GLAS NARODA List glovensKiA daimer v Ameriki The onlj^ Slovemc daily in the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays. 4 _____ ■MLEFON Fia&mra: 1 »mot »M-«—* pree ef Ma Nh Sp 1179. TELEFON PISARNE: 127« REOTOM. NO. 209. — ŠTEV. 209. NEW TORE, FRIDAY, SEPTEMBER 4, 1908. — PETEK, 4. KIMOVCA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVI. Falotstvo „Narodne- ga Lista." Sedaj ko je vse, kar je bilo krog Zottija z vred propadlo, se tolaži le z uma-zanimi lažmi. njim Po uzoru svojega propadlega gospodarja, skuša sedaj krasti tuje poštenje. "Crank" v Beli hiši. Rooseveltova "hči". V WASHINGTONTF JE PRIŠLA V BELO HIŠO NEKA ŽENSKA, KI JE POVZROČILA VELIK STRAH. Trdila je, da Rooseveltova hči, in hotela pregnati Rooseveltovo ženo. V BLAZNOSTL Sedaj, ko je Francesco Zotti ban-kerot in pod zatožbo radi tatvine, skušajo kreature pri "Narodnem Listu" vsaeega poštenjaka oblatiti in mu ukrasti zaupanje naroda. Sleherni dan donaša imenovani list nove laži; poznamo ga, da laže, kakor je lagal o Zottijevih milijonih in prikrival njegov bankerot ter poneverjanje ubozih hrvatskih delavcev za njih krvave žulje za svoto .$700,000. tako laže se sedaj. Napada in grize kakor stekel jhs. Sedaj svetuje ta klika, da naj vsakdo dena^t pošilja po jM.šti: zakaj ni to storil pred desetimi leti in prihranil bi hrvatskim delavcem n;>d tri milijone kron! Prihranil bi potoke solza in ogromno klet vin ler siromaštva. Sedaj, ko je Zotti. njih matador, bankerot in pod založbo tatvine, nimajo ničesar izgubiti, pa hočejo vsakemu ukVasti kredit. Rekli smo že in se danes pravimo: "Naše knjige so. odprte vsakemu poštenjaku v pogled. Pri Mr. Prank Sakserju še ni nihče zgubil niti centa, pri Zotti ju pa plavajo milijoni kron po zraku.'' 1300 pritožb radi varanja Hrvatov imamo mi in avstrijski konzulat v New Vorku. reke, ktere je prodajal Zotti Hrvatom za gotove novce, ima-nio v rokah, ko ubogi narod doma ni dobil za nje prav nič. Mr. Sak*er iina mortgage v znesku $26.000 na svoji novi hiši. u ta je med brati dane*. ko je j*>zidana, vredna $60.000, torej že tu ostane $34.000 njemu v korist. Na nobenem stroju ni niti centa dolga, noben Človek, ne banka nema terjati centa, pač pa narobe, Mr. Sakser ima terjati lepe svo-te in tudi gotovine v raznih bankah bodisi v New Yorku, Clevelandu in v t»tarej domovini; vse to je pridobil poštenim potom, in temu zamore oporekati le kaka nizkotna časnikarska baraba. Težko se je tožariti z ljudmi, ki nimajo prav nič vesti, in ne morejo ni-iVsar zgubiti. Zotti je bankerot, Brozovič pa ne-ira prav nič, k večjem dolgove, kakor -am pravi. Zotti se je vedino tožaril za novce hrvatskih delavcev, ktere ni nikamor poslal, ampak sam zafučkal; drugi se pa morajo tožariti za svoje poštene tiovce. Le poeakajmo, ni še vsega konec pri Zottiju, počakajmo kaj sodišče reče, ker je pod zatožbo radi tatvine. Ako tak možak, kteri je ubogem narodu požrl $700.000 ne bo-de obsojen v ječo, potem je pravica res slepa in se sine reči, da male lopove obešajo, velike pa puste teči. Ne bodemo se več baviii z najgnus-nejim, naj ostudne j šim in najumaza-nejšim listom, kar jih je kedaj bilo pod milim nebom, tako ga nazivlje "Riečki Novi List", ki je pristno hrvatski list. Obžalujemo pa narod, kteri zajema tako strupeno, podlo iu nizkotno hrano po najgnusnejem listu. kakoršen je "Narodni List". Gotovo premoženje nacijonalnih bank. LETNO POROČILO O PREGLEDU NACIJANALNIH BANK, SE GLASI ŠE PRECEJ UGODNO. Ve« denar je naložen v varnostnih bondih, ki nosijo lepe obresti. BANČNE REPORME. "Washington, 3. *ept. Zvezini za-kladni urad je pravkar izdal svoje poročilo glede stanja narodnih bank. Skupna svota koncem julija, ko se neha uradno poslovno leto, vseh bon-dov, vrednostnih papirjev i. dr. ktere sedaj posedajo nacijonalne banke, ki so pod državnim nadzorstvom, znaša $765.875.200. Vsi vrednostni papirji so naloženi izvrstno, da .-e hipnega poloma ni bati; da so nacijonalne banke dobre, se je skazalo tudi ob krizi, ko jih je le .nekaj padlo pod stečaj. A* državnih, pokrajinskih in mestnih varnostnih bondih je naloženih $105.144.006. v železniških in kor-poracijskih bondih $507.425.613. in v raznih drugih $17.289.081; tirjati imajo narodne banke $136.015.708. Kakor je razvidno je dosedanji aktiva povsem zadovoljiv za nameravan Aldrich-Vreeland reformni predlog glede narodnih bank. Pri prihodnjem zasedanju kongresa, ki se vrši jeseni pridejo na vrsto važni predlogi glede reformiranja narodnih bank. Ob koncu uradnih bančnih ur 31. avgusta je bilo 6870 nacijonalnih bank, z avtoriziranim kapitalom $934.735.275 in cirkulacijo $625 mil. 886.993, ki je dovoljno pokrita z bon-di. Da so nacijonalne banke v dobrih rokah in še pod bolj&im nadzorstvom, priča dejstvo, da jih je le malo prenehalo s poslovanjem, ko je nastopila finančna kriza. ROJAKI, NAROČAJTE 8X NA "GLAB WARODA". NAJVEČJI DT rA J CENEJŠI METUKI Vojaški škandali pri naši armadi. RAZNI ČASTNIKI SO SE BAJE NA STROŠKE STRICA SAMA NEDOVOLJENIM POTOM BOGATILI. Predsednik .Roosevelt je zapovedal, da se zbere vojno sodišče, ki bode odločilo. VELIKO RAZOČARANJE. Washington, D. C., 3. sept. Sem je dospela neka 37 let stara ženska, najbrž iz Rhode Islanda. Na kolodvoru je vprašala, kjer je predsednikova hiša, kar so ji ljudje drage volje povedali. Ko je prišla tja, je srečala med vratmi stražnika, kterega vpraša, če je predsednik doma. Ko ji stražnik odvrne, da ga slučajno ni, ker je na počitnicah v Oyster Bayu, postane ženica sitna in začne kričati nad stražnikom, da ni dovolj uljuden z njo: trdila je, da je Rooseveltova hči, ki bi rada obiskala svojega očeta, ker ga že dolgo ni videla: stražnik se ji je pa le smejal; to je pa ženico tako razjezilo, da je pobegnila po stopnji-eah navzgor v prvo nadstropje, kjer sp sobe predsednikove žene, ktere ob tem času tudi ni v Beli hiši. Tu je naletela na starega strežaja. kteremu je /.apovedala. lK., Treasurer. Kletarski nadzorniki in promet z vinom. eigners" niso tujezemci. Z novim zakonom o pridelovanju V tem tiči nativistično naziranje in prometu z vinom v Avstriji uvedli Mr. Bingbama, ki se odlikuje po so se tudi kletarski nadzorniki, ki Placed Business of\he corporation and j sv°j* nečastni zagrizenosti Malo več imajo nalogo nadzorovati izvrševanje' addressee of above officers: 10y Greenwich pogleda v svet, Mr. Bingham, pa malo tega zakona. Splošno se misli, da ^ee^Borongh of Manhattan, New York VeČ lastnega naziranja, pa nam bo-, so kletarski nadzorniki in prepoved dete prihodnjič bolje poročali. jo ponarejevanju vina kaj novega; ali $3 00' NeW York ne boleha na zločinih, temu ni tako, ker nekake vinarske 1*50 ki se z\TŠe očitno, Mr. Bingham, nadzornike in kontrolo nad vinom (in 4.00 temveč na zločinih v " broadcloth' V sieer prav dobro) imeli so na Gori-kterih ne moremo zalotiti in kterih škem že pred 140. leti. Em Leto velja list za Ameriko in Canado. pol leta........ feto za meeto New York . . E>1 leta sa meeto New York v to po sa vse leto . . . . „ „ pol leta . . . . četrt leta jt ti tt ccwi leua .... iw« V Evropo pošiljamo skupno tri številke, "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-_vaemei nedelj in praznikov. "QLAS NARODA" ("Voice of the People") laoed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. .oUvertisement on?»greement. 2.50 se ueče uničiti. 1.75 Važen odgovor. Mr. Andr. M. v Salida, Colo. Na Vaše vprašanje, kako je bolje pošiljati denarje v staro domovino, ali po pošti, ali po kaki zanesljivi tvrd- Ko je namreč leta 1771 cesarica Marija Terezija izdala za Goriško-Gradišeansko novi vinski zakon, ki je stopil s 1. oktobrom istega leta v veljavo,, odpravila je dotedanje, ja-ko površno nadzorstvo o pridelovanju vina in njega kupčiji, uvedeno s patentom od dne 5. oktobra 1765 in 10. maja 1766 ter je nadomestila z nastopnimi predpisi* Po dovršeni trgatvi mora vsaki vi- ki, Vam odgovarjamo. Po pošti de- oati&nejo. ^>reZ podpisa in oeobnoeti se ne narje domov pošiljati je dobro le za t nogradnik najkasneje do 10. novem- Ifcnar naj ae blagovoli pošiljati po one> ki pravilno napišejo naslov, to je bra vsakega leta vestno prijaviti no- Money Order. ime vas zadnjo pošto, številko itd. voustanovljenemu, pri deželnem knii- Pn spremembi kraja, naročnikov ,, , . .. v . J proaimo, vasl> zadnji posti,. govodstvu nameščenemu vinskemu blvalLš^e naznani, da hitreje naj- ali številki le jedna napaka, se denar (užitninskemu) uradu, koliko veder ŽSSoTfn^Sijatvam naredite naslov: ne UplaČa' 1>0lem pa traja P°Praše" ^kega vina je pridelal ter koliko ••GL.AS NAKODA" vanje in reševanje zadeve par mese- ga potrebuje za domačo potrebo. Vin- cev, ker gre vse uradno in uradna pot ! ski urad izda potem vsakemu boleto, je, kakor znano, zelo počasna pot, ki stane 7 krajcarjev (to je današnje posebno v Avstriji. Pripeti se lahko, j vrednosti približno 25 vinarjev) o vino kakor inozemsko. Predpisi so zaključili: Priporoča se torej vsem vinogradnikom in vinskim kupcem v njih lastnem interesu, da se ravnajo vestno po teh predpisih. S Ada. Spisal P. Mrak. NAKODA" M® Greenwich Street, New York City Telefon: 1279 Rector. Domišljavi Nr. Bingham. NeuyorSki polieij&ki komisar Mr. (Nadaljevanje.) Berta bi bila z največjim veseljem uporabila talente, ki si jih je pripisovala, samo prilike ni mogla dobiti. Barona Herberta ni bilo na izpre-gled. Berta je šla vsak dan dopoldne in proti večeru na izprehod, da bi kje srečala barona Herberta, a ni ga nikdar niti od daleč videla. Krožila je okrog kavaren, ki jih je Herbert včasih obiskoval, a zaman, šetala se je po ulici blizo njegove pisarne, a ni ga mogla dobiti pred oči. Povabila ga je pismeno v kampanjo, a zahvalil se je pismeno, češ, da je zadržan. Naposled je nekega dne srečala Milana Rakovca. Ta se je malomarno kakor vedno odkril, pomežikal z levim očesom, kar je Berta vedno smatrala za impertinenco, ter hotel mimo njej naprej. Berta je videla, da odpošilatelj v Ameriki kam odpo- množini vina, ktero lahko razpeča aH da, zaslfdujf mlfdo dekle> ki Je st°Pi" luje in ne zna angleški pisati in brati, na drobno ali na debelo. Ako se do C*la neka;} kor^ov pred UJim' a usta" , , - , - , . •, , , . ; vila ga je vendar, dasi je bil Milan določenega dne vinski pridelek ne pri-1 ... . . . ' J , , , • , „ , . , pomežikal z levim očesom prav v nase boleta ne izda vec, brez te , . c menu, da raztogoti Berto in se ogne vsakemu pogovoru. 1' Sami, gospod Rakovec V1 je vprašala z nekoliko ironičnim usme- vom, kakor je najraje z njim ob- kako se bode rešila zagonetka potem? Ali naj si najame tolmača, ali notar-Biugliam, ki je poleg svoje službe ja, kar vse velja denar? Naši aine-tudi general z leseno nogo, je priob- riški poštni uradniki, posebno v ma--cil v zadnjem izdanju mesečnika lik krajih, ne razumejo druzego jezi-"North American Review" članek, ka nego angleškega, kako naj tace-ki se tiče kriminalist ike v New Yor- mn možu angleščine nevešč človek doku. Za resničnost članka garantira pove naslov, ko ga, kakor ameriški newyorški paša na Mulberry Street, rečeno, ne zna "spelati". Bogve kaj Mr. Bingham sam. On, kot policijski vse zapiše ta mož in denarji nikakor mu zapade, kar ga je čez lastni pri-komisar kozmopolitičnega New Yor- u<-' morejo priti lia pravo mesto. jdelek; ako ga je pa že vnovčil, zapa-ka, si prisvoja lastnost, da on najbolj Vse drugače pa je pri zanesljivih ,le skupljeni znesek; poleg mora pa ve, kdo so največji zločinci. In v svo- bankah ali hišah, ki se s tem bavijo. nositi še vse nadzorovalne stroške, ji nadutosti je napisal v svojem član- Te imajo uradnike raznih narodnosti, I Da se kar možno zapreči ponare-ku. da so inozemci, oziroma osobe, kteri poznajo pošte, znajo vaš jezik, janje in uvoz inozemskega vina tiho-rojene od inozemskih starišev, v New v pomoč imajo razne knjige iz stare , tapskim polom, izdajali se bodo vsa- , Yorku največji zločinci. Ker je na- domovine; tem lahko po domače pi- i ko leto posebni izkazi, v kterih bode N > vlržavu imenujejo Amerikanci najbolj ali 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleve- ameriško. Californiji, Nevadi, land, Ohio. Nihče še ni zgubil ni Wyoming! in New Yorku pa nara- centa in vsakdo ve, da je bil najhi- ščajo zločini v isti meri kot raste na- treje postrežen. Žal pa, da je toliko seljevanje. Tako govori izvedenec Število Hrvatov zgubilo svoje krva- Lembroso, ki ne prizanaša niti last- vo zaslužene novee, ko so se obrnili nim rojakom — Italijanom — glede na ''domačine", ki so njih novce v zločinov. I vse drugo porabili, nego tja poslali, bodem zaslišal, starega in mladega Mesesnela, Berto in Ado, gospo Katarino, kuharico, in če treba, bodem s hišno začel celo ljubezensko razmerje. samo da spravim resnico na dan. Prepričan pa sem že zdaj, da si kompleten norec, ker se zavijaš v plašč svojega ponosa." i 1 Če mi dokažeš, da sem se zmotil. bodem prav vesel. Toda prosim je neznan doma, takoj odpošilatelja : globe, na ktero se obsodi prestopnik. llost' da je bil v takih Pogovorih obvestijo v materinem jeziku, kaj in Da Se tem bolj zabrani tihotapski j m^Jster; IV, iiiiiijo manj posni s Kriminalni- kako je, ter zna se ravnati in po do- UVoz inozemskih vin v mesta in vasi j . srce krvavi 0ti nesrečne i zločini. kakor zatrjuje Cesare mače zmeniti brez stroškov. To vse Goriško-Gradišeanske, zapoveduje se|,Ju"ezm' » Je odgovoril Milan z grob-mbroso. j je vzrok, da se Madjari obračajo do še posebej vsakemu vozniku, da mora j nim ^m, "in išče utehe in pozab- \* državi Massachusetts je odstot- svojih ljudi v teh zadevah in enako vselej, predno pelje vino v mesto ali ............( {e ,jodi viden pri svo-ih zasii5e število vsakoletno umorjenih Italijani, Poljaki, Slovaki, Cehi, Rusi vas, to naznaniti z izvozno boleto vin-| ia utelia» Kl 3° isce ^ase Kr\a--injše km v Angliji; v Vennontu, m drugi; Slovenci pa najbolje store, skemu uradu, kteri blago kontrolira j veče srce' ute?ne bltl P° poklicu sar-Connecticutu in Rhode Islandu je Še I da se obrnejo na Frank Sakser Co.,! in zabeleži, koliko in kakega vina, od- i torela 1U se ozira po vas, kakor bi se /nanje kot v Massachusettsu, ktero j 109 Greenwich St., New York, N. Y., kod in komu ga je pripeljal. , ba,a' da Poza]>ite svoje gorje še pred- Krčmarjem je strogo prepovedano: no doidete" Odpustim vas torej kupiti ali točiti vino kogar si bodi,!s P°=°Jem' da P"dete te dni enkrat ako to ni naznanjeno vinskemu ura- k nam 111 ker Pri tem diskretnost va du in ta ni izdal za vsako prijavo posebej svedočbo, ki stanje 3 kraj-cerje (sedanjih 10 vinarjev); te so krčmarji dolžni hraniti, da jih konec vsakega leta izroče vinskemu uradu za kontrolo. Ako krčmar ne more dokazati z boletami vse potoeeno vi- i ko* da bodem vse stori1' kar Je mo" jen kredit, dasi ga ne potrebuje; za no, kaznuje se z vrednostjo potoče-j samo da Postanem deležen vase njo izplačujejo banke na Slovenskem Iiecra ne^javljenega vina; ako je in- i milosti. Z odličnim spoštovanjem vaš Važno. Važno, Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni............ $13.00 $15.00 z 17 kameni.................... Ravno take vrste nre za gospe bolj male (size It) z 15 kameni^ *KJkJ Za blago jamčim, Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so saiuo za nekaj časa. M. Pogorele, 1114 Heyworth Buildin*, Chicago, 111. 'Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. ' Važno, < D N< 3 0 < D N< 3 0 Važno, Važno. Važno, Policijski komisar mesta New York l>a ni nikak izvedenec v kriminologiji — on je izvedenec le tam, kjer je treba pokriti liasko njega samega, ki kamor bi imeli. Tvrdka Frank Sakser Co. pa je zanesljiva, ima neome- vanjih in glej, da me ne kompromitiraš." Skrbite za zobe! šega prijatelja pač ne more priti v zadrego, upam. da ga pripeljete s seboj. Odpustim vam potem morda marsikaj." "Za to velikodušnost se vam vna- je najbolj nezmožen policijski komi- vsak ček ali nakaznico, za vse garan- | solventen, doleti ga občutna telesna : udani — sar, kar jib je New York še imel, on tin» nepremakljivo in premakljivo kazen ' Milan se Je v na"liei Priklonil in je izvedenec v praznih besedah iu preooženje, pravo premoženje. Člankih, s kterimi skuša potegniti za-___m , „ „ ___ «tor pred policijske skrivnosti kozmo- j političnega New Yorka. Honorable i Tovarnarji se ne ozirajo na unije. gospod je Mr. Bingham, le to edino Franklin, N. H., 3. sept. Interna-napako ima, ktero je že pokojni Lin- tionai paper Co., ktera je morala Ako misli kak vinogradnik točiti i i1e odjadral kar je mogel hitro, ker je lastno vino v lastni hiši na!bila njegova "uteha" zavila, v stran- ske ulice. Berta je sicer zaničljivo j svoje drobno, mora to prijaviti; kdor tega ne stori, kaznuje se za vsako poto- gledala za njim, a na tihem se je ven-čeno vedro vina na jeden ogrski ce- I dar jezila, da mu je bilo več za kdo kin (današnja vrednost okolo 14 K) ; coin grajal pri nekem svojih generalov: Je precej izvežbau pisatelj med policijo, toda med pisatelji zelo slab policist. Tudi komisar Bingham poroča v "North American Review" o tuje-zemskih zločincih v New Yorku. V svojem članku pravi, da je v New Yorku b"> odstotkov inozemcev, ali pa rojenih od inozemskih starišev. In svoje tovarne v avgustu zapreti, ker *o njeni delavci pričeli štrajkati, ko-jim je družba nameravala pomanjšati plačo, se sedaj pripravlja, da prične v jednej svojih tovarn zopet z delom. polovico globe dobi ovadnik, čegar ime ostane tajno. Ysled cesarske resolucije je dovoljeno vinogradnikom onstran reke Taglio, da smejo# v Gradiško-Gradi- ve kakega kalibra žensko, kakor za njeno družbo. V hiši Mesesnelovi je bilo te dni nekam neprijetno življenje. Gospa Katarina je bila skrajno malobesed-na in vedno zamišljena. Berta in Ada V "to svrho je z nekterimi organizaci- ščapsko uvoziti vsako leto 150 sodov nista iskali njene druščine nego se jami, tako z ono kurilcev in^ drugimi vina, sod po 20 veder, v kar se jim Je kohkor se Je dal?' *van sklenila novo pogodbo koja bode ve-I vroči določeno število tozadevnih bo- Je sicer se prihajal, a ne vee redno; ljavna jedenajst mesecev. Glasom te let; obvezani so pa, ako hočejo biti ixigodbe bode znašalo pomanjšanje . te ugodnosti deležni, naznaniti ves naravno, da so vsi ti ljudje nagnjeni I plače pet odstotkov. Z unijo izdelo- j svoj vinski pridelek vinskemu uradu valcev papirja pa imenovana družba j goriškemu, da dobe izkaznice, kakor neče imeti opraviti, ker jo sploh ne domači vinogradniki. To pa radi te-pripozna. ga, da se jim na podlagi teh izkaznic more izdati izvozni list, ako hočejo k zločinom, samo inozemci so zločinci. Amerikanci, ''čisti" Amerikanci so pa nedolžni kot angel j i. Takozvani domačini", z anglikansko-farizej-eko kulturo našopirjeni *'pravi" A-merikanci ne kradejo, ne ropajo, ne ubijajo — v malem. Amerikanci so zločinci višje vrste, ki ima svoje težnje v financah, v trustih, za ktere Mati zastrupila otroka. Chicago, 111., 3. sept. Grozovito dejanje je započela včeraj Mrs. Matthew Berna v Hampshire, 111. Žena je bila neozdravljivo bolna in je skle- lmajo odvetniki in sodniki še vedno i nila končati svoje življenje, da bi se besede oproščenja. ne mučila nadalje. Toda prej je še Mr. Bingham pravi nadalje: Pet- zastrupila svoje tri otroke. Eden je deset odstotkov vseh zločinov v New Yorku je pripisovati čifutom, posebno ruskim, in nadaljuih petindvajset odstotkov pa Italijanom. Čifute v New Yorku ceni na en milijon duš, nadalje 150,000 (t) Madjarov ali Ciganov, 150,000 Nemcev, 100,000 Avstrijcev (!), 75,000 Čehov, 60,000 Poljakov, 40,000 Slovakov, 50,000 Grkov, 25,000 Švicarjev, 25,000 Ircev in 4,000 oeob iz bankanskih dežel. Kako je Bingham razvrstil naseljence, o tem Mečemo razpravljati, to prepustuKio njegovemu okusu. Kar pa profesorju Binghamti ne moremo o-prostiti, je skoro nesramnost, s ktero jrovori o vseh '' foreignerih ", samo o že mrtev, dočim od drugih dveh ni upanja, da ozdravita. Mati je vsled zastrupljenja umrla. Oče je isti dan odpotoval s tremi starejšimi otroci v Klgin, TU. Ko se je vrnil domov, je skoro ponorel, ko je opazil blaeni, grozni čin svoje žene. V smrtnem žrelu. Torrington, Conn., 3. sept. Edward Tiltke je komaj rešil svoje življenje; peljal se je s čolnom ven na morje, kjer mu je vihar čoln preobrnil in Tiltke je padel v vodo. Polnih osem ur je bil v vodi, predno so ga zagledali ljudje nekega vlačnega paraika, ki so ga prepeljali na suho. svoj preostajajoei vinski pridelek spraviti v tržaško pristanišče in da ga tam pripoznajo za avstrijsko blago. Taka izvozna boleta, ki stane 6 krajcarjev (20 vinarjev) je potrebna tudi domačinom, ako hočejo spraviti svoje vino v Trst; kdor si je ne preskrbi, zgubi ugodnost izvoza kakor domačega pridelka. Da se po možnosti zabrani tihotapski uvoz inozemskih vin ne samo na Goriško, ampak tudi v druge avstrijske dežele, se zapoveduje, da mora vsak lastnik vina v prej določenem času (namreč do 10. novembra vsakega leta) naznaniti ne samo pridelek navadnega črnega vina, temveč tudi refoska in vseh vrst belega vina, posebno onih, ki se is Goriške izvažajo na Koroško ali na Kranjsko. Vinski urad izda na podlagi teh napovedi dotičnemu izvozno boletino, ki stane 6 krajcarjev, s ktero dokaže pri obmejni mitnici, da je naloženo vino avstrijski pridelek,-drugače se obdači naenkrat ni hotel izostati, a obiski, ki jih je delal, so mu bili jako neprijetni. Pri vsakem obisku je iz-nova vzplamtelo njegovo poželjenje po neki vzgojiteljici, in to mu je prizadevalo velike bolesti. Blamaža, ki jo je bil učakal, ga je pa tako pekla, da se ni upal približati se gospe Katarini. Stari Mesesnel je dobro videl, da v hiši ni vse tako, kakor bi moralo biti in kakor je bilo še pred nekaj dnevi. Delal se je pa, kakor bi ničesar ne zapazil. To je bilo namreč vodilno načelo njegovo, da ne vidi ničesar in se za ničesar ne ^zmeni, dokler ni poklican in naprošen, naj svetuje, posreduje ali odloči. Ker je bila Berta edina, ki se je vedla naravno in neprisiljeno kakor poprej, je stari domneval, da se je med njegovim sinom, med Ado in gospo Katarino kaj zgodilo in to ga je navdajalo s skrbjo; imel je svojo nečakinjo rad in tudi gqspe Katarine ni hotel pogrešati, kajti smatral jo je za "ko-losalno reprezentativno" damo, ki je že s svojo navzočnostjo dala njegovi rodovini finejši značaj in preprečila, da pričo nje ni bilo besed ne dejanj, ki bi spominjali, da je ta rod o vina iz več kot ponižnih začetkov prišla do bogastva in do družabne veljave. Zobje so stebri vašega življenja, varuhi vašega zdravja, zatorej skr- j bite za nje. Varujte se treti z njimi orehe, lešnike, grizti trde stvari. Ne I jejte prevročih jedi, ne pijte pre- j mrzlih pijač; eno kakor drugo je za zobe kakor dinamit za skalo. Ne be-ckajte v zobe s šivankami, ampak poslužujte se samo lesenih zobotrebov. Čistite pridno zobe! Zjutraj in zvečer jih odrgnite s krtačico in kakim dobrim zobnim prahom ali kremo. Če je dobil zob luknjo, pojdi takoj k zobozdravniku, da ga plombira. Vsak izgubljeni zob pomeni toliko in toliko dni življenja manj. Poljedelstvo na Angležkem nazaduje. To tudi priznavajo sedaj že Angleži sami. Tako je o tem pomembnem faktu pred kratkim prav resno razmišljal angležki časopis "The Nineteenth Century", ki konstatira, da je v zadnjih dveh desetletjih poljedelstvo na Angležkem toli rapidno nazadovalo. da znaša dosedanja škoda že nad funtov sterlingov in da je okoli dveh milijonov arov rodovitne prej z "žitom posejane zemlje sedaj povsem zapuščene. Zatorej je pa import raznega žita in moke na Angleškem od dne do dne večji in se danes že ceni na okroglo 80 milijonov hektolitrov. Ti podatki angleškega časopisa konstatirajo za angleško agrikulturo, ki je bila nekdaj vzorna in jedna najrazsežnejših ter najbogatejših, jako žalostno dejstvo. Pred približno 40. leti je štelo Britansko kra-ljevstvo še 1,200,000 poljedelcev, a pred 18 leti že samo 800,000, danes pa še mnogo manj. Kapital, delavna moč ter inteligenca čim dalje vidno ostavljajo polje agrikulture, iskaje si drugje boljšega zaslužka. Ostali agrarci morajo pa delati z visokimi mezdami in kljub temu čestokrat z dokaj nesposobnim delavstvom. Anglija pa postaja na tak način vedno ugodnejše importno tržišče za evropske agrarne pridelke. Madjarska banka v Bosni Budimpeštanska komercijalna banka odpre v Sarajevu svojo podružnico, ki prične delovati že meseca januarja 1909. Koliko Madjarov je v Hrvatski? 1 * Pesti Hirlap" je te dni priobčil izvadek iz statistike naseljenih Madjarov v Hrvatski. Po tej statistiki je v Hrvatski 90.800 naseljenih Madjarov. O tej priliki piše "Pesti Hirlap" da je za teh 90,000 Madjarov premalo 45 madjarskih šol. Po statistiki hrvatske vlade je pa v Hrvatski samo 80.000 ogrskih podanikov, ki se jih prišteva Madjarom. Ali od teh pripada večji del naseljenim madjarskim Nemcem, a pravih Madjarov je v Hrvatski komaj 30.000 — in to so večinoma železniški uslužbenci. Torej na račun naseljenih ogrskih Nemcev zahtevajo Madjari madjarske šole. Veterani španske vojne. Boston, Mass., 3. sept. Danes popoldne se je tu vršila velika parada veteranov špansko-ameriške vojne; korakanja se je udeležilo nad šest tisoč mož. Tudi 500 mornarjev oklop-nice Mississippi se je udeležilo parade. Šestkrat dvojčki. Mexico Ciudat, Mexico, 3. sept. Se-nora Paula Chavez de Mendez, soproga Vinc-enta de Mendez, ki ima svojo haziendo blizo mesteca Morelia, je včeraj že v šestič povila dvojčke. Imenovana ženska je poročena osemnajsto leto in je mati tridesetih otrok, kteri vsi žive. Senora Mendez je stara 38 let in zamore z ozirom na pomnoževanje prebivalstva v Mehiki še mnogo storiti. Zadušila se s poštno znamko. Čudna nesreča se je te dni pripetila neki mladi Parižanki. Hotela je prilepiti poštno zuamko na razglednico, oslinila je znamko z jezikom in pri tem v naglici isto požrla. Znamka je tako nesrečno prišla v sopnik, da se je deklica zadušila, preden so jej mogli pomoči. Kje je JOSIP KOLENC? Doma je iz vasi Praprotno, fara Radeče pri Zidanem mostu, Dolenjsko. Bival je čez leto dni v Indianapolis, Ind., odkoder je neznano kam Šel. Tukaj se govori, da je sedaj v Terre Haute, Ind. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zanj, da mi naznani njegov naslov; najboljše je, če se sam javi, če ne, razglasim, zakaj ga iščem. — Aloysius Bučar, 738 W arman Ave., Indianapolis, Ind. (4-8—9) POZOB! V zalogi "Glaa Naroda" je isila podučila knjižica, ki obsega 64 stra-nij, z naslovom: Kako ae portans uaeriiU državljan? Ker je knjižica jako potrebna in koristna, naj jo takoj naroči vsak rojak. Stane stuio 6 centov, ktere pošljite v poitiuii znamkah. SLOVENIO PUBLISHING CO., 40 West St., 60-62 Washington St Na pomoč! Zvezda repatica. Cambridge, Mass., 3. sept. Iz Harvard vseučilišča se brzojavno naznanja, da so videli sinoči iz Yerkesove zvezdarne zvezdo repatico. Zvezda je bila nenavadne velikosti in svetila precej dolgo. Sedaj študifajo profesorji, kako se -repata zvezda imenuje. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. Fr. Drašler, Braddoek, Pa. Z Vašim pismom glede bankerota in prevar F. Zottija se popolnoma strinjamo. Tudi mi vemo, da se je že vsakdo naveličal poročil o smrdljivih prevarah, izvršenih po imenovanem človeku. Ker pride Zotti v oktobru pred sodišče, dotedaj o njem naravno ne bode mnogo poročati, kar bi rojakom še ni bilo znano. Do tedaj se bode njegova mizerija na dražbj^pro-dala, in sicer že te dni. Dopis priobčimo. Obžalujemo, da je dopis dospel prepozno za priobčenje glede seje. Pozdrav! Znano je vsem rojakom v Z jed. državah potom časopisov, da je nesreča doletela vas Bled ob prekrasnem blejskem jezeru. Škoda je za naše siromašne razmere velikanska, kajti »"»na pol milijona kron. Vas se ima graditi po novih načrtih in naši vrli Gorenj d so jselo prizadeti glede nevih predpisov. Ni nam risati nesrečo v pravem, pomenu, pač pa zopet trkati na dobra slovenska srca. Hude čase Imamo t tej deželi letos, marsikedo je bres posla, a naj mi ne zamerijo rojaki, da kljub temu trkam na njih dobra srak Dragi rojaki, kteri ste tolike srečni, da imate delo, posezite malo v žep ta žrtvujte par centov za nase sebrate na Bledu; vsak nikel bode dobro do-seL Pokažimo ameriški Slovenci, da nam je naša domača grada ia tesno pri srcu, in da Slovenec in povsod! ljubi svojo Tirllp domovino! Frank Saknor. Darovi naj se blagovolijo poslati na Frank Sakser 0o„ 109 Qroemwlefc St, New York; darovalce natisnemo v listu v znak pobotnice; novce pa poSUemo županstva na Bled. Za vreblno tujih ogh.^, __ odgovora. ne upravni&tvo ne uredništvo. Jugoslovanska kktfporiran& dne 24. januarja 1901 v državi Minmiinli Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOYEC. (Radi bolezni na dopustu r Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. fcROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-loe~, Pa. ALOJZIJ VIRANT, 1L nadzornik, Cor. 10th Avenue * Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Mina. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 116 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. G03AR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chicago Street, foliet, Hi Krajevna druiiva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov ta druge Ustine ns glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajnika in nobenem dragem. Denarne potil jatve naj poiiljajo krajevna društva na blagajnika: •JOHN GOUŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih druitev naj pošljejo duplikat vsake pošilja t ve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7tb St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Eksplozija v škedenjskih plavžih. Due 19. avgusta zjutraj je ob 4. uri baje radi izlivanja plina iz cevi nastala silna ek>plozija v škedenjskih plavžih Kranjske in Justrijalne dražbe v Ljubljani. Večinoma vse šipe zavoda so bile razbite, nekoliko zidu se je podrlo. Eksplodirala je cev za uvajanje kislika v plavže. Dva delavca sta bila lahko ranjena, ker ju je močno pretresenje zraka pahnilo na zemljo. Pol plavža se je podrlo. Umrli 30 v Ljubljani: Ivan Vovk. dninar, 47 let, Radeckega cesta 11. — V bolnici: Ivan Zajec, užitkar, 78 let. Franja Slak. kajžarjeva žena, 35 let. — Cena teletom je v Kranju 38 h kg žive v age. Za pogorelce na Bledu je doslej nabranih 22.243 kron 91 vinarjev. Lisjak se je pastirja lotiL Pred nekaj dnevi je pasel llletni pastir Viljem Johan iz Podreč pri Mavčičah kraj gozda čredo govedi. Naenkrat jo primaha iz gozda star lisjak k čredi in pastirju. Pastir je šel nad prite-penca s šibo. Pri tem se lisjak razjezi in se zažene v pastirja štirikrat. Enkrat ga pograbi za rokav, drugič pa za hlačnico. Ko je pastir začel klicati na pomoč (bežati ni mogel, ker ga noge bole), je prihitelo nekaj žensk in pognalo razkačeneka rujavca v gozd. Da ni bilo pastirja poleg, lotil bi se bil v«led lakote brezdvomno kakega mladega živinčeta. Mnogo lisic, jazbecev in zajcev je letos po gozdih in poljih kraj Save v kranjski in smledniški okolici. A tudi prepelic in jerebic se tod ne manjka. Slovenski skladatelj Gustav Ipavic umrl. Iz Št. Jurija ob južni železnici je došla žalostna vest, da je ondi dne 20. avgusta dopoludne umrl priljubljeni slovenski skladatelj g. dr. Gustav Ipavic. Insolvenco je napovedal trgovec Mak so Lavrenčie v Šfški. 151etni deček je ranil z nožem v trebuh 31 letnega Evgena Kocijančiča, ko sta se kregala za dežnik. Kocijančiča so prepeljali v goriško dež. bolnišnico. Nadučitelj Leopold Abram umrl. Čermošnjice, 17. avgusta. O Velik; maši zjutraj ob 1. uri je tukaj pro-minul s- Leop. Abram, vpokojeni nad-nčitelj in vodja šole v "Narodnem domu" v Gorici. Še ne teden dni po-pred je došel semkaj na poset in se nekako okrepčat v našem svežem zraku k svoji hčeri, gospej Kovačiče-vi, V petek popoldne mu postane slabo. zadela ga je baje kap, nemudoma pošljejo po zdravnika in duhovnika, po noči, kakor je sam čutil, da bode umrl, je izdihnil svojo blsgo dušo v rokah svoje Jene hčere in svoje?-* zeta, v veliko žalost svoje drnline, ki se je danes do malega vsa zbrala k njegovem n pogrebu. PRIMORSKE NOVICE. Požar v Trstu. Dne 18. avgusta v jutro je nastal ogenj v prodajalnici gumijevih predmetov tvrdke Gal na Korzu in v hipu je bila vsa prodajalna v plamenu. Gospodar je hotel požar pogasiti in se je pri tem nevarno opekel. Ogenj je nastal po nekterih trditvah vsled kratkega stika v električnem toku. drugi pa pravijo, da je uslužbenec, ki je pečatil zavitke za odpošiljatev, vsled nepazljivosti vr--el 5e gorečo vžigalico na škatljico predmetov iz guma. Škoda je velika. Prodajalna je bila preje zavarovana, od 15. a\gusta pa polica ni bila ponovljena. Na pošti v Pulju sta odpuščena radi defravdaeij dva asistenta, en Hrvat in en Slovenec. ŠTAJERSKE NOVICE. Pomiloščenih kaznjencev v Celju je bilo 11. Eden izmed teh je malo prej v bolnišnici umrl, predno je izvedel o pomiloščenju. Umrl je v Ptuju trgovec in občinski svetnik Raimund Sadnik. HRVATSKE NOVICE. Reška iredenta izziva. Italijanašem na Reki so zopet zrasle peruti, da na ne-ramen način izzivajo Hrvate. Pro-šlo nedeljo so napadli brez vsakega povoda tri "Sokole", ki so se vračali v mesto z vežbanja fužinskega "Sokola". Enega so ranili. V noči od nedelje na ponedeljek so pomazali vse hrvatske napise na Reki ter na v*č krajih razbili draga steklena okni V nedeljo večer, so v reškem lišču prvikrat predstavljali ''Eva' . Med predstavo so iredentistične demonstracije. v Južni Rusiji jih spravljajo prekajc-ne kakor ribe Seveda so teh vrst kobilice mnogo večje kakor pri nas. — Poleg kobilic se jedo še ogrei in gosenice. Sladkcsr.edeži na Francoskem zelo cenijo ogrce navadnega hrošča. Pražijo jih v sirovem maslu, jedo pa jih tudi zapečene v jajčjih kolačkih. Stari Rimljani so šteli med delikatese nekega lesnega črva, ki so ga imenovali "Cossus". Na Kitajskem so za manj premožne sloje buhe sviloprejk priljubljena hrana. V Avstraliji jedo kaj radi neke vrste metulja (bugo-na), ki leta v velikih trumah ob gorovju Bugong. Domačini pazijo, na ktero drevo se zvečer trume spuste. Pod drevesi potem zakurijo, da vsled dima in vročine popadajo živalice v tla. Ko jim posmode peruti in noge, jih v lesenih posodah zmečkajo v testo ter napravijo iz njih kolače. Kako osrečiš svojo ženo. Neki londonski časopis je prinesel nedavno navodilo mladim možem, kako morejo napraviti svoje žene srečne in zadovoljne. Posebno pomembna so sledeča navodila: Zdržuj predvsem iluzije ter si kot mož ravno tako prizadevaj dopasti ženi, kakor si delal pred poroko. — Pomisli, da je novo življenje, ki je za te le epizoda, za ženo popolen preobrat njenih misli in navad ter ji je sploh nerazkrita dežela. Tmej tedaj potrpljenje ž njo. — Reci ' ji pri priliki, da jo imaš rad. Sicer ve to sama. toda vendar rada sliši. — Začni vsako stvar v taki meri, kakor jo tudi moreš nadaljevati; to velja posebno v denarnih zadevah, in ne ža- | !i njenega čuta s tem. da jo primoraš ' prositi za denar. Za to stvar moraš ' imeti fino čuvstvo, ker denarno vprašanje .ie poglavitna toeka za prepire v rodbinah. — Bodi pozoren v malenkostih. Edina cvetka more Čestokrat olepšati cel dan. — Obvesti jo o svojih skrbeh ravno tako. kakor o svojem veselju. Dva prenašata trpkosti In trije kakor pa en sam. Saj je tvoja žena. ne pa sestra, in ljubi te. TTNsto-riti si ji dolžan in mogla ti bo dati marsikak dober svet. — Prenašaj ob priliki njene solze, možje morajo delati. ženske pa se morajo jokati. — Xe osramoli je z javno kritiko. Ako ji imaš kaj očitati, stori to doma. — jo vsled tega disonanee. Nujna potreba zahteva, da že mladino takoj o I začetka učimo se pravilno smejati. Niso redki slučaji, ko provzroea naravnost fiziologično škodo. Smeh bi se moral poroditi ravno tistim potom, kakor človeški glas. Toda tako redko se sliši naraven, lep smeh. Pravi smeh je prav zdravo gibanje mišic, a ne sme se nikoli utruditi. Napačni '^meh ni muzikaliČen ter provzroča lahko hripavost in prenapetost gla-sotvornie. Glas v smehu moral bi biti vedno na tisti stopnji, kakor običajni govor. Toda kako pogosto se zgodi, da se ljudje z nizkim glasom smejo v najvišjih skalah. To vpliva zelo škodljivo na glasotvornice. Čudno je pa, da se ravno med zamorci najde največ ljudi, ki se prav smejajo, dasi se pri njih smeh ne glasi lepo in muzika-lično. Poziv newyorškim Slovencem in Slovenkam! Kakor je že vsem znano, je ogenj uničil biser slovenske naše domovine, vas Bled. Za ponesrečence je že sicer Mr. Frank Sakser pri oddaljenih rojakih nabral lepo vsoto, vendar si tudi tozadevni priredilni odbor šteje v dolžnost, da i mi newyorski Slovenci po naših močeh pomagamo tako zelo pomoči potrebnim rojakom. V ta namen se priredi na soboto 26. septembra 1908 v dvorani "Češke Budove" koncert, katerega čisti dohodek se bode poslal županstvu vasi Bleda. Protektorat je iz posebne prijaznosti prevzel avstrijski podkonzul Dr. J. H. Sshwegel. Za častne predsednike pa je odbor izvolil gospode: Frank Sakser, Fr. Senica in Dr. Fredi Sou-vana. Vsa-newyorska društva pa prosimo, da agitujejo na to, da se vsi njih člani, njih prijatelji in znanci, vse, kar slovensko misli in čuti, tega koncerta gotovo vdeleži. Program koncerta je ta- le: 1. V pepelnični noči, deklamira Ne pozabi je poljubiti, kadar odhajaš Miss L. Rems; 2) Potrkali na okno, gleda-glumo nastale Občin- stvo je začelo klicati: "Živela Italija!" Na odru so razvili italijansko trikoloro. RAZNOTEROSTI. Užitni mrčes. Okus je različen, kar smatramo pri nas za ostuden mrčes, cenijo drugje za najboljši prigrizek! Že v starem veku so jedli kobilice, kakor nam sporoča sv. pismo, in sicer -so jih Judje pojedli velike množine. Tudi Mojzes našteva kobilice med dovoljeno hrano. Da so tudi v Egiptu jedli kobilice, o tem priča neka skulp-tura iz Niniv v londonskem muzeju, in sicer predočuje skulptura vrsto mož, ki donašajo jedila, med temi so tudi taki. ki nosijo na dolgih palei-cah nanizane kobilice. V Atenah s prodajali na trgu kobilice kot posebno delikateso, a še danes so v orientu razne vrste kobilice, ki jih splošno jedo. Pripravljajo se v raznih deželah različno. V današnji Palestini jih pražijo v posebnem olju. Arabci posuše kobilice na solncu, potem jih zmeljejo ter pečejo iz take moke kolače; pražijo jih tudi v sirovem maslu ali pa jih zmečkajo ter jih pomešajo z velblodovim sirom. V Alžirju kuhajo kobilice na vodi ter jih osole, na Madagaskarju jih pražijo v masti, potem pa z rižem pomešane jedo. Zamorci v notranjih delih Afrike raz-kuhajo kobilice v gosto rjavo juho, a in prihajaš. — Dopovej ji. da je edina ženska, ki si jo sploh kdaj ljubil, to je velikega pomena. — Ne zbadaj je, ako ne moreš prenašati, da te ob priliki tudi ona zbada. — Postopaj ž njo kakor s tovarišem ali prijateljem, toda ne pozabi nikoli, da je predvsem ženska, ki potrebuje tvoje podpore in pomoči. Ako princi brzojavljajo. Nemški prestolonaslednik je poslal ~rofu Zeppelinu po znani nesreči sledečo brzojavko: "Ako bo le količkaj mo-sroče, vas prihodnji teden obiščem. Upam, da bodete tudi ta udaree prenesli s povzdignjeno glavo in končno zmagali. Z mnogimi pozdravi Viljem — prestolonaslednik." — Tako hudih posledic svojemu obisku še do^edaj ni prorokoval noben Hohenzoller. Zakaj nosijo možki brke. Uslužbencem ministerstev v Parizu je bilo do pred kratkim prepovedano nositi brke. Šele zdaj so jim jih dovolili. Na vprašanje, zakaj so se gospodje potegovali zato, bilo je med ion od--.....■ * 57 takih, ki so naravnost priznali, di smatrajo brke kot sredstvo za uspeh pri lepem spolu, dva sta jih hotela nositi samo svojima ženama na ljubo sedem jih je trdilo, da so potrebne zd ravje. trije so jih smatrali kot pripomoček za dihanje, šest, da si prihranijo britje, trije, da ne dobe nahoda, trije, ker so hoteli posnemali znamenite osebe, eden, da Bi skril svoje slabe zobe, eden, da bi se njegov velik nos tako ne videl, 17 jih je ! P pa odgovorilo, da to nikogar nič ne briga. Zveza Rima z morjem. Rim, 20. avgusta. Kralj Viktor Emanuel je potrdil načrt, da poglobe Tibero tako, da bi lahko vozili največji parniki v Rim. Ob obeh bregovih Tibere bi pa zgradili tvornice in skladišča. Ob reki se napravi 40 m široka cesta z električno železnico in z avtomobilskim prometom. Ostija postane pravo rimsko predmestje. Pomiloščeni kopniški stotnik Voigt otvori na Elzaški cesti v Berolinu elegantno črevljarsko delavnico. Iz Bremena je dobil ponudbo, naj pride predavat, zakar dobi 5000 mark. Vseh sodnijskih pomiloščenj v Avstriji je povodom cesarjevega jubileja 15—16.000. Dohodki zasebnih železnic. Po dohodih železnic se sodi o gospodarskem položaju države. Dosedanja letošnja slika avstrijskih železnic je ugodna. Avstrijske zasebne železnice so namreč v preteklih 7 mesecih mi-nole~a leta imele 5,000.000 kron več dohodkov, kakor S-Iani. Kako se je treba prav in lepo smo* jati. V Milanu se ustanovi šola, v kteri se bo med drugimi lepimi umetnostmi tudi učilo muzikalično smejanje. Angleški pevski tehnik Noel Fleming, ki že mnogo let študira mehaniko glasotvornic, se je izjavil o smehu: "Italijanski smeh je vedno polnozvočen, dočim se na Angleškem smejemo večinoma v grlu ter nastane- poje oktet, dirigira Mr. K. Adamič; 3) Kresničice, svirata v duetu na arlasovir Miss Mimi Rems in Mr. Rems: 4) Studeneek pod skalo, poje mesean zbor, dirigira Mr. K. Adamič; 5) Odmevi s Triglava, igrata v duetu na citre Mr. Ivan Adamič in Mr. Zvonko Jakše; 6) Arija iz "Prodane neveste", tenor solo poje Mr. Ram; 7) Venec slovenskih pesnij, udarja tamburaški zbor, dirigira Mr. Zvonko -Takse: 8) Sanja, poje oktet, dirigira Mr. K. Adamič. Po koncertu prosta zabava in ples. Garderoba prosta. Vstopnina: sedeži od 1. do 5. vrste $1.00, od 6. do 10. vrste 50c, ostale vrste po 25c. Otroci so vstopnine prosti. Z ozirom na plemenito svrho se ^repTačila hvaležno sprejemajo. Blagajnik Mr. Ivan Zupan, 109 Greenwich St., bode zahileževal imena do-Lrotnikov-pr- plačitel jev, katera se bodo tudi v Glas Naroda objavila. Začetek koncerta je točno ob 8 uri zvečer. Rojaki se ponovno prosijo, da se koncerta pravočasno in v kolikor mogoče velikem številu . vdeležiti blagovolijo! * ODBOR. Sredstvo proti potenjn nog. Ako se ti noge potijo, štupaj jih s salicovim prahom. Ako se koža med palci lušči in poka, maži se z vazelinom. NAŠI ZASTOPNIKI, kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Waukegan, 111.: Fran Petkovšek. Chicago, 111.: Mohor Mladič. South Chicago, HI.: Josip Kom-pare. La Salle, 111.: Mat. Komp. Frontenac, Kansas: Leopold Kru-šitz. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Sbaltz. South Range, Mich.: Ivan Barič. Duluth, Minn.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Evfjeth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič in Ivan Rahija. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. West Seneca, N. Y.: Jovan Milic. Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M. Justin. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Shultz. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddoek, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga. Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja. Forest City, Pa.: Josip Zalar. Pittsburg, Pa.: Ignac Podvasnik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Seme. Youngwood, Pa.". Nik. I. Grba. West Jordan, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cunta. Rock Springs, Wyo.: Maks Ker- žišnik in A. Justin. NAŠI POTNIKI: William Sitter in A. P. Stoič, kteri potujejo sedaj po državi Pennsylva-niji. Vsi naši zastopniki so z nami že dalje časa v poslovni zvezi, vsled česar jih rojakom najtopleje priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda*', 109 Greenwich St., New York, N Y. HARMONIKE diši kpmi^ koli vrste izdelujem in pravljam p<> najnižjih cenah, a delo ežno in za: esljivo. V popravo za-^ pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem p< slu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih upraSanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo Tndi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno snbo meso, namreč: klobase, rebra, jezike Sunke itd. Govorim v vseh slovanskub SO SAM H. OWENS, stanujoč na Evelethu, Minn., se priporoča za ŠERIFA za St. Louis Co., Minn- Sam H. Ovens je kandidat republikanske stranke, dobro man rojakom v Toweru in Evelethu, ker biva v teh krajih že 26 let. (15-8—15-9) IT ANGLEŽČINA "M ▼ S. do 6. mesecih. Lepopisje, slovenščina, računat«0. Pouk se vrfi potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna iola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O Pozor Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje &li zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevab, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, poluci jo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi | vsako tajno spolno bolezn moža in žene. $ Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč nail tanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku .J in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — a Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo I ZDRAVJE, katero dobite ZA5TONJ, ako pismu pri-ložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., ' NEW YORK N. Y. j*. Zdravju najprimernejša D j^a ie leisy pivo ktero te varjeno iz najboljšega impa/tiranega deškega hai-eia naj n;kdone zamudi poskusit: ? w ™ svojo nokonst, kako ' svoje družine, svojih pri jate) ;i r/ i- agilfe. Leisy pivo je najixvi; prui'-ibiSjeiij terse dob. . j gostilnah. Vse podrobnosti fve&ift r." "Mvnlkar-ju 6102 •. kteri Vam dragevolje vse poiast;" THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ CL.EVPI. 4NO, O. AVSTRO- (preje bratje Cosuite:- '; ns Najprlpravnejša in najcenejša parobrodna m m itafe^ ^ mm 'A rm fl obili t-fJ 'JP-fJPJ» Novi pamik na dva vijaka "Martha Washington . REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM TRSTOM IN V k spodaj navedeni novi parobrodi Gene vožnih listkov iz NEW mu za HI na dva vijaka Imajo brezžični braojav: AIjIOB, jlATJBA, MABTHA WASHINGTON, ) [ ABGtnrnrA. V mesecih majn in Jnnijn se bodeta zgoraj navedene mn brodofjn pridružila Se dva droga nova potniška parnlka. obilni obisk , w www » wlPfaeips Bros. & Co., Gett* Agente, TBSTA —........ ...................................928.— LJUBLJANE).......................................938.60 BE KB..............................................$28,— ZAGREBA..........................................939.20 KARLOVO A...... ..................................s§ LE. BAZKRD In TRSTA ali REKU......................... 952.50 4e Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odplujo 16. septembra 1908. Wssfefoftofi Strasa V padisahovej senci Karol Maj; m "Glas Naroda" priredil L. P. DRUGA KINJIQA, ■PO DIVJEM KURDISTANU. SMEŠNICE. Pri sodišču. Sodnik: "Vi ste izvršil tatvino na zelo predrzen način..." Tat: "Verujte mi, gospod sodnik, da se s sramežljivo rudečico na licu tu ničesar ne opravi." Dobro spanje. Pijanec pade v kremi pod mizo, kjer obleži ter spi dalje. Cez nekaj Dolg vrat. Dva človeka sta videla v zverinja-ku žirafo. "Tinček," reče prvi, "glej, kako dolg vrat ima ta žival!" — "Oh," vzdigne drugi za odgovor, "ko bi bil jaz žirafa!" — "Pa zakaj si to želiš?" — "Imel bi tudi dolk vrat. in tako bi pijača dlje tekla po grlu!" I O Med tatovi. Jim: "Torej dane- greva krast; skrbi me le. če prideva oba ob pravem ("asu v hišo." ta: če pridem pa jaz prvi, še m tvoje znamenje." • (Nadaljevanje.) "Mersina. ostani! Jaz ti zapovedujem!" Moj klic in opomin ni pomagal; že je hitela po stopnjicah in čez vež- časa ga vzbudi prijatelj, rekoč: "He, na vrata na ulico. Joško, vstani! Ali ne vidiš, da ležiš "Pusti j«>, e fend i.'' reče Selim-aga. "Obljubila je. Ah, zakaj si mi dal pod mizo?" Pijanec se ogleda in re-t©lik<> denarja v njenej navzočnosti! Jaz ne dobim sedaj niti centa!" (če: "Res, res! Slišal sem pač, da je "Kaj ona porabi ves denar?" nekaj zaropotalo, a nisem videl, da "Ne. toda -kopa je. efendi. Kar ne potrebuje za nas in za ujetnike, senj ^ ZVrnil pod mizo!" to skrije, da jaz ne morem najti. Vedno se hvalisa, da bom jaz podedoval velikn denar, a. kadar ona umre. Kadim vedno najslal>Ši tobak, in kadar grem k < ifutu. pijem najslabše zdravilo. In to zdravilo ni dobro." Ava /;i!< -ttio odide, jaz pa se podam na dvorišče, kjer so čakali konji £e o^-dlatii. Z Angležem -e napotim še v mesto, da nekaj potrebnih stva-rij nakupim za na j»ot. Ko opolnoma zdrava. Ona, moja žena in jaz 1:<> « mo vsak dan moliti k Alahu, da te čuva. In da se boš tudi ti nas spominjal, sem prinesel s seboj majhno darilce, in prosim te prav lepo. da ga sprejmeš." "Če ni kaj dragocenega že sprejmem." " Darilce je tako majhno in revno, da se bojim, da ga niti sprejel ne boš. Dovoli, da ga podelim tvojemu služabniku. Kdo je tvoj sluga?" "Tam stoji pri vraneu." Izpod svojega spodnjega oblačila potegne usnja!, z biseri vezen obodek, kterega izio.i Halefu. Videl sem. da poleg obodka izroči še nekaj drugega llatefu. Zahvalim se mu. nakar se poslovimo. Sedaj je pa prišlo najhujše: slovo od Selim-age in Mirte. Aga je hodil od konja do k-rnja in popravljal, kjer ni bilo kaj v redu. Pri tem je tako grdo gledal, kot hi bil obsojen na vislice. Koneeno poda roko Halefu. "Zdravstvuj, hadži Halef Omar! Alah bodi vedno s teboj!" Na ono. kar mu hadži odgovori, niti ne posluša, temveč skoči h konju Mohamed Emina. da spodi muho, ki je lazila po konjskem vratu. Nato pa žalostno poda roko Hadedinu: ".Vali naj bo - t* i».j in tvojimi. Ko te vodi pot mimo Amadije, oglasi se zopet pri nas." Tu naenkrat opazi, da -e je sedlo Angleža premaknilo za milimeter navzdol. Takoj hiti tja, zleze pod konja in vleče kot bi gonil kovaški meh. Konečno jc -otov in ponudi Lind-avu roko: "Sidi. tvoja pot naj---" "Well!" prekine ga Anglež. "Tu!" ]»re« t\j denarja zdrvi v agovo roko. ker Anglež ni bil nikdar skop. Ta dobrota pa še bolj razburi junaškega poveljnika Arnavtov. Torej začne znova: "Sidi. tvoja pot naj bo kot---" •Well!" kini ne Lindsay in zo}>et zazveni denar. Lindsay je namreč menil, ko n.u je a za ponujal roko v slovo, da ga prosi za denar. "Sidi." začne aga z vznesenim glasom, "tvoja pot naj bo kot pot pravičnih, in---" "Well!" denar zacvenka tretjič v agovo roko. Sedaj pa zapazi jiira. da jaz nameravam zajahati. Takoj skoči k meni. da mi pomaga. Njegov obraz odseva kot polje ko se menjata nad njim nevihta in >oince; a za odpre u;sta. in vojo ljubeznivo jed." "Zdravstvuj. emir! Ti si najplemenitejši---" Vec nisem slišal. V diru jaham do poveljnikove palače; pes mi sledi. Pred poslopjem razjaham in vstopim v palačo; pes gre za menoj, baš kakor sem želel. V predsobi opazim nekoliko oseb. ki sem jih že prej videl. Prestrašeni skočijo - >vojih —de že v. ko zagledajo psa. Tega se še nihče ni drznil. "Kje je muteselini ?" vprašam. "V govorilnici," odvrnejo. "Sam?" "Nadzornik palače je pri njem." Ne tla Iti -v naznanil, vstopim, pes pa za menoj. Nadzornik se skoro onesvesti in muteselim se takoj dvisme. "Efendi, kaj počenjaš?" zakliče. "Prišel sen: se poslovit od tebe." "S psom?" "Boljši je kot mar.-ikteri človek. Rekel >i mi, naj te ne obiščem več, in sedaj prihajam s psom. To je moj odgovor. Salam!" Obrnem -e in odidem. Nihče ne pride za menoj. Zajaham torej in se napotim za tovariši, ktere doidem pri mestnih vratih. "Kaj še delati pri muteselimu?" vpraša Lindsay. Povem mu vse. "Krasno! Hm! Imenitna misel! Bi rad dobro plačal! Yes!" £e dolgo mrmra in se smeje v svojo brado. Jahali -mo sprva počasi, ker je bila pot strma. Tem uraeje pa poženemo konje, ko pridemo na ravno. Malo pred Amadovim "skrivališčem po-skačemo s konj, ter se napotimo peš skozi grmovje do hrastov. "Tukaj!" reče Anglež, ko pridemo do drevja. "Krasna vila! Well! Kadi tobak!" In res opazim tenak oblaček dima. ki se je dvigal iz 'vile Amad*. Arabec je ležal \ duplini in nas opazil šele. ko smo ga opozorili z glasnimi klici. Takoj pogleda iz svoje 'vile' in nas spozna. Sveži in močni gozdni zrak. ter zdrava hrana za je toliko okrepčala, da je lahko sam splezal s svojega skrivališča. Zajedno vzamem s seboj svojo laso, ktero sem včeraj pustil pri drevesu. Takoj za tem za jahamo svoje konje in odrinemo naprej, ker mogoče je bilo. da nas kdo zasleduje. Halef. kterega sem poslal naprej, naznani, da ni opazil ničesar sumljivega: torej jahamo brez skrbi naprej proti poletnim j kočam prebivalcev Amadije. Jahali smo po valoviti dolini, ktero je napajal Širok gorski potok. Ob obeh potokovih bregovih so se dvigali lepi listnati gozdovi. Daleč tam zgoraj se je razdelil potok v več odtokov; dolina se je razširila in pred nami se prikažejo kočice. kaj slikovito raztresene po dolini in po gozdičkih. To so bila poletna stanovanja, ali jilaki, kot jih imenujejo Turki. Mesto je biio izborno zbrano za stanovališča. Zeleno drevje je senčilo koče in šotore, ki so bili obraščeni z gostim zelenjem. Dočim jahajo naši tovariši v diru naprej, da jih ne opazi izdjalsko oko, razjahava midva z Lindsavem pred hišo nekega menjalca denarja, ker je hotel Lindsay premeniti nekaj angleškega denarja v turškega. V dveh urah pri jahava že na vrh sosednje gore, in pred nami se je razprostirala dolina Bervari, kjer smo bili vami pred turškim preganjanjem. ker se tukaj neha oblast Turkov. V daljavi opazim gore Tijari, ki nudijo iz daljine res krasen pogled s svojimi snežnimi vrhovi; pred kratkim sem bil še pri Hadedinih, kjer je bila cela dežela v cvetju, tu se pa mi blišči v primerni daljavi naspro- ti sneg. H I PSm Na desni od teh gor se vije po dolinah reka Zab, in dalje proti jngn opazimo vrhove Tura Gara pogorja. Od Tijarov in Thome mi je govorila Mara Durine. Nehote sem se moral spomniti njene skrivnosti, na 'dnha votline', ki prebiva med onimi gorami. Bog ve, če ga bom kdaj videl. Povsod pogrešano. Davčna oblastnija je poslala mlademu možu nazaj davčno napoved z opazko: "Mi pogrešamo premoženje vaše soproge.'' Mož (je spodaj zapisal): "Jaz tudi!" Boji se je! Žena: "Kako moreš vedno tako dolgo posedati v krčmi; ali se me nikoli ne domisliš?" Mož: "Pač, a prav zato ne grem rad domov!" Predaleč doma. V Ljubljani obleži pijanec na u-licah. Mimogredoč mož ga prijazno vzdigne" in reče: "Kjesi pa doma? Spravil bi te rad domov!" Pijanec pa odgovori: "Prijatelj, to vam ne bo mogoče, ker sem doma daleč tam na Ogrskem!" Kmetska pohlevnost. Kmet gre k sv. obhajilu. Ravno ko pride izpod kora, pljune mu nekdo na glavo. "Počakaj, tepec!" pravi kmet jezno, "danes nečem kleti; pa ko bi bil drug dan, naj te kar h.... .... vzame!" Preskrbljen. JOHN KRAKER EUCLID, O. I Brozo: "Je še kaj prostora v Mike: "IjC brez skrbi. Če prideš ti bari?" prvi. naredi s kredo znamenje na vra-! Paznik: "Ravno za vas še. Včeraj pa zbri- ste bili gotovi dve ječi; v eni je Fran-' cesco, druga je pa umerjena za vas." Priporoča rojakom svoja ixvratm* VINA, kiera v kakovosti nadkriljn-jejo vsa druga ameriška vina. Rndeče vino (Concord) prodajaš: po 50 centov galono; belo vine (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE 50 GALON. BRIN JE VEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 11 steklenic sedaj $13.00. TROPIKG VEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.7? salona. — Najmanje posode za ip aje so 4y2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoma JOHN KRAKER, EneM, OWe Pozor Roiaki! Novoimajdeno garantirano mazilo t» plešaste in golobradce, od katerega 11 < tednih lepi lasie. brki in brad* pepo1 noma zrastejo ! R^vmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. Potne nog«, kurje očesa, bradovice in ozeblino \ »t> T 3 dneh popolnoma odstranim, da je to resnica se jamči $50o. Uprašajte se Cupapie Generale Tiansatlantlp (Francoska parobrodna družba.) JUREKTNA ČUT* DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBUAHt. Poštni pamiki so Pro*?n,cew na dva vijaka..................t4,200 ton, 30,000 konjskih močr. "'La Savoie „ ......................ia>u00 ^ 25,000 „ ■'La Lorraine" „ 'La Touraine" , 'La Bretagne".. ^La Gasgogne".. ..........12,000 „ 25,000 .........10,000 „ 12,000 .......... 8,000 „ 9,000 ......... 8,000 „ 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uril iopoludne iz pri»tani$ča št. North River, ob Morton St., N. T. *LA PROVENCE *LA LORRAINE *LA SAVOIE *LA PROVENCE *LA LORRAINE 10. sept. 1008.*LA TOURAINE 17. aept. 1908 *LA SAVOIE 24. sept. 1908.*LA PROVENCE 1. okt. 1988 *LA LORRAINE 8. okt. 1908*LA TOURAINE 15. okt. 1908. 22. okt. 1908. 29. okt. 1908. 5. nov. 1908. 12. nov. 1908. POSEBNA PLOVITVA. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje dne 5. sept. 1908. Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje zap. 44. ulice. Cena drugega razreda do Havre: $55.99 in riije. » :c*rnika - *ft*namovafrS 'ma'C J*M. « - s. - m 4 >4, W« Kozminski, g^neraiiu agens. za 75 OuavKjrn St., Chlcajio, j'^. bu- Prl — Pravična sodba. Jakob VVahčie, P. O. Box 69 Cl.tVHLAM), OMO. NARAVNA i KALIFORNIJSKA VINA , NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. I galon s posodo vred. JSK Dobro belo vino od 60 do 70 ct. f/% . galon s posodo vred. kJJ ' Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 ^ galon s posodo vred. E .Manj nego lO galon naj /Sl nihče ne naroča, ker manje ko- l ličine ne morem razpošiljati. W Zajedno z naročilom naj gg na- mK I ročniki dopošljejo denar, oziro-- v ma Money Order. JJ . Spoštovanjem Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo. Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj po zolo nizkj ceni dobra, stara, naravna vina. Imam bela in rudeča vina po 40c. galona s posodo vred. Pri manjših naročilih k«>t 50 galon računam za posodo $2. Z naročilom naj se pošlje polovica zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Nik. Radovich, 594 Vermont St, Sen Francisco, CaL Ivonec tragedije hrvatske Paname: Brozo na drevesu, Zotti preklinja in obupuje, a ha mano nera liže prste. gl""l!piU"L JS!lii»iyfniu.iprfniiiffB|Li J, lil ■! n ip i i iL.jfj' "'Ig! Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, lil., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon uri "Triglavu", 572 Blue Island Ave., Chicago, III. kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Chicago, 111. ■*a...«m|fl. urtJi-'.i.riJL'H.iiijL'ii ...ijL' «attii.„tlgf,..aji„,.,ttm Za obila naročila se priporoča posestnik vinogradov Frank Stefanich, R. R. No. 7, Box 81, FRESNO, CAL. Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih nlog je: milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800.000__kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovensko denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Kentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so-diš£a nalagajo denar maloletnili otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica Ijabljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Affinity: Ljubi Frane; ali se ne bojiš vožnje v južno Ameriko t Če nastane hud vihar, se vam ladija pogrošne! Zotti: "Ni? se ne boj, dragica! Mene so že povsod ven vrgli, pa me bo še morje!" Nai zaupailc v Združenih državah Je že več let 109 Greenwich St., NEW YORK, N. V. FRANK SAKSER CO. 6104 Saint Clair Ave. N. F.. CLEVELAND, O.