju, poceni prodom. Cenjene ponudbe na Hranilnica in posojilnica Dobračeva p. 2irf. 7207-a L Mikuš m LJUBLJANA, Mestni trg 18 isdelovatelf dežnikov Na drobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih palio ttari dajalki n mnava araobleCelo. Bres posebnega obvestila. Potrtim srcem naznanjamo tužno vest. da nas je naša pre-Ijubljena žena, zlata mamica, hčerka, sestra, svakinja, teta in sinaha, gospa danes, dne 23. junija ob 21. uri po dolgi mučni bolezni, katero je nad vse vdano prenašala, za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto, dne 25, junija ob 16. uri iz hiše žalosti, Beethovnova ulica 16. Ljubljana, 23. junija 1927. Veljko Oražem, bančni prokurist, soprog. — Milena, hčerka, ter ostalo sorodstvo. Potrtim srcem naznanjamo vsem in znancem pretužno vest, da je naš brat, stri; in sva«, gospod ADOLF HHRMEL šolski upravitelj danes v četrtek, dne 23. junija ob 8. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 25 iunija ob 9. uri dop. na pokopališče v Cerknici. V Cerknici, dne 23. junija 1927. Žaiuioča rodbina in sorodniki. Obrtna banka v Ljubljani sporoča tužno vest, da je njen dolgoletni zvesti sotrudnik, gospod Ivan Jenko poštni poduradnik v pokoju vestno do zadnjega spolnujoč svoje dolžnosti preminul blagopo-kojno. Pogreb bo od doma žalosti Ljubljana, Križevniška ulica 7 v petek dne 24. junija 1927 ob 2. popoldne. Uzornega pokojnika ohranimo v blagem spominu. Ljubljana, dne 23. junija 1927. 7215 Hektograficni aparati, zvitki, masa, hektograficni trakovi vedno in najceneje v zalogi pri LUD. 8&RAGA. Liubiiana, Šelenburgova ufisa sten. 6/1. 49 4 ieleion št 2980 sorodnikom dobri oče, MMtoi pogrebni uvod. Umrl nam je danes zjutraj naš preljubljeni soprog, oče, sin, brat, zet, svak in stric, gospod ing. Viktor Zupane višji gradbeni svetnik Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne ir hiSe žalosti Šelenburgova ulica štev. 3 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani) dne 23. junija 1927. Žalujoči ostali. PRVA LJUBLJANSKA VELEPRAŽARNA ZA KAVO KARGL PLANINSEK priporoča svoje priznano najboljše mešanice PRAŽENE KAVE Cenj. odjemalcem se zmelje kava elektriž-uim potom takoj pri nakupu brezplačno in sicer za turško ali navadno kavo. Prodajalnica: Dunajska c,, vogal Tavčarjeve ul. AŠKERČEVI! KLET podalj&an Cojzovgraben, nasproti tehnične srednje šole toči •zborna naravna ljutomerska, haloska, bizeljska in dolenjska vina. V prijetnem, hladnem lokalu se Vam nudi hvaležen užitek. Prvovrstna mrzla kuhinja. — Za obisk se nafopleje prporočam. 7220 + Pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah javlja žalostno vest, da je njegov zaslužni podpredsednik gospod Ivan Deželak danes dopoldne nenadoma preminul. Vzornega društvenika in odličnega pevca ohranimo v toplem spornimi. TRBOVLJE, 23. junija 1927. Miguel de Unamuno: Zgodba o ljubezni »Kaj je ljubezen, ki ljudje toliko govore o njej in ki je skoraj edina snov pesnikov?« se je vpraševal Anastasio. Zakaj nikoli še ni bil občutil ničesar, kar bi bilo podobno tistemu, čemur pravijo zaljubljenci ljubezen. Ali je samo domišljija ali konvencijonalna laž, s katero se hočejo slabotni ljudje zavarovati proti praznoti svojega življenja ali proti neizogibnemu dolgočasju? Po Anastazijevem mišljenju ni bilo nič bolj praznega, dolgočasnega, absurdnega in nesmiselnega, kakor je življenje. Ubogi Anastasio ie živel pomilovanja vredno življenje. Bilo je brez vsebine in brez namena in stokrat bi se bil že končal, da ni gojil slabotne nade, ki pa je vendar prestala vsa razočaranja: da bo ljubezen končno tudi njega obšla, ln je potoval in potoval, iščoč ljubezni, kakor bi veroval, da jo nenadoma začuti na kakem križišču. Anastasio je imel skromno, vendar zanj zadostno imetje. Pohlepa po zlatu, slavi, časti, gospodarstvu ali moči ni poznal. Nobeden izmed vzrokov, ki navadno ženejo ljudi k razvitju njihovih moči, mu ni bil vreden, da bi razvil svoje, in ne v znanstvu. ne v umetnosti ali politiki ni našel niti najneznat-nejše tolažbe za svoje smrtno dolgočasje. In je čital »Pridigarja Salomoni-sa«. med tem ko je čakal svoie poslednje izkušnje — ljubezni. Prišlo mu je na um, da bi nroučil vse slavne erotične pisatelje in analitike spolne ljubezni. Po čitanju vseh ljubezenskih romanov je segel po obžalovanja vrednih delih, pisanih za take, ki še niso povsem možie. in za take. ki so v nekem zmislu prenehali biti možje. Ponižal se je do pohotnega čtiva pornografske literature. In tu seveda ni našel nikakega sledu o ljubezni. Pa ne. da ne bi bil Anastasio docela pravi, preprosti mož iz grešnega mesa in krvi! Prav gotovo ni bil nič manj vendarle še ni občutil. Kajti, da bi se mogla imenovati ljubezen trenutna razdraženost krvi. pri kateri ie komaj ostal spomin na ženo, ki je bila vzrok te razdraženosti. to vendar ni bilo mogoče. Iz tega napraviti boga maščevanja, tolažbo za življenje, vsemogočno vladarico srca. se mu ie zdelo sramotno. Nič drugače bi ne bilo. kakor napraviti božanstvo iz požrešnosti. Pesem o prebavi pa bi bila bogokletna. Ne, za ubogega Anastazija ni bilo na svetu nikake ljubezni. CitaJ ie legendo o Tristanu in Izoldi, enkrat in še enkrat. Pri strahotnem romanu Portugalca Camila Castella Branca »A mulher fatal« je postal otožen. »Ali se bo tudi z menoj tako zgodilo?« je premišljeval. »Ali me bo usodna žena v trenutku, ko bom naimanj mislil na to. vsega obvladala?« In je potoval in potoval, iščoč te usode. »Pride dan.« si je rekel. »ko. se razblini v nič ta slabotna nada. da bi jo našel. Kaj naj storim, kadar Dride starost, ne da bi bil spoznal mladost ali vsaj moško dobo.« Takrat, ko si bom moral reči, da nisem živel in ne bom živel! Ali me zasleduje grozovita nesreča ali pa so si vsi ljudje prizadevali da bi lagali?« In je postal pesimist. Niti še ni bila žena vzbudila v njem ljubezni, niti ni veroval, da bi kdaj on sam vzbudil ljubezen. Menil ie. da je mnogo bolj strašno, kot ne biti ljubljen, če človek ne more ljubiti, če ie ljubezen resnično taka, kakršno jo opevajo pesniki. Toda. ali je vedel Anastasio, če ni vendarle kedaj užgal skrite strasti v ženskinem srcu? Ali ne more tudi lep kip vzbuditi ljubezni? Ker opazovan kot kip, je bil zares lep. V vsei njegovi pojavi je bilo nekai kakor drget nad njegovo grozno usodo. V svojem obupu .ie potoval in potoval. Vedno je bežal. Na čudežna dela narave in umetnosti se je oziral, kakor bi hotel reči: »Zakaj vse to?v Bilo je vedro, tiho jesensko Dopoldne. Iz dreves so padali že orumeneli listi, južni veter jih je podil in so frfotali med travo. Solnce se je bilo skrilo za ob- lake, ki so polagoma kopneli in se razdelili v majhne oblačke. Anastasio je zrl skozi okno kupeja na bežeče griče. V Alisedi, kjer so stali dovoli časa, da je utegnil obedovati, je zapustil vlak in se ie podal v obednico postaine restavracije, ki je bila polna kovčegov. Razstresen je sedel na svoie mesto in čakal juhe. Toda ko je dvignil pogled in se nepazljivo oziral do gostih, ie srečal oči neke žene. Pravkar je nesla v svoja velika, življenja polna usta kos jabolka. Obadva sta se gledala in sta obledela. In ko sta se oba videla bleda, sta obledela še močneie. Prsa so se obema dvigala in Dadala. Anastasio je čutil, kako mu je telo Dostalo težko. Mrzlo stresanje v vseh udih ga je napravilo nemirnega. Ona si je podprla glavo z desnico, zdelo se je, da se ie loteva omedlevica. Tedaj je vstal Anastasio. ki ie od vse svoje okolice videl le njo. med tem ko je vse drugo v obednici zatonilo zanj; tresoč se ji je približal in ji je zašepetal s suhim, od žeje umirajočim in tresočim se glasom skoraj na uho: »Kaj vam ie? Ali se oočutite slabo?« »O. nič, nič. hvala, nič mi ni!« »Dovolite mi...!« Z drgetajočimi prsti ie segel po njeni roki. da bi ji po-tipal žilo. Tedaj se je razlil ognjem tok iz enega v drugega. Vzajemno sta čutila svojo vročino. Njiju obličji sta zažareli. »Mrzlico imate.. .c je zastokal s komaj slišnim, šepetajočim glasom. »Mrzlica je.... od tebe!« mu je odgovorila z glasom, ki se je zdel, da prihaja z drugega sveta, z onkrai zemlje. Anastasio ie moial sesti. Pod težo srca, ki je kakor blazno utripalo, so se mu uposmila kolena. »Vi ne morete nadaljevati potovanja,« ie rekel skorai avtomatično. »Da. tu bom ostala,« mu je odvrnila. »Midva ostaneva tu,« je popravil. »Da. midva... In ti razložim ... vse ti razložim!« ie pristavila ona. Vzela sta svoji torbici, sedla v voz in se odpeljala v Alisedo. ki ie bila pet kilometrov oddaljena od postaie. In ko sta si v vozu sedela nasDroti. dotikala se s koleni in vpirala oči drue v drugega, je vzela ona Anastaziieve roke v svoie in mu ie začela DriDOvedovati o sebi. Njena zgodovina ie bila čisto Ana-stazijeva zgodovina Tudi ona ie iskala ljubezni. Tudi ona si ie domišljala, da ie vsa ljubezen le konvencijonalna laž, izum. s katerim se preganja puščoba življenia Izpovedala sta se drug drugemu in čim bolj sta se izpovedovala, tem boli mirnejši sta postali niuni srci. Tragični zmedenosti prvega trenutka je sledil kakor odrešitev velik duševni mir. Oba sta si domišljala, da sta se Doznala že od nekdaj, že od rojstva. Istočasno jima ie ugasnil vsak spomin na proš-lost. Živela sta kakcr v brezčasni, večni sedanjosti »O, zakaj te nisem že poznal preje, Elevterija!« ie dejal on. »Zakai ne. Anastasio ?< mu ie odgovorila. »Bolje je. da se nisva videla že prej.« »In izgubljeni čas?« »Izgubljen imenuješ čas, ki sva ga porabila, da sva iskala drug drugega?« »Jaz sem bil že obupal, da bi te našel...« »Ne. ker če bi bil res obupal, bi se bil končal.« »Da. res .ie.. .c »In jaz bi bila storila isto.« »Toda sedaj, Elevterija, od današnjega dne.. « »Ne govori mi o bodočnosti, Anastasio. naj ti zadošča sedanjost...« Oba sta molčala. »Nočeva misliti na bodočnost.« je iz-piegovorila ona. »in tudi ne na prostost. Oboje hočeva pozabiti. Midva sva se našla, našla sva ljubezen, to je dovolj. In zdaj Anastasio, kaj praviš o pesniku zdai?« »Da lažje. Elevterija, da lažejo! Vse-kako lažejo drugače nego sem mislil preje. Toda lažejo kljub temu. Ljubezen ni to. kar oni opevajo...« »Imaš prav. Anastasio! Zdaj čutim, da se ljubezen ne da opevati.« In SDet ie nastalo molčanie. dolgo molčanje, med katerim sta sL držeč se za roke, zrla v oči. kakor bi iskala v njih skrivnost svoje usode. Potem sta pričela drgetati. »Treseš se. Anastasio?« »In ti. Elevteriia?« »Da. oba se treseva.« »Pred čim?« »Pred srečo.« »Da, ta sreča je nekaj strašnega- Ne vem, ali se bom mogel ustavljati?« »Tem bolje! To pomeni, da ie naiina sreča močnejša od naju dveh.« Zaprla sta se v zaauhlo sobo čisto navadne gostilne. Minil ie ves naslednji dan in še del tretjega, ne da bi se bila pokazala: gostilničarja je nazadnje zaskrbelo, ker je zaman trka! na vrata. Vdrl je v sobo m ju je našel drugega poleg drugega, ležeča v postelji, mrzla in bela kakor sneg. Zdravnik ie zatrjeval. da ne gre za samomor, ampak da je oba zadela srčna kap. »Kako, obadva?« je vzkliknil gostilničar. »Oba!« ie odvrni! zdravnik. »Potem ie to nalezljivo!...« In gostilničar se ie prijel za levo stran prsi, kier je domneval, da ie njegovo gostil-ničarsko srce. Izkušal ie prikriti ta*dogodek, da ne bi prišel njegov hotel na slab glas in zapovedal ie. naj za vse slučaje razkužijo sobo. Identitete mrličev ni bilo moči ugotoviti Nesli so iu na pokopališče skupaj, kakor so ju našli, položili iu v skupen grob in ju pokrili z zemlio. Iz te zemlje pa je pognala trava in na to travo ie padal dež. Tako je nebo. ki ju je pognalo v smrt..., edino, ki joka nad njunim grobom... Alisetski gostilničar pa ie premišljeval ta neverjeten dogodek — realno življenje se odlikuje po svoj! iznajdljivosti — in je prišel do sociialno - higienskega zaključka: »Ti medeni tedni!-je dejal. ^Zakoni med ljudmi, ki imajo bolno srce. bi morali biti prepovedani ...« Maroalo' uu vsa. cLopi&a.. tlooc/usa, nulih. oglasov, /t. poslab, na. Oglas ru, od. dalek -Julra-' JLujbLaiba,. Vrzšis-ruova,4.. J&l st. 2$gz Ujc prurtojbisui ji■ v posla, ti, obanjun. z nszročdbm,, st, ■ ccr n, oglasu 14. prux>aM> Čckovru. račust, pošfjuc. Ura. rulmeo (jublf/in/i, št 11841 JLalo oglasi, bi, sluiyo- u posrt^Loualfua. tsu soctjaL run, rLOMuuLi. občinsloa•.■ vsaka, basada, <50 pcu- — Naj ■ manjši z/Lasak Vin, 5 -. VrUlojblfia, za, slfro din,3-. ia/učvt., ml. o 19854 Drugo kuharico dobrimi spričevali sprej-E !..;• t• 1 Štrukelj. 19836 Frizerko ondulerko. k; zna tud: nekaj manikure. sprejme takoj J C n b r. Bi-* -rza-Finme. Italia. 19832 Pletenine v-ak" r?tne prevzamem naj-ceneje, kakor: pulloverje, vestje. majice itd. Naslov v <-g'-.snem oddelku Jutra. 19596 Mizarskega vajenca takojšnjemu r»rot i -prej m >t 2 V i-i mar. Zg plačilu šdška 19S06 Potnika kavi i je zmožnega, za Krojaško obrt. ki "bi potoval i- Hrvatskem. Slavoniji in S-l sprejme Davorin Rra. Zagorje. 19867 Elektromonteria sprejmem za enkratno manj-delo v prostem času. — Naslov ra oglasni oddelek cJutra* pod »Elektromon-ter>. 19879 Plačilni natakar ki na zahtevo tudi položi kavcijo, želi službo v kavarni. Dopise na podružnico «Jutra» v Mariboru pod »Plačilni r.atakar>. 19782 Razprodaialce sladoleda sprej mc\u. nlica 133. Dekie zdravo in pridno, vajeno v?eh hišnih in poljskih del. i~če službe na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek Mo-** Cicleneva i »Jutra* jod »Delavna*. = 19863 1 * 19893 Trg. pomočnika (co) Spretna natakarica r-čt* službo, event. tudi za ezijo. Cenjene ponudbe na specenata — starejso pnt-vTStno moč, zmožnega ev. samostojnega vodstva trgovine. iščem. Vajeni deHka-i in službujoči v Ljubljani imajo prednost. Ponudb« - sliko in navedbo vsega dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Jutra» pod »Ljubljana 32» 19756 10 čevljarskih pomočnikov >prejme takoj v akordno ielo Ivan Prešern. Kranj. 19S51 :lasni oddelek «Jutra» pod »Dobra moč 64». 19884 Reduciran uslužbenec prosi kjerkoli kako službo, bodisi kot sluga, čuvaj, d o sta vi j al ec ali temu podobno. Zmožen je slovenščine, nemščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi. Glede zaslužka je pripravljen tudi za majhno plačo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19877 Franc, konverzacije išče učenka liceja. — Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod značko «123». 19904 Lep čoln (Flachboot) poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19838 Moško kolo rabljeno, s prostim tekom, prodam takoj za 750 Din — Istotako prodam tudi fotoaparat 13 x 18, z objektivom an- tistigmat. v dobrem stanju, predvojno blago. S5G Din Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* 19821 Kolesarii! Dvokoie^a v ceni zelo padla Pneumatike Michelin. Dun-lop Ceniki franko Prodaja na obroke F Bat jel. Ljubljana. Karlovska cesta 4. 159 Pohištvo kompletno hrastovo spalnico za 3000 Din in kuhinjsko opravo (5 kosov) za 1100 Din proda Vidmar. Zg Šiška 2. 19305 3 vagone apna prvovrstnega, proda po zelo ugodni ceni Martin Ka-steiic. Pristava 9. pošta Novo mesto. 19817 Moški sokolski kroj za srednjeveliko osebo," dobro ohranjen, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19843 Brivsko opravo iz trdega lesa. popolnoma novo, jako ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 19S44 Solnčne plahte za navijati na železno ogrodje, zelo poceni proda Zeleznikar Marijin tr? 3. 19681 Postelja z žimnicami. nočna omarica. visoka omara s predali, miza. 2 stola in polica za knjige poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 19886 Šivalni stroj skoraj nov. kuhinjsko kredenco in posteljo prodam r>o nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek od »Št. 19S80*. 198S0 Med zajamčeno Čist, po 16 Din kg proti povzetju od 5 kg naprej razpošilja Brada Zivanovid, Zemun — tel. 2. 19768 Posestvo v Bistrici prj Mariboru, na najlepšem kraju, osobito prikladno za letoviščarje. proda Schweiger v Bistrici pri Mariboru 19841 Posestvo s trgovsko hišo. mlinom in trgovino mešane stroke, poceni naprodaj blizu Zagreba Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19858 Trgovska hiša vogal 2 ulic, obstoječa iz 2 hiš v Mariboru, z dvema trg. lokaloma in skladišči. 8 stanovanj, lepo poslopje, na dvorišču s hlevom in avtogaražo takoj naprodaj. Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Trgovina*. 19906 Hišo s trgovino lobro vpeljano, tik ceste. - posestvom in vinogradom. blizu Novega mesta, nadalje hišo s trgovino in gospodarskim poslopjem — brez posestva, oddam takoj v najem.k — Marija Tomic. Gornje Gradišče. " St Jernej Dolejsko 19648 Parno žago ki bo postavljena poleg kolodvora v Ljubljani, oddam za več let v najem, oziroma sprejmem družabnika. In-fonnaciie daje stavbno podjetje Ivan OgTin. Liubltana 19898 Prodajalko p kavcijo, veščo trgovine r mešanim blagom sprejmem 7.a takojšnji nastop kot voditeljico podružnice.— Ponudbe na naslov: Jos. Oso-lin. Laško. 19847 Izurjeno šiviljo za damsko perilo, sprejmemo. Naslov pove oglasai odd-elek »Jutra*. 19845 Vajenca « hrane in stanovanjem hiši sprejme slaščičarna Novem mestu. 19850 Deklico ki zna nekoliko šivati, sprejme šivilja. Naslov oglasnem oddelku »Jutra*. 19896 BERKO BERNIK & UCAK NOVA MODNA TRGOVINA DUNAJSKA CESTA NASPROTI GOSTILNE ..PRI SES ICI ' OTVORDENA V SOBOTO 25. 3UNUA T. L. Lokal pripraven za trgovino z mešanim blagom, v mestu ali predmestju iščem za takoj, ali pozneje. — Cenjene ponudbe z natančnimi podatki in ceno najemnine prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Lokal 874*. 19874 Stanovanje sobo, kabinet in kuhinjo oddam s 1. julijem boljši mirni stranki brez otrok. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19901 Stanovanje sobo in kuhinjo, zelo ceno, v centru mesta odstopim takoj proti majhni odškodnini. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ceno stanovanje*. 19902 Sobo oddam z vso oskrbo v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19796 2 mlajši dijakinji sprejmem na stanovanje in hrano. Klavir na razpolago Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19868 Majhno sobico v centru oddam s 1. julijem gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19861 Lepo sobo zračno, v sredini mesta, v prvem nadstropju, s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, parketirano in s porabo kopalnice oddam s 1. julijem Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19876 Preprosto sobico s prostim vhodom išče mirna gospodična v sredini mesta • Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mimo*. 19876 Sobo in hrano oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19885 Solnčno sobo v sredini mesta takoj od- j dam. Naslov v oglasnem j oddelku »Jutra*. 198S5 j Lepo sobo zračno, v mestu, v bližini pošte oddam 2 gospodoma ali dijakoma s 1. julijem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19SS2 Lepo sobo blizu vladne palače, v novem stanovanju, s posebnim vhodom oddam takoj boljšemu solidnemu gospodu — event. z uporabo kopalnice. Nasicv v oglasnem oddelku »Jutra*. 19881 Sobo z električno razsvetljavo — blizu glavne pošte oddam s 1. julijem boljšemu gocf>odu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19390 80.000 Din posojila rabim za dobo enega leta proti visokim obrestim — garancija na razpolago, ev. vknjižba na prvo mesto, ponudbe je poslat: na ogL clek »Jutra* pod šifro »Dobro jamstvo 42>. 19742 Družabnika sprejmem za razvoj mesarije in prekajevalnice _ v večjem industrijskem kraju. Interesenti z nekoliko kapitala naj se zglase pismeno na oglasni oddelek »Jutra* pofl šifro «10.000». 19857 Družabnika (co) s koncesijo sprejmem za trgovino mešanega blaga na prometnem industr. kraju. Potreben je kapital 50.000 do 100.000 Din. Prednost imajo dobre prodajalke, ki so zmožne vodstva. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Bodočnost F*. 19848 udomačeno, sem ujeL Lastnik iste izve kje se nahaja v osrlasnem oddelku Jutra. 19891 Nemška doga ki sliši na ime Lin da, se je zatekla. Kdor jo najde ga prosim, da jo proti nagradi odda pri mesarju v Prečni ulici v Ljubljani. 19395 Lep bel^c z opremo. zaprav:j:vček z 2 sedali, kopirno prešo .n omaro za led, vse v dobrem stanju preda Rol-kar, Florijanska uliea štev 13. 19823 Pes doberman enoleten, dresiran. na Din naprodaj. Subotič, Ma-riber. Mlinska 1. * - 9 Odda se v naiem radi družinskih razmer prvovrstna Solidno gospodično 'i: i gospoda spreim^m na =tanoranje in hrano. Naslov pove oglasni c-: . 19903 Uradnik z nečedno plačo 3000 Din :n lastnim posestvom na Štajerskem, se ieli seznaniti z gospodično trgovko ali poseetnico. od 22—32 let. v svrho takojšnje ženitve. Tajnost strogo zajamčena. Xeanonimne dopise pod .Takojšnja odločitev* na oclasni oddelek < Jutra.. 19846 v prometnem mestu kraj Adrije. Loka i; na novo moderno preurejeni, brezhibna peč, dnevna prodaja kruha preko Din 3000. Oferte stavlja: Josip Frank, Split, Posie restante 7209-a l l l l II i » 8 » m mit« na ii »n i; ,—r Plinove smole Gastetr) od premosa kupim večjo količino. Ponudbe s vzorci na Beograd Poštni predal 4 T¥i ii si b ujLLiuii li a c i! li .uanccoi ZI D □ 3 3 3 □ □ □ □ □ □ □ 23 Amerikanec želi znanja z dekletom, v starosti 30—25 let. Prijel -em iz Amerike. — Katero veseli iti v Ameriko ali pa živeti na majhnem posestvn. naj blagovoli risati pod iifro ra oe!. oddelek cjntrav 19663 Srebrno uro ?em nase! na Savi. Naslov v oglasnem oddelku cJutra* 19:70 PARNI STJžO rabljen, dobro ohran en Štabi.-Kondesatz 100 do 110 HP nor » malne ;akosti kupi nie Opis s ponudbo priposlati na .SLAVIJA* ml n Vukovar.