Triletna Tija najmlajša kurentka pri nas str. 35 Bosi ekolog o prevari stoletja str. 40-41 90,6 95,1 95,5 100,3 770353 734051 Zaupate nam že 68 let ÜZITEK V DOBRI KAVI JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 JELOVICA trgovina.celje@jelovica.si Varčna \W okna L EKOLI GHT ÖHT ^ HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA 1 Št. 10/Leto 68/Celje, 7. februar 2013/Cena 2,30 EUR Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic V ritmu kart Jematurantski ples p1^^ Različni odtenki za četvorko kdo služi z organizacijo, bi (ne)kulture str. 2-3, 48 str. 3, 16-17 lahko bilo vse skupaj ceneje? Ugotavljamo, da je za vstopnico na maturantski ples treba odšteti približno toliko kot za -- - ■ uro vožnje v avto šoli. Preveč? Mladost in izkušnje - SPODBUDNA ZGODBA dobitna kombinacija str. 5 Najdražje je tisto, kar vam dajo zastonj str. 34 VELENJE - Dijaki blesteli v Rock operi str. 15 Rimske terme na poti rešitve? str. 4 LJUBNO OB SAVINJI -Potice kot živa mojstrovina str. 7 CELJE - Sami sebi prepuščeni predstavniki občine? str. 8 ROGAŠKA SLATINA -Tovornjake iz mesta! str. 9 str. 43-47 Začenja se februarsko glasovanje za naj maturanta, naj maturantko str. 37-39 9770353734051 2 AKTUALNO UVODNIK (Ne)kulturni praznik V knjižnico zadnje čase zavijem bolj redko. Kolegica me pridno zalaga s knjigami, ki jih, presenetljivo, še vedno kupuje. In to vse vrste knjig, od navadnih romanov do del z družbeno analitičnimi in zgodovinskimi temami. Je prava bela vrana, saj je znano, da večina pač ne kupuje knjig, sploh če jih lahko prebere le enkrat in potem odloži na polico. Kakšno kuharico že, ki je za dlje časa. Za okras in nabiranje prahu v dnevni sobi pa vsaka knjiga tudi ni dobra. Vsaj lepe platnice mora imeti, ki se ujemajo s pohištvom! Tako na metre so vsaj včasih menda kupovali knjige. Ne vem, če se danes še najde kakšen takšen primerek, gotovo pa je, da še vedno veliko Slovencev bere. Morda ne ravno vrhunskega leposlovja, temveč bolj lahkotne romane, ki jih je mogoče »predelati« brez pretiranega truda. Branje je vendar sprostitev, zabava v prostem času, po naporni službi, in če to pomeni prebiranje romantičnih ljubezenskih zgodbic s srečnim koncem, tudi v redu. Bolje kot nič. Sicer pa vam bodo v knjižnici povedali, da je včasih treba na zanimive in najbolj iskane knjige čakati kar nekaj tednov, pa najsi gre za zahtevna ali manj zahtevna branja. »Če ne bomo brali, nas bo pobralo,« je nekoč rekel Tone Pavček in verjetno pri tem ni razlikoval med »boljšo« in »slabšo« literaturo. Je pa tudi res, da zagotovo vsaj polovica Slovencev nikoli ne prebere niti ene knjige, a še vedno živi... Morda so prav iz teh vrst prišle ideje, ki se zadnje čase vse bolj širijo - da so umetnost, kultura, šolstvo, znanost obrobnega pomena za življenje ljudi. Najprej moramo izdelovati uspešne izdelke za trg, jih nato čim več prodati in ko bomo imeli dovolj denarja, se bomo morda spomnili, da nekje obstajajo še kakšni glasbeniki, igralci, pisatelji, in jim namenili nekaj drobtinic z bogataševe mize. Po tej logiki bi lahko najprej ukinili ministrstvo, ki je vse te dejavnosti združilo v en resor, saj tako kmalu ne bo imelo več s čim upravljati in še prihranek bi bil ogromen. A so lahko stvari tudi drugačne, če jih seveda razumemo v nujni medsebojni povezanosti obeh sfer človekovega delovanja, materialne in duhovne. In če se seveda ne bojimo, da bodo ljudje, ki bodo imeli možnost pridobivanja širokega znanja in najrazličnejših izkušenj, sposobni preveč kritičnega razmišljanja. Takšnega, kakršnega na primer deli z bralci v tej številki časopisa ekolog Nara Petrovič, ki pravi, da za večino ljudi ni strahu, da bi lahko spreminjali svet. Tisti, ki delajo vse dni, po možnosti za prenizko plačo, so izžeti. Večina tudi težko preseka neke ustaljene vzorce in načine delovanja ter se odreče borbi za materialne dobrine. Zato bodo njemu podobni predvsem redke eksotične ptice, ki so zanimive, v praksi pa večina ne ve, kaj z njimi početi. Vsaj za zdaj. Tako kot večina tudi ne ve točno, kaj s kulturnim praznikom. Krasno, da je dela prost dan, to je priložnost za kakšen izlet, počitek, morda celo branje knjige ali obisk prireditve. Pa cel kup muzejev in drugih kulturnih ustanov bo ta dan imelo prost vstop. Kot naročeno za tiste, ki se vedno izgovarjajo, kako za tovrstne obiske nimajo denarja... Zdaj bodo morali najti nov izgovor. Morda bo letošnji razmislek o prazniku drugačen, a ne le zaradi razmer v kulturi, temveč ker so prav na 8. februar v Ljubljani napovedani ponovni veliki protesti in hkratni shod zagovornikov vladajoče garniture. Bodo udeleženci zmogli kulturni dialog na zborovanjih, ki bi moral biti tak še posebej zaradi Prešernovega dneva? Na transparentih bodo menda celo nekatera enaka gesla, oboji so za strpnost in svobodno izmenjavo mnenj. Torej bi nas ta dan moral združiti, ne pa ločevati zaradi nekih simbolov in obujanja preteklosti! Skrajni čas bi že bil, da nehamo obračunavati med seboj, da pustimo preteklost zgodovinarjem in se dogovorimo o tem, kako bomo živeli skupaj v prihodnje. Zaenkrat nam namreč ne kaže dobro. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA / / H !1E Ein EIH TATJANA CVIRN Njenih tisoč Premislek na predvečer kulturnega praznika Beseda kultura je izpeljana iz latinske besede colere (gojiti), radi poudarimo, da je, vsaj za Slovence, narodova bit, nanaša se na različne oblike človeške dejavnosti in tudi živimo lahko bolj ali manj ... (ne)kulturno. Neža Maurer, pesnica: »Ob besedi kultura najprej pomislim na narod oziroma človeka, ki je uglajen. Na človeka, ki ne pomisli, ko sreča sočloveka, kaj mi pa ta hoče, vendar na to, kaj mu lahko dobrega podari. V najširšem pomenu besede je namreč zame kultura odnos do ljudi. V zadnjem času med Slovenci peša duhovna kultura, zato smo nejevoljni, ihtavi in jezni. Negativna čustva na žalost stresamo na svoje bližnje, ki niso prav nič krivi. Ne upamo se namreč javno upreti in izraziti svojih čustev in misli. Prepričana sem, da mora vsak prispevati, kolikor le lahko za skupne kulturne vrednote, kot so literatura, glasba, slikarstvo in ostale umetniške zvrsti. Ker jaz pišem pesmi, se moram kar-seda potruditi na področju pesništva in s tem prispevati k razvoju slovenske kulture. Nekdo, ki lepo poje, naj Slovencem prepeva. Kultura je v Sloveniji podcenjena. Prebivalcem se namreč ne zdi, da bi brali knjige in obiskovali kulturne prireditve. Všeč mi je, ko me povabijo v krajevne in občinske knjižnice, kjer se zbere dosti ljudi, da mi prisluhnejo in jaz prisluhnem njim.« Vid Slana, Mladinski center Šentjur: »Včasih sem kulturo v glavnem povezoval s profesionalci, zadnja leta bolj z ljubiteljsko produkcijo. S slednjo pridobijo vsi, ker je vezana na širši krog ljudi. Običajno je narejena z veliko strasti in srca. Sam zelo cenim ljudi, ki nekaj ustvarjajo in to tudi delijo z javnostjo. Po eni strani je kultura zelo na dosegu roke in v poplavi ponudbe se veliko stvari enostavno izgubi. Tudi zaradi tega, ker ljudje enostavno nimajo volje. Nekritičnega posameznika zadovolji verjetno že popularna ponudba televizije in radia. Ozaveščen posameznik pa bo znal ceniti tisto nekaj več. In izjemno ponudbo lahko najdeš že za vogalom na amaterskem odru. Sploh ni nujno, da gre za koncert, kjer vstopnica stane sto evrov. Včasih je vredno odšteti tudi toliko, vseeno pa mislim, da je petelinjenja s tako kulturo zaradi javnega pojavljanja vedno manj. Nam pa v osnovi zmanjka kulture pri vsakdanjih stvareh. Včasih je bila kultura že to, če si lepo pozdravil starejše okrog sebe. Danes hodimo drug mimo drugega kot tujci, najbolj cenimo stvari, ki so v bistvu nekulturne ... To pa se konec koncev kaže na vseh področjih našega življenja.« Mag. Hilda Maze, glavna medicinska sestra Splošne bolnišnice Celje: »Zame so kultura besede, ki jih posredujemo drug drugemu, bodisi v pisni ali ustni obliki, pri čemer morajo biti vsekakor nadgrajene tudi s človekovimi dejanji. Zdravstveni delavci, sploh medicinske sestre, smo neprestano v stiku z ljudmi in pred kakšnimi petnajstimi leti smo začeli kulturi komunikacije posvečati veliko pozornosti. Že od takrat na primer velja, da se bo vsakomur, ki kliče v bolnišnico, oglasila sestra, povedala svoje ime ter ime oddelka, na katerega ste poklicali. Nekoč je bilo običajno slišati le halo. Prepričana pa sem, da če z bolnikom vzpostaviš prijazen, kulturen odnos, takšnega dobiš tudi nazaj.« Drago Polak, Regionalna gospodarska zbornica Celje: »Beseda kultura je izjemno širok pojem. Potrebna je tudi v gospodarstvu, kjer poznamo izraz kultura podjetja. Na tem področju je danes kar nekaj problemov. Kulturo lahko jemljemo in razumemo zelo široko, kar se tiče nekih moralnih vrednot. Zato sem sodi tudi kultura poslovanja, torej plačilne discipline, odnosov v podjetju in še kaj bi se našlo. Kultura ni pač samo umetnost, gledališče, knjiga, slika; to sta tudi morala in etika. Ko nekomu rečemo, da je kulturen, zagotovo mislimo tudi na obnašanje v smislu etičnih in moralnih vrednost. Sam rad vzamem v roko dobro knjigo, grem v gledališče. Pod tem pojmom razumevam tudi dober film ali recimo fotografijo, ki ima neko sporočilo. Gre pač za delčke kulture, ki dajejo zadovoljstvo posamezniku.« NE PREZRITE Kultura - navlaka, ki ne daje dobička? Razmislek Tatjane Doma, hišne dramaturgije v SLG Celje stran 48 Imena, na ogled postavljena Nagrajenci ob letošnjem kulturnem prazniku Ob prazniku kulture se poleg poklona Prešernu v mnogih sredinah spomnijo tudi prizadevnih kulturnih ustvarjalcev na področju ljubiteljske kulture. V Žalcu so na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku včeraj zvečer podelili Savinovo plaketo z denarno nagrado dr. Suzani Ograjen-šek za obširno strokovno in znanstvenoraziskovalno delo o življenju in glasbenem opusu skladatelja Rista Savina ter za poustvarjanje njegove glasbe. Ograjenškova je namreč z raziskovalnim delom prispevala k prepoznavnosti slovenske kulture v širšem evropskem prostoru. Savinovo priznanje sta prejela Kulturno društvo Svoboda Liboje za pestro 80-letno delovanj e in Ivan Jelen Janč za delo v folklorni skupini Kulturnega društva Ponikva. Dobitnice Savinovih priznanj za uspešno projektno delo šolskega kulturnega društva OŠ Petrovče so bile tudi Veronika Tavčar, Maja Bubik in Marjana Lešnik. Ob mesecu kulture Slovenski kulturni praznik bodo v Zgornji Savinjski dolini tudi letos zaznamovali z mesecem kulture. V njem se bo zvrstilo 32 prireditev, večinoma gledaliških in pevskih, predvsem domači ljubiteljski kulturni ustvarjalci pa bodo nastopili v vseh sedmih občinah doline. Osrednji dogodek meseca kulture bo današnja medobčinska slavnostna akademija. Ta se bo začela ob 18. uri v Solčavi, na njej pa bodo med drugim podelili priznanja mozirske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Srebrno priznanje bodo ob jubileju, 90-letnici delovanja, podelili Kulturnemu društvu Ljubno, posebno priznanje za življenjsko delo pa Ivani Žvipelj. Priznanja sveta bodo podelili Tomažu Gučku, Albini Rajter, Zdenki Presečnik Firšt, Osnovni šoli Blaža Arniča Luče - Podružnični šoli Solčava, Marti Orešnik, Matjažu Železniku, Mariji Marjani Rihter, Rozaliji Tkavc in Ani Napotnik. Jubilejna priznanja bodo prejeli Marija AKTUALNO 3 odtenkov V Novem tedniku smo o pojmovanju in predvsem pomenu kulture povprašali ljudi, ki si na različne načine režejo kruh in so na ta ali drug način prepoznavni na širšem območju Celjskega. KULTURA! ŠO, StO, AD, SŠol, US, DŠ, IS Foto: TimE, SHERPA, GrupA (arhiv NT) Akcija Novega tednika in Radia Celje: začenjamo prvi krog glasovanja za naj maturanta, naj maturantko. KUPON na strani 37! Edi Baumkirher, inšpektor na Oddelku za cestni promet Policijske uprave Celje: »V cestnem prometu je osnovni predpogoj za varnost prometna kultura. Že zakonodaja govori o načelu zaupanja in varstvu najranljivejših udeležencev. Na eni strani imamo voznike, ki dajo avtobusu prednost pri zapuščanju postajališča, ki dajo prednost kolesarjem, pešcem in starejšim udeležencem. Isti upoštevajo predpise, poskrbijo za otroke, ki jim s tem dajejo tudi zgled. Na drugi strani so ljudje, ki so nasprotje omenjenih. So hujši kršitelji, vozijo otroke brez otroških sedežev, celo v naročju ali na sprednjem sedežu, vozijo agresivno, kršijo načelo zaupanja. Kršijo temelje prometne kulture. Njihovo obnašanje je nesprejemljivo in slej ko prej vodi v nesrečo.« Sonja Ramšak, podpredsednica SDS in poslanka v DZ: »Zame sta kultura in nacionalna identiteta tesno povezani in vselej se najde način, kako se razvoj naroda izraža tudi v kulturi. V Sloveniji je temu namenjeno premalo pozornosti, saj nas prav kultura lahko bogati, ozavešča in nas usmerja v tiste vrednote, ki jih danes v družbi potrebujemo. Sama vidim velik prispevek posameznika h kulturi v odnosu do drugače mislečih in do skupin, ki so odmaknjene na rob družbe. Prav s kulturo lahko najbolje povežemo te različnosti, da nas bogatijo, naredijo dostopne in človeške. Človek mora le prisluhniti sočloveku. Za Celje me veseli, da je zelo kulturno ozaveščeno. Tako lokalna skupnost kot gospodarstvo imata posluh in tako je naša bogata kulturna dediščina res približana in dostopna ljudem. To pa je tudi bistvo vsega.« zvočne slike kultu VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 -räd i Oer lic- Kramer in Jožica Pustoslemšek, MPZ Osnovne šole Nazarje in OPZ Osnovne šole Ljubno. Pestri obrazi kulture V Zrečah so priznanja za kulturne dosežke podelili na torkovi osrednji slovesnosti ob kulturnem prazniku. Priznanje z nagrado so podelili KUD Vladka Mohoriča Zreče, ki ga je prejelo za povezovalno vlogo med kulturnimi društvi, priznanji občine pa ljubiteljskemu igralcu Emilu Mumlu in zboro-vodkinji Mojci Koban Dobnik. Posebna priznanja so prejeli Danijel Oplotnik, Konrad Hro-vat, Marjanca Šloser in KUD Jurija Vodovnika Zreče. V občini Slovenske Konjice bodo nagrade podelili na današnji svečani akademiji. Za dosežke v preteklem letu bodo denarne nagrade prejeli zborovodja Ivo Kacbek, literarno društvo Gnezdo ter gledališka skupina Kriplčki, ki deluje v okviru KUD Svoboda osvobaja. V Vitanju bo Prešernovo občinsko nagrado prejel kvartet As. Priznanje, ki je povezano z denarno nagrado, mu bodo podelili na proslavi ob kulturnem prazniku, ki bo danes ob 18. uri v novem vesoljskem središču. Od možnarja do priznanj Priznanja območne izpostave javnega sklada za vidne dosežke na regijskih in državnih srečanjih so v Šentjurju na osrednji občinski proslavi včeraj prejeli: Vokalna skupina Glasovir, Ljudski pevci s Pre-vorja, ljudski pevci Paridolske korenine, godca Viki Novak in Ivan Robič, Foklorna skupina Blagovna, Folklorna skupina Lintvar, godca Drago Žekar in Bogdan Vodeb, recitacijska skupina OŠ Franja Malgaja z mentorico Bojano Potočnik in Zala Blazina, dobitnica vizio-narja za odrski govor za vlogo v predstavi Rekel je, da bo pesnik, na festivalu Vizije 2012. Na osrednji občinski prireditvi ob kulturnem prazniku bodo nocoj v Laškem izročili tudi letošnji priznanji zlati mo-žnar. Dobitnika za zasluge na področju etnografske dejavnosti sta Darja Horjak in Ivan Medved. Priznanje Ivana Pešca bodo za posebne dosežke in uspešno delovanje na nocojšnji slovesnosti v Radečah podelili Prosvetnemu društvu Vrhovo. ŠO, StO, BJ, US ANKETA Marijo Močič, nogometaš Celja in študent 3. letnika fakultete za menedžment: »Kultura je neka kolektivna višja zavest naroda, naše civilizacije. Spreminjala se je skozi dolga obdobja razvoja. Njen obstoj je obvezen, brez nje ne gre, toda premalo jo podpiramo oziroma se premalo ukvarjamo z njo. Če govorimo o kulturi dialoga, me pri podmladku moti komunikacija. Socialna omrežja so jo močno popačila, pravega spoštovanja ni. Medosebni dialog je postal postranska zadeva, zdi se, da je zgolj še virtualen. Marsikaj se je zapeljalo v napačno smer. Lepa beseda? Splošno znano je, da lepo mesto najde. Iz svojih izkušenj pa že lahko zaključim, da dandanes zagotovo primanjkuje lepih besed.« Maturantski ples prijetno breme Prvi meseci v letu so čas, ko se na Celjskem zvrstijo maturantski plesi, ki v zadnjem času postajajo čedalje večje breme za družinski proračun. Kako se dijaki pripravljajo na slavnostni dogodek, smo preverili med celjskimi četrtošolci. Anja Tajnšek: »Na maturantski ples sem se začela pripravljati mesec pred dogodkom. Izbira obleke in ostalih dodatkov je predstavljala velik stres in finančni zalogaj. Najdražje so bile prav vstopnice in obleka. Del stroškov sem pokrila z žepnino, del jih je plačala družina. Ker smo si stroške razporedili, ni bilo prehudo.« Blaž Ernestl: »Obleka za maturantski ples je bila precej draga. Denarja mi ni žal, ker je ples le enkrat v življenju. Prav tako mi bo obleka koristila tudi za druge priložnosti. Sicer pa so denar za obleko prispevali starši, ostale stroške sem poravnal sam. Maturantski ples je veliko breme, a kljub vsemu napor ni prehud, saj je to breme prijetno.« Lea Jan: »Priprave na maturantski ples so bile zabavne. Ker sem obleko in vse dodatke kupila v božičnem času, so bile cene nekoliko nižje zaradi predprazničnih znižanj. Prav tako sem bila pri izboru obleke pozorna, da nisem izbrala predrage. Stroške, povezane z maturantskim plesom, so plačali starši.« osM>a s pfinom in toploto Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, d.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetika-ce.sl Klemen Simončič: »Priprave niso bile stresne. Brez težav sem izbral obleko, ki mi je bila všeč in ni bila predraga. Priprave na maturantski ples so ravno sovpadale z znižanji, zato sem lahko prihranil prav na račun nižjih cen oblačil in obutve. Drage so bile vstopnice, glede na to, da svojci niso videli na plesišče.« ŠO Foto: SHERPA NE PREZRITE V ritmu kart za četvorko V naši temi se sprašujemo o tem, kako (ne)sprejemljivo draga je izvedba maturantskega plesa in kako stroške zanj pojasnjujejo v srednjih šolah. strani 16-17 4 GOSPODARSTVO Nagrada industriji Na Celjskem brez podražitve elektrike Zadnje dni v Sloveniji odmeva napoved ponudnika elektrike, podjetja GEN-i, da bo v letošnjem letu za slabih 9 odstotkov povišal ceno za gospodinjske odjemalce. Ta napoved je sprožila vprašanja, kako se bodo odzvali ostali trgovci z električno energijo. V tretjem največjem dobavitelju elektrike v Sloveniji, v Elektru Celje Energija, ki kot hčerinska družba Elektra Celje skrbi za prodajo električne energije na širšem celjskem območju, za letos ne načrtujejo zvišanja cen elektrike za gospodinjske odjemalce. Za prihodnje leto pa je zaradi trenutnih nizkih cen elektrike na evropskih borzah mogoče pričakovati celo pocenitve. V Elektru Celje Energija ob tem glede utemeljevanja zvišanih cen pri konkurenčnem ponudniku pritrjujejo Elesu, saj menijo, da razlog za podražitev ne more biti v dvigu cen prenosnih kapacitet. Te cene so bile namreč v preteklosti že mnogo višje od sedanjih. Kljub napovedi, da Elektro Celje Energija letos ne bo podražil elektrike svojim kupcem, bodo zneski na položnicah od februarja vseeno višji. To je posledica zvišanja prispevka za obnovljive vire energije, ki ga je določila vlada in posamezni ponudniki elektrike nanj ne morejo vplivati. Kot še pojasnjuje direktor Elektra Celje Energije Mitja Terče, bo tisti del položnice, ki se nanaša izključno na energent, torej elektriko, ostal nespremenjen. Ker se elektrika na evropskih borzah kupuje tudi za nekaj let vnaprej, bi lahko v družbi nižje cene za gospodinjske odjemalce zagotovili z začetkom prihodnjega leta. IS Mladi menedžer leta 2012 je po izboru Združenja Manager direktor področja gospodarjenje v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati Boštjan Gorjup. Med tremi finalisti je bil tudi predsednik uprave družbe Cetis Roman Žnidaršič. Ob podelitvi je Gorjup izrazil zahvalo, da gre nagrada v roke izvozno naravnanega industrijskega podjetja, v imenu 1.300 zaposlenih v nazarski družbi pa je tudi za leos napovedal uspešno poslovanje. Boštjan Gorjup je direktor področja gospodarjenja v BSH Hišnih aparatih. Podjetje iz Nazarij, ki je je v 100-odstotni lasti BSH Home Apliances Holding GMBH, ima tričlansko upravo, katere del je tudi Gorjup. Nazar-skemu podjetju je zapisan že od leta 2000, ko je začel kot referent, odšel v Nemčijo za leto in pol, po vrnitvi v Slovenijo pa že postal vodja kontrolinga. Sedanjo funk- Novost iz Velenja Hčerinska družba Premogovnika Velenje HTZ razvija membranski bioreaktor za čiščenje podtalnice, ki pomeni svetovno novost. Cilj projekta je razvoj tehnologije in naprave, ki iz pitne vode odstrani nitrate. Nitrati (NO3) so zaradi razgradnih produktov zdravju škodljivi in povzročajo rakaste tvorbe na črevesju. Zaradi intenzivnega kmetovanja in spiranja gnojil v podtalnico predstavljajo nitrati v podtalnici problem po svetu in v Sloveniji. Smernice EU se zaostrujejo in maksimalne dovoljene koncentracije nitratnega iona se znižujejo iz danes veljavnih 50mg/l proti 25 mg/l. To zahteva uvajanje novih tehnologij. Obstaja več učinkovitih načinov odstranjevanja nitratnega iona iz pitne vode. Namen velenjskega projekta je postavitev hibridnega membranskega bioreaktorja z uporabo različnih nosilcev biomase. Celotna naprava bo postavljena v kontejnerju in bo mobilna, stranskih produktov pa ne bo povzročala. Vrednost projekta znaša več kot 238 tisoč evrov, od tega bo več kot polovico predstavljalo sofinanciranje iz evropskih skladov. Membranski bioreaktor za čiščenje podtalnice bo končan prihodnje leto. US Aleš Mikeln (Foto: SHERPA, arhiv NT) Merkan namesto Mikelna Konec minulega tedna je s položaja odstopil direktor zreško-mariborske družbe SwatyComet Aleš Mikeln. Pravzaprav je o odstopu sam obvestil sodelavce, o natančnih vzrokih za njegovo odločitev pa se še ugiba. Neuradno naj bi bila za odstop kriva nesoglasja med lastnikom Avtotehno in Mikelnom, saj naj bi poskušal lastnik v zadnjem času zreško-mariborsko družbo na hitro prodati. Vodenje SwatyCometa je prevzel Matjaž Merkan, ki ga je Mikeln sam predlagal za to mesto in po njegovo pomeni dobro rešitev. US dano vrednostjo, ki znaša na Gorjupa vidijo sodelavci 71 tisoč evrov na zaposle- kot trenerja, spodbujevalca nega. Lani so bistveno po- in podpornika. Njegov vzor-večali vlaganja v raziskave nik je Nelson Mandela. in razvoj, zaposlujejo pa URŠKA SELIŠNIK tudi 170 inženirjev. Poleg Foto: TimE (arhiv NT) tega imajo vpeljane sodobne metode za vodenje - in optimiranje stroškov, ki Kot so zapisali v obrazloži- jim prinašajo vsako leto tvi, je Roman Žnidarič vode- znatne prihranke. Prodaja nje celjskega Cetisa prevzel v letu 2012 je presegla 330 leta 2010 po uspešni sanaciji milijonov evrov. hčerinskega podjetja Cetisa Gorjup je januarja lani Amba Co. V dobrih dveh le- prevzel tudi vodenje BSH- tih je s sodelavci negativne podjetij v Bolgariji, na Hr- poslovne smernice Cetisa vaškem in v Srbiji. Funkci- uspel zasukati v pozitivno ji je dodal predsedovanje smer. Pred vstopom v gra- nadzornemu svetu Palome, fično industrijo se je kalil na avgusta pa je postal amba- vodstvenih položajih prete- sador Managerskega tedna žno v turizmu. Žnidarič je darovanja krvi za Slovenj po izobrazbi je univerzitetni Gradec. Je tudi podpred- diplomirani ekonomist in sednik UO Savinjsko-šale- magister prava. Zaposleni ške gospodarske zbornice. pri njem cenijo dostopnost, Njegov življenjski moto je sam pa pravi, da mora biti »ustvarjaj-povezuj -spodbu- vodja vzor sodelavcem tako jaj«, ki ga uspešno vklju- s trdim delom, prizadevno- čuje tako v poklicnem kot stjo kot tudi z rezultati. zasebnem življenju. Boštja- _ Bioreaktor iz HTZ Cetis brez nadzornikov Minuli teden so odstopili štirje člani nadzornega sveta celjskega Cetisa. Njihov odstop bodo potrjevali na prvi naslednji skupščini. Nadzorniki so odstopne izjave podali zaradi lastniških sprememb v Cetisu. Prevzemnika, Gorenjski tisk in Cetis-graf, sta dokončala postopek prevzema in pridobila večinski delež glasovalnih pravic v celjski družbi. Zaradi teh sprememb želijo nadzorniki novi sestavi skupščine delničarjev omogočiti imenovanje novih članov nadzornega sveta. US simblo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: # zasaditve # vzdrževanje vrtov # načrtovanje in svetovanje Rimske terme na poti rešitve? Celjsko okrožno sodišče je v imenu Rimskih term, ki so v prisilni poravnavi, pozvalo navadne upnike ter družbenike term, da vpišejo in vplačajo denarne vložke skladno s sklepom upniškega odbora. Rok za vpis in vplačilo denarnih vložkov je mesec od objave poziva. V tem času naj bi upniki glasovali tudi o sprejetju prisilne poravnave na podlagi načrta finančnega prestrukturiranja Rimskih term, ki je bil objavljen marca predlani. Kot smo poročali, so se država in banke upnice dogovorile za dokapitalizacijo s stvarnimi vložki in z denarnimi vplačili. Prav tako so usklajena določila upniško-družbeniškega sporazuma. Država bo tako v dokapitalizaciji sodelovala s sedmimi milijoni evrov. Osnovni kapital Rimskih term pred dogovorjeno dokapitalizacijo znaša več kot 22 milijonov evrov. Od omenjenega državnega zneska bo 4,5 milijona evrov predstavljal denarni vložek, preostali znesek pa konverzijo terjatev. Banke upnice pa bodo v Rimskih termah pridobile lastniški delež, sorazmeren višini njihove dokapitalizacije, v nadzornem svetu pa bodo imele tri od šestih predstavnikov. Po dogovoru bodo morali pri vseh pomembnih odločitvah soglašati najmanj štirje nadzorniki. Banke so tudi pristale, da Rimskim termam ne bo treba takoj odplačati dveh milijonov evrov posojil, kar je bil sprva eden od pogojev za njihovo sodelovanje. Rimske terme bankam dolgujejo okoli 22 milijonov evrov, za dolgoročno vzdržno poslovanje pa bi morali dolg znižati pod 15 milijonov evrov. Če dokapitalizacija ne bi bila uspešna, bi država morala EU vrniti okoli šest milijonov evrov evropskih sredstev, Rimske terme pa bi končale v stečaju. US Tecos z v. d. direktorja Zaradi težav pri vodenju Razvojnega centra orodjarstva Slovenije oziroma zavoda Tecos je upravni odbor zavoda sprejel sklep o razrešitvi dosedanjega direktorja dr. Janeza Marka Slabeta in kot vršilca dolžnosti direktorja za največ leto s 1. februarjem soglasno potrdil dr. Aleša Hančiča. Sklepe upravnega odbora zavoda so morali potrditi tudi vsi soustanovitelji zavoda, med njimi je največji država, z manjšim deležem pa je zastopana tudi Mestna občina Celje. Sedanji v. d. direktorja dr. Aleš Hančič je v Tecosu zaposlen od leta 2005, v zadnjem času pa je opravljal naloge vodje raziskovalno razvojnih dejavnosti zavoda. Upravni odbor Tecosa bo zdaj izvedel javni razpis za direktorja ter pridobil soglasja ustanoviteljev k imenovanju novega direktorja. Kot je mestnim svetnikom, ki so podprli oba sklepa, pojasnjeval predstavnik občinskih interesov v Tecosu Branko Verdev, do pred kratkim v zavodu ni bilo nobenih težav. Tecos še vedno pozitivno posluje in tudi, kar se strokovnega dela tiče, ni nobenih težav. IS Boštjan Gorjup cijo uspešno opravlja že od leta 2006. Podjetje BSH hišni aparati, katerega osnovno dejavnost predstavljata razvoj in proizvodnja vseh malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane ter tehnološko zahtevnejših aparatov za pripravo napitkov, se lahko pohvali z visoko do- Brezdomni odvisniki ■ V V ■ tf vi v v iščejo zatočišča ŽALEC - Društvo za pomoč in samopomoč Želva Eureka zagotavlja pomoč trem vrstam uporabnikom - odvisnikom od drog, brezdomcem in ljudem s težavami v duševnem zdravju. Do lani so vsi trije programi domovali v zgradbi neposredno ob žalski tržnici. Zaradi zbiranja odvisnikov v njeni neposredni bližini in dotrajane zgradbe je Občina Žalec stavbo porušila, program društva pa reorganizirala oziroma ga prestavila na drugo lokacijo. Občina Žalec je prostor žavami v duševnem zdravju na Šlandrovem trgu, kjer je za brezdomce in ljudi s te- zagotovila v novih prostorih trenutno nastanjenih do največ osem brezdomcev. Odvisnikom so se strokovni sodelavci Društva Želva Eureka približali na terenu. Občina je namreč kupila kombi, s katerim oskrbujejo uporabnike v celotni občini. S tem so rešili problem zbiranja odvisnikov v središču Žalca. Pojavil pa se je problem odvisnikov brez prebivališča, ki si zatočišče iščejo drugod, saj lahko v prostorih na Šlandrovem trgu bivajo le brezdomci, ki nimajo težav z odvisnostjo. Odvisniki tako iščejo zatočišča v zapuščenih zgradbah, kozolcih in hlevih. Eden takšnih objektov je tudi zgradba v neposredni bližini žalske tržnice, kjer občasno spi kar šest odvisnikov. Občina namerava zapuščeno stavbo odkupiti in jo urediti, vendar s tem po mnenju strokovne sodelavke v Društvu Želva Eureka Natalije Zupančič ne bo rešila problema odvisnikov brez prebivališča. Prepričana je namreč, da jim je treba zagotoviti primerne prostore za prenočevanje. Na žalost lokacija na Šlandrovem trgu ne pride v poštev, saj je moralo društvo okoliškemu prebivalstvu zagotoviti, da se v prostorih ne bodo zadrževali odvisniki. ŠO SPODBUDNE ZGODBE Ko se človek odloči, da bo odkrival nove dežele in na lastno pest spoznaval njene lepote in zanimivosti, je pri večini celotno načrtovanje poti podrejeno temu, da bi čim več videl in to za čim manj denarja. Prenočevanje in možnost tuširanja v tej zgodbi nista najpomembnejši del, sta pa vsekakor nujna in zato je pametno že vnaprej prek interneta poiskati ugodne možnosti. Hostli so eni takšnih, saj so povsod po svetu cenovno dostopni in si jih lahko privošči tudi popotnik z ne preglobokim žepom. Tudi v Sloveniji jih je vse več. V Petrovčah so zasebni Ho- 2011 in vse kaže, da zamisel stel plus caffe odprli jeseni mladih, ki so združili moči »Mladim je treba dati priložnosti za uresničevanje idej, zraven pa potrebujejo nekoga, ki jim pove, kaj se da in česa ne.« Z leve: Jasmina Ogorevc Akamba, Radovan Kajič, Veronika Kajič in Damjan Ogorevc, štirje, ki skrbijo za hostel v Petrovčah. Mladost in izkušnje -dobitna kombinacija Mladi so se v Petrovčah ob pomoči izkušene mentorice podjetno lotili vodenja hostla ob podpori izkušene mentorice, ni bila zgrešena. Namesto vaške gostilne Na prostoru, kjer stoji hostel, je bila nekoč znana domača gostilna. Jasmina Ogorevc Akamba, ki skrbi za stike z javnostjo, za strežbo v lokalu in urejanje vsega, kar je povezano z re- zervacijami sob, pravi, da so bili lastniki gostilne njeni stari starši, nato teta, skoraj 10 let pa je bila stavba prazna. Tudi sama je veliko potovala po svetu, se šolala na področju turizma in se brez velikih razmišljanj pridružila lastnikoma, bratu Damjanu Ogorevcu in njegovemu prijatelju Radovanu Kajiču, ki sta se lotila ustanavljanja ho-stla. Spodbudil jih je razpis za sredstva Evropske unije, s katerimi naj bi v občini spodbudili širjenje turizma v okviru progama za razvoj podeželja. Z odobrenimi evropskimi sredstvi in z bančnimi krediti so se pogumno lotili prenove objekta. Kar tri leta je tajalo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za gradnjo. Celotna prenova pa je bila nato končana v komaj sedmih mesecih. Objekt je dobil povsem novo podobo, ki so jo pohvalili tudi številni domačini, vajeni pogleda na nekdanjo gostilno. Nujno je biti na spletu V hostlu je pet sob s 15 ležišč, tri so dvoposteljne, ostali dve kombinirani. Jasmina ugotavlja, da nastanitvene zmogljivosti trenutno zadoščajo povpraševanju, imajo pa še možnost širitve. Imajo pa precej dela tudi z lokalom, ki je v pritličju stavbe. »Na začetku smo optimistično pričakovali, da je dovolj, če odpreš tak objekt, vendar brez ustrezne promocije nih- če ne ve zate,« pravi Jasmina in dodaja, da se je bistven napredek zgodil po tem, ko je bilo od lanskega avgusta možno sobo v hostlu rezervirati na internetu. Sicer pa dobro sodelujejo z žalskim Ticem, ki k njim usmerja goste. Večinoma prihajajo poslovno, so pa imeli tudi kar precej popotnikov, ki odkrivajo deželo, prišli pa so iz sosednjih držav, Anglije, Češke, Avstalije ... Po enem letu so tako našteli 600 nočitev, kar je tudi po oceni tistih, ki preverjajo porabljena evropska sredstva, lep uspeh. Zagnanosti ne manjka Damjan, Radovan in Jasmina so redno zaposleni v podjetju, nekaj pa imajo pogodbenih sodelavcev, tako da za delovanje vsega skrbi deset ljudi. Jasmina ugotavlja, da bi samo s hostlom na začetku težko preživeli, skupaj z gostinsko dejavnostjo pa gre. Tudi pri tej iščejo možnosti obogatitve ponudbe. Pripravljajo delavnice za otroke ter različne prireditve, kamor prihajajo predvsem mlajši sokrajani, ki sicer nimajo prave možnosti za zabavo. Prostor naj bi tako postal nekakšno družabno središče kraja. V hostel pa bi radi pritegnili tiste goste, ki ne bi prihajali le zaradi poslovnih interesov, pač pa zaradi zanimive turistične ponudbe v dolini in širše, zaradi izletov in prireditev, kot je morda tudi Jožefov sejem, ki bi bil z več domače ponudbe iz okoliških kmetij, pa ne le enkrat letno, gotovo privlačen tudi za tujce. »Kljub težkim trenutkom si zadovoljen, dobivaš izkušnje, vsaka malo boli, so pa dobre zato, da kaj spremeniš.« Brez pomoči izkušene mentorice bi težko uspeli, pravi Jasmina Ogorevc Akamba in poudarja vlogo Radovanove mame, sicer njihove prokuristke Veronike Kajič, ki zna mlade z idejami postaviti v realne okvirje. In to je odlična kombinacija, pravi Jasmina. »Vseh odgovornosti mladim ne moreš dati, starejši brez idej pa tudi ne morejo naprej.« Sami so kljub težkim trenutkom zadovoljni, skupno delujejo z istim ciljem, da jim bo jutri bolje. »Pomembno je, da si povemo, kaj nas muči in sproti rešujemo nesoglasja.« TATJANA CVIRN Foto: GrupA Na Konjiškem modri coni Zaposlitve za podporo družini CELJE - Konec januarja se je končal dvoletni projekt Inovativni pristopi zaposlovanja ranljivih ciljnih skupin za podporo družini, ki sta ga sofinancirala Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zavod Socio je v procesu usposabljanja, izobraževanja in nato tudi zaposlitve sodeloval s centrom za socialno delo, z Domom ob Savinji in Medgeneracijskim centrom Celje. V usposabljanje je bilo vključenih 57 dolgotrajno brezposelnih, vmes jih je nekaj uspelo najti zaposlitev, pri čemer je izobraževanje končalo 49 ljudi. S pomočjo programov javnih del so zatem delo dobili štirje, po enega so za določen čas zaposlili v centru za socialno delo in Domu ob Savinji, tri zaposlitve pa je omogočil Regijski center medgeneracijskega druženja. Tega so v Kocenovi ulici odprli poleti in v pol leta ga je obiskalo okrog šeststo ljudi. In prav za tri zaposlene v tem centru so v zavodu Socio s ponovno uspelo prijavo na razpis uspeli zagotoviti zaposlitev še za eno leto. IS SLOVENSKE KONJICE - V Slovenskih Konjicah in Tepanju bodo vzpostavili modri coni, kjer bo mogoče parkirati do največ dve uri. Kratkotrajno parkiranje, ki bo uvedeno letos spomladi, bo ostalo brezplačno. V Konjicah parkiranje v zadnjih letih ni bilo plačljivo, saj so s pripravami na začetek celovite obnove mestnega jedra plačilo ukinili. Z uvedbo brezplačnih modrih con želi občina omogočiti uporabo najbolj zanimivih parkirnih mest večjemu številu voznikov kot doslej, saj se jih bo lahko tako zvrstilo bistveno več. Gre za območje starega mestnega jedra, Mestnega trga in zdravstvenega doma, kjer bodo morali vozniki ob delavnikih označiti čas prihoda s parkirno uro. Omejitev bo ve- ljala v času od 7. do 15. ure. Začetek delovanja modre cone je odvisen od primernega vremena, saj mora občina postaviti ustrezno prometno signalizacijo ter poskrbeti za talne označbe. Kratkotrajno parkiranje pripravljajo prav tako za bližnje Tepanje, kjer ustvarjajo gnečo na parkirišču uporabniki avtoceste. Za parkiranje v Tepanju si bodo zaposleni morali priskrbeli dovolilnice za mesečno, letno ali prenosno uporabo, ki jih bodo izdajali v občinski upravi. V občinskem svetu, kjer so odločitev o uvedbi modrih con sprejeli na svoji zadnji seji, takšnemu predlogu ni nasprotoval noben svetnik. BJ Šmarski kulturni dom bo dobil novo podobo. Leto pomembnih naložb ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinski svet je sprejel proračun občine za letošnje leto. Težak je 12 milijonov evrov, približno polovica razpoložljivega denarja je namenjenega investicijam. Šmarčani jih bodo uresničevali tudi s pomočjo države in Evropske unije. Proračun je za okoli dva milijona evrov težji kot lani. Razlike med načrtovanimi prihodki in odhodki praktično ni, kar pomeni, da občina za letos ne predvideva zadolževanja. Vodooskrba zajeten zalogaj Največjega projekta prihodnjih let, oskrbe s pitno vodo v porečju Sotle, se šmarska občina loteva v sodelovanju s petimi občinami, Rogaško Slatino, Rogatcem, Podčetrtkom, Kozjim in Šentjurjem. Šmarski del projekta je ocenjen na več kot štiri milijone evrov, v proračunu za letošnje leto je rezerviranih okoli milijon evrov in pol. Občina je v letošnji proračun uvrstila tudi tri projekte, ki jih je pred kratkim prijavila na razpise in za katere upa na sofinanciranje. S pomočjo razpisa za razvoj obmejnih območij s Hrvaško naj bi obnovili in razširili lokalno cesto Mestinje-Lemberg-Nova vas. Na isti razpis so prijavili tudi gradnjo kolesarske steze med Dolom in mejo z občino Podčetrtek, ob čemer načrtujejo še obnovo bližnjega križišča proti Zibiki in v sodelovanju s Slovenskimi železnicami ureditev tamkajšnjega prehoda čez železniško progo. Na razpisu razvoja podeželja občina pričakuje sofinanciranje prvega dela ureditve medgeneracijskega središča v tako imenovani stari šoli v Šmarju pri Jelšah. Ker je Občina Šmarje pri Jelšah nosilka projekta za pet občin šmarske upravne enote, je pred njo po besedah vodje oddelka za družbene dejavnosti in finance Zlatke Pilko posebej zahtevna naloga. Občina bo namreč vodila in koordinirala celoten projekt, vreden 16 milijonov evrov, na njen račun bo nakazan ves denar, ki ga bosta za projekt zagotovili Evropska unija in država, prav tako bodo Šmarčani v imenu vseh občin sklepali izvajalske pogodbe, plačevali račune in pripravljali poročila o izvajanju projekta. Do konca leta 2015 bodo sicer poskrbeli za hidravlično izboljšavo in dograditev vodovodnega sistema, prvi stroji pa naj bi zabr-neli sredi letošnjega leta. Prometna in kulturna infrastruktura Šmarska občina ob tem za letos načrtuje še več po- www.posta.si Nov delovni čas Spoštovani uporabniki poštnih storitev, pošta 3223 Loka pri Žusmu bo s 1. marcem 2013 začela poslovati z novim delovnim časom, in sicer: ponedeljek, torek, četrtek, petek sreda 8.00-10.00 15.00-17 KJ POSTA SLOVENIJE membnih projektov. Med drugim bo pri zdravstvenem domu v Šmarju pri Jelšah zraslo okoli 60 novih parkirnih prostorov, več kot 20 bo pokritih. Spomladi bo končana gradnja kolesarske steze med šmarsko čistilno napravo in Belim, prav tako se bo občina lotila zadnjega dela obnove ceste Šentvid-Spodnja Ponkvica, obeta pa se tudi širitev šmarske knjižnice. Projekt, na izvedbo katerega je občina dolgo čakala, po dveh neuspelih prijavah na razpis pa je v tretje zanj vendarle pridobila sofinanciranje, je obnova kulturnega doma. V okviru 1,6 milijona evrov vredne naložbe bodo obnovili veliko dvorano s 300 sedeži, oder ter celotno odrsko in scensko tehniko, garderobe, sanitarije in stopnišče. Prav tako bodo posodobili ogrevanje in namestili klimatske naprave, kulturni dom pa bo dobil tudi prizidke, v katerih bodo med drugim požarno stopnišče, zaodrje, garderobe in informacijska niša. Župan Jože Čakš upa, da bo obnova končana do konca oktobra. »Naš kulturni dom bo 29. novembra star natančno 35 let in upam, da bomo lahko prav na ta dan obnovljeno dvorano predali namenu.« ANJA DEUČMAN Foto: GrupA NA KRATKO Odslej le ena denarna nagrada ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinski svet je na zadnji seji sprejel nov odlok o podeljevanju priznanj občine. Med drugim določa, da lahko občina ob občinskem prazniku vsako leto podeli največ en naziv častni občan, eno plaketo in dve priznanji. V preteklih letih so Šmarčani najbolj zaslužnim in aktivnim društvom ali skupinam podeljevali po tri denarne nagrade, nov odlok pa določa le eno denarno nagrado. V letošnjem proračunu je zanjo rezerviranih tisoč evrov. Odlok prinaša še eno pomembno novost, saj kandidatov za prejem katerekoli vrste nagrad ne smejo več predlagati politične stranke ali njihove ožje organizacijske enote. Šmarska občina svoj praznik sicer obeležuje v drugi polovici junija. AD Več preventive MOZIRJE - V zdravstveni postaji je začela delovati referenčna ambulanta, preventivne preglede pa opravlja diplomirana medicinska sestra Saša Podpečan. Podpečanova je začela izvajati preventivne preglede lani novembra pri zdravnici Ireni Blažič Lipnik v Gornjem Gradu, v Mozirju pa bo delala pri pri zdravnici Karmen Fürst. Referenčne ambulante smo v naši državi začeli uvajati leta 2011, zdaj jih je v Sloveniji več kot 270. To so ambulante družinske medicine, okrepljene z diplomirano medicinsko sestro. Z njihovo uvedbo in zaposlitvijo so razbremenili zdravnike ter bolnikom namenili kakovosten preventivni pregled, ki zajema laboratorijske izvide, izpolnitev vprašalnika glede prehranjevalnih navad, uživanja alkohola in telesne aktivnosti bolnikov ter napotke za zdrav življenjski slog. US Ceste preslabe KOZJE - Ceste v središču Kozjanskega so še vedno v bolj ali manj slabem stanju, zato bo občina štiri najbolj dotrajane skušala obnoviti s pomočjo evropskega sofinanciranja za obmejna območja. Tako se je v preteklih dneh prijavila na razpis s pričakovanimi obnovami cest grad Podsreda-Osredek, Buče-Verače, Buče-Polje in Lesično-Zagorje pri Lesičnem. Vse so potrebne temeljite obnove ter ponekod razširitve, pri čemer bi vse skupaj stalo približno tri milijone evrov. Gre za peti javni razpis iz prednostne usmeritve razvoja obmejnih območij s Hrvaško. BJ Izjeme ne bi bilo več DOBRNA - V središču Dobrne, kjer so se pred koncem leta končali državni protipoplavni ukrepi, ostaja še ena naloga. Tam je kot edina pred poplavami nezaščitena stavba ostala manjša, deloma lesena hiša, ki je spomeniško zaščitena. V sklopu lanskih državnih protipoplavnih ukrepov se namreč projektant in zavod za varstvo kulturne dediščine glede te hiše nista uspela dogovoriti. Trenutno so rešitve usklajene tako, da bi delno postavili protipoplavni zid in delno premične zapornice. To naj bi predvidoma opravili letos. BJ Sv. Nežo so zaščitili ZREČE - Po prenovi strehe cerkvene ladje podružnične cerkve sv. Neže na Brinjevi gori, ki je bila končana pred začetkom zime, so pred dnevi pripravili še slovesno blagoslovitev opravljenih del. Celotna vrednost obnovitvenih del znaša 97 tisoč evrov, od česar sta si stroške približno na polovico razdelila župnija in občina, ki je kupila kamnito kritino skrilj. V zadnjem obdobju je k cerkvi sv. Neže priljubljen božični pohod z lučkami. Postavili so jo na 608 metrih nadmorske višine, na vrhu hribovitega hriba Golik. BJ Novi tednik ob četrtkih . Želite oglaševati v Novem tedniku, osrednjem regionalnem časopisu na Celjskem? Podjetja in druge pravne osebe vabimo, da nas pokličete na 03/4225 105 ali pišete na e-naslov: agencija@nt-rc.si. NA KRATKO Dolga tradicija pustnega karnevala VRANSKO - Pustni generali Vranarji so v nedeljo že tradicionalno prevzeli oblast županu Francu Sušniku. Tradicija vranskih karnevalov sega v leto 1959. V vseh teh letih je Vranšanom uspelo izoblikovali tradicionalne vranske pustne like Vranarje in jih postaviti ob bok maskam, kot so ptujski kurenti, cerkljanski lauferji in škoromati z Brkinov. Na vranskem karnevalu vsako leto sodelujejo maske z vse Slovenije. ŠO Počasno slovo krajevnega urada NAZARJE - Po analizi Upravne enote Mozirje sta krajevna urada v Nazarjah in na Rečici ob Savinji med tistimi, ki jih nameravajo zapreti. Kraja sta namreč dokaj blizu Mozirja, kar verjetno prispeva k slabemu obisku strank v omenjenih krajevnih uradih. Nazarski občinski svetniki so o zapiranju že razpravljali, vendar glede na rezultate analize ukinjanju niti ne morejo nasprotovati. Krajevni urad naj bi prenehal delati potem, ko bo Ue Mozirje pridobila potreben sklep pristojnega ministrstva, predvidoma v začetku marca. US Dela se nadaljujejo LUČE - Celjski Nivo je začel dela na Savinji in Lučnici za ureditev njune protipoplavne varnosti. Hkrati s pripravljalnimi deli, ki morajo biti končana do konca leta, odkupujejo zemljišča in se pripravljajo na pridobitev gradbenega dovoljenja. Gre za dela v sklopu državnega prostorskega načrta, ki je bil sprejet za gradnjo obvoznice. Čeprav v Lučah še niso potihnila nasprotovanja načrtovani obvoznici, tudi ob bodoči trasi s pomočjo vrtin izvajajo geomehanske raziskave, kar naj bi se končalo v mesecu dni. US Lekarna v obnovljenih prostorih RADEČE - Lekarna je konec januarja spet zaživela v svojih nekdanjih prostorih. Lani jeseni so prostore začeli obnavljati, v vmesnem času pa je lekarniška služba gostovala v prostorih zdravstvenega doma. Lekarna obratuje ob delavnikih in sobotah dopoldne, sicer pa je vezana na dežurno službo v Celju. StO Potice so pred leti predstavili v celjskem muzeju novejše zgodovine, seveda pa bodo na ogled tudi na letošnjo cvetno nedeljo, ki bo 24. marca. Potice z Ljubnega kot živa mojstrovina Cvetnonedeljske butarice so edinstven rokodelski izdelek LJUBNO OB SAVINJI - V obravnavi na vladi je odlok o razglasitvi izdelovanja ljubenskih potic za živo mojstrovino državnega pomena. Ljubenske potice so figuralno oblikovane cvetnonedelj-ske butare in kot take edinstvene v Sloveniji in Evropi, poleg tega pa so unikatno oblikovane kot najrazličnejša orodja, naprave in predmeti. Seveda so potice povezane z vsakdanjim življenjem in delom ljudi z Ljubnega in iz okoliških krajev, na cvetno nedeljo pa jih prinašajo na ogled in k blagoslovu v župnijsko cerkev sv. Elizabete na Ljubnem že od konca 19. stoletja. Materiali in tehnika izdelave sledijo lokalni tradiciji, motivika pa postaja vedno bolj pestra in se prilaga- ja sodobnemu vsakdanjemu življenju, pomembno pa je, da je izdelovanje potic trdno zasidrano v zavesti Ljuben-cev in pomembno vpliva na prepoznavnost kraja. Potice, cvetnonedeljske butarice z Ljubnega ob Savinji, so edinstveni rokodelski izdelki, ki se od ostalih butar na Slovenskem razlikujejo po tem, da so figuralne. Vsaka predstavlja orodje ali predmet ali miniaturno scensko postavitev iz vsakdanjega življenja. Danes so ob nekdanjem splavarstvu najpomembnejša sestavina zavesti o krajevni pripadnosti. Tradicija izdelovanja potic je na Ljubnem tesno povezana s tamkajšnjim načinom življenja. Potice so lep dokaz, kako se v ljudski umetnosti prepletata estetika in funkcionalnost. V poticah so upodobljeni motivi vsakdanjega kmečke- Ljubenci znanje širijo tudi med mlade, saj vsako leto na treh večjih kmetijah organizirajo delavnice za izdelovanje potic. Prav tako je izdelava potic del učnega načrta pri enem od predmetov v OŠ Ljubno ob Savinji. ga življenja, orodja in predmeti za osebno rabo, a tudi duhoviti prizori in motivi iz vsakdanjega ali verskega življenja. Ohranitev te sestavine dediščine je bistvenega pomena za Ljubno ob Savinji in njegove prebivalce, ki so jim potice simbol načina življenja in poleg splavarstva glavna prvina kulturne istovetnosti. Potice postajajo del krajevne turistične ponudbe, kar je mogoče opaziti predvsem na cvetno nedeljo, ko si pride vsako leto več obiskovalcev iz različnih krajev Slovenije ogledat to cvetnonedeljsko posebnost. US Foto: SHERPA arhiv NT Z oživljanjem predmetov in njihovih zgodb razjasnjujemo preteklost, pomagamo pri razumevanju sedanjosti in soustvarjamo prihodnost. Dobrodošli v prostoru spoznavanja, učenja, druženja in razmišljanja. Vpis prvošolčkov CELJE - Zadnja leta vseh devet osnovnih šol z območja mestne občine izvaja vpis prvošolcev v enotnem roku. Letos bodo starši lahko to opravili prihodnji teden, in sicer v ponedeljek in sredo med 9. in 15. uro ali v četrtek v popoldanskem času med 12. in 18. uro. Starši morajo v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 2013/14 obvezno vpisati otroke, rojene leta 2007. Pri vpisu svojega otroka morajo upoštevati šolske okoliše, saj morajo bodočega prvošolca vpisati v tisto šolo, ki jo obiskujejo tudi drugi otroci iz soseske oziroma naselja, v katerem bivajo. IS www.radiocelje.com Evropski denar za oživitev mesta CELJE - V mestni občini letos načrtujejo pripravo strategije razvoja mestnega jedra in vzporedno z obnovo mestnih ulic in trgov tudi različne aktivnosti, povezane z oživljanjem mestnega središča. Za mestni marketing so sprva v občinskem proračunu načrtovali 50 tisoč evrov, a so ob potrditvi proračuna sredstva pri tej postavki zmanjšali na 30 tisoč evrov. Vendar to ne pomeni, da bodo pri dejavnostih za oživitev mestnega središča v Celju varčevali. Decembra so namreč v mestni občini prejeli obvestilo, da bo del nalog in aktivnosti mestnega marketinga sofinancirala Evropska unija preko projekta EPOurban. Za oživitev starega mestnega jedra bo tako Evropa letos prispevala 20 tisoč evrov. IS Kdo in kako naj zagovarja interese občine? Predstavniki ustanovitelja v svetih javnih zavodov res preveč prepuščeni sami sebi? - Včasih preveč enakovrednih kandidatov CELJE - V mestni občini velja nenapisan dogovor, da naj Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri predlaganju kandidatov, ki naj bi v svetih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina, upošteva sorazmerno zastopanost glede na delež izvoljenih mestnih svetnikov. Kot so ugotavljali na zadnji seji mestnega sveta, se tega načeloma v komisiji držijo, zaplete pa se takrat, ko v posamezen svet javnega zavoda kandidira preveč enakovrednih kandidatov. Tako je na zadnji seji mestnega sveta svetniška skupina DeSUS opozorila, da njeni kandidati prepogosto ostanejo na situ komisije. Sodu je iz-bil zadnji postopek imenova- nja, ko so v celjskem odboru stranke za članico Sveta zavoda Zdravstveni dom Celje predlagali Štefko Preskar, upokojeno dolgoletno direktorico Splošne bolnišnice Celje. Da bi ji bilo delovanje v svetu tega zavoda še kako blizu glede na delovne izkušnje, so prepričani v DeSUS, ob tem pa je Jože Bučar še opozoril, da je bila to v zadnjem času že tretja zavrnitev njihovega kandidata oziroma kandidatke in da DeSUS v svetih javnih zavodov zagotovo ni zastopan sorazmerno svojemu volilnemu uspehu. Tudi Emil Kolenc je poudaril, da so v stranki res ogorčeni, mestni svet pa ponovno pozval, naj od občinskih strokovnih služb zahteva poročilo o delu predstavnikov mestne občine v svetih zavodov. Z večino glasov Da bi se izognili vsem nadaljnjim zapletom, je Pre-skarjeva, ki je tudi mestna svetnica, zatem odstopila od kandidature in imenovanim članom Sveta zavoda Zdravstveni dom Celje zaželela, naj res zastopajo interese vseh Celjanov. Kot je poudaril predsednik župan Bojan Šrot, je občinski Kviaz pri oblikovanju predloga - tako kot po zagotovilih predsednika komisije Marka Zidanška tudi vseh drugih doslej - upošteval tudi nemoteno nadaljevanje dela sveta zavoda, saj bi imenovanje povsem novih članov sveta pomenilo veliko oviro pri njegovem delovanju. Že na komisiji pa je bil tokratni predlog potrjen z večino glasov in ne soglasno, kar je sicer najbolj pogosto. Prepuščeni sami sebi ali lahko pričakujejo pomoč? Jana Govc Eržen (LDS) je v razpravi ponovila svoj predlog, da bi morali v občinski upravi ljudi, ki prevzamejo zastopanje interesov občine v svetih javnih zavodov, primerno izobraziti. »V strokovnih službah bi morali pripraviti uvodno splošno usposabljanje in jim razložiti vsaj to, kakšne so njihove naloge, kako in kdaj morajo reagirati v imenu ustanovitelja, da bo to pravočasno in pravilno,« je menila in opozorila, da bi tudi v strankah morali pri delegiranju pogosto bolj pogledati, kakšne strokovne reference imajo predlagani. Vsekakor pa bi morala biti občina tista, ki bi jasno povedala, kaj od svojih predstavnikov v svetih javnih zavodov sploh pričakuje. Da so najprej mestni svetniki, vsekakor pa tudi predstavniki občine v svetih javnih zavodov dolžni delovati v dobro občine in da se morajo tega bolj zavedati prav vsi, je opozoril še Jože Zimšek (DeSUS). Nasveti da, navodila ne! Kot je poudaril župan Šrot, verjame, da so vsi kandidati, ki jih stranke predlagajo v svete javnih zavodov, izbrani glede na njihovo dosedanje delo in interese. Občina ima svoje predstavnike v več kot 20 zavodih, katerih ustanoviteljica je, zato si je težko predstavljati, kako bi za njihovo delovanje v zavo- V Svet zavoda Zdravstveni dom Celje so bili kot predstavniki mestne občine za naslednji 4-letni mandat imenovani Branko Nezman (SLS), Primož Brvar (SD), Majda Smodek (SDS) in Majda Tomšič (Zeleni Slovenije). dih tako različnih delovnih področij lahko pripravila enotna navodila. »Ob tem ne smemo pozabiti, da gre za ljudi, ki jim občina zaupa in ne smemo dvomiti v njihove sposobnosti.« V občinskih strokovnih službah nimajo ne datumov, ne dnevnih redov, ne gradiv za sklice sej svetov zavodov, zato predstavnikom ustanoviteljice pač ne morejo v naprej pripravljati smernic, ki bi jim lahko bile v pomoč pri njihovem delu. Kot je poudarila direktorica občinske uprave Tina Kramer, bodo tudi v bodoče, tako kot so to počeli že doslej, v občinskih strokovnih službah z nasveti pomagali vsem predstavnikom občine, ki se bodo obrnili nanje po pomoč. Sicer pa v Celju uslužbenci v občinski upravi ne želijo vplivati na delo predstavnikov občine v svetih javnih zavodov. IVANA STAMEJCIC Minulo soboto je na Teharjah, Slance 8, svoja vrata odprl Animacijsko učni center Lea-Der. V njihovo ponudbo se uvrščajo jezikovna izobraževanja ter druge kreativne delavnice. Jezikovna izobraževanja so namenjena že najmlajšim od dveh do štirih let. Skupaj s starši se s tujim jezikom srečajo preko igre, zabave, plesa. Jezikovne igralne urice imajo tudi za otroke od 4 do 8 let, ki trajajo po dve šolski uri, starši pa so vmes vabljeni na konverzacijo v nemščini ali angleščini, nudijo tudi jezikovne tečaje za osnovnošolce, dijake, študente (inštrukcije, dodatni pouk, pripravo na maturo) in seveda jezikovne tečaje za odrasle. Tako vpisujejo v tečaj priprav na mednarodni certifikat FCE, v osnovne tečaje angleškega, švedskega, francoskega, hrvaškega jezika, tečaje ostalih jezikov, kot so nemški, italijanski, španski, arabski, ruski, kitajski, srbski itd., pa bodo izvedli v pomladanskem času glede na povpraševanje. Februarja bodo gostili program Čarobni otroci in vpisovali v tečaj risanja stripa za otroke in mladino. Vabljeni, da se jim pridružite. Promocijsko besedilo Kaj z nedokončanim Za cesto na grad blokom? iščejo izvajalce VOJNIK - V občini so v zadnjih štirih letih trije zasebni vlagatelji zgradili več kot sto novih stanovanj. V Stari šoli, enem izmed blokov, ki je pri vojniškem spomeniku NOB, pa so se dela tik pred dokončanjem ustavila, ker je Fin star kot investitor v stečaju. Poleg stečajnega upravitelja se je v reševanje problema pripravljena delno vključiti občina, vendar bodo glavno besedo imeli novi lastniki, je opozorila Jelka Gregorc iz občinske uprave. V manjšem Vegradovem bloku na Frankolovem so stanovanja prodana, prav tako je prodan večji del stanovanj v Mikovem bloku Vojniška gmajna (od 50 stanovanj je neprodanih le še 15). Gre za blok v bližini vojniške župnijske cerkve. BJ LAŠKO - Lokalna Cesta na Svetino je že dlje časa v zelo slabem stanju. Zato si občina že nekaj let prizadeva, da bi obnovila vsaj najbolj dotrajan del. Kot kaže se bodo kljub številnim lastniškim zapletom dela letos lahko začela. Cesta, takšna kot je, za dvosmerni promet skoraj ni primerna, saj je za srečevanje vozil zelo težavna. Gre pa za glavni dostop do gradu Tabor in eno pomembnih obvoznih cest v času poplav. Letos naj bi obnovili približno 320 metrov ceste, vključno z javno razsvetljavo in ostalo cestno infrastrukturo. V teh dneh bo občina objavila javni razpis za izvajalca del. Po izboru in podpisu pogodbe se bodo dela lahko začela. StO Predpriprave na skakalni praznik LJUBNO OB SAVINJI - Sicer »flosarski« kraj v teh dneh živi za smučarske skoke. Tekmi svetovnega pokala za ženske bosta namreč na ljubenski skakalnici 16. in 17. februarja. Na Ljubnem pripravljajo pester spremljevalni program, seveda pa v teh dneh nekoliko bolj zaskrbljeno spremljajo tudi vremensko napoved. Že v začetku tega tedna so bile noči dovolj hladne, da so spet začeli izdelovati umetni sneg, seveda pa se veselijo tudi naravnega. Sicer izvedbi tekem doslej še nista pod vprašajem. US Ne prezrite Izobraževanje za mlade in stare. Kam? Kdaj? Zakaj ... „.pravi odgovori na prava vprašanja v oglasni prilogi marketinga Novega tednika in Radia Celje. strani 43-47 Železniški prehod pri nekdanjem Mizarstvu je bil veliko let ena črnih točk Rogaške Slatine. Občina je križišče v sodelovanju s Slovenskimi železnicami celovito uredila leta 2011. Tudi ostala križanja cest z železnico v mestu so po besedah pripravljavcev študije zgledno urejena. Prometno infrastrukturo je treba dobro načrtovati ROGAŠKA SLATINA - Občina je dobila prvo celovito prometno študijo. V njej so analizirane obstoječe prometne razmere v mestu in okolici, služi pa tudi kot strokovna podlaga za nadaljnji razvoj prometne infrastrukture. Študija, ki jo je opravilo podjetje Lineal, se je osredotočila tako na prometne tokove tranzitnega in notranjega prometa, mirujoči promet ter javni potniški promet kot na kolesarske poti in površine za pešce. Z izjemo javnega potniškega prometa, ki je predvsem pod okriljem Slovenskih železnic in avtobusnih prevoznikov in ki je po besedah pripravljavcev študije popolnoma nekonkurenčen, je prometna infrastruktura v Rogaški Slatini in okolici zelo dobro urejena. Kot pravi župan mag. Branko Kidrič, je študija dokaz, da sta se občina in Direkcija RS za ceste gradnje cest, parkirišč, kolesarskih stez in pločnikov že v preteklosti lotili premišljeno. Že leta 1997 so na posebni delavnici oblikovali najboljše dolgoročne rešitve, na podlagi katerih je potekal dosedanji razvoj. Tovornjake iz mesta Čeprav je mesto precej obremenjeno z motornimi vozili, do prometnih zama-škov praktično ne prihaja, za kar so zaslužna številna krožna križišča. V občini jih je šest, direkcija v Tekačevem gradi še enega. Vsa ključna križišča v občini bodo kljub pričakovani rasti prometa ustrezala vsaj še za nadaljnjih 20 let, za kolikor je pripravljena študija. Je pa ta pokazala preveliko obremenjenost središča mesta s težkim tovornim prometom. Tako predlaga preusmeritev tovornjakov, težjih od sedem ton in pol, na tako imenovano severno obvoznico, državno cesto Podplat-Rogatec. Kdaj bo cesto skozi mestno središče za težke tovornjake mogoče zapreti, je težko napovedati, saj so lahko tovrstni postopki dolgotrajni, poleg občine pa mora v njih, ker gre za državo cesto, sodelovati tudi direkcija za ceste. Zagotovo pa občina, kot pravi Kidrič, pobudo podpira. Več novih parkirnih hiš Za pešce in kolesarje je v mestu dobro poskrbljeno, pri čemer niso zanemarjeni niti invalidi, kar dokazuje tudi listina Občina po meri invalidov, ki jo je slatinska občina dobila med prvimi v državi. Na nekaterih pomembnih točkah v mestu bi bilo sicer, kot predlaga študija, dobrodošlo urediti kakšno pokrito kolesarnico. In parkiranje avtomobilov v mestu? Javnih parkirnih prostorov je v Pripravljavci študije so občini predlagali, naj iz Zdraviliškega parka odstrani znak za prepoved vožnje s kolesi. Kot je na predstavitvi študije občinskemu svetu dejal Matej Dobovšek, v ostalih mestih spodbujajo naravi prijazne načine vožnje, ne pa jih prepovedujejo. A občinski svetniki so takšnemu predlogu ostro nasprotovali. »V Zdraviliškem parku je bila že od nekdaj prepoved vožnje s kolesi in to tradicijo bomo ohranili,« je odločen tudi župan. Rogaški Slatini v primerjavi z ostalimi mesti veliko, po normativih jih primanjkuje le 34. Kljub temu občina načrtuje gradnjo novih garažnih hiš, parkirne hiše Center pri avtobusni postaji ter parkirne hiše Promenada pri zdravstvenem domu, s čimer bo zagotovljen še višji standard. Premalo pa je parkirišč na območju hotelov, saj jih po normativih primanjkuje več kot 400. To zagato imajo namen hotelirji rešiti z gradnjo treh podzemnih parkirnih hiš. S precejšnjimi težavami zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov se srečujejo tudi stanovalci blokov v Ulici Kozjanskega odreda. Občina ima sicer v bližini na voljo nekaj zemljišč, kjer bi bilo bilo mogoče urediti dodatna parkirišča, a, kot poudarja Kidrič, morajo pobudo za to podati lastniki stanovanj v tamkajšnjih blokih. »Občina ne more graditi parkirišč za zasebnike. Lastniki bi morali biti zainteresirani in zmožni prispevati denar za gradnjo parkirišč, občina pa lahko na primer sodeluje kot partner,« razlaga župan. ANJA DEUČMAN Foto: arhiv NT NA KRATKO Dediščinski knjižni projekt dobil piko na i DOBJE - Projekt Po poteh izročila, ki ga je pod okriljem Leader programa v lanskem letu uspešno prijavila avtorica Marija Plemenitaš, se je uspešno končal. Gre za knjižni zapis pripovedništva iz Dobja pri Planini. Plemenitaševa je zbrala lokalne zgodbe in pripovedke, knjigo pa je likovno opremil Rok Vodeb. Projekt so poleg evropskih sredstev podprli še Občina Dobje, Literano društvo Šentjur in samostojni podjetnik Jure Godler. Izšli sta dve knjižni izdaji, in sicer Legende o nastanku Dobja ter Zgodbe s Handila. Obe publikaciji predstavljata pomemben mejnik pri ohranjanju etnološke dediščine in lokalne tradicije. StO Z lastnim štabom civilne zaščite POLZELA - Ker so občino v zadnjih letih večkrat prizadele naravne nesreče, so se Polzelani odločili, da bodo ustanovili svoj štab civilne zaščite, ki bo pravočasno obveščal prebivalce o nesrečah in izvajal zaščitne ukrepe na najbolj kritičnih mestih. Nov poveljnik je od začetka januarja Dušan Zabukovnik. Občina tako zdaj samostojno organizira in vodi akcije zaščite, reševanja in pomoči na svojem območju ter dejavnosti pri odpravljanju posledic nesreč. Celoten sistem postopkov ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah so natančno opredelili in razdelali v občinskih načrtih zaščite in reševanja. ŠO Večnamenska stavba do občinskega praznika BRASLOVČE - Podjetje Jagros je lani novembra v sodelovanju z Občino Braslovče začelo graditi večnamenski objekt v središču Braslovč, v katerem bodo nova trgovina, pošta, kulturna dvorana, stanovanja, parkirišča in knjižnica. Ker so vremenski pogoji ugodni, lahko izvajalec del, gradbeno podjetje Pluton, nemoteno gradi do sedaj enega izmed največjih projektov te majhne spodnjesavinjske občine. Kot napoveduje investitor, naj bi bil objekt zgrajen že poleti oziroma najkasneje do občinskega praznika. Občina bo za izgradnjo stavbe namenila 1,1 milijon evrov, kar pomeni, da mesečno investitorju plačuje 17 tisoč evrov. V petih letih bo tako postala lastnica spodnjega dela objekta, kjer bodo prostori za knjižnico, kulturno dvorano in parkirna mesta. ŠO Turistični portal dežurni gostitelj na Ponikvi ŠENTJUR - Turistični infomat na Ponikvi so v nedeljo tudi uradno predali namenu. Turistično olepševalno društvo Ponikva je z Občino Šentjur in s KS Ponikva v Mersijevem paviljonu postavilo turistično informacijski portal, ki turistom in popotnikom 24 ur na dan zagotavlja informacijsko podporo. Gre za prvo takšno ponudbo na Šentjurskem, portal pa ponuja tudi podatke o gostinski, nastanitveni in drugi ponudbi v celotni občini. Na tej točki je omogočen tudi wifi internetni dostop. Projekt je v celoti vreden sedem tisoč evrov. Polovico so zagotovili partnerji lokalne skupnosti, drugi del so dobili na razpisu pod okriljem Las Od Pohorja do Bohorja. StO 7. -10.2.2013 VELIKI FINALE: nedelja, 10.2.2013 ob 17.15 12/im POKAL RAR Sobota bolj pustna kot torek Maškare bodo spet odganjale zimo in privabljale pomlad - Letos prvič brez pustnega torka v Celju Da je tradicijo treba spoštovati in da se zima že preee-dolgo vleče, tudi letos menijo številni organizatorji pustnih povork in karnevalov širom našega območja. A kaže, da mraz vsaj v Celju le ni dovolj stisnil, saj bo pustni torek na trgih in ulicah starega mestnega jedra prvič minil brez tradicionalne povorke. Kot kaže pregled dogajanja po regiji, pa bo tudi sicer pustna sobota živahnejša od samega prazničnega torka. CELJE - Kot pojasnjujejo v zavodu Celeia, torkove pustne povorke po mestnih ulicah in trgih ne bo zaradi prenove starega mestnega jedra. Že lani so se sicer odločili samo za pustno rajanje na Glavnem trgu, a letos zaradi gradbišč širom mesta še tega ne bo. Zato pa pustno vzdušje v mestu napovedujejo že za soboto. V zavodu Celeia pripravljajo v dopoldanskem času v prostorih Celjskega doma Pustovanje za najmlajše. Po 10. uri bodo otroci lahko ustvarjali v pustnih delavnicah, uro kasneje se bo začelo veliko pustno rajanje z Melito Osojnik, za zabavo bo skrbel še čarodej Andrej, ki bo otroke učil ča-rovniških trikov, male šeme bodo zaplesale in zapele ob slovenskih pesmicah. Prav tako v Celjskem domu prirejata zavod Celeia in Plesni klub Flamenco ob 20. uri še Ples v maskah oziroma 8. ples knežjega mesta v šegavi maniri pustne sobote. Pustne šeme iz OŠ Lava bodo za živahno vzdušje ob 9. uri poskrbele v atriju domače mestne četrti, po 10. uri pa še v središču Celja, med 9. Kulturno umetniško društvo Svoboda Zagrad kljub temu, da so se letos v mestnem središču odpovedali pustnemu torku, na pepelnično sredo prireja tradicionalni pokop pusta. Le da se bodo letos ob 16. uri od njega poslovili pri gostišču Kmetec blizu Starega gradu. in 12. uro bo Pustna komisija Turističnega društva Celje ocenjevala izgled in vzdušje v lokalih ter izbirala, kdo izmed gostincev in trgovcev bo letos osvojil priznanje za najboljšo pustno ponudbo. Ob 14. uri bo sledilo še veliko otroško pustno rajanje v atriju Celjskega mladinskega centra, ko bodo male maškare v »hiši iz cunj, v katero se bo spremenil MCC, plesale, risale in se igrale z junaki iz cunj«, ob 15.30 pa jim bo Damjana Golavšek podarila glasbeno predstavo Zakladnica glasbil. Tradicionalna otroška maškarada bo ob 15. uri tudi v kulturnem domu trnoveljske Zarje, ob 17. uri pa v Narodnem domu že 20. plesno pustna prireditev Brezova metla v organizaciji društva za umetnost plesa Harlekin. Vse, ki jih pustna sobota še ne bo dovolj utrudila, vabijo v Kardinalovo dvorano Doma sv. Jožefa v nedeljo ob 16. uri na Pustno nedeljo na Jožefovem hribu z veseloigro dr. Josipa Štolbe Stari grehi za uvod v veselo popoldne. V Celjskem domu pa bo popoldne med 16. in 19. uro minevalo v znamenju KindyRoo pustovanja. Po celjski mestnih ulicah že lani ni bilo pustne povorke, zato pa so pustovanje priredili na Glavnem trgu. (Foto: TimE) V znamenju Vranarjev Koši in Mojca VRANSKO - V Spodnji Savinjski dolini se že nekaj časa vse vrti okrog pusta. Vranski generali Vranarji s »tazaresnim« podžupanom Aleksandrom Reberškom na čelu so namreč že v nedeljo odvzeli oblast županu Francu Sušniku. Včeraj so nato obiskali vse občine po dolini, kjer so predstavljali svoj pustni običaj, ki mu Vranšani ostajajo zvesti že vse od leta 1959. Vrhunec dogajanja pa bo pustni karneval na Vranskem v soboto po 14. uri. V povorki bodo sodelovale vrtčevske in šolske maske, Vranarji ter skupinske maske, med katerimi bodo organizatorji izbrali najizvirnejše in jih nagradili z denarnimi nagradami. Pisana druščina se bo nato prestavila v dom kulture, kjer bo zabava z ansamblom Stoj pa glej. ŽALEC - Občina in zavod za kulturo, šport in turizem bosta v torek popoldne pripravila pustni karneval po žalskih ulicah. Po povorki bo sledilo otroško pustno rajanje z Andrejo Zupančič pred Savinovo hišo. ŠOŠTANJ - Za sobotni, 60. karneval, ki bo letos, glede na to, da je jubilejni, presegel številna pričakovanja, je že vse pripravljeno. Med drugim napovedujejo pestro udeležbo tujih karnevalskih skupin, saj sta svoj prihod napovedali še skupini iz Turčije in Rusije, rekordno pa bo tudi število domačih vozov in slovenskih etnografskih mask. Seveda bodo na svoj račun prišli šoštanjski koši, značilna maska za to okolje, ki je tudi povod za članstvo v Združenju evropskih karnevalskih mest. Predstavnike skupin bo v vili Mayer pred karnevalom, ki se bo začel ob 15. uri, sprejel župan Darko Menih, svoj prihod v Šoštanj pa je napovedal tudi novi predsednik FECC Slovenija, Andrej Klasinc. VELENJE - Na pustni torek med 17. in 19. uro bo v Rdeči dvorani v Velenju otroško pustno rajanje z Mojco in plesalkami plesne šole Spin. Najboljše družinske in skupinske maske bodo nagrajene. Veliko v soboto, nekaj še v torek Pust Mozirski MOZIRJE - Pust Mozirski ima dolgo brado, saj pisani viri pričajo, da so v tem kraju pustovali že okrog leta 1891. Sicer so temeljne usmeritve letošnjega pustovanja sprejeli lani, 11. 11, ob 11.11, ko so s pokom naznanili začetek pustnega časa. Dogajanje se začenja danes, na dan debelega četrtka, ko bodo pustnaki podelili trške pravice. Pustni petek bo v Mozirju dan za rok žur, pustno soboto pa bodo po obhodu zgornjesavinjskih občin zaključili z veliko gala maškarado, kjer bodo najboljše maske tudi bogato nagrajene. Pustna nedelja bo čas za otroško maškarado, začela se bo ob 15. uri, pustnaki pa se bodo - če jim bo dopuščal čas - odpravili na pohod po trških mejah. V ponedeljek bodo vse mozirske probleme na »okol' ofiranju« stresli skozi veliko sito. Osrednji dan Pusta Mozirskega je seveda pustni torek. Že v jutranjih urah bo prevzel oblast v občini, nato pa se bo spoprijel s problemi gospodarstva v okoliških občinah. Glavnina dogajanja bo po lanskih dobrih odmevih nočni karneval, ki se bo začel ob 18. uri. Po ulicah in kasneje v prireditvenem šotoru bodo znova plesale maske iz številnih krajev, ki so člani Združenja evropskih karnevalskih mest. Kot je v navadi, se bodo pustnaki na pepelnič-no sredo slovesno poslovili od letošnjega pustnega časa. Osrednja knjižnica Mozirje in Muzej novejše zgodovine Celje bosta danes, v četrtek, ob 17. uri predstavila razstavo Savinjski pust. Razstava, na kateri bo za pustno šegavost skrbel Pust Mo-zirski, bo na ogled v Galeriji Mozirje. REČICA OB SAVINJI - Mlade maske, tako po letih kot srcu, vabijo v gasilski dom, kjer se bo v nedeljo ob 15. uri začela ma-škarada v organizaciji PGD Rečica ob Savinji. LAŠKO - V soboto v laškem Šmoclu pripravljajo otroško pustno rajanje na občinskem dvorišču ob 14. uri. Uro kasneje bo otroško maškarado pripravilo še KD Svoboda Zidani Most v tamkajšnjem Domu svobode. V Muzeju Laško pa si je vse do vključno pustnega torka med 9. in 17. uro mogoče ogledati tematsko razstavo Ptujske maske rajajo, v goste nam prihajajo. Gre za prikaz žive kulturne dediščine, tradicionalnih pustnih likov s ptujskega območja. Nekaterih eksponatov se lahko otroci dotaknejo, jih raziščejo in tudi oblečejo. VOJNIK - Veliki, že 26. pustni karneval pripravljajo v Novi Cerkvi v soboto po 15. uri, maske pa se bodo zbrale pol ure prej. V povorki bo blizu 700 nastopajočih, pripravljajo okoli 30 karnevalskih vozov, kjer se bodo pošalili med drugim tudi na račun vročih slovenskih in evropskih tem. V nastop na karnevalu so vključeni občani Vojnika iz različnih društev in organizacij ter otroci iz vseh šol in vrtcev, sodelujejo tudi nastopajoči z Dobrne ter iz Celja. Na karnevalu, ki ga pripravlja kot glavni organizator Prostovoljno gasilsko društvo Nova Cerkev, bodo postavili tribune za gledalce. SLOVENSKE KONJICE -Pustovanje na Mestnem trgu bo na pustni torek ob 15. uri, pripravlja pa ga domače društvo prijateljev mladine. ZREČE - Na pustno nedeljo bo ob 14. uri tradicionalna pustna povorka, ki bo po kraju krenila s ploščadi pred termami. ŠENTJUR - V občini pripravljajo otroško rajanje v soboto ob 14. uri v Kulturnem domu na Ponikvi, ob 20. uri bo sledilo v Kulturnem domu Šentvid pri Planini še Pustovanja z Zarjo, tokrat za odrasle. Na pustni torek pa na Mestni trg v Šentjurju vabijo ob 16. uri na rajanje Pust masten okrog ust. ŠMARJE PRI JELŠAH -Turistično društvo, občina in klub študentov pustno rajanje pripravljajo v soboto med 10. in 13. uro na ploščadi pred kulturnim domom. Uro pred začetkom rajanja bodo lahko obiskovalci na delavnici izdelovali najrazličnejše maske in se učili pustnega ličenja. ROGAŠKA SLATINA - Pustno povorko pripravljajo v torek ob 15.30, ko se bodo maske zbrale in zaplesale na Evropski ploščadi. ROGATEC - Maske bodo plesale na pustno soboto. Ob 15. uri se bo povorka sprehodila skozi kraj, zaradi česar bo glavna cesta nekaj časa zaprta. Najbolj izvirne in dovršene otroške pustne maske bodo nagrajene. Nagrade pripravljajo tudi za odrasle šeme, ki se bodo zvečer zbrale v prireditvenem šotoru. Vranski generali Vranarji s »tazaresnim« podžupanom Aleksandrom Reberškom na čelu so že v nedeljo odvzeli oblast županu Francu Sušniku. Pregled pustnih dogodkov so pripravili: ANJA DEUČMAN, BRANKO JERANKO, ŠPELA OŽIR, URŠKA SELIŠNIK, IVANA STAMEJČIČ, SAŠKA T. OCVIRK NA KRATKO Na sprehod po vili Mayer ŠOŠTANJ - V vili Mayer so pred kratkim predstavili nov program za predšolske otroke in učence prvega triletja osnovnih šol. Avtorica projekta je Alenka Verbič, višja svetovalka za družbene dejavnosti v občini, program pa je zasnovala v sodelovanju z Narodno galerijo. Gre za šest različnih interaktivnih programov pod skupnim imenom Odkrivajmo in raziskujmo skrivnosti vile Mayer in njenega vrta, ki temeljijo na raziskovanju in aktivnem sodelovanju, kar bo najmlajšim obiskovalcem ponujalo kakovostno kulturno doživetje. Otrokom bodo s temi programi ponudili kakovostno kulturno doživetje in jim hkrati približali bogato kulturno in zgodovinsko dediščino te prelepe meščanske vile s konca 19. stoletja. Občina Šoštanj si kot lastnica in upraviteljica vile Mayer z vrtom, ki je bila celovito prenovljena leta 2009, prizadeva vilo in njene stalne zbirke približati javnosti. Za to priložnost so na novo uredili del podstrešja in v njem uredili avdiovizualni prostor in didaktični kotiček, mini lutkovni oder ter kotiček z igračami in predmeti iz prve polovice preteklega stoletja. US Dražji odvoz odpadkov ROGAŠKA SLATINA - OKP javno podjetje za komunalne storitve je podražilo odvoz odpadkov. Po besedah direktorja mag. Bojana Pirša bo štiričlanska družina, ki biološke odpadke kompostira sama, mesečno za zbiranje in odvoz smeti plačevala okoli 3,20 evra več kot doslej, za tista štiričlanska gospodinjstva, katerim OKP odvaža tudi biološke odpadke, pa se bo storitev podražila za 8,5 evra. Nove cene bodo prvič vidne na položnicah, ki jih občani občin Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli prejemajo prav v teh dneh. Razlogov za podražitev je sicer več. Med drugim se je povečalo število vključenih v organiziran odvoz odpadkov, kar pomeni višje logistične stroške, podjetje je uvedlo ločeno zbiranje odpadkov in odvoz dela odpadkov v regijsko zbirališče v Celju, zaradi zaprtja odlagališča Tuncovec prejšnji teden pa mora v Celje odslej voziti tudi mešane komunalne odpadke. AD Namesto štirih ena kontrola PODČETRTEK - Na meji na reki Sotli se po napovedanem vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, ki naj bi bil letos poleti, po policijski plati ne bo v bistvu nič spremenilo. Tako je odgovoril občinskemu svetu na zadnji seji komandir Policijske postaje Šmarje pri Jelšah Iztok Pinter, ki je sicer predstavil redno letno policijsko poročilo za to obmejno občino. Ena sprememba naj bi vendar le bila, saj po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo potniki naj ne bi bili več dvakrat kontrolirani, to je na vsaki strani meje posebej. V bodoče naj bi slovenski in hrvaški policisti opravili na zunanji šengenski meji le še eno kontrolo. Zaenkrat so na meji še slovenska in hrvaška carina, ki je ne bo več ter slovenska in hrvaška policija, ki bo tam ostala. Posebej varovana šengenska meja na Sotli bo namreč tam vse dokler Hrvaška ne bo imela vseh pogojev, da bo le ta prestavljena na njene vzhodne meje. BJ Manj denarja za prostovoljna društva ŽALEC - Žalski svetniki so na zadnji seji sprejeli rebalans proračuna za letos. Ker so proračun sprejeli že lani februarja, od takrat pa so se gospodarske razmere poslabšale, so upadli javno-finančni prihodki občine, kar pa so morali sedaj uskladiti tudi z odhodki. Kot pojasnjuje župan občine Žalec Janko Kos, so občinski prihodki lani upadli kar za 1,2 milijona evrov. Občina Žalec je tako morala vsem proračunskim uporabnikom znižati materialne stroške za 5 odstotkov, sredstva namenjena društvom za 10 odstotkov in sredstva namenjena organizaciji prireditev v Medobčinski splošni knjižnici Žalec in ZKŠT Žalec za 20 odstotkov. Prednost bodo imeli projekti sofinancirani s strani evropskih sredstev. Kljub temu, da je občinski svet rebalans proračuna potrdil, pa se prav vsi svetniki niso strinjali s spremembami. Nekatere je namreč motilo, da občina znižuje sredstva društvom in ostalim organizacijam, ki delujejo prostovoljno, sredstva občinske uprave pa ostajajo na enaki ravni. ŠO Poslanec, državni sekretar, spet poslanec Nekdanji polzelski župan Ljubo Žnidar, ki je bil na dr-žavnozborskih volitvah leta 2011 izvoljen za poslanca, se danes po nekaj več kot 3-mesečni prekinitvi vrača v državni zbor. Žnidar je sredi oktobra zapustil parlament, ker ga je vlada imenovala za državnega sekretarja v ministrstvu za infrastrukturo. Včeraj pa ga je vlada na njegovo željo razrešila s funkcije, kar pomeni, da se vrača v parlament kot poslanec SDS. S tem pa iz državnega zbora odhaja nadomestna poslanka Alenka Koren Gomboc, ki ga je nadomestila v tem času. Alenka Koren Gomboc je bila ves čas v središču pozornosti bolj kot zaradi svojega poslanskega dela zaradi številnih afer, povezanih z njeno preteklostjo. Koren Gombočeva naj bi namreč ponaredila srednješolsko spričevalo in priporočilo nekdanjega delodajalca, S tem, ko se je Ljubo Žnidar vrnil v poslanske klopi, je s Celjskega v državnem zboru 12 poslancev. obenem so ji očitali tudi laganje v življenjepisu in hujše disciplinske kršitve na nekdanjem delovnem mestu. Ti očitki so se v zadnjem času še zaostrili, zato je bila Žni-darjeva vrnitev v parlament po svoje pričakovana. Kot je Žnidar včeraj povedal za Novi tednik, je bil to tudi najprimernejši način razrešitve neljubega položaja, saj veljavna zakonodaja namreč v prvega pol leta poslancu niti ne dopušča možnosti odstopa. Kot pa je še povedal Žnidar, je delo državnega sekretarja v ministrstvu za infrastrukturo, ko je skrbel za železniško in cestno infrastrukturo ter umeščanje objektov v prostor, rad opravljal. »To je bilo tudi sicer povezano z mojim strokovnim delovnim področjem,« je še dejal in odločno zavrnil govorice, ki so se pojavili ob decembra objavljenem in nato prejšnji mesec umaknjenem predlogu trase 3. razvojne osi od Velenja do avtocestnega priključka. Na Celjskem je bilo namreč slišati namige, da naj bi se zaradi tega predloga kot državni sekretar »zameril« vladi in njenemu predsedniku. IS Čakajo le še na odgovor ministrstva PREBOLD - Ravnatelju Osnovne šole Prebold Otonu Račečiču se bo spomladi končal štiriletni mandat. Na razpis za prosto delovno mesto se je poleg aktualnega ravnatelja prijavila še profesorica matematike in fizike Sergeja Miklavc z Brega pri Polzeli. Mnenje o kandidatih sta že podala svet zavoda in občinski svet. Kljub temu, da so preboldski občinski svetniki z županom Vinkom Debelakom na čelu na januarski seji izrazili kar nekaj nezadovoljstva oziroma pomislekov glede aktualnega ravnatelja, so ga naposled le podprli. Kot pojasnjuje župan, jih najbolj moti slab učni uspeh preboldskih osnovnošolcev. Slednji namreč v slovenskem povprečju dosegajo podpovprečne rezultate, zato pričakujejo, da bosta ravnatelj in kolektiv naredila vse, da bodo izboljšali rezultate. Prav tako je aktualnega ravnatelja podprl svet zavoda. Preboldčani zdaj čakajo še na mnenje ministrstva, ki naj bi ga prejeli naslednji teden. Naslednji mandat se bo ravnatelju začel aprila. ŠO Pridružite se nam na veseli in pisani pustni zabavi! Sobota 9. februar ob 17:00 • Pustne čarovnije z gledališčem Bufeto Torek, 12. februar ob 16:00 • Pustno rajanje s skupino Čuki • Obisk korantov Več informacij o pustnem rajanju na Facebooku. www.city-center.si Sneg vedno pomeša štrene voznikom, ki ne upoštevajo, da je treba zaradi zimskih razmer na pot nekoliko prej in predvsem strpneje. Na avtocesti zdrs tovornjaka Na Celjskem je včeraj zjutraj, okoli 8. ure, začelo močno snežiti. Že v dopoldanskih urah je v Celju in Mozirju zapadlo 5 centimetrov snega, 6 centimetrov v Velenju in Slovenskih Konjicah, na Rogli pa do 20 centimetrov. Ekipe zimske dežurne službe so že pred 8. uro ceste posipale, vse popoldne pa plužile ceste. V zgodnjih jutranjih urah se je na štajerski avtocesti zgodi- la prometna nesreča, v kateri ni bil nihče poškodovan, hujša prometna nesreča pa se je zgodila dopoldne prav tako na avtocesti, pred izvozom za Celje, kjer je zdrsnil tovornjak, iz vozila pa je iztekalo plinsko olje. Zato so na kraju nesreče morali posredovati tudi celjski poklicni gasilci. Celjska zimska služba VOC ima 80 vozil, ki so opremljena s snežnimi plugi in posipalci, poleg tega pa še okoli 40 traktorjev, prav tako opremljenih za pluženje in posipavanje. Ob sneženju je na terenu še 15 posebnih poltovornih vozil, ki jih uporabljajo za pregled cest in preventiven posip tistih odsekov, ki so ob sneženju najbolj kritični. Na zalogi imajo še okoli 4.500 ton posipne soli in dovolj drobljenca, so pa zaradi napovedanih snežnih padavih naročili še dodatnih 4.500 ton soli. SŠol, foto: SHERPA Poplavljenci letos oproščeni plačila CELJE - V mestni občini so po poplavi, ki je v začetku lanskega novembra zalivala hiše zlasti ob Lo-žnici in Savinji na območju Medloga, pozvali ljudi, naj vložijo prošnje za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vsem poplavljencem, ki so se odzvali, so na zadnji seji mestnega sveta ugodili, kar posledično letos pomeni približno 8.500 evrov manj prihodkov v občinski blagajni. Kot je bilo mogoče slišati v razpravi, gre bolj za simbolično gesto. Odlok, ki ureja plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, namreč dopušča oprostitev v primerih elementarnih nesreč, med katere sodijo tudi poplave. Ker je bilo treba vloge predložiti v enem mesecu po poplavi, so ljudi o tem obveščali tudi s pomočjo mestnih četrti in krajevnih skupnosti. V mestni občini so prejeli 44 vlog upravičencev, vseh z območja Medloga. Skupni znesek nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2013 za te upravičence znaša 4.500 evrov. Sklep o tem, da NA KRATKO Uspešni na obmejnem razpisu? ROGATEC - Občina je na peti javni razpis razvoja obmejnih območij s Hrvaško prijavila dva projekta. V okviru prvega, ocenjenega na okoli milijon evrov, bo, če bo na razpisu uspešna, uredila kanalizacijo v vzhodnem delu naselja Rogatec, s čimer bo omogočila priključitev stanovanjskih objektov na čistilno napravo. Drugi projekt, pri katerem občina upa na evropsko sofinanciranje, je modernizacija ceste Rogatec-Žahenberc. Ta naložba, ki bo omogočila večjo varnost v cestnem prometu, je ocenjena na dobrih 600 tisoč evrov, občina pa naj bi jo uresničila v dveh letih. AD Kmalu z lastno čistilno napravo TABOR - Občina bo v kratkem prejela uporabno dovoljenje za lastno centralno čistilno napravo. Občina Tabor se je zanjo odločila, ker je usmerjanje odpadnih voda na centralno čistino napravo v Žalcu za Taborčane neracionalno. Sicer pa se bo Občina Tabor vsak čas lotila tudi projekta energetske obnove javnih stavb, v okviru katerega bo prejela kar 350 tisoč evrov nepovratnih sredstev, kar predstavlja kar 40 odstotkov občinskega proračuna. Občina bo s tem denarjem energetsko obnovila šolo, dom krajanov in vrtec. ŠO Na grajsko kaščo računajo BISTRICA OB SOTLI - V tej občini nameravajo letos nadaljevati obnovo grajske kašče mogočnega gradu Bizeljsko, ki ga domačini imenujejo grad Orešje. Bistriška občina je lani s pomočjo sredstev iz 23. člena Zakona o financiranju obnovila streho kašče, letos želi nadaljevati prenovo notranjosti. Za sofinanciranje nadaljnje obnove se namerava prijaviti na razpis kmetijskega ministrstva za razvoj podeželja, zato že pripravlja različne projekte. Osrednje grajsko poslopje je v državni lasti ter na območju sosednje Občine Brežice, kašča je v lasti Občine Bistrica ob Sotli ter dvorišče v lasti tretjega lastnika. BJ Sneg ne pojenja Kljub trudu gasilcev, da bi čimbolj zamejili narasle vode, sta Ložnica in Savinja zalili kar nekaj hiš v Celju. se lahko v mestni občini odpovejo plačilu nadomestila, so morali potrditi še mestni svetniki. Ti so bili tej, vsaj simbolični obliki pomoči poplavljencem večinsko naklonjeni, nenazadnje tudi zato, ker ne gre za velik izpad proračunskih prihodkov. Ob občanih so se namreč pozivu mestne občine odzvali še v devetih podjetjih. Tako bodo tudi podjetja Mizar, Monter, Navodnik, Kragol-nik & Kragolnik, Klepar, Kamen, TPS - turbine, Rapan in Omega delno oproščena plačila nadomestila. Njim bodo v mestni občini odšteli prvi četrtletni obroka, kar skupaj znaša približno 4 tisoč evrov. IS Foto: SHERPA (arhiv NT) SOLČAVA - V eni najmanjših občin zaradi pogostih snežnih padavin predstavljata pluženje in posipavanje cest precejšen strošek. V noči na soboto je na Panoramski cesti, ki sicer po kategorizaciji sodi med državne ceste, znova zapadlo pol metra snega, debelejši snežni odeji pa se niso izognili niti v zadnjih dneh. Za pluženje in posipavanje občinskih in lokalnih cest letno v Solčavi namenjajo po 13 tisoč evrov, kar za občino ni zanemarljiv strošek. US Kdo bo vodil Lambrechtov dom? SLOVENSKE KONJICE - V Lambrechtovem domu za starejše občane iščejo novega direktorja. Občinski svet je na zadnji seji podprl kot kandidatko za direktorico Ireno Vozlič, ki ji je zato izrazil predhodno pozitivno mnenje. Pred tem je Vozličevo podprl že svet zavoda tega doma za starejše občane, ki imenuje direktorja zavoda s soglasjem pristojnega ministra, in to po prehodnem mnenju lokalne skupnosti. Irena Vozlič živi v Slovenskih Konjicah, kjer je med drugim občinska svetnica. Za vodenje Lambrechtovega doma, ki je v širši javnosti znan po številnih očitkih na račun slabe novogradnje, se je prijavilo več kandidatk. BJ Dobro sprejeta širitev dejavnosti VITANJE - »Verjamem, da bodo Vitanjčani širitev dejavnosti vzeli za svoje,« pravi direktorica matične Splošne knjižnice Slovenske Konjice mag. Renata Klančnik. Po novem letu so tako začeli izvajati pravljične urice za najmlajše, ki so vsak četrtek ob 17.15 v prostorih vrtca. Krajani so jih dobro sprejeli. V ponedeljek bodo s Hribopisnim predavanjem o slovenski planinski poti, prehojeni v tridesetih dneh, začeli še prvi cikel predvidenih literarnih večerov in potopisnih predavanj. BJ Tisočaki za gasilce REČICA OB SAVINJI - Predstavniki treh prostovoljnih gasilskih društev, delujočih v občini, Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in občine so ob navzočnosti občinskega poveljnika in poveljnika civilne zaščite podpisali aneks k pogodbi o sofinanciranju gasilstva v občini. Tako so za letošnje leto zagotovili 15.600 evrov za delovanje društev, za delovanje zveze 2.700 evrov, za opremo pa 10 tisoč evrov. Za poplačilo dolga za lanski nakup brizgalne so PGD Rečica ob Savinji namenili 10 tisoč evrov, enak znesek pa še PGD Pobrežje za prenovo strehe na gasilskem domu. S sredstvi iz naslova požarne takse, ki je namenski prihodek in odhodek iz proračuna lokalne skupnosti, pa se skladno z Zakonom o varstvu pred požarom sofinancirajo opremo, usposabljanje in delovanje operativnih gasilskih enot ter izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred požarom. US NA KRATKO Za pravičnejšo delitev GORNJI GRAD - V želji, da bi pravičneje porazdelili denar iz občinskega proračuna, v občini sprejemajo več različnih pravilnikov o sofinanciranju posameznih dejavnosti. Tako so v javni razpravi pravilniki o sofinanciranju humanitarnih in invalidskih organizacij, o sofinanciranju drugih interesnih skupin in njihovih programov, o pokroviteljstvu Občine Gornji Grad in dodelitvi sredstev za izvedbo občinskega praznika ter pravilnik o sofinanciranju turističnih društev ter njihovih programov in projektov. V večini drugih občin s pomočjo podobnih pravilnikov za posamezna področja proračunski denar delijo na osnovi posebnega razreza in doseženih točk. US Podeljenih le 14 štipendij CELJE - Mestna občina se je v tem šolskem in študijskem letu prvič vključila v projekt Regijske štipendijske sheme. Z namero, da v četrtinskem deležu sofinancira kadrovske štipendije po 50 dijakom in študentom tehniških in naravoslovnih programov, je pozitivno presenetila tudi nosilca štipendijske sheme, saj v Razvojni agenciji Savinjske regije tolikšnega odziva niso pričakovali. Vendar žal namenom mestne občine v tolikšnem obsegu niso sledili tudi delodajalci. Tako je bilo namesto stotih na koncu podeljenih le 14 kadrovskih štipendij. Zaradi tega so tudi predvidenih malo več kot 28 tisoč evrov iz občinskega proračuna skrčili na dobrih 10 tisočakov. Kot zagotavljajo v mestni občini, bodo pri subvencioniranju kadrovskih štipendij vztrajali in bodo tudi za prihodnje šolsko in študijsko leto spet ponudili sofinanciranje po 50 dijaških in 50 študentskih kadrovskih štipendij. IS Za varno življenje VELENJE - Kot kažejo številke, so v mestni občini tudi lani s pridom uporabljali brezplačno pravno svetovanje. Brezplačno pravno svetovanje za občane Mestne občine Velenje je lani uporabilo 1.252 oseb, od tega je bila več kot polovica žensk. Največ oseb, ki so prišle po pravni nasvet, je bilo starih med 30 in 60 let. Največ vprašanj je bilo s področja socialnega varstva in družinskega prava. Pogosto so se na svetovalko obrnile osebe, ki so želele dodatne informacije o novem Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, sledila so vprašanja s področja delovne zakonodaje. US Proračun z minusom ŠMARTNO OB PAKI - V občinskem proračunu, ki so ga sprejeli svetniki na zadnji seji, so predvideli več kot 4,8 milijona evrov prihodkov in dobrih 5,2 milijona evrov odhodkov. Več kot polovico bodo namenili za naložbe, večino denarja iz naslova zadolževanja pa bodo namenili izključno za kohezijski projekt vodooskrbe. Sicer bo ravno omenjeni projekt narekoval delovanje občine na finančnem področju še v naslednjih letih. Svetniki so proračun sprejeli soglasno, kljub temu, da so prej zavrnili večino amandmajev svetnikov iz vrst SLS. Potrdili so le amandma glede višine enkratne denarne pomoči novorojenčkom, ki namesto dosedanjih 100 evrov od 1. februarja znaša 150 evrov. Kot je ocenil župan Janko Kopušar, letošnji občinski proračun ni optimalen, je pa neka rešitev, ki so jo dosegli po številnih usklajevalnih sestankih s proračunskimi porabniki. US V kulturnem domu zadnje naloge ŠTORE - V občinskem središču se pripravljajo, da bi letos končali večletno obnovo kulturnega doma. Kulturni dom v spodnjih Štorah je bil dve desetletji zaprt, občina je nato med drugim poskrbela za zamenjavo stavbnega pohištva, vseh sedežev ter tal. Znova je odprt od leta 2007, v njem pripravljajo različne prireditve, ki jih obiskujejo tudi obiskovalci iz sosednjih občin. Za dokončanje obnove doma je občina pridobila sredstva z razpisa kmetijskega ministrstva za obnovo in razvoj vasi, zato bo letos lahko nadaljevala izolacijo fasade in ureditev ostrešja. Prav tako bo izboljšala razsvetljavo in ozvočenje ter uredila zaodrje. Vse to naj bi stalo okoli šest-sto tisoč evrov, od tega bo večina državnega denarja. Razpis za izvajalca bodo objavili v prihodnjih dneh. BJ Vodja celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Tanja Hohnec (četrta z desne) je polno dvorano Mestnega kina Metropol povabila k ogledu 20-minutnega dokumentarnega filma o razvoju spomeniškega varstva na Celjskem. Ob jubileju spomeniškega varstva Na Celjskem letos 50, na Slovenskem sto let varovanja kulturne dediščine CELJE - Območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine letos praznuje 50-letnico dela, še enkrat daljše pa je obdobje, kar na Slovenskem obstaja in deluje organizirano spomeniško varstvo. Z obeležitvijo pomembnega jubileja so v Celju začeli že lani in v izložbenem oknu stavbe, v kateri na Glavnem trgu deluje zavod, bodo vse do konca poletja menjavali panoje s prikazom doslej opravljenega dela. Septembra bo ob Dnevih evropske kulturne dediščine sledila še razstava teh panojev v Galeriji Plevnik - Kronkowska, osrednjo praznično slovesnost pa so v zavodu pripravili v torek kot uvod v praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Na slovesnosti v Mestnem celjske območne enote Tanja kinu Metropol so premierno Hohnec, se odnos ljudi do predvajali tudi 20-minutni naše nepremične kulturne dokumentarni film o delu dediščine zadnje čase izboljšuje. Tako so v zadnjem letu v te spomeniške inštitucije na Celjskem. Kot ugotavlja vodja sodelovanju z investitorji po- skrbeli za ohranitev kar nekaj biserov kulturne dediščine, ki so bili še pred časom obsojeni na propad. So pa strokovnjaki spomeniškega varstva nekaterim še vedno ovira, vendar le v primerih, ko investitorji začnejo preurejati in graditi na lastno pest, brez potrebnih dovoljenj. In če na Celjskem letos praznujemo 50 let spomeniškega varstva, so ta prizadevanja na Slovenskem stara že sto let. Direktorica Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije dr. Jelka Pirkovič je ob tem poudarila, da je poslanstvo 270 zaposlenih v zavodu, ki danes delujejo v okviru območnih enot in dveh teritorialno zaokroženih enot za konservatorstvo ter preventivno arheologijo enako tistemu, za kar so si prizadevali prvi varuhi nepremične kulturne dediščine na naših tleh. Zato ob svojem jubileju v spomeniškem varstvu opozarjajo, da če želimo našo kulturno dediščino ohraniti za prihodnost, bi se morali prav vsi zavedati, da to ni le naloga strokovnjakov, ampak naš skupen privilegij in poslanstvo. IS, foto: SHERPA * Vpis vzajemnih skladov * Odkup in prodaja delnic Atka Prima <1.0.0. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si Z twmiocl mladosti do starostu Skupino Ljudskih pevk s Ponikve je na začetku delovanja sestavljalo deset Ponikovljank. Danes jih je ostalo še sedem. ščenko napisala tudi besedilo in glasbo za pesem V krogu življenja. S pesmijo od rojstva do smrti Ljudske pevske s Ponikve pri Žalcu ob 15-letnici z drugo zgoščenko V krogu življenja Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu so prvo zgoščenko Prekrasna Ponikva izdale pred petimi leti. Sedem Ponikovljank, kolikor je tudi članic priljubljenega pevskega sestava, je namreč tesno povezanih z ljudskim življenjem na tej kraški planoti. Poleg druženja ob petju namreč obujajo tudi stare običaje in s tem ohranjajo pestro kulturno dediščino. Ob 15-letnici so Ljudske pevke s Ponikve izdale svojo drugo zgoščenko V krogu življenja. Nanjo so uvrstile šestindvajset ljudskih pesmi, razdeljenih po različnih te- matskih sklopih, vsem pa so skupna življenjska obdobja. Na zgoščenki so tako ljudske skladbe povezane z rojstvom, otroštvom, mladostjo, zrelostjo in nenazadnje tudi s smrtjo. Čeprav gre za zgoščenko z ljudskimi pesmimi, ki izhajajo iz lokalnega okolja, je ena izmed njih tudi avtorska. Napisala in uglasbila jo je vodja pevk Tatjana Jezernik in jo poimenovala V krogu življenja, po njej pa se imenuje tudi zgoščenka, ki so jo članice zasedbe pripravljale kar tri leta. Nanjo so namreč uvrstile tudi skladbe, s katerimi se vsako leto predstavijo na glasbenem srečanju na Rogali z naslovom Eno pesem peti. Ob zgoščenki V krogu življenja so tudi tokrat izdale zgibanko, v kateri opisujejo stare običaje, delovanje njihove glasbene zasedbe in predstavljajo besedila pesmi. Njihovi nastopi več kot le petje Ponikovljanke so znane po tem, da so njihovi koncerti V nedeljo se je na gradu Komenda na Polzeli končala druga sezona citrarskega abonmaja, ki ga je na pobudo idejnega vodje Petra Napreta tudi letos pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Od novembra so se ob nedeljah popoldne zvrstili štirje koncerti in v Spodnjo Savinjsko dolino vedno znova pritegnili ci-trarske navdušence iz vse Slovenije. Zadnji koncert je pripadel mladi citrarki Neli Kos Zidar s Ponikve pri Žalcu. Študentka citer v Münchnu je za tokratni nastop izbrala citrarske skladbe, s katerimi je želela občinstvu ponuditi širok izbor iz različnih glasbenih obdobij. Občinstvo ni navdušila le z brezhibnim igranjem, temveč tudi s petjem. Ker je bil tudi letos eden osnovnih namenov citrarskih abonmajskih koncertov prikazati citre ne le zgolj kot ljudsko, temveč tudi koncertno glasbilo, je Neli Kos Zidar v svoj tokratni repertoar vključila poleg citrarske klasike tudi džez in bluz skladbe. Ker slovenske poslušalce še vedno najbolj navdušijo ljudske pesmi, je mlada citrarka veliko več kot zgolj prepevanje, saj vedno znova same pripravijo tudi program, ki povezuje skladbe. V igralske dialoge, v katerih predstavljajo vsakdanja opravila in dogodke na hudomušen način, so vključene prav vse članice, včasih pa se jim pridružijo celo najmlajši Ponikovljani. Ker je eno izmed poslanstev pevk tudi obujanje kulturne zaigrala tudi sklop dekliških narodnih skladb. Dotaknila se je tudi kulturnega praznika, saj je koncert končala s Prešernovo pesmijo Strunam, ki jo je uglasbil Davorin Jenko. Mlada glasbenica je vzdušje še dodatno razgrela, ko je po mnenju mnogih zaigrala najlepšo slovensko citrarsko dediščine, v svoje nastope prepletajo običaje povezane s hmeljem in starim periščem na Ponikvi, ki ga je Turistično društvo Ponika pred kratkim obnovilo. Ob 15-letnici delovanja in ob izidu nove zgoščenke bodo v soboto ob 19. uri v Zadružnem domu na Ponikvi pri Žalcu pripravile prav poseben koncert s prijatelji. skladbo - Cvetje v jeseni, s katero citrarji ne pustijo ravnodušnih še tako zahtevnih poslušalcev. Sicer pa je letošnji abonma postregel s štirimi koncerti. Uvodni koncert je pripadel Slovenskemu citrarskemu kvartetu, katerega član je tudi idejni vodja abonmaja Pesmi na zgoščenki bodo namreč predstavile skupaj z zanimivim programom, v katerem bodo predstavile različne življenjske zgodbe od rojstva do smrti. Ker je čas kulturnega praznika, bodo del koncerta namenile tudi največjemu slovenskemu pesniku. ŠO Foto: GrupA Peter Napret. Naslednji koncert je prvič postregel s tujim citrskim virtuozom, avstrijskim citrarjem Johannesom Rohrerjem. Na predzadnjem koncertu je z Mojco Bedenik nastopila citrarka Janja Brlec iz Laškega. ŠO Foto: GrupA Mestni kino Metropol 13.-17. februar 2013 OTVORITVENI FILM LIFFA 2012 ■mu* KEN LOACH •cdumjPAUL LAVERTY ANGELSKI Končan citrarski abonma Kot zadnja nastopila citrarka Neli Kos Zidar s Ponikve pri Žalcu Zadnji letošnji koncert v sklopu citrarskega abonmaja je pripadel citrarki Neli Kos Zidar s Ponikve pri Žalcu. Triintrideset dijakov Šolskega centra Velenje je ob koncu predstave skupaj zapelo legendarno rok skladbo The show must go on. Klasično v sodobni preobleki Dijaki Šolskega centra Velenje blesteli v Rock operi - Pozabljene marionete Večina dijakov le redko uživa v proučevanju dramskih in drugih literarnih del, da ne govorimo o operah. A tokrat je bilo v Velenju popolnoma drugače. Dijaki Šolskega centra Velenje so namreč več kot uživali, ko so prebirali klasične ljubezenske zgodbe in jih prepletali s sodobnimi plesnimi in glasbenimi prvinami. Dijaki Šolskega centra Velenje so nesmrtnim svetovno znanim ljubezenskim zgodbam dodali pridih sodobnosti in mladostniške razigranosti. Klasične na-peve so namreč zamenjali z rok in s pop skladbami, ki jih danes poslušajo mlade generacije, in s tem približali na prvi pogled dijakom ne najbolj zanimive umetniške zvrsti. V svetu žensk, ki so postale prave muze literarnega in glasbenega področja, so predstavili Prešernovo Urško, Shakespearovo Julijo, Edwardovo Bello in Fanto-movo Christine. Preplet klasike in sodobnosti Triintrideset dijakov je namreč pod okriljem mentorjev letos na odru s plesom, pesmijo in z igro povezalo različne prizore iz ljubezenskih zgodb in z njimi povezane glavne junake združilo v muzeju lutk. Tako so na začetku predstave najprej prikazali ljubezen med Bello in Edwardom, povzeto po sagi Twilight (Somrak). S plesom in pesmijo so prikazali enega najbolj znanih prizorov v filmu, ko se prvič srečata glavna junaka v razredu. V nadaljevanju so ob spremljavi divjih rok ritmov uprizorili še boj med volkodlaki in vampirji, ki so se prepirali za Bellino pozornost. Od povsem modernih ritmov in prizorov so v naslednji zgodbi občinstvo popeljali v 18. stoletje pod verjetno najbolj znan ve-ronski balkon vseh časov, kjer se je tkala neuslišana ljubezen med Romeom in Julijo. Dijaki so jo prikazali povsem klasično, v prizore pa so vpletali celo Shakespearove verze. Povodni mož na motorju Ob bok največjim svetovnim ljubezenskim zgodbam so postavili tudi slovensko. V plesno-pevskem sodobnem spektaklu so odigrali del Prešernovega Povodnega moža. Če so se v Prešernovi pesmi Ljubljančanke vrtele v klasičnih ritmih, so tokrat dijakinje plesale na moderne. Povodni mož se je v velenjski izvedbi pripeljal kar z motorjem in tako očaral prav vse mladenke. Kljub temu, da je bila rok opera sestavljena iz štirih različnih ljubezenskih zgodb, so dijaki vzdušje v dvorani čedalje bolj stopnjevali. Rok opera je vrhunec dosegla namreč z zadnjo ljubezensko zgodbo Fantom iz opere. Dijaka v vlogi Christine in Fantoma sta namreč odpela najbolj znan izsek iz opere in tako občinstvu dobesedno jemala dih. »Priprav na predstavo nisem vzel kot vaje, temveč kot zabavo s prijatelji. Vesel sem, da v predstavi uživamo tako mi, nastopajoči, kot občinstvo,« je bil ob koncu zadovoljen dijak Marko Pavlovič, ki je r i i *■» I nastopil v vlogi Romea. Za slabo uro dolgo rok opero pa se skriva ogromno dela mentorjev Maše Kolšek, Katje Ranzinger Čater, Bojane Urbanc, Sebastjana Kukov-ca, Ksenije Veniger in Petra Rozmana ter vaj dijakov. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Letošnja prireditev je dosegla vrhunec z ljubezensko zgodbo Fantom iz opere. BUKVARNA NOVEGA TEDNIKA Skrivnosti »totega« mesta »Mesto je postavljeno na svoj prostor, na pol poti med Dunajem in Trstom stoji in s svojimi ulicami in hišami, saloni in beznicami, gostišči in svetišči, zapori in bolnišnicami, norišnicami in mrtvašnicami čaka na svoje in tuje, na prišleke in potnike. Vsakdo lahko izstopi iz vlaka, kadar se mu zahoče,« piše o svojem Mariboru najbolj prevajan sodobni slovenski pisatelj Drago Jančar. V njegovi knjigi Severni sij je glavni junak skrivnostni Josef Erdman, ki pripotuje v mesto ob Dravi leta 1938. Nastani se v hotelu, kjer ne zna odgovoriti, kako dolgo bo ostal. Nato čaka in čaka ter med čakanjem spoznava Mariborčane, od čudaškega ruskega emigranta do mariborske elite, med katero je tudi soproga bogatega Franja Samse, Marjetica, s katero se zaplete v razmerje. Z Marjetico, ki ima rada orientalske preproge, zastrte luči z resicami ter pogovore o hipnozi in feminističnem gibanju. Vse bolj ima rada tudi prišleka Josefa Erdmana, nekoč rojenega v tem mestu ob Dravi, ki tam skrivnostno čaka in čaka nekega Jaroslava iz podjetja Štastny, za specialno laboratorijsko opremo. Tudi Erdman je uslužbenec istega podjetja, ki naj bi se širila proti jugu. To se dogaja v mestu, kjer postane Goethejeva ulica leta 1919 Prešernova ulica, leta 1941 je spet Goethejeva ter od leta 1945 naprej Prešernova. Veliko ulic menjuje imena, zamenjujejo se Trubar in Luther, Wagner in Dvorak ter Smetana in Mozart, le Delavska ulica ostaja v vseh časih in vseh režimih. Le kaj resnično žene Josefa Erdmana, da se iz Maribora ne premakne več? Na Erdmana postane v tistih čudnih predvojnih časih pozorna starojugoslovanska policija. Policijski ravnatelj Benedičič, ki ima opravka z ubijalci, s tatovi, ponarejevalci, pretepači, tihotapci in podobnimi tiči, a tudi s takšnimi, ki rovarijo, hoče vedeti, čemu je Erdman zares v tem mestu. Pogovor med Benedičičem in Erdmanom se konča tako, da tujec zaloputne vrata policijske pisarne ter jezno odide. V mestu, kjer leta 1938 mladina koraka, ne koraka samo v naših krajih. »Mladina koraka za rdeče, koraka za črne, koraka za nemški, koraka za ruski socializem. Za širjenje narodnega prostora, za obrambo narodnega in življenjskega prostora maršira in poje zmagovite pesmi,« je zapisal Jančar. V mestu, kjer se bodo ti koraki kmalu spremenili v krvav ples. Samsa odkrije Margeritino zvezo z Erdmanom, ki se počuti v hotelu vse bolj utesnjeno ter se preseli v gostišče čez Dravo. Prihranki kopnijo, brada postaja kosmata, obleka neurejena, lasje mastni, pa še zapija se. Sreča se tudi z mariborskimi Nemci, tudi z nacionalsocialističnimi, na primer z Markonijem, čigar sin ne kaže zanimanja za vojsko ter najraje je kekse. Pa s sestrama Gretico in Katico - ena se ima za Nemko in druga za Slovenko - Z Gretico, ki jo bodo kot »švabsko kurbo« po vojni ostrigli. Toda piše se še leto 1938. »V hipu me je silovito obšel tisti znani čudni občutek, da ta kos sveta nekam drsi,« ugotavlja Erdman. Tudi Erdman drsi navzdol, njegovo Marjetico ubijejo, njemu se omrači um. Nacisti, ki jim ga izročijo onkraj Šentilja, ga v evtanazijski program ne sprejmejo, za vsak slučaj ga sterilizirajo. BRANE JERANKO O AVTORJU Akademik Drago Jančar, Prešernov in Herderjev nagrajenec, je med najbolj plodovitimi in najboljšimi slovenskimi pisatelji, prav tako se je uveljavil kot dramatik in esejist. NE PREZRITE Zgodbe iz Kamre stran 48 V ritmu kart za četvorko Je maturantski ples predrag, kdo služi z organizacijo, bi lahko bilo vse skupaj ceneje? Odpravili smo se po sledi na svetovnem spletu pogosto zastavljenih vprašanj. V pogovorih z dijaki in s starši smo se prepričali, da je maturantski ples del zrelostnega izpita in neponovljiv dogodek za vsakega maturanta. In kot tak seveda povezan z bolj ali manj visoki stroški, ki so izjemno raztegljivi. Mnogi bodo rekli, da pripoved o tem, da otroci stanejo, ni posebej izvirna. Ker otroci v resnici stanejo. Verjetno nihče od staršev tega ni ugotovil šele pri maturantskem plesu. Seveda mislimo na cene oblek in modnih dodatkov, ki stanejo od nekaj deset evrov, pri čemer navzgor ni omejitve. »Starši bi se že omejili, ampak otroci ... Ti ne,« smo slišali sogovornico, ki se zaveda, da to ni problem šol, temveč staršev. Dokler je vse v mejah normale in možnega, še gre. Poznamo pa tudi samopromocijo v smislu »veste, to je tako drago, ampak mi zmoremo ...« Stalnica dvoma, ali ne bi morda šlo drugače, zagotovo ostajajo karte za maturantski ples. Preveč, premalo, hrana - da ali ne ... Rekli bi, da so karte v šolah na Celjskem v mejah normale. Če kdo meni, da je cena med 20 in 30 evri previsoka, potem verjetno otroci ne bodo delali izpita za avto. Ura vožnje stane 25 evrov, da o kartah za koncert niti ne govorimo. Povezovanje šol V Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje je bila cena vstopnice za letošnji maturantski ples, ki so ga že izvedli, 35 evrov, dijaki pa so plesali v Modri dvorani Celjskega sejma. Na letošnjem plesu so imeli 60 plesalcev. V ceno karte, 35 evrov, je poleg fiksnih stroškov všteta hrana v obliki samopostrežnega bifeja. Denarja jim, kot pravi ravnatelj Iztok Leskovar, ne ostane, temveč ga v celoti porabijo. Maturantski ples so pripravili v sodelovanju s Srednjo šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, kjer je plesalo 21 plesalcev. Šole se tov. Posebej organizirajo maturantski ples za srednjo šolo za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, na katerem je plesalo 77 dijakov, in za srednjo šolo za gradbeništvo in varovanje okolja, kjer je plesalo 63 dijakov. Tretji ples pripada srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije, od koder so bili 104 dijaki, ter srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko, kjer je plesalo 98 dijakov. Pri številkah niso zajeti soplesalci, opozarja direktor ŠC Igor Dosedla in pojasnjuje, Preostanek vrnejo dijakom Poleg fiksnih stroškov, za kar namenijo zbrani denar, v ŠC Lava dijakom poplačajo malico z napitkom po generalki. Večji stroški so najem hale Golovec, okrasitev dvorane in šopki za razrednike ter vrtnice za ples s starši, stroški za izvajanje glasbe, fotografije za dijake, malica za dijake, plačilo povezovalca plesa in organizatorjev. V ceno kart so vštete fotografije s plesa. Po plačilu vseh stroškov jim je lani ostalo 200 evrov, ki »Maturantski plesi so po našem mnenju način ohranjanja in spodbujanja plesne kulture med mladimi, začetek konca srednješolskih let in nikoli niso služili pridobivanju finančnih sredstev za zavod. Kvečjemu je v ples vloženo veliko dodatnih ur posameznih strokovnih delavcev, ki dijake učijo peti Gaudeamus, jih učijo nastopati za zaključni govor dijakov in še kaj bi se lahko našlo,« opozarja direktor Šolskega centra Celje Igor Dosedla. med sabo namreč povezujejo in tako manjšajo fiksne stroške, ki se potem porazdelijo na večjo množico ljudi. Dijaki so kot spomin prejeli tudi fotografije in DVD. Trije maturantski plesi za eno šolo Šolski center Celje ima tri plese. Na plesu Gimnazije Lava je plesalo 139 maturan- da je bila prvotna cena vstopnice enaka kot lani, to je 21 evrov. Maturant oziroma maturantka in soplesalci imajo prost vstop, torej ne kupijo kart. Prehrano v sklopu pogodbe z najemnikom oziroma lastnikom dvorane ponuja Gorenje gostinstvo. Kot pravijo dijaki, so s ponudbo zadovoljni, cena izbranega menija pa je 9 evrov. so jih razdelili v šolske sklade, v letu 2011 pa so preostali denar vrnili dijakom glede na število prodanih kart, in sicer 1,40 evra na karto. Enako so storili tudi letos, saj je ceno glede na pričakovano število prodanih kart praktično nemogoče določiti, tako da bi se računica izšla z ničlo. Dijakom so vrnili 1,5 evra za prodano karto. Pri pregledu razreza stroškov ugotavljamo, da je največ stroškov takšnih, ki jih morajo poplačati v vseh šolah. Poimenovali smo jih kot »fiksne stroške«, gre pa za stroške za najem in čiščenje dvorane, nujno medicinsko pomoč, gasilsko stražo, okrasitev dvorane, osvetlitev in ozvočenje, glasbeno skupino, vodenje in zavarovanje prireditve, prispevek za Sazas, garderobo, organizacijo ... Pri tem v šolah manjše zneske porabijo še za druge drobne stroške. Tudi za maturantski v maju Na Gimnaziji Celje Center izvedbo maturantskega plesa že več let izvaja tričlanski organizacijski odbor, ki v sodelovanju z dijaško skupnostjo oblikuje vsebinski in finančni načrt plesa. Letos imajo 250 maturantov, ki zase in za svoje soplesalce ne bodo plačali vstopnic, sicer pa je za ostale goste že tri leta cena vstopnice za sedišče 25 evrov in za stojišče 15 evrov. Denar porabijo za fiksne stroške, že tretje leto zapored pa so se dijaki odločili za Nušo Derenda s spremljevalno skupino. V ceno so všteti tudi fotografije in DVD. Preostali denar, ki je glede na število prodanih vstopnic variabilen, namenjajo izključno za kritje stroškov valete (večerja, glasba, ozvočenje), ki jo v sodelovanju z dijaško skupnostjo že tradicionalno organiziramo v maju. »Odločitev o izbiri hrane prepuščamo dijakom in njihovim staršem, zato meniji niso všteti v ceno vstopnice. Cena menijev znaša od 9 do 10 evrov,« pojasnjuje Gregor Deleja. Manj dijakov, dražje vstopnice Na I. gimnaziji v Celju je letos plesalo 231 maturantov. So praktično edini, kjer Utrinek z letošnjega maturantskega plesa Šolskega centra Šentjur. Foto: arhiv šole Maturantski ples le enkrat v življenju Z leti spremembe, stalnica ostajajo velika pričakovanja in nič manjša trema plesalcev - Sodelovanje in medsebojna pomoč »Naši« plesi so bili takšni, da jih ne bomo nikoli pozabili. Ožuljene in boleče noge, neudobna obleka, ki je bila le na obešalniku privlačnejša od vsakdanjih kavbojk in majice ... Kdo bi po nekaj tednih, kaj šele mesecih in letih mislil na takšne malenkosti? Zato je zagotovo prava sogovornica o tem, kako so se maturantski plesi vendarle spreminjali skozi leta in kaj pomenijo vsaki generaciji maturantov, Sabina Snedic, že 28 let organizatorka maturantskega plesa v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. »Da maturantski ples ne bi postal prevelika rutina, smo se letos odločili za spremembo,« pravi Sabina Snedic in dodaja, da so maturanti srednje šole za gostinstvo in turizem januarja plesali skupaj z dijaki zaključnih letnikov Srednje šole za hotrikulturo in vizualne umetnosti Celje. Združevanje šol za plese je pravzaprav že utečena praksa med tistimi šolami, ki imajo manj maturantov. Tako pocenijo stroške za izvedbo plesa, saj je najemnino in ureditev dvorane treba plačati ne glede na število gostov. »Poleg tega je velika dvora- Sabina Snedic: »Sama še nisem slišala nobene pobude, da ne bi več prirejali maturantskih plesov. Kriza se pozna tako, da je manj gostov, a tudi dijakov je manj. V naši šoli smo imeli po šest zaključnih letnikov, zdaj so samo še trije. A tudi takrat, ko je bilo maturantov največ, nismo nikoli omejevali števila povabljenih.« na z malo gosti kar malo strašljiva, ljudje si ne upajo niti plesati,« še pojasnjuje Sabina Snedic. In ker je bila za okrog 80 maturantov obeh šol in njihove goste - skupaj se jih je zbralo okrog 700 - tudi športna dvorana Golovec še vedno prevelika, so se letos odločili za najem bližnje Modre dvorane Celjskega sejma. Letošnji maturantski ples je bil torej drugačen. Kakšna izkušnja je za vami? Zelo dobra, pozitivna izkušnja, saj je bilo še bolj slovesno, ker ples ni bil v športni dvorani. Prostor in prihod vanj sta bila veliko lepša. Modra dvorana je bila polna in glasba dobro izbrana, cenovno pa podobno kot lani. Vstopnice smo podražili za evro, pri čemer je bila večerja postrežena po sistemu ruskega bifeja. Morda je manjkala kakšna miza več, saj je bilo kar nekaj gneče, a to bomo vedeli za prihodnja leta. Malo se je razlikoval tudi program. Pomembno se mi zdi, da ni vsako leto enako, saj imamo veliko dijakov, ko jih iz ene družine v našo šolo prihaja več in poznajo tudi prejšnje plese. Kakšni so vaši spomini na prve plese pred skoraj tremi desetletji? Začeli smo v Samopostrežni restavraciji Gaberje, potem je šola številčno rasla, a nas še vedno ni bilo dovolj za samostojen maturantski ples. Prvih nekaj plesov smo imeli skupaj s trgovsko šolo, potem smo se ločili, zadnja leta pa smo bile spet skupaj po dve ali tri šole. Protokol maturantskega plesa je bil takrat čisto drugačen, ker ni bilo plesnih vaj, niti četvorke niso znali plesati vsi maturanti. Tudi takrat ste plesali pozimi in ne morda ob koncu šolskega leta, kajne? Za vse šole so bili plesi v februarju in marcu, da smo bili gotovi pred aprilom, ko je bilo v dvoranah že preveč toplo. Drug razlog za zimski čas je, da imamo srednje strokovne šole tudi dijake, ki so pol leta v šoli in pol leta na praksi. Januar, za katerega se odločamo v zadnjih letih, je nekako na sredini, sovpada pa tudi s koncem ocenjevalnega obdobja, ko je v šoli vse bolj sproščeno in dijakom potem ostaja še dovolj časa za trdo delo v šoli. Kdaj ste se torej priprave maturantskega plesa lotili bolj resno? Po letu 1985 so se začele plesne vaje. Za večino celjskih maturantov jih je vsa leta vo- NAŠA TEMA 17 Vprašanja glede maturantskega plesa smo naslovili na vse srednje šole na Celjskem. Kot je razvidno, se vse niso odzvale na naše poizvedovanje. so za evro podražili vstopnice, ki so letos stale 23 evrov. Podražitev je bila posledica tega, ker imajo letos razred dijakov manj. Maturant/-ka in soplesalec/-ka imata vstopnici brezplačni, prav tako člani sveta staršev in sveta šole; iz šolskega sklada plačajo vstopnice tudi najbolj socialno ogroženim dijakov in njihovim družinam. Letos je bilo 11 dijakov, ki so jim skupno razdelili 35 vstopnic, plesalcem pa poravnali tudi hrano. Poleg naštetih fiksnih stroškov so omenili razvite fotografije za maturante, balone za plesalce in mažorete. »Če ostane denar od prodanih kart, ga nakažemo v šolski sklad, ki je namenjen za pomoč socialno šibkejšim dijakom, za povrnitev stroškov maturantskega plesa, za plačilo mesečnih vozovnic, raznih tekmovanj, maturantskega izleta in še česa,« pravi Breda Arnšek. V pripravi »V naši šoli je maturantski ples zelo velik dogodek. Je nekakšna prelomnica za dijake končnih letnikov. Mladi odhajajo po svoje, zapuščajo varno mesto in odkorakali bodo po svoji samostojni poti. Za njihove starše in njih same je to nepozabno doživetje, ki ga želimo obeležiti v najlepši luči, letom, ki so jih preživeli skupaj z nami, pa pustiti poseben sijaj. V šoli se zelo trudimo in vlagamo velike napore, da bi bili stroški maturantskega plesa čim manjše finančno breme za starše,« poudarja ravnateljica Srednje zdravstvene šola Celje Katja Pogelšek Žilavec. Sicer bodo maturantski ples imeli sredi marca. Trenutno imajo prijavljenih 176 plesalcev, za en razred pa še zbirajo prijave, saj so bili dijaki na praktičnem usposabljanju pri delodajalcih in se bodo naknadno prijavili. Ker še načrtujejo, predvidevajo, da bo cena vstopnice enaka lanski, in sicer 20 evrov. Vstopnice maturant/-ka in njegov/njen plesalec/plesalka ne plačata, za hrano pa poskrbi ZPO, ki ima za to najeto Gorenje gostinstvo. V ceno tudi ni vključena predvidena izdelava fotografij. Ponekod večerja in pijača Na maturantskem plesu Šolskega centra Šentjur je plesalo 8 četvork oziroma 32 maturantov. Cena karte, ki jo plačajo tako maturanti kot povabljeni, je 30 evrov. Za spremembo od drugih šol je v ceno vključena slavnostna oziroma maturantska ve- čerja (dve vrsti juhe, glavna jed, solata ter maturantska torta). Šentjurski maturanti so letos plesali v Kongresni dvorani v Laškem, morajo poravnati praktično enake fiksne stroške kot v Celju, prejmejo pa tudi fotografije in DVD. Na seznamu smo našli še dva varnostnika, ki morata biti na prizorišču celo noč. »Ne zaradi potrebe, temveč zaradi zakonskih predpisov,« pravi Mateja Fidler, organizatorka maturantskega plesa v ŠC Šentjur, in dodaja, da denar od kart v celoti porabijo. V Šolskem centru Rogaška Slatina že nekaj let organizira maturantski ples plesna šola Pingi. Karte po 47 evrov plačajo omenjeni plesni šoli. »Letos se bo plesa udeležilo med 55 in 60 dijakov, zunanjih plesalcev nimamo,« sporoča Anita Pihlar. Cena je enaka že tri leta in vsebuje slavnostno večerjo - toplo-hladni bife (predjed, 5 vrst mesnih jedi in prilog, 5 vrst solat, sadje in velika maturantska torta petih okusov) in vso pijačo, ostali fiksni stroški pa se ne razlikujejo bistveno od že omenjenih. Večina maturantov dobi tudi komplet fotografij in DVD. Pod črto Vprašanje glede izvedbe maturantskih plesov smo poslali enajstim šolam oziroma šolskim centrom na Celjskem. Med drugim smo spraševali o številu maturantov, ceni kart in posebnostih pri ceni, kako je s hrano, kakšen je razrez stroškov ter uporabi ostanka denarja. Šole smo še zaprosili za navedbo kakšnih posebnosti, s katerimi se srečujejo pri organizaciji plesov. Poleg splošnih pojasnil je okvirno pripravo na maturantske plese pojasnil vodja aktiva ravnateljev srednjih šol celjske regije ravnatelj Iztok Leskovar. Kakorkoli vrtimo številke na maturantskih plesih, lahko ugotavljamo, da so za starše precejšen strošek, vendar pa v šolah s prodajo kart ne obogatijo. Ne trdimo, da cen morebiti ne bi mogli stisniti za kak evro, vendar pa, kakor smo videli, morebitne ostanke denarja ali vračajo ali namenjajo v šolske sklade. Kakor je slišati, dolgoletne izkušnje prispevajo tudi k temu, da cene pač pokrijejo stroške. Če smo v teh dneh slišali posamezne pripombe glede cen, vse bolj ugotavljamo, da jih redko izrečejo starši maturantov - sploh pa po zaključenem plesu, ko imajo pred očmi lepo urejeno in srečno maturantko oziroma maturanta, ki je opravil s prvim delom zrelostnega izpita. Kar se omizja in števila gostov tiče, pa je itak stvar staršev, koliko gostov bodo povabili, kako bo s hrano in kdo bo plačal zapitek. URŠKA SELIŠNIK dila Plesna šola Plesni val. In reči moram, da jim je vsako leto znova uspelo plesalce dobro pripraviti. Kako se oblikujejo pari, ki plešejo skupaj? V glavnem plešejo skupaj sošolci, a glede na strukturo naših maturantov brez zunanjih plesalk ne gre. Pogosto so to sestre ali dekleta, velikokrat tudi naše dijakinje iz nižjih letnikov. Zdaj smo namreč močno fantovska šola. Ko sem začenjala, sta bila v 28-član-skem razredu le kakšen fant ali dva, zdaj je deklet bolj za vzorec. Imamo tudi oddelke, v katerih je med 32 dijaki kar 30 fantov. Kakšne so sploh šolske priprave na maturantski ples? Začnemo zelo zgodaj, že na roditeljskih sestankih v septembru. Zato da zastavimo organizacijo, izberemo dvorano in izračunamo ceno, je namreč treba vedeti, koliko maturantov bo plesalo in koliko gostov bo prišlo na ples. Oktobra oziroma takoj po krompirjevih počitnicah se začnejo plesne vaje, potem pa je do plesa dobra dva meseca intenzivnega dela. Maturantski ples velja za pomemben dogodek v življenju vsakega dijaka, pravzaprav cele družine. Se to kaj spreminja? Zdi se mi, da je ves čas približno enako. Zdajšnje socialne razmere se poznajo le pri povabilu gostov. Redki so še tisti, ki si lahko privoščijo 10 do 12 gostov, običajno je ob maturantu za mizo še kakšnih 6 ali 8 ljudi. Na naših plesih je bilo včasih veliko omizij tudi z 20 do 25 gosti. Pravim malim »ohcetim« oziroma veliko majhnim zabavam znotraj maturantskega plesa smo bili priče! Sicer pa naši plesi nikoli niso bili prav izstopajoči. Že od prvih let in vse do danes ostaja nespremenjeno še to, da prihajajo starši in prav tako tudi maturanti lepo urejeni. Nekateri si dajo obleko šivati, letos jih je zelo veliko kupovalo v Zagrebu, ker so ugotovili, da se tam dobijo lepe obleke bistveno cenejše. Stroški seveda so, saj ne gre samo za obleko. Treba je kupiti še čevlje, vstopnice, obiskati frizerja, dekleta morda še kozmetični salon ... Menda si zlasti dekleta znajo tudi zelo pomagati med seboj ... Naše dijakinje zagotovo. Tu so prijateljstva z dekleti iz programov kozmetični tehnik in frizerske šole, tako da se ličenje in pričesko dobi povsem brezplačno. Opažam tudi veliko posojanja oblek. Sicer pa cena pri obleki ni merilo - tudi za majhen denar se da zelo lepo obleči in če potem maturant ali maturantka to obleko zna še nositi . Kako je z udeležbo na plesu? Nikoli ne pleše cela generacija zaključnih letnikov. Pri nas gre praviloma na maturantski ples večina iz 4-letnih programov, manj pa je med plesalci tistih, ki končajo 3-letni program. Ti pogosto nadaljujejo šolanje v programu poklicno-tehniškega izobraževanja in se za maturantski ples odločijo v 5. letniku. Razlogi so zelo različni. Eni preprosto ne marajo plesati in jim tovrstne prireditve niso všeč, drugi gredo samo enkrat, v 3. ali 5. letniku, zato ker je maturantski ples prevelik strošek. Zgodi se tudi, da nekateri ne najdejo soplesalca, vendar pri tem šola pomaga in zadnja leta opažam, da so tudi dijaki zelo solidarni med seboj in se nekateri iz nižjih letnikov kar sami ponudijo, da bi plesali. Pri navezovanju stikov med plesalci je že pred leti dobro potezo naredila plesna šola, ki je pred začetkom plesnih vaj pripravila odprt spoznavni večer za vse srednješolce. Ker so nekatere šole tipično fantovske, v drugih pa številčno prevladujejo dijakinje, je to odličen način, da se najdejo soplesalci. Se dogaja, da prihajajo na ples dijaki sami, brez svojih družin? Zelo, zelo redko, včasih se tako dogovorijo maturanti iz programa poklicno-tehniškega izobraževanja. Tisti, ki so bili na maturantskem plesu z družino že v 3. letniku, potem v 5. letniku pridejo s sošolci ali obratno, da že v 3. letniku pridejo pogledat s sošolci, potem v 5. letniku pa skupaj z družino. Maturantski ples je dogodek za vso družino. Kaj pa vaši bivši maturanti, prihajajo tudi ti? Da, vendar zadnja leta najbolj pogosto kot gostje aktualne generacije maturantov. Se je pa nekajkrat zgodilo, da so imeli tudi lastna omizja. Kakšnih 10 ali 15 let nazaj so imeli pogosto prve obletnice, zdaj pa tega ni več. Se zgodi tudi, da si kdo res ne more privoščiti plesa? Verjamem, da je tega vse več, a takrat se vključi šola. Pri nas je takšnih, ki res povedo in prosijo za pomoč, zelo malo. V generaciji imamo največ dva, morda tri takšne maturante. Potem se v šoli »zorganiziramo«, imamo šolski sklad, tudi obleka se lahko izposodi in gre . Zaradi socialne stiske še nihče ni ostal doma, če je le zaprosil za pomoč. Se današnje generacije maturantov kaj razlikujejo od tistih izpred skoraj treh desetletij? Rekla bi, da na plesu ne, v razredih je seveda drugače ... Pred plesom so še vedno enako velika pričakovanja, prav tako ni nič manjša trema plesalcev. Kako bo izpadel ples? Bo šlo ali ne bo šlo? V zadregi so zlasti tisti, ki plešejo s profesorji in profesoricami oziroma z ravnateljem, sprašujejo se, ali bodo znali. Pa še vaditi ne morejo, saj odrasli soplesalci ne prihajajo na vaje ... In ples včasih in danes? Maturanti še vedno z enakim veseljem odplešejo obvezni del, izbor plesne glasbe v nadaljevanju pa je prilagojen staršem in dijakom. To je večer, ki se zgodi vsakomur le enkrat v življenju. Maturanti se lepo uredijo, dekleta in fantje izgledajo tako, da nekaterih sploh ne prepoznaš in moraš dvakrat pogledati, kdo je kdo. Potem po polnočni četvorki seveda sledi »klasika« - in tudi sama jim že vnaprej opozarjam, naj si prinesejo čevlje za preobuti, včasih so bili namreč kar bosi ... Sicer pa za našo šolo velja, da so maturanti s svojimi družinami zelo dolgo skupaj, skoraj nikoli se ples ne končna pred 2., 3. uro in še nikoli ni prišlo do kakšnega incidenta. Za maturante je to skupaj s starši res prijeten večer, s sošolci, z vrstniki so lahko vsak dan, maturantski ples pa je samo enkrat v življenju. IVANA STAMEJČIČ, foto: SHERPA 18 ŠPORT »Naj še v drugo pade Maribor« Trener Tajfuna Damjan Novakovič optimist pred jutrišnjim obračunom Celjska dvorana Golovec bo od danes do nedelje gostila zaključni turnir pokalnega tekmovanja. Celjsko območje bo zastopal le šentjurski Tajfun, ki pa je z uvrstitvijo med najboljših osem ekip že opravil velik posel. Zdaj ima priložnost, da naredi še korak naprej. Jutri bo v četrtfinalu nasprotnik Maribor, ki je v osmini finala »ponižal« laški Zlatorog. Šentjursko zasedbo vodi vsem dobro znani trener Damjan Novakovič, ki je na klopi Tajfuna že od sezone 2008/2009. Prvič ga je vodil že med letoma 2005 in 2007, vmes je bil trener laškega Zlatoroga. Igralsko kariero je gradil med leti 1995 in 2005, ko je nosil dres Rogaške, Postojne, šentjurskega Alposa in Zagorja. Zdaj že četrto sezone uspešno piše pravljico šentjurske košarke, saj pod njegovo taktirko Šen-tjurčani v zadnjih letih igrajo vidno vlogo v 1. slovenski ligi. Zdaj tudi v pokalnem tekmovanju ... V soboto ste na prvenstveni tekmi v gosteh ugnali Maribor, s katerim se boste tokrat pomerili v četrtfinalu pokala. Kako boste igralce pripravili na vnovičen obračun z istim nasprotnikom? Vprašanje je zanimivo. Nekaj posebnega oziroma novega si ne moremo izmisliti. Znova se bomo osredotočili na to, da ustavimo nasprotnikov »pikenrol«, ki je najboljši v naši ligi. Treba je zaustaviti tudi njihovega organizatorja igre Bojana Jovanoviča. Ob tem moramo poskrbeti za ravnotežje v skoku in ne smemo dovoliti Mariboru, da v serijah zadeva za tri točke, kajti ko jim to uspe, potem je nemogoče zmagati. V četrtfinalu šteje le zmaga, saj gre tudi morebitna odlična igra ob porazu v pozabo. Se bosta obe ekipi dobesedno vrgli na glavo? Po nekaj letih smo dobili dokaj ugoden žreb, saj je bilo v preteklosti že v navadi, da nam žreb nekako ni bil naklonjen, ko smo bili že na začetku obsojeni na poraz. Tokrat bi sicer lahko dobili še ugodnejšega nasprotnika, a tako mi kot Mariborčani imamo 50 odstotkov možnosti za uvrstitev v polfinale. Tekmo bo odločila dnevna forma, jaz pa sem prepričan, da lahko še drugič zapored premagamo istega nasprotnika. Kako izkoriščate te zadnje trenutke za pripravo na tekmo? Priprava na tekmo bo dan krajša kot tista za prvenstvene tekme, ki so ob sobotah, a kljub za dan skrajšanemu ciklu se bomo dobro pripravili. Bo pa v pripravo vključena tudi video analiza. V primeru uvrstitve v polfinale bi bil nasprotnik zmagovalec obračuna Union Olimpija - Šenčur. Tekma z Ljubljančani bi bila za tako mlado ekipo Tajfuna lepo darilo, mar ne? Vsekakor bi bila, vendar pa o tem ne razmišljam. Sem pa v veliki dilemi, ali ekipo pripravljati tudi na morebitno tekmo z Unionom Olimpijo ali ne. V tem trenutku smo povsem osredotočeni na Maribor. Zagotovo pričakujete tudi številčnejšo vzpodbudo s tribun svojih navijačev. Točno tako. Sprva bi se našim navijačem zahvalil za vzpodbudo na zadnjem gostovanju v Mariboru, kjer so nas glasno podpirali do zmage. Termin polfinalnega obračuna, torej petkov večer, je zelo dober in verjamem, da bo dosti naših navijačev prišlo na tekmo tudi v Celje. Upam, da bo tudi preostalih veliko in da bo tekma odigrana v lepem vzdušju. Za vašim moštvom je sicer izjemna serija šestih tekem brez poraza. Vam bo to dalo dodaten zagon za pokalni turnir? Po eni strani je težko zmagovati v serijah, po drugi pa je to dodatna vzpodbuda. Jasno pa je, da naša serija zmag ne bo trajala večno, da bo enkrat prekinjena. Upam, da ne v četrtfinalu pokala. In kdo je vaš favorit? Realno gledano sta glavna favorita Union Olimpija in Krka. Tudi žreb je takšen, da se ne moreta srečati pred finalom. Ob morebitnem finalnem obračunu omenjenih ekip bi dal rahlo prednost Olimpiji. Je pa pokal tekmovanje, v katerem je presenečenj vedno dovolj. Dogajalo se je že in zakaj se ne bi tudi v Celju. MITJA KNEZ Foto: GrupA Damjan Novakovič Spored turnirja Četrtek, četrtfinale: Plama Pur - Krka (17.30), Helios - Portorož (20.00) Petek, četrtfinale: Union Olimpija - Šenčur (17.30), Tajfun - Maribor Messer (20.00) Sobota: polfinalna obračuna (18.00, 20.30) Nedelja: finalna tekma (17.15) Oživiti košarko v Celju Celjska dvorana Golovec je leta 1977 gostila all stars jugoslovanske moške košarke s tedaj vsemi zvezdniki najboljše evropske lige, tri leta pozneje je v njej jugoslovanska mladinska reprezentanca osvojila srebrno medaljo na evropskem prvenstvu, v njej so celjski košarkarji igrali tudi tekme 1. B jugoslovanske lige, od danes pa do nedelje pa bo v njej zaključni turnir slovenskega pokala za moške. Celjsko moštvo na njem ne bo sodelovalo, se bo pa jutri v tekmi 3. lige predstavilo gledalcem. Podpredsednik KK Luxuris Celje je Dejan Cvetrežnik. Večkrat poudarjate, da je glavni smisel organizacije turnirja ogrevanje za septembrske tekme evropskega prvenstva. Bivši celjski košarkarji želimo ljudi spomniti na košarko. Preveva nas nostalgija na uspešna obdobja celjske košarke. Pred nami je velik organizacijski zalogaj. V kolikšni meri ste morali prenoviti dvorano Golovec? Težav je bilo več, kot smo jih pričakovali. V Celju niti ena dvorana ni v popolnosti pripravljena na tovrstni projekt. V dvorani Golovec se je v preteklosti res veliko dogajalo glede košarke, toda z njo je kot s starim avtom. Spomini so lepi, če pa ga želiš znova usposobiti, moraš vložiti veliko truda. Zarisali smo črte igrišča, zagotovili smo inter- Dejan Cvetrežnik netno povezavo, koše smo pripeljali iz dvorane Zlatorog, semaforje pa smo si sposodili. Poseg je bil drag. Kdo vam je pomagal? Košarkarska zveza Slovenija skrbi za svoje stvari, na lokalni ravni pa smo ostali pravzaprav sami. Župan Bojan Šrot se je priključil v določeni meri skupaj z ZPO. Največje breme je ostalo na domačem klubu, ki ima že tako ali tako težave s preživetjem. Upam, da nam bo vse skupaj uspelo izpeljati s finančno >ničlo< in da bomo uspeli privabiti čim več otrok h košarki. Kaj pričakujete od Tajfuna, edinega predstavnika s Celjskega? Jutrišnji četr-tfinalni obračun z Mariborom bo namreč prvi višek turnirja. Šentjurčani so v zadnji prvenstveni tekmi zmagali v Mariboru in upam, da bodo to ponovili tudi v Golovcu. »Kemija« v njihovem moštvu je pravšnja, za to je zaslužen trener Novakovič. Želimo si, da bi bili trd oreh tudi v polfinalu. Sicer pa bomo vse štiri dneve na trnih, organizatorji žal ne bomo imeli možnosti uživati v tekmah. Tudi v nedeljo popoldne, ko bo vsega konec, ne bo časa za pivo, saj bomo morali vse pospraviti. Če bodo v dvorani celjski osnovnošolci, ki smo jim omogočili oglede tekem, potem bo izpolnjen naš glavni cilj. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Celjanke odločno po oba naslova Celjske košarkarice bodo po rednem delu državnega prvenstva osvojile 1. mesto. Na predzadnji tekmi so bile z 68:61 na gostovanju boljše od Ježice, v soboto jim v goste prihajajo Mariborčanke. Igralke Athletea so na dosedanjih 15 tekmah vpisale 14 zmag in en poraz, ki so ga v domači dvorani doživele proti Iliriji, obakrat pa ugnale njihove največje tekmice za naslov, košarkarice Triglava. Proti polfinalu pokala Uspešen izkupiček je še toliko večji dosežek, saj je bila zasedba trenerja Da-mirja Grgiča od začetka sezone do teh zadnjih krogov zaradi številnih poškodb izjemno oslabljena. V soboto bo v Celju v zadnjem krogu rednega dela gostoval AJM, zatem Celjanke čaka v Jadranski ligi še zadnja tekma v Novem Gradu, ko bo nasprotnica Sloboda. Na koncu bodo zasedle sedmo ali osmo mesto, kar bo prav tako lep uspeh najmlajše ekipe v ligi. Nato se bodo osredotočile na drugi del DP, v katerem se bo med seboj merilo šest najboljših ekip prvega dela. Že v sredini prihodnjega tedna (sreda, 19.15) pa Athlete čaka povratni obračun četrtfinala pokalnega tekmovanja proti Triglavu. Celjanke bodo v Kranju branile 13 točk pred- nosti s prve tekme. Marica Gajic, Sanja Orozovic, Eva Lisec, Živa Macura, Alma Potočnik in Zala Pučko so se uspešno vrnile po poškodbah in strokovni štab Athletea lahko zdaj upravičeno pričakuje dodaten dvig forme ter odločno korakanje proti ubranitvi naslova tako v domačem prvenstvu kot v pokalnem tekmovanju. All stars s peterko Athletea Po vsakoletnem moškem All stars turnirju je Košarkarska zveza Slovenije uspešno izpeljala eno še pri dekletih. V ospredju je bila tekma članic, ko sta si nasproti stali ekipi Sanje Orozovič in Žive Zdolšek. Orozovicevo ekipo je vodil trener Athletea Damir Gr-gič, ki pa je moral s 87:64 premoč priznati nasprotni ekipi. V ospredju košarkarskega praznika košarkaric sta bili zabava in druženje. V ekipi Sanje Orozovic so bile še tri igralke celjskega Athletea. Marica Gajič, Rebeka Abramovič in Nina Gabrovšek (skupaj 23 točk). V nasprotni ekipi je bila Eva Lisec (4). Naziv najučinkovitejše igralke si je prisluži- la nekdanja članica Athletea Anja Klavžar. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Trener Athletea Damir Grgič CINKARNA ŠPORT 19 Iz Manchestra v Celje Nogometaši Celja so v soboto dopoldne odigrali peto pripravljalno tekmo in četrtič zmagali. Z 1:0 so bili na umetni travi štadiona Olimp boljši od kranjskega Triglava. Edini zadetek je v 77. minuti dosegel Andraž Žurej. Za Xavija in Iniesto Zaigral je tudi eden izmed treh novincev, ki je obenem velika okrepitev celjskega kluba. Miha Zajc prihaja iz Šempetra pri Novi Gorici, mesteca, ki slovi po odličnih nogometaših: »Drži. Najboljša sta Valter Birsa in Tim Matavž, nič kaj veliko pa za njima na zaostajata Goran Cvijanovič in Etien Velikonja.« Za Zajcem so burni dnevi in tedni. »Z vodstvom ljubljanske Olimpije WWW.CINKARNA.SI CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje Miha Zajc se nismo dogovorili. Nato sem bil na preizkušnji pri Manchester Cityju, pa še pri belgijskem Genku. Bomo videli, kaj se bo izcimilo,« pripoveduje izjemno nadarjeni primorski vezist, ki je v 2. SNL igral za Interblock, v 1. SNL pa za Olimpijo. »Prvi vtisi v Celju so zelo dobri. Imamo mlado ekipo z nekaj izkušenejšimi nogometaši, ki nam pomagajo. Trenerja Rusa poznam že od prej, zelo sem zadovoljen. V slovenskem pokalu se bomo skušali uvrstiti v finale, v prvenstvu pa še izboljšati trenutno uvrstitev,« je zaključil član slovenske reprezentance do 19 let, ki občuduje Barcelonina zvezdnika Xavija in Iniesto. V soboto se bo s celjskim moštvom odpravil v Kidričevo na prijateljsko tekmo z Aluminijem. Manjkal bo Blaž Vrhovec, ki je včeraj na Portugalskem odigral prijateljsko tekmo v dresu naše mlade reprezentance. DEAN ŠUSTER Foto: MITJA KNEZ V finalu Celjani in Laščani Čez deset dni finale Savinjske košarkarske lige Po rednem delu priljubljene lige, v kateri igrajo moštva s Celjskega, je bila na vrhu ekipa Veterani Zla-torog Laško z vsemi enajstimi zmagami. BSB Otok Celje je imel 9 zmag, Lev Zavarovalnica Ločica 8 in Vrtine Palir Polzela 7. Na lestvici so sledili Študentski klub Žalec, Gradia Celje, Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje, Strojno ključavničarstvo Urankar Gomilsko, Gradnje Tojnko Šentjur, Ti-ferji Laško, Brglez.com Polzela in River kings Celje. Liga od leta 1994 poteka v organizaciji Športno košarkarskega društva Koš. Ustanovljena je bila z namenom povečanja priljubljenosti rekreativne košarke v Savinjski dolini oziroma na Celjskem. Dvanajst let v ligi lahko igrajo registrirani igralci, ki dodatno prispevajo k dvigu kvalitetne ravni tekmovanja. Različna polfinalna obračuna V nedeljo sta bili odigrani polfinalni tekmi. BSB Otok Celje je bil boljši od ekipe Lev zavarovanje z 61:59. Pri zmagovalcih so koše dosegli Grilanc 22, Korošec 19, Pirih 8, Jug 8, Pirnat in Mernik po 2, za poražence pa Ocvirk 18, Zakrajšek 13, Govedič 12, Mandelc 7, Ma-rovt 5, M. Jezernik 3 in A. Jezernik 1. V drugem polfi- V ekipi Veterani Zlatorog Laško stojijo z leve Zoran Blatnik, Sebastjan Seme, Gregor Lapornik, Jože Sadar in Stojan Zor, čepijo pa Simon Zdolšek, Miha Uršič, Srečko Lesjak, Miha Čmer, Tomaž Blagotinšek in Anže Zdolšek. Na sliki manjkajo Marko Pinter, Milan Damiš, Danijel Lapornik in Aleš Kunc. nalu ni bilo napeto, Zlato-rog Laško je ugnal moštvo Vrtine Palir z 89:65. Za laške veterane so igrali Blagotinšek 24 točk, Čmer 22, Kunc 13, Lapornik 10, Uršič 8, Lesjak 6, Zor 4 in Sadar 2, za tekmece pa Vodončnik 15, Bodiroža 13, Milčič 11, Pungartnik 7, Palir 6, Mlakar 5, Vodovnik 4, Goričan in Vasle po 2. Zaključek lige bo 17. februarja. Ob 16.30 se bo začela tekma za 3. mesto med Ločičani in Pol-zelani, ob 18.00 pa se bodo spopadli »mladi Celjani« in »stari Laščani«. DEAN ŠUSTER Dosedanji zmagovalci - 1994: TVD Partizan Mozirje, 1995: Ciklosport Velenje, 1996: Norma Soft Velenje, 1997: Dravograd, 1998: ŠD Mozirje, 1999: Prebold, 2000: Veterani Pivovarna Laško, 2001: ŠD Savinja 2000 Ločica, 2002: Vepol Velenje, 2003: Velenje, 2004: Brglez.com Polzela, 2005: Brglez.com Polzela, 2006: Športno društvo Gomilsko, 2007: Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje, 2008: Kamnoseštvo Vogri-nec Parižlje, 2009: Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje, 2010: Arkes Velenje, 2011: Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje. Z leve v ekipi BSB Otok Celje stojijo Boštjan Korošec, Rok Pirih, Tomaž Grilanc, Sašo Buzina, Marko Mernik, Žiga Jug in Marko Pirnat, manjkajo pa Marko Šmigoc, Peter Božič, Ardijan Krasniči in Tomaž Korošec. Komaj polnoletni Črnogorec Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je sklenil pogodbo z mladim črnogorskim reprezentantom Stefanom Čavorjem, desnim zunanjim igralcem, ki je zadnja leta preživel v Španiji. Čavor je podpisal pogodbo za dve leti in pol in bo v Celju nastopal že v preostanku te sezone in nato še vsaj v naslednjih dveh. Komaj 18-letni Čavor (polnoleten je postal v novembru) je prve rokometne korake naredil v RK Bud-vanska riviera, ko je imel 15 let, pa ga je kupil Ciudad Real. Zdaj v višino meri 198 cm. Sinoči je Celje igralo z Ribnico, istočasno s težko pričakovano prijateljsko nogometno tekmo Slovenija - BiH ... DŠ CINKARNA Kos pred Lupšetom in Sešlarjem V okviru Tenis kluba Celje je bilo letos prvič v Celju rekreativno ligaško tekmovanje, imenovano Zimska liga Celje 2012/13. V njej je nastopalo deset rekreativnih igralcev tenisa. Dvoboje so odigrali v mestnem parku. Po nekoliko spremenjenih pravilih, ki so v navadi v vseh zimskih teniških ligaških tekmovanjih (z »zlato točko«), je bil končni vrstni red zelo zanimiv. Prvo mesto je tako kot v poletni ligi osvojil Iztok Kos s sedmimi zmagami. Drugi je bil Kristjan Lupše, ki je prav tako doživel dva poraza, tudi s Kosom. Tretje mesto je osvojil lanski zmagovalec mastersa Lige Celje 2012 Simon Sešlar s šestimi zmagami. Sledili so Alen Rakita in Ilija Petrovič (po 6 zmag), Jure Uranker (5), Boštjan Čerenjak (4), Peter Bevc in Sredo Vlaovič (po 2) ter Dejan Pantovič. Teniški klub Celje že zbira prijave za Ligo Celje 2013 (liga. celje@gmail.com). Znova bo štela za lestvico Slovenskega rekreativnega tenis toura, ki je nekakšno merilo slovenskih teniških rekreativcev. DŠ Trije na Švedsko Na bližnjem dvoranskem atletskem evropskem prvenstvu, ki bo med 1. in 3. marcem v Göteborgu, bo nastopilo sedem slovenskih atletov. Med njimi bodo trije člani celjskega Kladivarja. Marina Tomič bo tekmovala v teku na 60 metrov z ovirami, Mitja Krevs bo tekel na 800 in 1.500 metrov, Robert Renner pa bo nastopil v skoku s palico. Celjski klub se je z dvoranskega državnega prvenstva za mlajše mladince vrnil z dvema zlatima medaljama. V skoku v daljino je zmagal Vid Železnik Ketiš (690 cm), v skoku s palico pa Luka Jereb (431 cm). Četrti mesti sta osvojila Claudio Chiritoiu Ionel v troskoku in Ina Kruljac v skoku v višino. Na mitingu v Bratislavi sta uspešno nastopila mlada Kla-divarjeva atleta. Lucijan Zalokar je zmagal na 800 m, Luka Janežič pa na 200 m, nakar je bil še drugi na 60 m. DŠ CINKARNA Glavni pokrovitelj AD KLADIVAR Celje 20 ŠPORT Slediti Kranjcu in Stochu Pozornost ljubiteljev smučarskih skokov je povsem upravičeno usmerjena k našim asom v članski konkurenci Robertu Kranjcu, Petru Prevcu, Jaki Hvali in Juriju Tepešu, ko imamo v Celju državnega prvaka med dečki do 10 let. Dvomestno število let bo Miha Lipovšek Ročnik imel 14. avgusta. Zdaj obiskuje 4. razred IV. osnovne šole v Celju. Zima nagaja Ni še bil star pet let, ko se je v Vizorah prvič spustil v skakalno smučino. Za skoke ga je navdušil oče, ki je bil nekdaj prav tako smučarski skakalec. Za vse skupaj pa je najbolj »kriv« dedek Dušan Lipovšek, ki je zdaj Mihov trener. Zdaj je član SD Zagorje. Na »domači« skakalnici v Kisovcu je državni prvak v svoji starostni kategoriji postal s skokoma 24 m in 24,5 m. Prva regijska tekma Miha med skokom na DP na 25-metrski skakalnici v Zagorju (foto: osebni arhiv) Miha Lipovšek Ročnik je bila v Vizorah, kjer je Miha obakrat pristal pri 22,5 m in imel pred drugouvrščenim kar 12 točk prednosti. Štajerci in Korošci bodo imeli še tri tekme, v Vizorah, na Ljubnem in v Kisovcu, organizatorji pa še ne vedo, kdaj bodo izvedljive, saj je temperatura zraka precej visoka. Vzornik je Kranjec Za višek svoje kariere si Miha Lipovšek Ročnik predstavlja osvojitev olimpijske medalje. Njegove sedanje smuči so dolge 185 centimetrov. V poletni sezoni je na skakalnicah z umetno (plastično) maso osvojil naslov regijskega in državnega prvaka ter naslov skupnega zmagovalca pokala Cockta. Za vse te uspehe je potrebno trdo delo in veliko odrekanja, na teden ima tudi do štiri treninge. Toda ljubezen do smučarskih skokov je tako velika, da ovir trenutno ni. Lažje je seveda ob pomoči učiteljev ter ob podpori in spodbudi staršev, ki morajo pokriti večino stroškov. Ti niso nizki, poleg nakupa vseh smučarskih rekvizitov in opreme je treba zelo veliko odšteti za prevoze na treninge in tekme. A goreči želji je treba ustreči. »Moj vzornik je Robert Kranjec, rad pa bi omenil tudi odličnega Poljaka Kamila Stocha,« pravi Miha. DEAN ŠUSTER, Panorama MALI NOGOMET 2. SL, 17. krog: Veplas - Benedikt 3:2 (0:1); Softič (25), Linič (35), Korošec (36). Vrstni red: Velenje 35, Brezje 33, Sevnica, Stripy 27, Kebelj 26, Velike Lašče 22, Ajdovščina 20, Fragmat 18, Irbis 17, Tomaž 11, Benedikt 4. KOŠARKA 1. SL, 14. krog: Maribor - Tajfun 57:67; Pelko 16, Maric 12; Ferme 13, Pelc 12, Pri-morac 10, Držič 8, M. Sebič 6, Brolih, S. Sebič, Venezia 5, Zimic 3, Rogaška - Zlatorog 71:67; Miljkovic 17, Tomič 15, Koštomaj 12, Smajlovič, Horvat 10, Jotič 4, Mijovič 3; L. Lapornik 16, Zadnik 10, M. Lapornik 9, Dimec 8, Dugum, Mučič, Brodnik 6, Udrih, Či-goja, Nikolič Smrdelj 2, Hopsi - Mercator 73:64; Jagodnik 24, Robertson 15, Vranjkovič 11, Martin 10, Mulalič 8, Vujasi-novič 5; Abramovič 20, Soldo 16, Elektra - Helios 65:48; Za-gorc 14, Podvršnik 12, Julevič, Collins 10, Bukovič 8, Bajra-mlič 7, Atanackovič 4; Močnik 12, Rančič 10. Vrstni red: Zlatorog 25, Maribor, Helios 24, Tajfun 23, Elektra, Rogaška 22, Mercator 20, Slovan, Hopsi 17, Grosuplje 16. 2. SL, 17. krog: Terme Oli-mia - Portorož 60:76; Spešič 20, Maček 19, Memčič 15, Pešič 2; Ožbolt 32, Remus 13. Vrstni red: Portorož 31, Šenčur 29, Elektro Gorenjska, Terme Olimia 26, Lastovka 25, Radenska Creativ, Postojna 23, Hrastnik 22, Koper, Črnomelj 21, Parklji, Litija 20, Branik 16. 3. SL - vzhod, 13. krog: Primafoto - Nazarje 81:70, Janče - Vrani 88:79, Posavje Krško - Konjice 76:43. Vrstni red: Krka B 26, Posavje Krško, Bistrica 23, Luxuris 21, Janče 20, Primafoto, Konjice 18, Vrani, Calcit 17, Nazarje, Medvode 16, Komenda 13. 1. SL (ž), 16. krog: Ježica - Athlete Celje 61:68; Mlakar 17, Lumpert 16; Orozovic 20, Abramovič 17, Gajic 12, Lisec 10, Potočnik 7, Bošnjak 2. Vrstni red: Athlete 29, Triglav 25, Grosuplje 24, Ilirija 22, Ježica 20, Konjice 18, Domžale, AJM 17, Odeja 16. Jadranska liga (ž), 19. krog, Athlete - Vršac 78:69; Gajic 22, Abramovič, Gabro-všek 15, Lisec 12, Orozovic 11, Bošnjak 2, Potočnik 1; Jankovic 21, Jakšic 17. Vrstni red: Partizan 34, Pecs 31, Radivoj Korac 30, Vojvodina 28, Čelik, Mladi Krajišnik 25, Sloboda, Athlete 23, Vršac 21, Voždovac 20, Ilirija 9. ROKOMET 1. SL, 18. krog: Krško - Celje Pivovarna Laško 17:27 (8:17); Čanžar 6, Ferkulj 3; Mačk-ovšek, Janc 6, Blagotinšek, Ranevski 4, Zelenovic 3, Ver- dinek, Malus, Razgor, Lekai 1, Gorenje - Krka 35:22 (17:9); Bezjak, Cehte 6, Bajram 5, Do-lenec 4, Medved 3, Miklavčič, Gaber, Golčar, Dujmovič 2, Ovniček 1; Flajs 6, Leban 3. Vrstni red: Gorenje 34-2, Celje 31-5, Cimos 28-8, Maribor 2610, Trimo 18-16, Krka 17-19, Ribnica 14-22, Sviš 13-21, Izola 12-20, Ormož 10-26, Sevnica 6-30, Krško 3-33. 1. SL (ž), 15. krog: Ptuj - Zelene doline Žalec 19:29 (12:16), Ajdovščina - Velenje 23:33 (8:14). Vrstni red: Zagorje 26, Krim Mercator 24, Krka, Žalec 18, Piran 17, Velenje 15, Celje, Ptuj 9, Ajdovščina 8, Logatec, Naklo/ Tržič 6, Sežana 0. ODBOJKA 1. SL, zelena skupina, 1. krog: Šoštanj Topolšica - Calcit 1:3. Vrstni red: ACH Volley 15, Salonit, Calcit 9, Panvita 4, Šoštanj Topolšica 2, Maribor 0. 1. SL (ž), modra skupina, 1. krog: Aliansa Šempeter - Calcit 0:3. Vrstni red: Calcit 11, Branik 10, Aliansa 6, Luka Koper, Zgornja Gorenjska 4, Puconci 1. (MiK) Športni koledar Petek, 8. 2. KOŠARKA Pokal KZS, četrtfinale, Ce- lje: Tajfun - Maribor (20). 3. SL - vzhod, 13. krog, Celje: Luxuris - Komenda (15). Sobota, 9. 2. MALI NOGOMET 2. SL, 18. krog: Ajdovščina - Veplas Velenje (18). KOŠARKA 3. SL - vzhod, zaostala tekma 12. kroga, Vransko: Vrani - Konjice (19). 1. SL (ž), 15. krog, Celje: Athlete - AJM (15.30), Konjice - Triglav (16.30). ROKOMET 1. SL (ž), 16. krog: Zelene doline Žalec - Ajdovščina (18), Velenje - Celje (19). ODBOJKA 1. SL, zelena skupina, 3. krog: Šoštanj Topolšica - Maribor (19). 1. SL (ž), modra skupina, 3. krog, Šempeter: Aliansa - Kema Puconci (19). Sreda, 13. 2. ROKOMET 1. SL, 20. krog, Ivančna Gorica: Sviš - Celje Pivovarna Laško, Trebnje: Trimo - Gorenje (19). ODBOJKA 1. SL, zelena skupina, 4. krog: Šoštanj Topolšica - Panvita (19). NA KRATKO Tina in Ana pod vrhom Sofija: Judoistke celjskega Z'dežele Sankakuja so na tekmi svetovnega pokala osvojile tri medalje. V soboto je bila Tina Trstenjak v kategoriji do 63 kilogramov druga, Nina Miloševič pa tretja. V nedeljo je Ana Velenšek osvojila drugo mesto v kategoriji do 78 kilogramov. V finalu je bila od nje boljša Francozinja Audrey Tcheumeo. Nastopila je tudi Lucija Polavder, ki pa se je morala v kategoriji nad 78 kg zadovoljiti s petim mestom. V bolgarski prestolnici je bila tudi Urška Žolnir, toda le v vlogi trenerke. Kdaj bo začela tekmovati v kategoriji do 70 kilogramov, se s trenerjem Marjanom Fabjanom še nista odločila. Višnjevca zamenjal Lazič Rogaška Slatina: Vodstvo košarkarskega kluba Rogaška je v soboto navkljub zmagi nad Zlatorogom odpustilo trenerja Dragana Višnjevca. Zamenjal ga je Bojan Lazič, ki je na celjskem področju že deloval, saj je bil trener šoštanjske Elektre. Papež in dvojčka Velenje: Uradno je potrjeno, da bo vodilni strelec 1. slovenske rokometne lige Jernej Papež, desni zunanji napadalec Krke, naslednjo sezono začel v velenjskem dresu. Z Gorenjem je podpisal triletno pogodbo. Vodstvo velenjskega kluba pa se dogovarja še z bosanskima rokometašema, dvojčkoma Burič, vratarjem Benjaminom in krožnim napadalcem Senjaminom. Smola Dobovca Podčetrtek: Izvršni sekretar za futsal pri Nogometni zvezi Slovenije Stane Kokalj in predstavnica Term Olimia Mateja Bobek sta izžrebala polfinalna para pokala Slovenije v futsalu. Nogometaši Dobovca niso imeli sreče, za preboj v finale se bodo pomerili z Litijani, ki branijo naslov prvaka. Drugi polfi-nalni par je Oplast - Bronx. Zaključni turnir bo 2. in 3. marca v Podčetrtku. Velenjčani najdaljši Šentrupert nad Laškim: Športni klub Breze je pripravil medklubsko tekmo v smučarskih skokih. Predstavniki Smučarsko skakalnega kluba Velenje so zmagali v kar štirih kategorijah: med dečki do 13 let Rok Jelen, do 15 let Gašper Brecl, pri mladincih David Strehar, med člani Žiga Omladič, v veteranski kategoriji do 45 let pa še Rolando Kaligaro. Med veterani nad 45 let pa je zmaga ostala doma, najboljši je bil Janko Tovornik iz kluba Vrh nad Laškim. Prvakinji Iza in Taja Ljubljana: Na DP za mlajše dečke in deklice je celjski Neptun zastopalo 11 plavalcev. Izstopali sta Iza Vodenik in Taja Gerčer. Prva je na 50 m prosto, 50 m prsno in 100 m prsno ugnala vso konkurenco, osvojila pa je še štiri druga mesta. Taja je bila prva na 50 m delfin, osvojila pa je še tri srebrne medalje. (DŠ) **kK : T Zlorabo prostitucije in siljenje v prostitucijo je v Sloveniji možno tudi anonimno prijaviti na spletni strani ministrstva za notranje zadeve. »Dekletu sem samo pomagala navezati stik s ponudnikom dela v Celju. V Molda-viji sem objavila oglas za barsko plesalko v Sloveniji s pomočjo agencije,« je bila izjava priče na enem od sojenj Esadu Cehajiču iz Celja, ki je na zatožno klop sedel zaradi posredovanja pri prostituciji. Zanimivo je, da so tožilci zoper žensko, ki je izrekla te besede, obtožnico umaknili, saj je bila sprva tudi ona obtožena posredovanja. Čeprav omenjeno sojenje še ni končano in še zdaleč ni jasno, ali bo obtoženi obsojen ali ne, je izjava priče tipičen primer, ki ga država omenja kot novačenje v trgovini z ljudmi. Vanjo so največkrat - tudi na našem območju - ujete barske plesalke. In najbolj uspešne pri novačenju tujk za takšno delo, za katerim se kdaj skriva tudi prostitucija, so ravno ženske. Izkoriščanje prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab je namreč ena osnovnih oblik trgovine z ljudmi. Da policija težko dokaže, da nekatere barske plesalke poleg plesa ponujajo tudi seks, je že stara zgodba. Problem je tudi, ker se sojenja za tovrstna kazniva dejanja začenjajo nenormalno pozno in prihaja do spreminjanja izjav prič. Prav slednje na trenutke meji že na pravo humoresko, povezano z izgubo spomina. Ravno zato je vprašanje, kako so sodišča sploh uspešna pri kaznovanju ali sledenju akcijskim načrtom države, ki si jih ta zastavi za vsako leto ravno pri preprečevanju trgovine z ljudmi in kaznovanju storilcev. Medtem ko država svari pred kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi, se zdi, da na drugi strani nezavedno še vedno pušča na stežaj odprta vrata. Želene destinacije Slovenija, s tem tudi celjska regija, predstavlja v trgovini z ženskami ciljno destinacijo ali tudi le prehodno območje. Med žrtvami so mlajše ženske, vendar ne mladoletne. Slovenija je ciljna država predvsem za dekleta z območja vzhodne Evrope, zadnja leta predvsem iz Ukrajine, in tudi iz južnoameriških držav. »Te osebe so največkrat zaposlene v nočnih lokalih. Prav tako je naša država zaželena končna postaja še za dekleta iz ostalih držav Evropske unije, predvsem s Slovaške in Češke, k nam prihajajo tudi državljanke Brazilije. Ta dekleta se prostituirajo predvsem v stanovanjih in hotelih, ne toliko v nočnih lokalih,« pravi nacionalni koordinator za področje boja proti trgovanju z ljudmi in podsekretar na Ministrstvu RS za notranje zadeve mag. Sandi Čurin. Nismo žrtve? Nekatere ženske iz jugovzhodne Evrope ali z območja nekdanje Sovjetske zveze nadaljujejo pot v zahodno Evropo, kjer pristanejo v mreži prostitucije. Ne moremo mimo tega, da mnogi prostitucije kot trgovine z ljudmi sploh ne prepoznajo. Pravzaprav se kot žrtve mnogokrat ne prepoznajo niti žrtve same. »Če se osredotočim na primere barskih plesalk v Sloveniji, je res, da so v delovnem razmerju, torej imajo urejen status, bivanje, delovno dovoljenje, pravnoformalno je vse videti brez ovir. To jim zagotovi delodajalec oziroma potencialni izkoriščevalec in v tej situaciji delujejo tako dolgo, dokler niso soočene s tem, da se morajo prostituirati in še dodatno zaslužiti denar, kar zahtevajo od njih. Nekatere se vendarle nato same odločijo, da takšno zlorabo, prisilo ali izkoriščanje prijavijo. V večini primerov pa je odkrivanje tega odvisno od dela policije,« dodaja Čurin. Šele takrat ženske sprevidi-jo, da so žrtve, ki potrebujejo pomoč. V reševanje se nato vključijo nevladne organizacije, sledi proces oskrbe žrtev. »Vsaki je nudena celovita pomoč, od krizne in varne nastanitve do možnosti, da sodelujejo tudi v kazenske: postopku zoper tiste, ki s jih v prostitucijo prisilili, t na koncu do socializacije okolje. Vendar je to le kratek povzetek vsega, kar država takšnim žrtvam nudi za pomoč. Časovna opredelitev, kako dolgo traja, da si takšna žrtev opomore, je nemogoča. To je odvisno od primera do primera. Ima pa ženska možnost odločitve, ali se želi vrniti v državo, iz katere izvira,« pojasnjuje Čurin. Stisnjene v kot Marsikateri stranki, ki si privošči barsko plesalko, se še sanja ne, v kakšno kriminalno mrežo je ženska, ki jo kupi, morda vpeta. Preiskovalci in raziskovalci tega področja natančno vedo, da so pri »novačenju« takšnih žrtev vedno bolj uspešne, torej prepričljive, prav ženske. »Res je. Vedno bolj se vključujejo tiste ženske, ki so morda že preživele takšno izkušnjo in so se pridružile združbi, ki izvaja ta kazniva dejanja. Pri tem so vse bolj v ospredju agencije, ki ponujajo delo v tujini. Prav na tujem so žrtve bolj dovzetne za žensko prepričevanje o možnostih zaslužka, ki na prvi pogled prav nič ne kažejo na zlorabo. Gre za nekakšen trik, pri katerem se spretno zlorabi zaupanje oškodo-vank,« pojasni Čurin. Ko takšno žrtev pripeljejo v drugo državo, jo skušajo storilci nadzorovati tudi tako, da jo ustrahujejo s fizičnim nasiljem. »Nad žrtvijo poskušajo imeti nadzor in vpliv, z leti pa ta nadzor ni več tako izrazit z obliko fizičnega nasilja, ampak gre bolj za ekonomsko odvisnost, prisilo in psihično nasilje. Žrtve so se zaradi preslepitve, goljufije in lažnih obljub znašle v zanje neizbežni situaciji,« razlaga Čurin. In tu smo spet pred možnostjo, da ženska prepozna, da je žrtev, ali pa si tega ne upa priznati, saj je daleč od doma in ne vidi rešitve, njeni osebni dokumenti pa so »varno shranjeni« pri nadrejenih. K temu prispeva še kakšna grožnja storilcev, da bi lahko kdo škodil družini žrtve ali da jo bo »policija oglobila in poslala domov, če bo karkoli prijavila ...« SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Ni časa? Izjavo smo želeli dobiti tudi pri nevladni organizaciji - društvu Ključ, ki preventivno deluje ravno na področju boja proti trgovini z ljudmi, a so nas tam odpravili na hitro z odgovorom, da zaradi zasedenosti v 14 dneh izjave za Novi tednik ne morejo dati. Glede na temo, ki jo tako kot policija in notranje ministrstvo za notranje zadeve opredeljujeta kot problematično v naši državi in za katero poudarjajo, da je nujno ozaveščanje tudi preko medijev, nas je tak način komuniciranja neprijetno presenetil. Kljub temu objavljamo njihovo številko za pomoč žrtvam - 080 17 22 - in upamo, da so bolj odzivni vsaj takrat, ko se nanje obrne kakšna žrtev. »Dodatna ponudba« na Celjskem Na našem območju kar nekaj spornih lokalov Celjski kriminalisti so v zadnjih dveh letih preiskovali kar nekaj sumov kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo, toda v večini primerov so na okrožno državno tožilstvo poslali le poročilo. To pomeni, da sumi niso bili utemeljeni. Je pa bila ena ovadba zaradi zlorabe prostitucije. Kriminalisti vedo, da je na našem območju kar nekaj nočnih gostinskih lokalov (po podatkih Novega tednika približno osem), kjer vse kaže na to, da je »dodatna ponudba« tudi seks, vendar smo v pogovorih s preiskovalci izvedeli, da gre za resnično zelo težke preiskave. Nad temi lokali izvajajo tudi nadzore, vendar je še vedno najbolj ključno, da ženska, ki je žrtev siljenja v prostitucijo, sama spregovori. S prostitucijo je povezano tudi spravljanje v suženjski položaj, in sicer zato, ker dekleta prisilijo k prodaji spolnih uslug. Slovenski sistem »loverboya« To je trenutno najbolj učinkovita metoda novačenja mladih slovenskih deklet za spolne potrebe. Scenarij je tak, da čedni in šarmantni moški, seveda s polnimi denarnicami in z dobrimi avtomobili, zapeljujejo mlada dekleta v nočnih klubih, diskotekah in lokalih. Ko jim dekleta začnejo zaupati, skupaj potujejo v tujino, kjer jim kupujejo oblačila. Še posebej je priljubljeno nakupovanje v Italiji, navajajo poznavalci. Na koncu se zgodi, da po tretjem ali četrtem nakupovalnem izletu »loverboy« proda dekle za nadaljnjo spolno izkoriščanje. Pred časom je ravno slovenski »loverboy« na tak način v tujino prodal več kot deset slovenskih deklet. Ponuja lahko, posreduje pa ne! »Blond lepotička s strastno energijo, polne postave ter nagajivega pogleda išče diskretnega pohotneža za igranje med rjuhami. Še posebej v jutranjih urah. Tudi le za kakšno vročo erotično masažo.« To je le en oglas, ki ga najdete v ponudbi za celjsko območje. Zraven je na spletu pripisana tudi mobilna številka. Ali se za tem skriva prostitucija? Problem nastane, če je del zaslužka namenjen posredniku, kajti prostitucijo so v Sloveniji pred leti s spremembo zakonodaje dekriminalizirali, kar pomeni, da je kaznivo dejanje le posredovanje pri njej oziroma zloraba posredovanja. Sprememba zakonodaje je policistom samo še bolj zvezala roke v preiskavah. Prostitucija se namreč ne dogaja samo v nočnih lokalih. Ne tako skrite oblike trženja seksa se dogajajo v številnih stanovanjih in hotelih, kot očitno kaže zgoraj omenjen oglas. Kriminalisti zato v teh primerih izredno težko dokažejo, kdo je posrednik, kadar si nekdo naroči žensko (ali tudi moškega) na klic in »storitev« opravita na neki določeni lokaciji. Vabljiva zabava v nočnih klubih Mirovni inštitut je v Sloveniji izvedel tudi raziskavo v različnih srednjih šolah, da bi lahko ocenili morebitno izpostavljenost mlade populacije pri trgovanju z ljudmi. Za mlade je glavna motivacija za selitev predvsem tuja dežela. Petina dijakov, ki so jih spraševali, bi izzive najraje iskala v zabavni industriji, in to ravno v plesu v nočnih klubih! Več kot desetina bi sprejela vsakršno delo, če bi bilo dobro plačano. Analiza je pokazala, da dijaki naivno verjamejo, da tuje države nudijo veliko dobrih možnosti za zaslužek in zagotavljajo uspešno osebno kariero. Tveganji, ki bi jima bile lahko ženske izpostavljene v procesu migriranja, sta po mnenju dijakov spolno nadlegovanje in pomanjkanje socialnega in pravnega varstva. Ker so mediji ključni vir informacij, slovenski dijaki definirajo trgovanje z ljudmi največkrat kot prostitucijo, ne vedo pa točno, ali gre za prodajo ljudi v prostitucijo ali za prostitucijo kot obliko prodajanja. KRONIKA 23 Otroci v stiski lahko zdaj pomoč poiščejo tudi v varni točki nasproti Okrožnega sodišča v Celju. Nova varna točka za mlade v Celju Mladi po brezplačen nasvet tudi k odvetnici Nuši Maček Celje je konec preteklega tedna dobilo novo varno točko. Gre za prostor, lokacijo, kamor se lahko zatečejo mladi, predvsem otroci, po pomoč ali nasvet v stiski. Knežje mesto je imelo do zdaj že 12 takšnih lokacij, h katerim se je zdaj na lastno pobudo pridružila tudi pisarna odvetnice Nuše Maček v Prešernovi ulici (nasproti celjskega sodišča). Mačkova bo mladim v stiski svetovala brezplačno in zaupno. V projekt se nikakor ni vključila zaradi reklame, kar bi ji morda kdo lahko očital. Mačkova je namreč znana tudi po tem, da že vrsto let deluje ravno na področju zagovorništva in pomoči mladim, predvsem otrokom, ki so bili žrtve zlorabe. »Človek v tem času ne more gledati skozi denar na te stvari, ne sme. Družba zahteva odzivnost, mladi potrebujejo hiter in učinkovit nasvet, kam se obrniti, kadar doživijo nasilje ali opazijo, da se je kje kaj zgodilo, od nasilja do zlorabe. Otrok ne more čakati na postopke za brezplačno pravno pomoč ali na počasen odziv sistema. Tako ne gre. Otroci potrebujejo pomoč takoj,« pravi Mačkova. Za varno točko se je odločila tudi zato, ker so se mladi do zdaj že večkrat oglasili pri njej in jo povprašali za nasvet. Prišli so tudi takšni, ki so na primer posumili, da je kdo od njihovih prijateljev ali sošolcev žrtev nasilja, in jih je zanimalo, kako bi mu lahko pomagali. »Mlade je tudi strah, da bi šli takoj prijavit neko zadevo na policijo, saj se zavedajo, da takrat >padejo< v kolesje sistema postopkov, zaslišanj, spraševanj. Pred tem se želijo pozanimati, kaj jih v tem primeru čaka, na kaj morajo biti pozorni ali samo, kako naj sošolcu ali prijatelju povedo, da se bo odločil nasilje prijaviti. Mladi vidijo, so odzivni in želijo pomagati, potrebujejo le nekoga, ki jim zna točno povedati, kako naprej,« še dodaja odvetnica. Otroci in mladostniki lahko varne točke prepoznajo po posebni nalepki - smejoči hišici, ki je nameščena na vidnem mestu lokala ali prostora, kjer je točka. Res pa je tudi, da varne točke v Celju niso zelo dobro zaživele, a ne zaradi tega, ker ne bi bilo mladih, ki pomoč potrebujejo, temveč zato, ker se o njih v javnosti ne govori veliko. Po podatkih Unicefa je bilo v vsej Sloveniji minulo šolsko leto 41 primerov, ko so morale varne točke na podlagi podatkov otrok, ki so pomoč tam iskali, odreagirati. Vendar to število ne odraža realnega stanja. Če bi bila javnost o varnih točkah ozaveščena, bi bilo teh odzivov še več. »Samo k meni je v zadnjem času prišlona lastno pobudo okoli 12 mladih v stiski,« dodaja Mačkova. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA V primeru, da bi se kdo (ustanova, podjetje) prostovoljno želel pridružiti projektu Varna točka, se lahko obrne na JZ Socio v Celju, ki je tudi koordinator varnih točk, krovna organizacija pa je Unicef. V Celju so varne točke zaenkrat krizni center za mlade, PP Celje, Citycenter (park Džungla), Adratic Slovenica, Dom ob Savinji, JZ Socio, JZ Socio, projektna pisarna Celje, zdravo mesto, Leonardo, Osrednja knjižnica Celje, salezijanski mladinski center, Turistično informacijski center Celje, Zdravstveni dom Celje in Odvetniška pisarna Maček. Kje ste ostali odvetniki? »Otroci se v varno točko najpogosteje zatečejo po nasvet, ker so žrtve nasilja med vrstniki, a tudi, če imajo težave v družinskem okolju, potrebujejo pomoč pri domači nalogi, obliž na rano, ne morejo priti domov, so pozabili ključe in želijo priti v stik s starši ali potrebujejo zgolj pozornost in prijazen pogovor,« pravijo pri Unicefu Slovenije. Da je resnično tako, pravi tudi odvetnica Nuša Maček. Medtem ko si marsikdo zatiska oči pred stiskami otrok v Celju, so njihove zgodbe v srce segajoče. »Veste, včasih pride otrok sem samo zato, da v miru naredi domačo nalogo, ker je doma zaradi težke situacije in okoliščin ne more ...« zaključuje odvetnica. Pri pregledu seznama vseh varnih točk v Sloveniji (tudi v Celju) smo ugotovili, da je Mačkova edina odvetnica v Sloveniji, ki se je na lastno pobudo odločila za tovrstno nudenje pomoči. Med odvetniki očitno takšnega interesa, da bi preko projekta Varna točka brezplačno svetovali mladim v stiski, ni, čeprav imajo ravno odvetniki največ znanja in vedenja o tem, kam mlade napotiti, kadar se soočijo s težavami. Ali je Mačkova naredila prvi spodbudni korak v tej smeri, ki bi mu lahko sledili še drugi odvetniki v Celju? O prvobtoženem ne duha ne sluha Bo sojenje zaradi drog spet postalo maratonsko? Na celjskem okrožnem sodišču se je v torek vendarle začel predobravnavni narok za enajst obtoženih prekupčevanja z mamili. Število obtoženih je pravzaprav dvanajst, vendar je težava v tem, da na sodišče do zdaj že večkrat ni prišel prvoobtoženi Fadil Omič iz Velenja. Ko je bila dvanajsterica v priporu, je na obravnave sicer redno prihajal, potem pa ne več. Zdaj morajo ugotoviti, kje sploh je, da mu bodo lahko vročili vabilo. Če ga na obravnave ne bo, se bo situacija spet zapletla, saj naj bi bil ravno Omič ključna oseba v domnevno kriminalni združbi. Ta naj bi leta 2008 prepro-dajala konopljo, heroin in kokain tudi na območju Ljubljane in Lendave, ne samo na Celjskem. V združbi so tudi tuji državljani. Sojenje se je pred leti že začelo, da pa se ne premakne nikamor, je ugotovilo tudi celjsko višje sodišče, ki je okrožnemu naročilo, da mora vse izpustiti iz pripora na prostost. Za zapahi je ostal le eden (zaradi drugih kaznivih dejanj). Na prvem sojenju je vseh 12 odvetnikov zahtevalo izločitev nekaterih dokazov, ki pa so za njihove stranke tudi najbolj obremenilni. Gre za dokaze, ki jih je policija pridobila na podlagi tajnih metod dela. Odmevno v tem postopku je bilo tudi to, da so samo kriminalista, ki je vodil preiskavo, zasliševali skoraj 24 ur! Potem se je ustavilo tudi zaradi preiskave, v kateri se je znašla Omiceva odvetnica, češ da je vplivala na ključno pričo, kar pa se je kasneje izkazalo za neutemeljeno. V ponedeljek je zato sodnik Martin Jančar opravil predobravnavni narok za enajst obtoženih, za Omiča pa je postopek trenutno izločil. V večurnem naroku so skoraj vsi, ki so stopili pred sodnika, dejali, da krivde ne priznajo. Samo eden bo razmislil o tem, da bi jo priznal in o tem, ali bo morda na podlagi priznanja krivde opravil pogovor in napisal sporazum o tem s tožilko Marijo Sladič. Ta bi, če bi krivdo obtoženi priznali, zanje predlagala nekoliko nižjo kazen. Celo nižjo od minimalne predvidene za takšna kazniva dejanja, kar pomeni, da skoraj nihče ne bi šel v zapor za več kot pet let. Zdaj bo, glede na to, da se bo sodni postopek verjetno začel, ob koncu sojenja zanje zahtevala višje kazni. SŠol Foto: SHERPA Enajst obtoženih je pridno prišlo na predobravnavni narok. Naslednji bo sredi marca. Do takrat mora sodišče nekje izbrskati tudi Omica ... INFO 113 Tokrat so kradli iz objektov ... Februar se je začel s številnimi vlomi v stanovanjske objekte na Celjskem. V kar dve stanovanji so storilci poskušali nepovabljeno vstopiti v Milčinskega ulici in na Cesti na Ostrožno v Celju. Na srečo jim to ni uspelo, so pa lastnikoma z vlamljanjem povzročili razmeroma visoko škodo. Dva vloma v hišo sta bila tudi v Šentjurju in Vrhovem. Tam pogrešajo predvsem zlatnino in gotovino. V Levcu je lastnik pustil hišo odklenjeno, kar je kmalu obžaloval, saj mu je nekdo iz prostorov odnesel LCD-televizor. So se pa vlomilci te dni spravili predvsem na novogradnje. V ponedeljek so izpred novogradnje hiše v Letušu ukradli priklopnik za vozilo, samokolnico, več plastičnih sodov ter več drugih stvari. Policisti preiskujejo tudi vlom v nedograjeno stanovanjsko hišo v Ulici heroja Šarha na Babnem, kjer so odnesli kar dva dela sedežne garniture in klubsko mizico. Podobno se je zgodilo tudi v Novem Tepanju, kjer so neznanci prišli v nedokončano hišo in odnesli več kosov električnega ročnega orodja, bakrena kolena in električni vodnik. Škodo so tatovi povzročili tudi v Parižljah, kjer so poskušali vlomiti v hišo, vendar v notranjosti niso uspeli priti. Kljub temu je škode ogromno. Plen so iskali tudi na Kardeljevem trgu v Velenju, kjer so vlomili v poslovne prostore in ukradli več električnega orodja. Enako tudi na Šlandrovem trgu v Žalcu, kjer je nekdo iz poslovnih prostorov odnesel denar. V vseh naštetih primerih je škode za več kot 10 tisoč evrov. ... in avtomobilov Na Koroški cesti v Velenju so si v ponedeljek neznanci iz rezervoarja tovornega vozila iztočili 200 litrov goriva. V Čopovi ulici pa so vlomili v osebno vozilo. Tam pretakanje goriva ni bilo potrebno, saj je v vozilu bila kar posoda z že natočenimi 15 litri bencina. Dva voznika tovornih vozil pa sta bila okradena tudi na avtocestnem počivališču Zima, kjer sta prav tako ostala brez goriva. Slovenskemu vozniku so ga ukradli okoli 800 litrov, poljskemu pa dobrih 350 litrov. 50 litrov goriva pa je »šlo« tudi iz odklenjene vrtne ute v Lazah pri Dramljah. Policija prosi za pomoč Celjski kriminalisti iščejo tatove, ki so konec preteklega tedna s parkirišča v Vrunčevi ulici odpeljali osebni avto Audi A3, sive barve, registrske številke CE NP-095. Vse, ki bi karkoli vedeli o ukradenem vozilu, zato naprošajo, da te informacije sporočijo na telefonsko številko 113. Na Kidričevi cesti v Celju se je v četrtek popoldne v neposredni bližini carinarnice zgodila prometna nesreča, ki pa še ni v celoti pojasnjena. V nesreči so bili udeleženi voznik osebnega avtomobila Audi A4 temno modre barve, voznik osebnega avtomobila Opel Vectra in voznik neznanega osebnega avtomobila zlate ali srebrne barve, ki na kraju nesreče ni ustavil in ni dal svojih podatkov drugim udeležencem. Slednjega zato policisti naprošajo, da se zaradi razjasnitev okoliščin nesreče javi sam na celjski policijski postaji. Prav tako pozivajo vse, ki so nesrečo morda videli, da pokličejo na telefonsko število policije 113. 24 RAD DOBRO JEM * * * * * Za Vesno Vodišek Razboršek, direktorico Doma starejših Šentjur, bi dan lahko imel kakšno uro več. Kot tudi seveda še za marsikoga, a ni razlike - 24 ur velja za vse. Tako sama vešče krmari med svojimi življenjskimi vlogami in prav dobro ji gre od rok. Pri kuhanju ima prvo besedo pri ocenjevanju, a tudi pri pomoči najmlajši družinski član. Je tako vnet pomočnik, da ima tudi to dobro osnovo, da bo pomagal še pri vrtnarjenju, ko bo čas za to. Vesna Vodišek Razboršek je med drugim povedala, da je pri njih pomembno, od kod pride hrana. In ravno zato bo nekoč čas za kakšen vrt. Za dober obrok je treba vzeti kakovostne sestavine in nikoli ne sme manjkati ščepec ljubezni Ta je tudi v potici, kakršno pečejo v domu starejših. Diši po še, vredno jo je pripraviti! RESTAVRACIJA 0ne™e F TD K Sobotna in nedeljska kosila IL I Kl\ Jetfj po naročilu - a la carte tTfla^oj., sukdKiiai, sops csijt Posebna ponudba S, „„ PJzjertft taščice m bar PON-PET: od 5:30 do 22:30 ... . . SOB: od 8:00 do 23 00 T™5'" 23 zaWJ»fcne NED: od B:DD dn 22:00 Ve,l,t0 ParklrlSfiff Ji03 Sestavine: Testo: 1 kg moke za kvašeno testo, 5 dag kvasa, 5 rumenjakov, 8 dag sladkorja, 8 dag margarine, 4 dl mleka, 1,2 dag soli, 2 dag vanilijevega sladkorja, 3 žlice ruma, limonina lupina Nadev: 80 dag mletih orehov, 10 dag rozin, 0,5 dl ruma 1 dag mletega cimeta, 20 dag sladkorja, 2 dag vanilijevega sladkorja, 4 dl mleka, limonina lupina Priprava: Za kvašeno testo v mleku raztopimo kvas, dodamo pol žličke sladkorja in malo moke. Ko vzhaja, dodamo kvasni nastavek in vse ostale sestavine v moko ter zamesimo gladko testo. Pokrijemo ga s krpo in pustimo vzhajati pol ure. Nadev pripravimo tako, da orehe poparimo z vročim mlekom, nato dodamo vse ostale sestavine. Ne sme biti preredek. Vzhajano testo damo na pomokan prt in ga razvalja-mo na centimeter debelo, oblika mora biti primerna velikosti pekača. Testo namažemo z nadevom, potrosimo rozine in tesno zvijemo. Potico damo v pomaščen pekač, pokrijemo s prtom in pustimo vzhajati približno pol ure. Pečico segrejemo na 170 stopinj Celzija in pri tej temperaturi pečemo pol ure, nato jo zmanjšamo na 160 stopinj Celzija in pečemo še pol ure. Pečeno potico zvrnemo na desko, jo pokrijemo s prtom in pustimo, da se počasi ohlaja. To je receptura za dve rebri potice in iz navedenih sestavin dobimo od 45 do 50 primerno velikih kosov. Gostfščei^reno^ Bohord " (fc DOMAČA KUHINJA, MAU«, PIZZE, KOSILA, ALA CARD C ETC RING; Spfgjetnama naročila ta večje zaključene družbe Uohorč Marjan s.p.( DuSana Kvedrs 44, 3930 Šentjur pri Celju Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++336 (0)41 666 726 KOSILO GRATIS Ob nakupu treh kosil ZELENJAVNA TORTTUA Sestavine: 250 g moke, 1,7 dl vrele vode, olje, paprika, bučke, čebula, česen, kuhana koruza, kuhan fižol, sol, poper, pekoča rdeča paprika, kisla smetana Priprava: Moko presejemo, prelijemo z vrelo vodo, zmešamo in zamesimo testo. Testo razdelimo na kroglice in jih zvaljamo v krog premera 20 centimetrov. Na dobro segreti ponvi pečemo tortilje na obeh straneh. Lahko jih shranimo. Lahko tudi kupimo že pripravljene tortilje. Papriko, bučke in čebulo narežemo na majhne koščke in jih popečemo na vročem olju. Dodamo koruzo in fižol ter začinimo s soljo, poprom, pekočo rdečo papriko in sesekljanim česnom. Tortilje nadevamo s pečeno zelenjavo in prelijemo s kislo smetano. Tako pripravljene položimo v ogreto pečico na 180 stopinj za približno 10 minut, da se nekoliko segrejejo. Sicer pa lahko tortilje polnimo z različnimi kombi nacijami zelenjave in mesa, popolnoma po svojem /*1 IT"11 (ti 1 DNEVI PIRANSKEGA BRANCINA Info in rezervacije na tel.: 041/203 914 in 03/748 3018 POČUTITE SE DOMAČE, V SONČNI DOLINI POD ŽUSM0M. Telefon: 03 749 19 63 Mobitel: ŠENTJUR 051 413 590 Cesta Kozjanskega odreda 87/a RAZVOZ IN DOSTAVA HRANE BREZPLAČNO do 5 km izven Šentjurja. MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 -m@wotednik — Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja ob četrtkih - dva časopisa v enem na 56 straneh in priloga TV OKNO. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval je ponedeljek do 16. ure. UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA POSEST ODKUP MOTORNA VOZILA PRODAm KUPim STROJI PRoDAm TAM 80 T35 in tam 90 T35 prodam. V račun vzamem bukova drva. Telefon 051 314-883. 334 HONDO 125 čbr in skuter 50 kb little, oba malo vožena in ohranjena, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 070 707365. 361 PEUGEOT partner 1,4 kombi limuzina, letnik 2003, novejši model, lepo ohranjen, garažiran, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 263-987. 381 TOYOTO carolla verso 2,2 D-4D, letnik 2007, prevoženih 61.000 km, moč 100 Kw/136 KM, zelo lepo ohranjeno, redno servisirano, prvi lastnik, vredno ogleda, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 430-752. 383 KOMBI master, 2001, osebni, z 9 sedeži in opremo za kampiranje, prodam za 7.000 EUR. Možna menjava za traktor 4 * 4. Telefon 041 647-308. 387 Marjan Tovornik, s. p. Podgrad 32, Šentjur GSM: 041 396 106 tovornikmarjan@gmail.com OGREVANJE -VODOVOD - PLIN SANACIJA KOPALNIC, KLIMA, SOLARNI SISTEMI, TOPLOTNE ČRPALKE, BIO MASA KUPIm OSEBNO vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. 227 PRoDAm NA zelo lepi lokaciji v okolici Šentjurja (Lekmarje) prodam približno 100 m2 veliko, takoj vseljivo stanovanjsko hišo. Stoji na parceli 1.800 m2, vpisana v zemljiško knjigo, cena 82.000 EUR. Telefon 040 760-930. p ZEMLJIŠČE ob avtocesti Celje-Dramlje, 1,6 ha, vinograd, travnik in ribnik prodam ali dam v najem. Telefon 051 314-883. 334 KOSILNICO Bcs 1277, kot nova, prodam. Telefon 041 332-267, Plevnik. Š 30 TRAKTOR Fiat Štore 4 * 4, letnik 1981, s čelnim nakladačem ali brez in traktor Imt 560, letnik 1983, oba v dobrem stanju, prodam. Cena pri ogledu. Telefon 041 299-604. 378 SNEŽNO desko, vrtljivo, 2 m, novo, prodamo. Telefon 031 278-786. 379 nT! insTttiacuc M astrologinja AAA jasnovidnosti KUPIm PARCELO za brunarico kupim v okolici Celja, območje zidanic. Telefon 041 622-700. 390 TRAKTOR Štore, Zetor, Univerzal, Ursus ali Ferguson kupim. Telefon 041 235-349. p /UGODNO /JEKLENA STREŠNA KRITI NA! I OD 6,60 EUR z ddv l GSM: 040 349 992 V www.lindap.si i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operateija STANOVANJE PRoDAm OPREMLJENO, centralno ogrevano stanovanje, 42 m2, za dve do tri osebe, oddam. Telefon 041 650-737. 317 zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje KUPim V CELJU kupim stanovanje do 55 m2, plačilo takoj, lahko tudi v slabšem stanju. Telefon 041 601-555. 333 oDDAm cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja STANOVANJE, 100 m2, v sončni novi hiši, 10 km iz Celja, oddam, tudi prodam. Šifra DEŽELA. Telefon 031 243-812. 393 PRoDAm PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 130 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 131 PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311476. 132 TELIČKO sivko, 120 kg, za nadaljnjo rejo, mlečne pasme, prodam. Telefon 031 280-810. 330 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031 559-820. l 17 DVA bikca dvojčka, stara 14 dni, prodam. Telefon (03) 573-5119. 343 BIKA, črno belega, 300 kg, bikca, črno belega, starega en mesec, kravo, brejo telico in telico, 320 kg, prodam. Telefon 041 547-769. Š 25 TELIČKO pasma limuzin, staro 4 mesece, prodam. Telefon 051 476-199. Š 23 KRAVO simentalko, ekološka reja, drugič brejo v osmem mesecu, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon (03) 5793-180. 344 TELIČKO simentalko, staro 2 meseca, težko 120 kg, prodam. Telefon (03) 5777-360. 351 TELIČKO limuzin, staro 14 dni, prodam. Telefon 031 509-687. 347 TELIČKO limuzin, 250 kg, pašno, eko reja, prodam za 650 EUR. Telefon 070 866657. 353 BIKCA simentalca, starega 2 meseca, prodam. Telefon 031 559-820. l 19 PRAŠIČE, težke 50 do 80 kg, lahko tudi prevoz, prodam. Telefon 041 295-239. 370 DVE telički, staro 10 dni in bikca, starega 10 dni, prodam ali menjam za večjo telico. Telefon 031 840-282. 376 PRAŠIČKE, od 30 do 100 kg, prodam. Telefon 031 839-090. š 28 DVA bikca simentalca, stara 4 mesece, prodam. Telefon 041 797-052. 385 ZAJCE črni reks, odlična mesna pasma in kožuh, ugodno prodam. Telefon 031 844-021. 389 KUNCE, več vrst, čistokrvne pasme, za zakol ali rejo, prodam. Telefon (03) 5716-331, kličite po 19. uri, Žalec. 391 ŽREBIČKA, starega 6 mesecev in krško poljske prašičke, stare 3 mesece, primerne za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 647-308 . 387 ZAJCE, pasma nemški orjak, prodam. Telefon 041 775-328. 395 BIKCE simentalce, od 120 do 300 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 396 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, pašno, prodam. Telefon 041 794-332. 403 BIKCE, mesni tip, težke od 150 do 240 kg, prodam. Telefon 041 258-318. 404 Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 Do 36 mesecev ia osnovi OD, pokojnine PE CELJE, Ul. XIV. dhririj« 14, 03/4257000 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Starata Rozmana 16,02/521-3000 BONAFIN PLUS d.o.o. Slovanska 27.1000 Ljubljana Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celle: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja HS KUPIM DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351. 72 KRAVO simentalko, brejo ali s teletom, kupim. Telefon 070 556-695. Š 26 LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Nde iukrsk kkye m Mo pri tew v pome! za uelLhe in male gospodinj J- ' / oaLniel 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR AtfCV ^ e 0) B- £3 ^J^uharihe buli ve ätovendbih godpodinj ^J^uliaräLe bukve 0.S.iN s.s! 3a>a> « «--I I s<3 1 «l-s, 31* K NIO Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: [NAROČILNICg nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske hukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaii in čaine mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE VEČ starih češnjevih omar, dve kuhinjski kredenci, 500 kostanjevih kolov, L 220, za vinograd, približno 200 kosov raznega kmečkega orodja, primernega za etnološki muzej, prodam. Telefon 041 332-267. Š 33 BUKOVA drva, cepana, prodam. Telefon 031 441-963. 386 SUHA gabrova drva prodamo. Vse informacije po telefonu 070 741-734.397 SUHA metrska mešana drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 041 809-871. 400 KUPIM BUKOVO hlodovino - žagarska kakovost kupim. Telefon 041 794-200. p VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 289 HLODOVINO: smreka, jelka, na panju ali za kamionsko cesto, kupim. Telefon 031 649-201. 313 Še vedno velika bolečina, ki se ne da je skriti, niti solze zatajiti, le tebe, dragi sine, nam nihče ne more vrniti. V SPOMIN 1. februarja je minilo sedem let, kar nas je zapustil ljubljeni sin, brat, stric in nečak BOŠTJAN OJSTERSEK iz Debra 10 Pot nas vodi tja, kjer tvoj dom rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo. Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prezgodnji grob. Tvoji najdražji PODARIM VSE vrste krav in telic za zakol ter krave in telice iz ekološke reje, za nadaljnjo rejo, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p MENJAM BIKCA simentalca, starega en teden, menjam za teličko simentalko. Telefon 041 519-737. 341 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold PRODAM KAKOVOSTNO kozjansko vino modra fran-kinja in sortno belo ugodno prodam. Telefon 070 753-772. 384 KUPIM VINO za žganje kupim. Telefon 031 582624. Š 26 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n DRVA, bukova ter mešana, dolga, v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p DESKE in plohe, parjene in neparjene bukve, oreha, javorja, češnje, hrasta, lipe, vse zračno suho, prodam. Možna dostava. Telefon 040 211-346. p SUHA bukova drva prodam. Informacije po telefonu 041 822-890. p LOVSKI karabin z daljnogledom Swarovski in akvarel Avgusta Lavrenčiča ugodno prodam. Telefon 041 738-202. 295 DVA soda za vino, 100 l, nerjaveča, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 390-403. 332 AVTOSEDEŽ za otroka od 9 do 25 kg prodam za 30 EUR. Telefon (03) 5413371, 070 258-596. 352 SENO v kockah in plug Imt, 10 col, dobro ohranjen, prodam. Telefon 040 735506. 355 i . ■ _ www.radiocelje.com S® / CD9CD©©@S ( vedeževanje, astrologija, feng shui Kug Inf dno Q.MCi'0,5 n »trologinja i DACA K-m-ro'ugija Fr IrölüLj !.| vvdiieirilka JASNA SlJircU c iiJin-ikv ltiLr(r astrolog DANIEL ail ro legijo feng shui v>dc£o-vji| k si LH A art^Kw karte oganske karte' vedeževalka KARINA j ^ EMA * M I ar nI tor ol oganike karte oganike karte vi'dtiO vjlkj ULA ciganke karte Pokličite nas ceneje! ELEKTRO motorja, enofazni in trifazni, šrotar za žito, brzoparilnik alfa, 50 l, aluminij, mlin za jabolka, šest plastičnih sodov, 150 l, prodam. Telefon 5798-401, 031 884-937. 348 POSODO za hidrofor, 300 l, rabljeno eno sezono, ugodno prodam. Telefon (03) 781-7087. 362 ODTOČNO črpalko Grundfos ups 25-40 180, za centralno peč, novo, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 255-280, 5453-193. 365 INVALIDSKI skuter, akumulatorski, primeren za starejše, do 160 kg nosilnosti in do 30 km dometa, kot nov, v garanciji, prodam. Telefon 041 517-900. p ORIGINALNE modele za vlivanje zunanjih kaminov, betonskih, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 070 707-365. 361 SUHA mešana drva, približno 30 m, v Laškem, prodamo. Cena 45 EUR/m3. Informacije 031 304- 000. n ŽGANJE, slivovko, sadjevec ter očiščene kunce, lahko dostava, prodam. Telefon 031 221-243. 373 DESKE za ostrešje, debelina 20 mm, 6 m3 in »fosne«, 3 m3, prodam. Telefon 031 674-696. 377 DVAKRAT zastekljena okenska krila in balkonska vrata podarim. Telefon (03) 748-3113, 041 585-00 4. 354 53-letni uslužbenec, urejen, mladosten, preskrbljen želi spoznati žensko za prijateljstvo. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 041 248-647. 372 ZAPOSLITEV POTREBUJEM natakarico ali študentko za strežbo v lokalu. Telefon 041 707-815. Zlatko Belej, s. p., Proseniško 8, Šentjur. 357 IŠČEM delo na bagru. Imam izkušnje. Telefon 070 352-685. 369 ZAPOSLIMO mehanika tovornih vozil ali kovinarja-varilca. Informacije 031 304000. TLS, d. o. o., Trubarjeva 5, Laško. Nekje v tebi je bol bila, zamahnil si z roko, češ, zmogel bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. V SPOMIN Minevata dve leti, kar nas je zapustil dragi ati MIRAN GROBELNIK iz Galicije (24. 8. 1976 - 6. 2. 2011) Bil si in ostal boš najin heroj. Veva, da si več čas ob naju in naju varuješ. Rada sva te imela in tega nama ne more vzeti nihče, tako kot ne kruta dejanja, ki se nama godijo, hinavščina in pohlep nekaterih ljudi, po katerih se pretaka enaka kri. Vest pa se bo oglasila in vse uredila. Hvala vsem, ki ga nosite v srcu in se ga spominjate. Vedno tvoja Eva in Lukas z mamico POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n POTREBUJETE varstvo za vašega malčka? Brezskrbno se lahko obrnete name. Z varstvom otrok že imam izkušnje in enostavno obožujem to delo. Varstvo nudim na svojem domu. Informacije dobite po telefonu 031 506-147. Alijana Kušer, s. p., Mariborska 189 c, Škofja vas. 360 IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n PRALNICA Ašič, Zagrad 12, Celje opravlja družinska pranja perila, zaves, odej z dostavo na dom. Telefon (03) 548- 237 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n www.radiocelje.com NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^E KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra. Ob prehodu na vsebinsko zajetnejšo četrtkovo izdajo bo cena za naročnike ostala nespremenjena. Naročniki plačajo na mesec 9,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Dva časopisa v enem - torkovo in petkovo številko smo združili ter nadgradili v eno, četrtkovo. Od 7. februarja se veselite konca tedna že v četrtek ... v družbi Novega tednika. n INFORMACIJE 27 15 let te že čakam, a te ni, včasih slika ali mamina beseda te oživi. V SPOMIN LUKI FIDLERJU (26. 3. 1966 - 7. 2. 1998) Zadnje mesece življenja si žarel, mene si želel. Ime si mi izbral, zibko pripravljal. Preden sem prišla na svet, si se poslovil in me vse življenje v žalosti pustil. Tvoja hči Vanesa z mamico Damijano Zakaj si morala tako mlada umreti, ko pa tako lepo je bilo s tabo živeti? ZAHVALA V cvetu mladosti naju je zapustila draga hčerka SONJA PRELOŽNIK iz Loč Ob mnogo prezgodnjem slovesu od nje bi se rada zahvalila vsem, ki ste z nama delili bolečino, stali ob strani, naju bodrili in nama kakor koli pomagali. Hvala vsem, ki ste se ji poklonili, se od nje poslovili s cvetom, prižgano svečko, lepo mislijo ali prisotnostjo na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Neutolažljiva ati in mami Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu večno bo živel. V SPOMIN FRANCIJU BRECLU (29. 1. 1950 - 3. 2. 2003) Hvala vsem, ki mu prižigate svečke. Vsi njegovi Poroke Žalec Poročili so se: Maja KRU-ŠIČ iz Celja in Saša FRIEDRICH iz Šempetra, Monika KR-BAVAC in Dejan VODOVNIK, oba iz Letuša. Velenje Poročila sta se: Svjetlana VESELINOVIČ s Hrvaške in Dalibor TOMIČ iz Šmartnega ob Paki. Smrti Celje Umrli so: Marija HUŠ iz Šmartnega ob Paki, 81 let, Eli- IV TRENUTKIH ŽALOSTI POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE I 24 UR OBISK NA DOMu| zabeta ŽAFRAN iz Laškega, 90 let, Stanislav PUNGERŠEK iz Stranic, 77 let, Ivan KRA-ŠOVIC s Polzele, 75 let, Lju-bomir DACIČ iz Celja, 88 let, Ivanka MASTNAK iz Prožin-ske vasi, 88 let, Franc VRAV-NIK iz Svetine, 69 let, Friderik HAJDINJAK iz Celja, 83 let, Adolf Jožef GOVEK iz Šmartnega ob Dreti, 82 let, Jožefa ČERNEVŠEK iz Bočne, 81 let, Frančiška LEBAN iz Arje vasi, 79 let, Stanko JURJOVEC iz Petrovč, 82 let, Peter POD-BEVŠEK iz Laškega, 86 let, Justina ROTER iz Kaple vasi, 84 let, Leopolda TRATNIK iz Velenja, 63 let, Terezija URA-TNIK iz Podvina pri Polzeli, 77 let, Viktor JANČIČ iz Zreč, 74 let, Marija LESKOVŠEK iz Celja, 88 let, Vincenc BUKOVEC iz Celja, 81 let, Bogomil Franc MIRNIK iz Celja, 74 let, Bernard PETRE iz Hrenove, 77 let. Laško: Umrli so: Zora VIDMAR iz Celja, 84 let, Marija BRATEC iz Trobnega Dola, 91 let, V SPOMIN LUKA FIDLER (26. 3. 1966 - 7. 2. 1998) O, kako rad bi z vami še živel, pa nisem smel, saj Bog prehitro življenje mi je vzel, in to takrat, ko bil sem srečen in si tega nisem niti v sanjah želel. Kako kruto zna biti življenje, smo spoznali pred 15 leti, ko nam je usoda iz naše sredine tragično vzela ljubega sina, brata, nečaka ... V mislih in srcu si vedno z nami. Iskrena hvala vsem, ki ostajate zvesti njegovemu spominu, postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižgete svečko. Zelo te pogrešamo: mama, sestra Majda in ostalo sorodstvo V SPOMIN Letos mineva 16 let, kar nas je zapustil naš dragi VANČI ZDOVC iz Laškega Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki v njegov spomin prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu. Žalujoča žena Štefka Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrb in delo si imela. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. Mama, žalostni smo, ker smo te izgubili, toda srečni, da smo te imeli. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tašče FRANČIŠKE KOLAR iz Doblatine (20. 12. 1934 - 27. 1. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče, darove za svete maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Radi bi se zahvalili ZD Laško, vsem zdravnikom, medicinskim sestram, patronažni službi, posebej ge. Stanki in vsem, ki so ji pomagale. Hvala vsem reševalcem za številne prevoze, ves trud in pomoč v času njene bolezni. Hvala negovalki ge. Jožici. Iskrena hvala zdravnikom, medicinskim tehnikom in sestram gastro oddelka Splošne bolnišnice Celje, ki so ji dolga leta nudili pomoč in lajšali bolečine. Hvala sosedom Marjanci, Franciju, Mariji Zupanc in Angelci Kumar za vso pomoč ter vsem, ki so se zbirali pri molitvah na njenem domu. Hvala družini Kocman s Kalobja, Milki Vračko, Jožici Trebovc, Marjani in Tinku Sikošku za vso pomoč. Hvala duhovniku g. Marjanu Gačniku za opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se pogrebni službi Zagajšek in g. Branku Mlakarju za organizacijo pogreba, govorniku in pevcem za odpete pesmi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči njeni: sin Srečko, hčerka Fanika z možem Lojzetom, vnuki Sandi z Mirico, Damijan z Janjo, Danijel z Natalijo, Natalija z Andrejem, Špela in pravnuk Kristjan V vsej nemi bolečini srce še ni dojelo, da te nebo je vzelo, najdražji in edini. V SPOMIN FRANCU KOLARJU iz Celja (17. 1. 1931 - 8. 2. 2011) Čeprav sta minili že dve leti, kar si se poslovil, si še vedno v naših srcih in tam boš tudi ostal. Vsi tvoji Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, SO in tu ostanejo. (Janez Medvešek) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija DOLFIJA STRAŠKA iz Grlič (25. 4. 1942 - 22. 1. 2013) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, zdravstvenemu osebju in dr. Žuranu, gospodu župniku, pogrebnemu zavodu Gekott, pevcem in trobentaču ter vsem ostalim, ki ste sočutno pomagali v času bolečega odhajanja in zadnjega slovesa. Žena in hčerki Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil dragi mož, oče in ded KONRAD KAJTNA (6. 2. 1921 - 26. 1. 2013) Iskrena hvala vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali sveče in cvetje. Hvala vsem govornikom za ganljive besede slovesa, pevcem in godbi za odpete in odigrane žalostinke. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Komunale Laško, gasilcem Rečice pri Laškem in Vitanja. Posebna zahvala Centru za socialno delo Laško ter njihovim negovalkam za nesebično pomoč na domu v času njegove bolezni. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Vida in ostalo sorodstvo Konrad KAJTNA iz Zgornje Rečice, 92 let. Žalec Umrli so: Ivan KOŠENINA z Vranskega, 80 let, Jožef LAZNIK iz Podvrha, 83 let, Janez ROJC iz Zabukovice, 77 let, Stjepan MARINIČ iz Domžal, 84 let. Velenje Umrli so: Jožica URBIČ iz Ljubljane, 85 let, Frančišek STAKNE iz Braslovč, 65 let, Marija LESNIK iz Velenja, 86 let, Ana PLA-NINC iz Velenja, 83 let, Josip NAPOTNIK iz Velenja, 83 let. tednik 363 358 399 415 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE ŽERJAVAR ŽERJAVIST - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - Ml/Ž; RAZLIČNA DELA ŽERJAVISTA, NEDOLOČEN ČAS, 28.2.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE NEGE IN OSKRBE STANOVALCEV VSEH KATEGORIJ NEGE IN OSKRBE, VZDRŽEVANJE FIZIČNEGA OKOLJA STANOVALCEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.2.2013; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6, 3000 CELJE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA V VRTNEM CENTRU CELJE - M/ Ž; POSLOVODJA Z IZKUŠNJAMI V TRGOVINI Z BLAGOM ZA ŠIRŠO POTROŠNJO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.2.2013; TERRAPLANT SVETOVANJE IN PROIZVODNJA D.O.O., OREŠ-JE NAD SEVNICO 23, 8290 SEVNICA STROJNI MEHANIK MEHANIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO GRADBENE MEHANIZACIJE V NEMČIJI (FREIBURG IM BREISGAU), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.2.2013; SLOVAKSTAV SK S.R.O., PODRUŽNICA CELJE, MARIBORSKA CESTA 88, 3000 CELJE GRADBENI TEHNIK GRADBENI DELOVODJA - DELO V NEMČIJI - M/Ž; DELO IN VODENJE GRADBIŠČA, NEDOLOČEN ČAS, 1.3.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; ORGANIZIRANJE, VODENJE IN KOORDINIRANJE DELA V PROIZVODNEM PROCESU, IZDELAVA LETNEGA IN MESEČNEGA PLANA PROIZVODNJE, DNEVNO NAČRTOVANJE IN USMERJANJE PROIZVODNIH IN OPERATIVNIH DEJAVNOSTI,SKRB ZA STALNO KVALITETNO IZDELAVO PRODUKTOV,PRIPRAVA POROČIL ZA VODSTVO PODJETJA, SKRB ZA MOTIVIRANOST IN RAZVOJ SODELAVCEV TER ZA VARNO IN ZDRAVO DELO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.2.2013; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR STROJNIŠKE SMERI PRODAJNI INŽENIR - M/Ž; IZVAJANJE PRODAJNIH AKTIVNOSTI Z NOVIMI IN OBSTOJEČIMI STRANKAMI, IZDELAVA TRŽNIH RAZISKAV TER ANALIZ, PREPOZNAVANJE PRODAJNIH POTENCIALOV, OBVLADOVANJE PRODAJNE DOKUMENTACIJE, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB TER SKRB ZA IZPOLNJEVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI IN REALIZACIJO NAROČIL, IZVAJANJE PRODAJNEGA DELA REŠEVANJA REKLAMACIJ, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI LETNIH PLANOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.2.2013; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE UE LAŠKO UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA TEHNOLOG - RAZISKOVALEC - M/Ž; VODENJE, NAČRTOVANJE IN REALIZACIJA RAZISKOVALNIH PROJETKOV, SOFINANCIRANIH S STRANI MINISTRSTVA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO, ORGANIZIRANJE RAZISKOVALNEGA TIMA, SPREMLJANJE, PREDPISOVANJE, ANALIZIRANJE IN IZBOLJŠAVA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, KONTROLA IZVAJANJA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, IZBOLJŠEVANJE FAZ DELA, UVAJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, NAČRTOV ZA NOVE IZDELKE, IZDELAVA KALKULACIJ, IZDELAVA POROČI ZA PODROČJE DELA, OSTALA DELA, ZA KATERA SE USPOSOBI, DOLOČEN ČAS 30.6.2014, 23.2.2013; PARON LESNA INDUSTRIJA D.O.O.., SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE V ZD RADEČE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMB. SPLOŠNE MEDICINE - NADOMEŠČANJE PODORNIŠKE-GA DOPUSTA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.2.2013; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8, 1433 RADEČE UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE FREZALEC REZKALEC - M/Ž; RESKANJE PO NAČRTIH - DELO NA OBDELOVALNEM CENTRU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.2.2013; KOSTROJ -STROJEGRADNJA VZDRŽEVANJE, STORITVE, SERVIS, D.O.O. TOVARNIŠKA 2, SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE INŽENIR STROJNIŠTVA RAZVOJNI TEHNOLOG - M/Ž; RAZVOJNE AKTIVNOSTI NOVEGA IZDELKA NA PODRUČJU PLASTIČNIH PROFILOV, OBLIKOVANJE NOVIH IZDELKOV, VPELJAVA NOVIH KONSTRUKCIJSKIH REŠITEV NA PODROČJU DODELAVE, SODELOVANJE PRI IZDELAVI PROTOTIPOV IN VZORCEV,, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.2.2013; KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.O.O., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJU GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC - M/Ž; GRADBENA DELA PRI HIDROGRADNJA, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL OZIROMA DIREKTORJA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.4.2013; VILKO-GRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VOZNIK VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, KOLIČINSKI PREVZEM IN PREDAJA BLAGA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIH V SKLADU S PREDPISI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DELO NA GRADBIŠČU ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.3.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A,3230 ŠENTJUR SLIKOPLESKAR POLAGANJE GIPS PLOŠČ, PLESKANJE - M/ Ž; POLAGANJE GIPS PLOŠČ, ARMSTRONG STROPOV IN FASADERSTVO,PLESKARSTVO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.2.2013; POLAGANJE GIPS PLOŠČ ANDREJ KAVKA S.P., ULICA I. CELJSKE ČETE 22, 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA IN VODJE DEL ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.3.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A,3230 ŠENTJUR KUHAR KUHAR - PICOPEK - M/Ž; KUHANJE MALIC IN JEDI PO NAROČILU, PEKA PIC V HIŠI DOBROT - HOTELU ŽONTA ŠENTJUR, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.2.2013; LETOM, GOSTINSTVO IN TRGOVINA, D.O.O., ULICA DUŠANA KVE-DRA43 A, 3230 ŠENTJUR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA MALIC, HRANE PO NAROČILU,, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.2.2013; ŽNIDAR ISTOK S.P.; PE PIZZERIJA BAR OSMICA, ŽNIDAR ISTOK S.P., ULICA DUŠANA KVEDRA 12,3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH NEZNAN NAZIV VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI /M/ - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNI ŠPEDICIJI NA RELACIJI SLO-HU-UA-BY-RUS-KZ+EU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.2.2013; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA KLJUČAVNIČAR-CEVAR - M/Ž; PRIPRAV CEVI INOX,MONTAŽA NA TERENU IZOMETRIJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, TRANSPORTNIH SISTEMOV V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI - DELO V TUJINI - M/Ž; MONTAŽA TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.2.2013; IM PENIC, MONTAŽA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV, D.O.O., PODSRE-DA 59,3257 PODSREDA VODJA MONTAŽE - DELO V TUJINI - M/Ž; VODENJE SKUPINE (DO DESET LJUDI) PRI MONTAŽI TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.2.2013; IM PENIC, MONTAŽA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV, D.O.O., PODSREDA 59,3257 PODSREDA PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KRUHA IN PECIVA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.2.2013; BUČI, PEKARSTVO IN TRGOVINA, D.O.O., TITOVA CESTA 95, 8281 SENOVO GOZDAR SEKAČ - M/Ž; SEČANJA GOZDOV, TERENSKO DELO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.2.2013; BERAK, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., VID IVANUŠEVA ULICA 14, 3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBILANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 13.2.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, VOZNIK B C IN F KATEGORIJE, GRADBENI DELAVEC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2013; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P., FLORJAN 168, 3325 ŠOŠTANJ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.2.2013; PITIS, D.O.O.; PITIS, D.O.O., PE MUSIC CAFE, KIDRIČEVA CESTA 2 B, 3320 VELENJE AVTOKLEPAR - M/Ž; AVTOKLEPARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.2.2013; AVTO IGOR, SERVIS IN TRGOVINA, D.O.O., ČRNOVA 33 A, 3320 VELENJE AVTOLIČAR - M/Ž; AVTOLIČARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.2.2013; AVTO IGOR, SERVIS IN TRGOVINA, D.O.O., ČRNOVA 33 A, 3320 VELENJE UEŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MESAR ZA PRODAJO - M/Ž; PRODAJA MESA V MESNICI, NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2013; MESARSTVO ČAS, BOŠTJAN ČAS S.P., SAVINJSKA CESTA 77, 3310 ŽALEC SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ŠIVILJA SVEČANIH OBLAČIL - M/Ž; ŠIVANJE IN SVETOVANJE PRI PRODAJI SVEČANIH OBLAČIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.2.2013; PAVLE LOGAR S.P.; BUTIK ALEKSANDRA PAVLE LOGAR S.P., GRENC 2, 4220 ŠKOFJA LOKA NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČE, RAZVOZ HRANE, CATERING, NEDOLOČEN ČAS, 8.2.2013; D-COM, POSREDNIŠTVO SLA-VICA SPOLENAK JAKOP S.P., ČOPOVA ULICA 23, 3000 CELJE STROJNI TEHNIK SERVISNI TEHNIK (M/Ž) - M/Ž; POSTAVITEV / MONTAŽA / ZAGON NAPRAV NA OGREVALNIH SISTEMOV KWB IN ŠOLANJEM STRANKE PO OBSTOJEČIH STANDARDIH, POSTOPKIH IN DELOVNIH NAVODILIH NA TERENU, IZVAJANJE VZDRŽEVANJA, POPRAVIL IN INTERVENCIJSKIH POSEGOV TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.2.2013; KWB, MOČ IN TOPLOTA IZ BIOMASE D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14, 3310 ŽALEC KINO Spored od 7. 2. - 13. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Django brez okovov - vestem od četrtka do sreda: 17.00, 20.10 Film 43 - komedija četrtek, petek, sobota: 18.30, 20.30, 22.35 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.30 Gangsterska enota - drama, triler četrtek: 16.00, 20.20, 22.45 petek, sobota: 13.00, 16.00, 20.20, 22.45 nedelja: 13.00, 16.00, 20.20 ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 20.20 Hvala za Sunderland - drama, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.45 petek, sobota, nedelja: 13.10, 18.45 Lincoln - zgodovinska drama četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.10, 18.10, 21.05 petek, sobota, nedelja: 12.05, 15.10, 18.10, 21.05 Lovca na čarovnice - akcijski, fantazijski, grozljivka, 3D četrtek, petek, sobota: 15.05, 17.05, 19.00, 21.00, 23.10 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.05, 17.05, 19.00, 21.00 Na cesti - avantura, drama četrtek, petek, sobota: 20.45, 23.15 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.45 Mesečnik - drama, glasbeni film četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 20.35 petek, sobota, nedelja: 14.10, 17.20, 20.35 Razbijač Ralph - animirani film četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 petek, sobota, nedelja: 12.20, 13.30, 16.20 Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.00 petek, sobota, nedelja: 12.00, 15.00 Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija, 3D petek, sobota, nedelja: 11.30 Seanse - drama od četrtka do sreda: 18.25 Tatica identitete - komedija, triler četrtek: 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 petek, sobota: 12.50, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 nedelja: 12.50, 16.00, 18.20, 20.40 ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.20, 20.40 Zadnja bitka - akcijski od četrtka do sreda: 16.30 ineini|iol ČETRTEK 20.00 Zveri južne divjine - drama PETEK, SOBOTA, NEDELJA 18.00 in 20.00 Zveri južne divjine - drama SREDA in ČETRTEK 20.00 Angelski delež - komična drama KINO VELENJE PETEK (ob slovenskem kulturnem prazniku brez vstopnine) 17.00 Sapramiška 2: Sapramišja sreča - kratki slovenski animirani film 18.00 Kekec, tri dni pred poroko - TV-drama 20.00 Polet kreativnosti - avtorski film Toma Čonkaša REDNE PREDSTAVE PETEK 18.30 Nateg in pol - komična kriminalka 20.30 Ljubezen je vse, kar potrebuješ - romantična komedija SOBOTA 16.00 Razbijač Ralph - družinski animirani film, sinh. 18.00 Loti in skrivnost mesečevega kamna - animirana pustolovščina, sinh 18.30 Ljubezen je vse, kar potrebuješ - romantična komedija 20.40 Nateg in pol - komična kriminalka NEDELJA 16.00 Loti in skrivnost mesečevega kamna - animirana pustolovščina, sinh 18.00 Ljubezen je vse, kar potrebuješ - romantična komedija 20.15 Nateg in pol - komična kriminalka PONEDELJEK 20.00 Zveri južne divjine - fantazijska drama PRIREDITVE ČETRTEK, 7. 2. 9.00 do 13.00 Dvorana Center Nova Velenje Biblioterapija delavnico vodi Sonja Bercko 10.30 in 12.00 I. gimnazija v Celju - dvorana Gimnazijka Eugene Ionesco: Plešasta pevka premiera s prvo ponovitvijo; kulturni maraton 11.00 in 12.00 Glasbena šola Celje_ Ob slovenskem kulturnem prazniku Kulturne drobtinice učencev III. OŠ Celje 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice izvaja Bernarda Lukanc 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus Savinjski pust odprtje razstave 17.00 Mladinski center Šentjur Nasmej sebe in druge (smej se brez razloga) 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljice poslušanje in ilustriranje pravljic za najmlajše 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic pripoveduje Marjetka Blatnik 18.00 Kavarna Hotela Evropa Celje_ Prešerne besede literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Dvorana KZ Gotovlje Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Dvorana Hmeljarskega doma Šempeter Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Osrednja knjižnica Celje Predstavitev kitajske kulture in praznovanje kitajskega novega leta 18.00 Osnovna šola Frankolovo Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika 18.00 Kinodvorana Kozje Prešeren skozi otroške oči prireditev učencev in delavcev OŠ Kozje in pevcev Mpz Kozje 18.00 KSEVT Vitanje_ Proslava ob kulturnem prazniku 18.00 Muzej premogovništva Slovenije, Velenje Katjuša Rojac odprtje razstave skulptur 19.00 Krčma TamKoUčiri, Celje Prešernovanje - branje poezije ob 21.00 Bor&The young ones, koncert skupine 19.00 Zadružni dom Ponikva Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Svečana akademija ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Večer slovenske popevke ob kulturnem prazniku nastopajo Vokalna skupina Osti jarej in Pegazove muze 19.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Prireditev ob kulturnem prazniku 19.00 Dom kulture Velenje Osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje Markus Köbeli: Sobe komedija; gostuje KUD Valentina Kokalja Visoko pri Kranju 19.30 Kulturni center Laško Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 20.00 eMCe plac Velenje_ Četrtkov družabni večer 16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Beremo z Manco Košir srečanje študijskega krožka 17.00 Galerija Mozirje PETEK, 8. 2. 9.00 do 12.00 Ekomuzej Žalec Brezplačen ogled 9.00 do 12.00 Savinova hiša Žalec Prost vstop in ogled razstav iz zbirk 9.00 do 17.00 Stari grad Celje Prost vstop na Stari grad Celje 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Prost vstop in ogled vseh muzejskih razstav in zbirk 10.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Prešernovanje na Prešernovi - recitiranje Prešernove poezije v avli muzeja 10.00 do 13.00 Galerija sodobne umetnosti - studio Izdelajmo svoj radio brezplačno delavnico za najmlajše vodi Simon Macuh 10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje_ Brezplačen ogled vseh muzejskih zbirk 10.00 in 15.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvorec Celeia: Mesto pod mestom brezplačno javno vodstvo po razstavi 10.00 in 15.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvorec Grofje Celjski brezplačno javno vodstvo po razstavi 10.00 do 18.00 Velenjski grad Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku VODNIK 29 brezplačen ogled muzejskih zbirk 11.00 Pokrajinski muzej Celje Kelti na Celjskem in Keltskih konj topot brezplačno javno vodstvo po razstavi 11.00 do 16.00 Umetniška četrt - Na Okopih Celje Prost vstop v umetniški atelje 16.00 Dom sv. Jožef Celje - kardinalova dvorana Akademija ob slovenskem kulturnem prazniku slavnostna govornica Andreja Zakonjšek Krt 16.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvorec Krone celjskih kraljic brezplačna otroška delavnica 16.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Srečevanja umetnice Andreje Džakušič brezplačno javno vodstvo po pregledni razstavi 16.00 Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Uvodni dogodek ob 50-letnici muzeja ob slovenskem kulturnem prazniku 17.00 Likovni salon Celje Zasajevanje, recikliranje, rast ob razstavi Viseči vrtovi z umetnico Andrejo Džakušič in strokovno sodelavko Ireno Ašič brezplačna družinska delavnica 18.00 Kulturni dom Škofja vas Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku izvedba: Člani KUD bratov Dobrotinškov Škofja vas z glasbenimi gosti: Vokalnim kvintetom Il divji 18.00 Osnovna šola Jurklošter Otroška folklorna skupina in domači ustvarjalci kulturni večer 19.00 KUD Ljubečna_ Večer s prijatelji prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 20.00 Celjski dom_ Slovenska muska od A do Ž komedija, igrajo: Lado Bizovičar, Gašper Konec, Miha Debevc 20.30 Klub Žafran Terme Olimia Adi Smolar koncert 21.00 eMCe plac Velenje_ Neki fajnega ob kulturnem prazniku recital pesmi znanih slovenskih pevcev SOBOTA, 9. 2. 10.00 do 13.00 Celjski dom Pustno rajanje z Melito Osojnik, čarodejem Andrejem in otroškimi sanjami 10.00 Kinodvorana Kozje Cesarsko jabolko lutkovna igra Grajskega lutkovnega gledališča Sevnica 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 14.00 Celjski mladinski center Veliko otroško pustno rajanje gostja Damjana Golavšek 14.00 Občinsko dvorišče Laško Otroško pustno rajanje 14.00 Kulturni dom Ponikva Pustovanje za otroke 15.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Tradicionalna otroška maškarada 15.00 Dom svobode Zidani Most Otroška maškarada 17.00 Narodni dom Celje Brezova metla plesna pustna prireditev v izvedbi otrok Harlekina 17.00 Dvorana GD Levec_ Pustno rajanje za malčke 19.00 Zadružni dom Ponikva pri Žalcu Prireditev ob 15-letnici Ljudskih pevk s Ponikve pri Žalcu s prijatelji 19.30 Dom kulture Velenje Manjka mi, manjka muzikal 20.00 Celjski dom_ Ples knežjega mesta: Ples v maskah 20.00 Kulturni dom Šentvid pri Planini Pustovanje z Zarjo 20.00 Krčma TamKoUčiiri Pustovanje (DJ Tuži) 21.00 Plesni forum Celje Skupina kladivo, konj & voda koncert 21.00 Klub Žafran Terme Olimia Norčavo pustno rajanje 21.00 eMCe plac Velenje_ ŠŠK pustovanje NEDELJA, 10. 2. 10.00 Velenjski grad_ Mladi muzealci nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 14.00 POŠ Trje_ Otroška maškarada 14.00 Ploščad pred Termami Zreče Tradicionalna pustna povorka 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Stari grehi veseloigra; igrajo mladi iz župnije sv. Jožefa 16.00 Dom krajanov Virštanj Županova Micka ob kulturnem prazniku igra v izvedbi domačih mladih igralcev 16.00 do 19.00 Celjski dom Veliko KindyRoo pustovanje 18.00 Dvorana KS Teharje Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi - Prešeren malo drugače člani Ljubiteljskega gledališča Teharje 19.00 Celjski dom_ Vocal BK studio tradicionalni valentinov koncert PONEDELJEK, 11. 2. 10.00 do 11.30 Mestna knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.30 Osrednja knjižnica Celje Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi - Prešeren malo drugače gostujejo: člani Ljubiteljskega gledališča Teharje v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Knjižnica Šentjur Ipavci predavanje ddr. Igorja Grdine in zaključek bralne značke za odrasle 18.00 KSEVT Vitanje_ Po Slovenski planinski poti hribopisno predavanje Pie Peršič 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Rad dobro jem; Ali res vem, kaj jem predava Irena Fanič 19.00 Športno društvo Gaberje Celje_ Skrivnosti nanotehnologije predava Tatjana Kruder 19.00 Narodni dom Celje_ O notranjem miru video prireditev 19.30 Dom kulture Velenje Ženska, ki sem ji bral drama SNG Maribor TOREK, 12. 2. 10.00 Trg Kozje_ Pustovanje v Kozjem 15.30 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Ha-hajčkanje z Natalijo Kolšek tradicionalno otroško pustovanje 15.30 Graška Gora, športno igrišče Pustno srečanje 16.00 Šlandrov trg Žalec_ Pustni karneval po končanem karnevalu veselo pustno rajanje za najmlajše 16.00 Mestni trg Šentjur Pustovanje - Pust masten okrog ust 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 16.30 Osnovna šola Zreče Plahi zmaj ura pravljic 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Pustni nastop 17.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Pustovanje 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v nemškem jeziku pripoveduje Ivana Matoševič 17.00 Rdeča dvorana Velenje Pust, pust, krivih ust! veliko otroško pustno rajanje z Mojco in plesalkami Plesne šole Spin 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Psihološki večeri: Pogovor - veščina, zrcalo osebnosti, prizorišče odnosov predava Alenka Tacol 19.19 Mestna knjižnica Velenje Lirikonfestova degustacija (2/13): Ko pesnik pesem kuje razstava in literarno branje 19.19 Mestna knjižnica Velenje - študijska čitalnica Varno delo na vrtu in pri ostalih vsakodnevnih opravilih predava Aleksandra Žuber 19.30 Celjski dom_ Nadežda Tokareva, violina in Alexandra Verbitskaya, harfa koncertni abonma Zavoda Celeia Celje SREDA, 13. 2. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnice modistinje Marte Žohar 10.30 in 12.15 I. gimnazija v Celju - dvorana Gimnazijka Jean Baptiste Poqueline Moliere: Smešni preciozi premiera in ponovitev gledališke predstave Fedrinega gledališča I. gimnazije v Celju 11.00 Celjski dom_ Sodobni pristop k oskrbi rane predava Cvetka Rezar 15.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Regijsko tekmovanje celjskega in koroškega območja 16.00 Parkirišče pri trgovini v Vrbju Pokop pusta 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 16.30 Osnovna šola Zreče V pričakovanju Valentina kreativne delavnice 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje Valentin ima ključ od korenin ... ustvarjalna delavnica z Nado 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic pripoveduje Metka Pivk Srdič 17.00 Savinova hiša Žalec Prelomnica: Pot k moderni slovenski umetnosti predavanje o sodobni likovni umetnosti mag. Alenke Domjan 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Rdeče nasilje - Represija v Sloveniji po letu 1945 pogovor z avtorjem Milkom Mikolo bo vodila Alenka Veber 19.19 Mestna knjižnica Velenje Pravljični večer za odrasle glasbena gostja Tanja Lončar 19.30 Celjski dom_ Nejc Kuhar, kitara koncertni abonma Zavoda Celeia Celje 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Udar po moško Vid Valič & Denis Avdič, komedija Špas teatra DRUŠTVA VABIJO ČETRTEK, 7. 2. 8.00 do 15.00 Podčetrtek Četrtkov sejem 18.00 Mladinski center Šentjur Špilcajt - večer družabnih iger SOBOTA, 9. 2. 8.00 Atrij Centra Nova Velenje Kmečka tržnica 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 9.00 do 12.00 Žalec Podeželska tržnica Žalec izdelava mask, pustno rajanje, živa glasba 9.00 do 12.00 Parkirišče KS v Migojnicah Kmečka tržnica v Grižah PONEDELJEK, 11. 2. 15.00 Mladinski center Šentjur Gledališke delavnice - uvodno srečanje za mlade od 13 do 18 let 16.00 Mladinski center Šentjur delavnica: Pop petje - uvodno srečanje za mlade od 13 let naprej DOBRODELNE PRIREDITVE PETEK, 8. 2. 20.00 Celjski mladinski center Dražba kreativnih avtorskih fotografij udeležencev fotografske delavnice Celje Fokus 2012 Izkupiček dražbe bo namenjen v dobrodelni sklad fundacije Utrip humanosti, kjer zbirajo denar za štipendije mladostnikov obolelih za rakom. radiocelje B . 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz r«ii£uu(o)ceije www.radiocelje.com RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru) Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: ciklus prve pregledne celostne predstave: Andreja Džakušič, pregledna razstava, do 21. 2. Galerija železarskega muzeja Teharje: XIII. celjska fotografska razstava 2012 umetniške fotografije JSKD OI Celje in Fotografskega društva Celje, do 29. 2. Galerija Mercator centra Celje: razstava nagrajenih likovnih del četrtega slikarskega ex-tempora Sladka Istra, do 19. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: Punčka - več kot igrača, razstava ročno izdelanih punčk, do 14. 3. Muzej Laško: razstava Ptujske maske rajajo, v goste vam prihajajo, do 12. 2. Riemerjeva galerija Slovenske Konjice: razstava Mesec pravoslavnih ikon, do 18. 2. Galerija Velenje: razstava Figura in krajina Janeza Bernika, do 9. 3. Mestna knjižnica Velenje: razstava panjskih končnic iz zbirke enega od največjih slovenskih zbiralcev starin Zvoneta A. Čebula iz Šoštanja, do 28. 2. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI POIŠČITE in POKLIČITE (M r i ■i-t ■ ? MOPA ZA MOČH£-Ji& Troovina IKJS v Iris Tomaž s.p. GLAVNI TRG 9; 3000 Celje M.: 041 941 894 SO EI/ROI/ i/am PODARIMO ob nakupu nad 20 (UR I SERVIS DREV d.o.o. Dresinja vas 46 a, 3301 Petrovče, Tel 03 713 60 66 ffHIHEI/H l/Sf MAROIMfEf !/ (ASU MEWjAI/E NUDIjl/IO MOOME5TO0 l/OZ/tO ZLATARSTVO TAJNZ6K Romana Tajnšek - Korošec \Sd Naktt je darilo, ki ga čas ne načne. Gtavni trg 13000 Cclfc OS 544 17 tS Q41 634 844 M^a/VTI «S, tis 03^^71«» f ^P^mslbrigiuijiiai^jiiiKiitf bbcitabuCartp. Vse za streho! Hpmčrrr ftB^njaiimofflaiäloiMl^läeianfaiiinJElfcm Jgr ISUttHfjr ismwkrtth!:Pn&iiav2s57'J20SWE « — www.streha-meta1ko.si J 30let in I2MER0 IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLIUC POKUtdl ***** NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE TOMAŽA NA GSM: 051354291. PODARIMO VRM ŽLEBOVE Pri nakupu strehe METflLHO. Na naših straneh se trudimo, da hi bralcem lahko ponudili čim več ugodnosti, zato pozorno spremljajte tedenske ponudbe, s pomočjo katerih lahko ceneje koristite storitve oz, kupujete ceneje. Bodite pozorni na rdeče dodatke k oglasom, na katerih najdete ugodnosti, ki vam jih oglaševalci nudijo. Oglaševalci, bodite konkorenčnejši in dostopnejši -pokličite telefonsko številko 031 692-860 PRASNÖÜAMANJE VSEH VTISI KOVIN: HITRO. KVALITETKO tU VGDDNÜI na mto materiala MM1 HlS* " banranie P" POSEBNI EFEKTI! www.strojeplastika.sJ BREZPLAČNO SVETOUANJE fff zimwiu4če i.aAko THERMANA MANUALNA TERAPIJA ITVAIA: Dm. A. VEREIN INJ ORTOPED REVMATOLOG FITEXO M- , nutjAisu* 120 A, 1000 HL- 03 /7J4-.57-00. 1 166 262; jbjtt : WWW-RTOWt; f-nJi^ nrmör-i.HEi BREZPLAČEN osteopatski pregled ÜVlLjtkl mM FLlkCA KM^NJB tn /VI PN it Crd ret.: m m Ott j - CKsPFlrnA POPRAVILA f [^DELAVA in PROD. VANJENIH Ö6LA&L jjava zmjz b BJfc dalje.. - m podaja ^^OVNl tAl ftm.-Nt:. I tk -7Z.nr* in od 1V t-1 ji - fcnoifltvo ■ stavbno kieparsLvo - montaža Veiux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih st*eh Pooblaščeni krovec za kritine: GERARD, Cfl EATON,TONDACH. BRAMAC, LINDAS, HOS£K.ftA,TEGOlA S MErAl.ESAL..^ fin ZACENIIIAINO OGfifVAHJf NA tflIM iNiitiocAtfmivA C Ulf »N i 71 K u Iti IHSI 01 >r (lilo I SVOF11 (CM! I BOI J E R>l -J t QG ervjl NJI^JI N4TA* Ni .vir ■ IDBOFOBJI tHjHUJiiki A* UMU LATO BI I ZAIOGOUNIKI Y0P! »crtlW»»li jjiiijiTinHo yodoü, m iivntrj; r n j i e r iti-1 < n i KOB TTRiMO INSTALACIJE I M.: M/«* IS tO, gin: 041/«J 7M, fu: M t» 11 »1 ifjibd-wilni 8, i23Q{<.n>jgr I Mol:liilo3luUgul|.ii ■ www.ko b4nn»l j. sij KtA MOTORS avt (i }hisa škorjanec 1lHMMf Itt Sti/ptii*- V Mariborsk»lis,Celje.03/4360384,031 609 416 VELIKA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ Ugodne cene ■ moinost nakupa do 12 obrokov brez obresti Ob nakupu gum aii platišč prejmete darilo ■ raztegljiv ključ za kolesa z nastavkom 1? in 19 mm £ Premontaža in centriranje - 30 % + lliter tekočine za vet roh ran ska stekla —-✓ K-> SlikoplcskArstvo Peter Ocvirk S wvrw.jLtkofiltskuntvo-ircvirk.foin j i S LI KO PLESKARSKA DELA PO ŽELJAH STRANK DEKORATIVA VALPAINT Mojster 2 dolgoletno tradicijo! . Tukaj smo za Vas. da skupaj rešitve. ne le poiščemo. GSM: 041 346 328 temveč Čudi uspešno izpopolnimo. 15m2 PLESKANJA VAM PODARIMO ..pri naročilu nad 6flm-. drekom<, če smem biti di- »Ko nekdo živi v svetu, kjer so vsi takšni, kot so, je iz-rekten, pa lahko govoriva o varovanju okolja.« stopanje nezaslišano.« »Človek mora najti nek notranji talent in živeti srečno, »Šele z iskreno odkritostjo lahko spremenimo odnos osmisliti mora svoje bivanje. Delo je postranska stvar.« drug do drugega in do narave.« »Človeka je treba najprej osvoboditi. Družbi je v interesu, da je človek v takem krču.« •»T* V I • V • . • v • * • • • • f • f »Največ, kar je možno imeti v življenju, je socialni kapital družine, prijateljev.« 42 AKCIJA (S)hujsajmo z Novim tednikom in Radiem Celje V letu 2006 lažji za kar dvesto kilogramov Številke so spodbuda, sploh če tehtnica pokaže, da je človek ob koncu akcije izgubil kar 26,5 kg. To se je tretje leto akcije hujšanja zgodilo rekorderju leta Davidu Nemcu. Seveda zgolj topljenje maščobnih blazinic in izgubljanje odvečnih gramov, de-kagramov in na koncu celo kilogramov nista edino in ključno poslanstvo skupinske akcije hujšanja, nad katero bdi zavod za zdravstveno varstvo s številnimi partnerji in ob medijski podpori No- vega tednika in Radia Celje. Vadba in celoten proces preoblikovanja telesa sta precej odvisna tudi od tega, kako (ne) zdravi so udeleženci, ki se akciji pridružijo ter se lotijo zdravega in počasnega izgubljanja teže. Podatek, vreden razmisleka pred dobrimi šestimi leti, je aktualen tudi danes. Če na primer zaužijete 500 kalorij preveč, jih boste pokurili šele po dveh urah in pol intenzivnega čiščenja stanovanja. Tudi danes pogosto slišimo, da smo nekateri bolj nagnjeni k debelosti, pri čemer kaj radi spregledamo, da je glavni razlog za obline še vedno preprosto prevelik vnos hrane. Trik, ki so ga naši »hujšarji« zapisali bralcem Novega tednika zdaj že daljnjega leta 2006, drži kot pribito še danes: »Če pred obrokom najprej pojeste solato, boste hitreje čutili, da ste že dovolj siti in ne boste hrepeneli po >repeteju.« In razkrili smo vam tudi, da lahko jemo in hujšamo, na primer če si privoščimo rižoto z beluši, paradižnik z mozzarello ali preizkusimo Janin skrivnostni zavitek. Tudi brez vmesnega preverjanja časa na testu hoje ni šlo in nasveta iz železnega repertoarja zdravega načina življenja: »Vsaj en dan si zapisujte, kaj vse pojeste, in morda boste ugotovili tudi to, kako nezdravo spuščate vmesne obroke. Ali veste, kaj predstavlja enota živila? Ja, tudi o tem smo in še bomo govorili na naših druženjih. BPT, foto: arhiv NT Če ste v preteklih letih sodelovali v naši akciji hujšanja in imate nanjo zanimive spomine, se nam javite. Z veseljem bomo zapisali vašo zgodbo o boju s kilogrami, če ste pri tem še danes uspešni, pa bo to gotovo spodbuda za letošnjo skupino, ki bo šele začela bitko. Pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. hujsajmo x N a vtm t*dn Ikom Irk Radi trne «u a ime i in priimek....... naslov . e-nasiov ■ in ■ ssm........... starost, teža, višina izobrazba ali imate kakšne zdravstvene težave? DA NE X Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Brez telovadbe ne gre Objavljamo že tretji kupon, s katerim se lahko prijavite za sodelovanje v jubilejni, deseti akciji (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Prejšnji teden ste lahko prebrali, kako pomembno je, da se hujšanja lotimo na zdrav način, in prav temu pozornost posvečajo strokovnjaki, ki bdijo nad akcijo in iz delavnice v delavnico našim udeležencem trosijo še kako dobrodošle nasvete. Brez zdrave in čez dan pravilno razporejene prehrane seveda ne gre, prav tako ne brez redne telesne aktivnosti. Da bo slednja takšna, kot mora biti, bodo tudi letos poskrbeli v celjskem Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo. Zakaj je vadba tako pomembna in s čim se bo soočilo 20 izbranih udeležencev, razkriva trenerka fitnesa Nataša Šuster. Marsikdo od udeležencev akcije verjetno še nikoli ni bil v fitnesu in se ga kar malce boji. Kako jim ga približate? Večina kandidatov, ki se prijavijo na akcijo, nima veliko športnih izkušenj, ne samo v fitnesu, temveč na splošno. V Top-Fitu jim skušamo približati gibanje in jih navdušiti nad njim, kar ob podpori izkušenih trenerjev ni težko. Migamo tako v fitnesu kot na skupinskih vadbah, pri čemer se trudimo, da predvsem udeležencem, ki so manj samozavestni, ob prvih obiskih posvečamo še posebno pozornost in jih spodbujamo. Sicer udeleženci vadijo postopno in če na lastno pest ne pretiravajo, nimajo prevelikih težav s tako imenovanim »musklfibrom«, tako da se jim telovadba ne zameri. Ampak čisto malo pa morajo po vadbi čutiti mišice, da vedo, da so naredili nekaj dobrega zase. Kako pomembna je podpora trenerjev? Hujšanje je velik poseg v človekovo telo, zato ga nikakor ne smemo podcenjevati. Prehitro hujšanje je lahko vse prej kot pot do zdravja, zato se morajo vsi, ki se odločijo hujšati, vprašati, koliko znanja imajo na tem področju. Izkušnje sicer kažejo, da se imajo za najpametnejše tisti, ki hujšajo že celo življenje in ki jim po »uspešnem hujšanju« nove teže ne uspe obdržati. Pri hujšanju je torej resnično ključnega pomena delo pod strokovnim vodstvom, prav tako pa čas. Proces se nikakor ne konča, ko dosežemo želeno številko na tehtnici, temveč se prava izkušnja takrat šele začne. Zato priporočamo osebne treninge s trenerji, ki imajo dovolj znanja in licenco fitnes zveze. Kako pogosti naj bodo obiski v fitnesu? Na začetku praviloma vadimo trikrat tedensko, nato treninge stopnjujemo glede na sposobnosti posameznika. Bodo obveznosti udeležencev kar se športnih aktivnosti tiče takšne kot v preteklih letih? Vadili bodo v fitnesu po individualnih programih, udeleževati pa se bodo morali tudi skupinske vadbe, ki se bo spreminjala in se prilagajala sposobnostim skupine. Prav tako bomo zanje pripravili šolo teka in pa funkcionalni trening, s katerim med drugim izboljšamo gibljivost, koordinacijo, agilnost. Vadba mora namreč zajemati obremenitev celega telesa in biti prilagojena posameznikovim pomanjkljivostim. Če imamo na primer sedeče delo za računalnikom, so določene mišice na telesu verjetno skrajšane in nikakor ni priporočljivo, da jim na vadbi z vajami še dodatno krajšamo, ampak jih moramo raztegniti in okrepiti nasprotne mišične skupine. Še en razlog, zakaj potrebujemo usposobljene trenerje torej. Bistvo pa je, da se moramo po vsaki vadbi počutiti bolje in biti polni energije. Le tako bo gibanje postalo način življenja. Tako kot pri skrbi za pravilno prehrano kdaj morda zmanjka motivacije, gotovo tudi pride dan, ko je nekdo prelen za obisk fitnesa ali pa se kar ne pripraviti do na primer tekanja ali sprehoda. Kaj takrat? Če kakšen dan grešimo, nič hudega, da le naslednji dan delamo, kot je prav. Nikakor pa se ne smemo zato, ker smo izpustili telovadbo, kaznovati s stradanjem. S stradanjem namreč ne izgubljamo maščob, kajti naše telo v tem primeru vso energijo iz hrane vestno spravlja v maščobe, ki so lažje od mišic. Zato moramo vaditi in dati mišicam dovolj hrane, da ohranjamo mišično maso. Le tako uspešno hujšamo in hkrati preoblikujemo telo. Ostanejo udeleženci akcije redni gostje fitnesa tudi po koncu akcije? Jih fitnes »zasvoji«? Tisti, ki so tudi po koncu akcije redno obiskovali fitnes, so težo obdržali, jih pa na žalost ni veliko. Moram povedati, da so se izneverili predvsem zmagovalci akcije, ki jim je bila zmaga očitno pomembnejša od upoštevanja pravil in bistva akcije. Lani smo tako pravila spremenili. Zmagovalec tako tudi letos ne bo tisti, ki bo izgubil največ kilogramov, ampak tisti, ki bo imel najboljše razmerje med mišicami in maščobo v telesu. ANJA DEUČMAN, foto: GrupA (arhiv NT) f i Zakaj S Izobraževanje Koga? Kod? r OGLASNA PRILOGA MARKETINGA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE Pred izbiro Objavljeni razpisi za vpis v srednje, višje in visoke šole - Februar je čas za razmislek Konec januarja so bili objavljeni letošnji razpisi za nadaljevanje izobraževanja v prihodnjem šolskem letu. 1. februarja je bil kot kot zadnji objavljen še razpis za vpis v visokošolske dodiplomske in enovite magistrske študijske programe. Letošnja novost je, da se na šolskem ministrstvu zaradi varčevanja niso več odločili za tiskanje papirnatih brošur, temveč so vsi razpisi objavljeni v elektronski obliki in osnovnošolcem ter dijakom na vpogled na spletnih straneh ministrstva. Ker so bili razpisi za vpis v srednje, višje strokovne ter visoke šole tudi že v prejšnjih letih objavljeni v elektronski obliki, večjih težav s tem ni. Prav tako tudi možnost elektronske prijave v izbran študijski program ni novost, saj so bili dijaki tega vajeni že v prejšnjih letih. Na spletu je mogoče najti tudi ogromno informacij o posameznih izobraževalnih programih, prav tako tudi o tem, kaj posamezne srednje, višje ter visoke šole svojim dijakom in študentom ob izobraževalnem programu še ponujajo. Slednje je dobro temeljito pregledati že pred tradicionalnimi informativnimi dnevi, ki bodo letos prihodnji konec tedna. Vse srednje, višje ter visoke šole bodo svoja vrata za novince odprle v petek, 15. februarja, dopoldne in popoldne, prav tako tudi v soboto, 16. februarja. Več tehnike in naravoslovja Na šolskem ministrstvu so tudi z oblikovanjem letošnjih razpisov skušali vplivati na poklicne namere oziroma odločitve mladih. Tako je v srednjih šolah razpisanih več prostih mest v poklicnem in srednjem strokovnem ter tehniškem izobraževanju, manj pa v splošnih gimnazijskih programih. Prav tako je za petino zmanjšan vpis v študijske programe huma-nistike in družboslovja na fakultetah. A na ministrstvu zagotavljajo, da je na vseh ravneh izobraževanja glede na lansko leto, prav tako pa tudi glede na število osnovnošolcev in srednješolcev, ki letos obiskujejo zaključne razrede in letnike, dovolj razpisanih mest, tako da prostora za bodoče dijake in študente ne bo zmanjkalo. Seveda tudi za šolsko oziroma študijsko leto 2013/14 za vpis v programe, kjer bo prijavljenih preveč mladih, veljajo omejitve in se bodo šole morale držati predpisanih postopkov za izbiro najboljših. Na informativnem dnevu v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje pogosto tudi zadiši. (Foto: TimE) Dijaki do 5. aprila, študenti do 5. oziroma 8. marca Bodoči dijaki morajo svoje prijave za vpis v srednješolske izobraževalne programe oddati do 5. aprila, nato bo ministrstvo v petih dneh objavilo, koliko prijav je v posameznih programih. Mladi bodo imeli tudi letos do 10. maja čas za prenos svoje prijave v drugo šolo, če si bodo vmes premislili oziroma ocenili, da imajo premalo možnosti, da bi bili sprejeti. Nekoliko manj časa imajo za odločitev bodoči študenti visokošolskih strokovnih in univerzitetnih programov. Prvi prijavni rok namreč traja od 5. februarja do 5. marca in svojo prijavo morajo oddati najkasneje do 5. marca. Kot je zdaj že nekaj let utečeno, lahko bodoči študenti oddajo samo eno prijavo, v njej pa po vrstnem redu zapišejo tri študijske programe, v katerih bi želeli nadaljevati izobraževanje. Po 5. marcu spremembe v prvem prijavnem roku ne bodo več mogoče. Tri dni več časa, do 8. marca, imajo čas za odločitev bodoči študenti višješolskih strokovnih programov. Enotna prijavna služba za celo državo, ki ima sedež v Šolskem centru Celje, bo namreč prijave sprejemala od 18. februarja do 8. marca. Razširite svoje možnosti z novimi znanji Nacionalna poklicna kvalifikacija Nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK) je delovna, poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica na določeni ravni zahtevnosti del in je pripravljena na podlagi nacionalnega poklicnega standarda. Pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije pomeni pridobitev javno veljavnega certifikata, ki ga podeljuje Državni izpitni center. Certifikat je veljaven v vseh državah Evropske skupnosti. Povpraševanje delodajalcev po certifikatu o strokovni usposobljenosti po NPK je vse večje in pričakovati je, da bo v prihodnosti eden izmed pogojev pri iskanju nove zaposlitve. Ljudska univerza Šentjur izvaja naslednje programe NPK: - socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka na domu; - hišnik/hišnica; - računovodja/računovodkinja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode; - čistilec/čistilka prostorov; - pomočnik čistilca prostorov; - viličarist/viličaristka. Če iščete novo zaposlitev ali želite napredovati na svojem delovnem mestu, lahko to storite z opravljenim programom in izpitom NPK, ki hkrati potrjuje vse vaše delovne izkušnje. Irena Potočnik: »O NPK Socialni oskrbovalec sem se pozanimala kar preko spleta. Na strani LU Šentjur sem dobila najosnovnejše informacije, dodatne pa ob telefonskem klicu na univerzo. Ob samem izvajanju sem bila navdušena nad številom izvedenih ur konzultacij in še posebej praktičnim delom. Pridobljeno znanje se ti lahko obrestuje v vsakem primeru, tudi če nikoli ne bi dejansko tega opravljal kot poklic, ampak mogoče moral skrbeti samo za svoje starše, otroka, mogoče celo moža. Seveda je potrebno ob vsem tem imeti smisel za delo z ljudmi. Vsak socialni oskrbovalec mora v življenje oskrbovancev prinesti tako strokovnost kot veselje in občutek, da je človek razumljen in spoštovan. Po zaključenem usposabljanju bi si močno želela ta poklic tudi opravljati in ker naj bi socialnih oskrbovalcev v Sloveniji primanjkovalo, močno upam, da bom tokrat naletela pri iskanju tudi na kakšna odprta vrata.« LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR Brezplačna splošna neformalna izobraževanja odraslih Ljudska univerza Šentjur organizira tudi pestro paleto brezplačnih splošnih neformalnih izobraževanj za odrasle, ki jih financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Evropski socialni sklad - Naložba v vašo prihodnost. Ponudba tečajev je privlačna in teme pokrivajo razna področja življenja, nova znanja lahko uporabljate tako na poslovnem kot zasebnem področju. Kako pa kaj znanje tujih jezikov? Včasih prijetno, vse prepogosto pa neprijetno vprašanje, ko se morate izkazati z znanjem tujega jezika. Med brezplačnimi tečaji sta tudi Avtošola angleškega in nemškega jezika, ki omogočata vključitev v tečaje po področjih osebnega interesa. Pri poučevanju uporabljajo interaktivne metode, v katere so udeleženci aktivno vključeni - v obliki debat, razvijanja veščin pogovora v vsakdanjih situacijah in na delovnem mestu. Lidija Kupec: »Ko si ustvariš družino in posvetiš materinstvu, je še posebej pomembno, da ne pozabiš nase. Sama se zato trudim, da bi se izobraževala še naprej - znanje tujega jezika je sploh pomembno. Sorodnike imam tudi v tujini in ko nas obiščejo skupaj s svojimi novimi družinami, lahko pride do jezikovne ovire. Po končanem tečaju Avtošola nemškega jezika bom z njimi brez zadržkov govorila nemško. Delo v skupini zelo dobro poteka, vzdušje je vedno sproščeno, velikokrat se nasmejimo, delamo tudi individualno. Moduli so zanimivi, poudarek je na konverzaciji, »Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi, temelječi na znanju.« REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT Ih Naložba v vašo prihodnost Of «ftCIIO ntlNtl FIN\Mt:i m EVROTCKA UNI IA želela bi si še več slovnice. Novo znanje mi bo v pomoč tudi pri iskanju nove zaposlitve.« Natalija Plemenitaš Fuchs: »V času, ko so usposabljanja draga, delodajalci pa krčijo izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja na delovnem mestu, se mi je zdel vpis na brezplačen tečaj nemškega jezika izjemna priložnost za ponovitev in poglobitev znanja nemščine. Skupina je bila starostno raznolika in prav zaradi tega izjemno zabavna. Tečaj mi je prinesel nov zagon in samozavest za izražanje v nemščini, poleg tega smo se naučili veliko novih besed in ponovili slovnico. Vse pohvale tudi profesorju. Zahvala še LU Šentjur za trud in uspešne prijave na projektih, ki zainteresirani javnosti omogočajo tako kakovostna izobraževanja.« Imate podjetniško idejo? Tečaj Podjetniška priložnost je namenjen vsem, ki si želijo svojo podjetniško idejo udejanjiti preko lastnega podjetja, iskalcem prve zaposlitve in tistim, ki so se znašli na trgu dela. Marjeta Vodeb: »V novembru sem zasledila, da na Ljudski univerzi Šentjur pripravljajo brezplačni tečaj. Dandanes je nujno potrebno izobraževanje, brezplačno izobraževanje pa je pri nas že prava redkost. Tečaja se redno udeležujem, ker se veliko pogovarjamo o podjetništvu. V skupini nas je deset poslušalcev in si med seboj delimo izkušnje iz preteklosti ter predloge, kako stvari izboljšati v prihodnosti. Izobraževanja na Ljudski univerzi Šentjur priporočam vsem, ki imajo željo po znanju.« Raznolikost tečajev V sklopu brezplačnih splošnih neformalnih izobraževanj ponuja Ljudska univerza Šentjur tečaje: Sem ter tja po pravopisu, Avtošola angleškega jezika, Digitalno pisarniško znanje in desetprstno tipkanje, V vrtiljaku svetovnega spleta, Preko oken kozjanskih gričev, Jaz in ti skupaj, Znam in zmorem sam, Kreativno pisanje in izražanje, Pisan svet besed, Moje odločanje. INFORMACIJE: Tel.: 03 747 16 70 GSM: 031 718 261 e-pošta: info@lusentjur.si 44 IZOBRAŽEVANJE Pomembnost znanja za napredek Šolski center Šentjur je organiziran kot zavod z dvema organizacijskima enotama: srednjo poklicno in strokovno šolo ter višjo strokovno šolo. Učitelji in predavatelji z bogatimi izkušnjami skrbijo za kvalitetno izobraževanje na področju kmetijstva, naravovarstva, živilstva in turizma. Smo v času recesije, ko je in bo treba krivuljo padanja obrniti navzgor in s tem ustvariti gospodarsko rast. To je težko in je mogoče samo s trdim delom, z znanjem, pri čemer je treba ostati etičen in moralen. Znanja ne moremo kupiti. Kvaliteta znanja je pomembna za kritično razmišljanje, inovativnost in kreativnost pri delu ter za pogum pri sprejemanju pomembnih odločitev, inovativnih rešitev. Pri tem so pomembne listina, ki jo prejmemo kot dokaz usposobljenosti, veličina misli, odprtosti za sprejemanje novih idej in pripravljenost za delo in učenje. Poleg znanja so potrebni energija, volja in ustvarjali zagon, da z medsebojnim sodelovanjem uresničujemo začrtane cilje. Številni programi Srednja poklicna in strokovna šola Šolskega centra Šentjur ponuja kar devet različnih srednješolskih programov, in sicer: naravovarstveni tehnik, živilsko-prehranski tehnik, kmetijsko podjetniški tehnik, mehanik kmetij- skih in delovnih strojev, slaščičar, pek in pomočnik v biotehniki in oskrbi ter programa 3+2 (kmetijsko podjetniški tehnik in živilsko-prehranski tehnik). V višji strokovni šoli pa izvajajo programe upravljanje podeželja in krajine, živilstvo in prehrana, gostinstvo in turizem ter naravo-varstvo. V Šolskem centru Šentjur si prizadevajo, da njihovi izobraževalni programi pokrivajo prehranjevalno verigo, torej pridelavo, predelavo in ponudbo, hkrati pa se zavzemajo, da se njihovi dijaki in študenti naučijo pridelati in predelati varno in kvalitetno hrano za porabnika. Vsi izobraževalni programi, tako srednješolski kot višješolski, so prenovljeni in poleg splošnega in strokovnega znanja obogateni tudi z vsebinami podjetništva, ekonomike, trženja. Od nekdaj je šoli pomembno, da omogoča dijakom in študentom osebnostno in strokovno rast. Prav zato imajo izobraževalne programe, po katerih je mogoč prehod tudi po vertikali. Dijaki nižjega poklicnega izobraževanja pomočnik v biotehniki in oskrbi lahko po končanih dveh letih izobraževanja nadaljujejo izobraževanje v tri- ali štiriletnih programih. Dijaki srednjega poklicnega izobraževanja slaščičar, pek in mehanik kmetijskih in delovnih strojev se lahko po izobraževanju zaposlijo ali nadaljujejo v programih 3+2. V Šolskem centru Šentjur sta to programa živilsko-prehranski tehnik (pti) in kmetijsko podjetniški tehnik (pti). Dijaki po srednjem strokovnem izobraževanju kmetijsko podjetniški, naravovarstveni in živilsko-prehranski tehnik lahko svoje izobraževanje nadaljujejo v vseh višjih strokovnih šolah, visokošolskih študijskih programih in nekaterih univerzitetnih študijskih programih, v kolikor opravijo peti maturitetni predmet. Če se dijaki odločijo za študij v Šolskem centru Šentjur, lahko postanejo inženirji kmetijstva in krajine, inženirji živilstva in prehrane, inženirji naravovar-stva ali organizatorji poslovanja v gostinstvu in turizmu. Pomemben del poklicnega in strokovnega izobraževanja je praktično izobraževanje. V vseh zgoraj omenjenih programih imata praktični pouk in praktično usposabljanje z delom pomembno vlogo. Opravljata se na šolskem posestvu, v učnih delavnicah, la-boratorijh, v nekaterih izobraževalnih programih pa tudi pri delodajalcih. Dijaki in študenti torej pridobijo celostno izobrazbo teoretičnega, splošnega, strokovnega in praktičnega znanja. Na Celjskem nova programa Kot zadnjega med letošnjimi razpisi za nadaljevanje izobraževanja je šolsko ministrstvo v ponedeljek objavilo še razpis za vpis v višješolske študijske programe. V njem ostajajo vsi višješolski študijski programi, ki jih poznamo iz prejšnjih let, na Celjskem pa bodočim študentom ponujajo dve novosti. Za bodoče študente je na voljo malo manj kot 4.300 mest za redni študij, kar je za 220 mest več kot lani, in še približno štiri tisoč za izredni študij. Kot poudarjajo na ministrstvu, je v razpisu zlasti zaradi želja in potreb, ki prihajajo iz gospodarstva, nekaj novih programov s področja tehnike, storitev in kmetijstva. Te programe so razmestili v pet slovenskih krajev, od tega v dva na Celjskem. Tako bodo v Šolskem centru Celje letos prvič vpisovali v povsem nov program avtoservisni menedžment, v Šolskem centru Šentjur pa bodo redne študente vpisovali v program gostinstva in turizma. V Šolskem centru Šentjur izobražujejo tako dijake kot študente. Manj gimnazijcev Že pred objavo razpisa za vpis bodočih dijakov v srednješolsko izobraževanje so na šolskem ministrstvu napovedovali, da bo septembra manj prostih mest v gimnazijskih programih, vendar je na Celjskem zaenkrat predviden zgolj en oddelek manj v Gimnaziji Celje - Center. V Sloveniji letos osnovno šolo končuje 17.640 učencev in učenk, zanje pa bo v šolskem letu 2013/14 na voljo 22.759 vpisnih mest. Čeprav je letos manj devetošolcev, kot jih je bilo lani, je vpisnih mest v primerjavi z lani več - najbolj se je, za skoraj tisoč mest, povečala ponudba v programih srednjega poklicnega izobraževanja, 300 vpisnih mest več je v programih srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja, zato pa 450 manj v programih splošnih in strokovnih gimnazij. Na Celjskem je napovedovano krčenje vpisnih mest v gimnazij ske programe manj še od pričakovanega, saj so enako število vpisnih mest kot lani ohranile gimnazije v Velenju, Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini ter v Celju I. gimnazija in Gimnazija Lava, za en oddelek manj učencev pa je predviden na Gimnaziji Celje - Center. V večini programov poklicnega in strokovnega izobraževanja je več razpisanih mest, kot jih je bilo lani. Letos bo izveden tudi prvi vpis v Ekonomsko šolo Celje, ki združuje nekdanjo srednjo ekonomsko in poslovno-komercialno šolo. UUDSKAMWiKtaJE CANKARJEVA ULICA 1.3000 CEDE, SLOVENIJA PROGRAMI ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE • Brezplačna osnovna šola za odrasle • Računalnikar-SPI • Predšolska vzgoja - PT in SSI • Logistični tehnik - PTI NOVO!! JEZIKOVNI IN RAČUNALNIŠKI TEČAJI • Tečaji tujih jezikov (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina, ruščina, albanščina, kitajščina, arabščina) • Računalništvo (windows, MS office, internet, e-pošta,...) • ECDL (priprave in izpiti) NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE - NPK • Računovodja; knjigovodja; posrednik za nepremičnine • Hišnik; polagalec talnih oblog; socialni oskrbovalec na domu • Izvajalec zidanja in ometavanja, betonskih del, nizkih gradenj • Cestni preglednik; vzdrževalec cest - NOVO! • Preglednik zahtevnih električnih instalacij - NOVO! • Preglednik manjzahtevnih električnih instalacij - NOVO! BREZPLAČNO OBIŠČITE • SSU - Središče za samostojno učenje ODDAJAMO IN DAJEMO V NAJEM • Učilnice in poslovne prostore INFORMACIJE IN PRIJAVE Telefon: 03 / 428-67-50; 064/ 125-137 E-pošta: info@lu-celje.si; Spletna stran: http://www.lu-celje.si IZOBRAŽEVANJE 45 Skupno učenje staršev in otrok Animacijsko učni center Lea-Der je izpolnitev otroških sanj Leonide Derganc. Kot majhna deklica je želela postati učiteljica, a ker izhaja iz podjetniške družine, si je kasneje kot pridna študentka ekonomije sanje nekoliko prikrojila in verjela, da bo nekoč predavala študentom, če pač v razredu ne bo nikoli imela majhnih vedoželjnežev. Zdaj se je življenje obrnilo tako, da je magistra poslovnih ved skupaj s soprogom Izidorjem stopila na podjetniško pot in v njo združila vse svoje sanje. Če bo namreč njen center Lea-Der uspel privabiti dovolj otrok in odraslih, bo v njem prostor tako za najmlajše kot tudi za mladino in odrasle. Vsem bo skupno to, da bodo na Teharje prihajali po znanje, zlasti tujih jezikov. Animacijsko učni center Lea-Der, ki so ga odprli minulo soboto, namreč ponuja dva sklopa izobraževanj. Je zlasti jezikovni studio, ki želi tuje jezike v igri približati malčkom in mlajšim osnovnošolcev, splošne tečaje prirejajo za mladostnike in odrasle, specializirane glede na dejavnost za podjetja ter spet bolj pogovorno zasnovane, brez »nepotrebne« slovnice in jezikovnih pravil za starostnike, ki želijo v jeseni življenja potovati. Po drugi strani bodo v centru prirejali tudi kreativne delavnice, tečaje risanja stripa, delavnice za osebnostno rast, predavanja, inštrukcije drugih predmetov ter občasna srečanja. Kot pravi Leonida Derganc, je bila prav zaradi široke palete dejavnosti in raznolikih ciljnih skupin, ki jih nagovarja, še toliko bolj skrbna pri izbiri učiteljskega kadra. »Seveda imajo vsi sodelavci ustrezno izobrazbo, a težko si predstavljam, da je nekdo lahko enako dober pri delu z najmlajšimi, nekaj minut kasneje pa kot predavatelj poslovnega jezika.« Vsak v svojo učilnico Starše in njihove malčke, stare od dveh do štirih let, vabijo v skupne jezikovno igralne urice, ko bodo skušali najmlajšim približati jezike skozi igro, ples in animacijo. Spoznavanje tujega jezika bo zastavljeno na enakih principih kot učenje maternega, bistvo teh igralnih uric pa je vzpostaviti pozitiven stik in odnos do tujih jezikov za kasnejša leta. Zgodnje učenje tujih jezikov, ki ga bodo v centru Lea-Der dopolnjevali z novo sprostitveno metodo Sympl, bo še vedno polno igre, a otrokom od štirih do osmih let, ki so še kako dovzetni za tuje jezike, bo seveda prineslo tudi znanje. Starši, ki bodo želeli, bodo lahko čas, ki ga bo njihov otrok preživljal v animacijsko jezikov- M Ljubljanska cesta 97,3000 Celje Telefonske številke: (03)428 59 00 tajništvo, (03)428 59 22 zbornica (03) 428 59 08 referat višje strokovne šole Informativni dan HORTIKULTURO in šola ima z več kot 65-letno tradicijo na VIZUALNE UMETNOSTI področju cvetličarstva in vrtnarstva in več kot 10-letno na področju aranžerstva. Sola za Celje SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA SOLA • 15. februar ob 9.00 in 15.00 (učilnica 25) • 16. februar ob 9.00 (učilnica 25) VIŠJA STROKOVNA ŠOLA • 15. februar ob 11.00 (predavalnica 25) in 15.00 (predavalnica 33) • 16. februar ob 10.00 (predavalnica 25) Razpisani programi na srednji poklicni in strokovni šoli: • Cvelličar • Vrtnar • Aranžerski tehnik • Hortikulturni tehnik • Hortikulturni tehnik PTI (3+2) Razpisani programi na višji strokovni šoli: • Hortikultura Leonida Derganc s soprogom Izidorjem (stojita v zadnji vrsti) ter z malčki in njihovimi starši. Že takoj na začetku so v centru Lea-Der otrokom ponudili tudi tečaj švedskega jezika, saj Leonida upa, da se bo v času igralnih uric oblikovala gledališka skupina, ki bi jesni nastopila na Pikinem festivalu v Velenju. (Foto: SHERPA) Bistvo Metode Sympl (soft your mind, play&learn ali sprostite svoj um, igrajte se in učite ali učite se igrivo), ki jo bodo uporabljali v centru Lea-Der, je sprostitev, zato bodo učne ure začenjali s sprostitvenimi vajami, vodenimi tehnikami dihanja, vizualizacijo ... Znanstveno je namreč dokazano, da telo bolje funkcionira, če že samo nekaj minut na dan globoko dihamo, sproščeni, pomirjeni in umirjeni ljudje pa so bolj dojemljivi za sprejemanje, pomnjenje in utrjevanje novega znanja. nih igralnih uricah, izkoristili za lastno učenje. »Izgovor, da nimajo varstva, bo tako odpadel,« se nasmeje Leonida in razkazuje igralnico za otroke, čez hodnik pa pokaže na učilnico za odrasle. Tudi jezikovna potovanja Za mladostnike in odrasle bodo splošni tečaji tujega jezika zasnovani po običajnih stopnjah. Tako bodo po osnovnem lahko izobraževanje nadaljevali v dveh nadaljevalnih ter naprednem, standardi osvojenih znanj v njih pa so prilagojeni evropski lestvici od A1 do C1. Posebne jezikovne programe ponuja- jo tudi podjetjem, vendar so pri teh povsem odprti in bodo program tečaja prilagodili željam in potrebam tečajnikov. »Razlika je namreč, ali bodo imeli skupino, ki bo prišla iz gostinstva ali iz železarske industrije.« Ker za učenje ni nikoli prepozno, v centru Lea-Der pripravljajo tudi jezikovne tečaje za upokojence. Kot pravi Leonida Derganc, je njihov Senior program zasnovan tako, da se bodo starostniki v njem brez mukotrpnega »guljenja« slovnice naučili osnov pogovornega jezika, ki jim bodo povsem zadoščale za potovanja po svetu. V sodelovanju s turistično agencijo LTA, ki ima V času zimskih počitnic med 18. in 22. februarjem pripravljajo v Animacijsko učnem centru Lea-Der za osnovnošolce do 12. leta starosti poseben počitniški program z 20-urnim tečajem angleščine. Primeren je za popolne začetnike in tiste, ki že imajo nekaj predznanja, ob učenju angleščine pa bo poskrbljeno še za vrsto drugih dejavnosti ter kosilo in prigrizke, saj se bo program začenjal pred 7. uro in trajal do 15.30. Ob prijavi do 10. februarja ponujajo v centru posebne popuste. izkušnje z jezikovnimi šolami v tujini, razpisujejo tudi jezikovna potovanja. Od angleščine do kitajščine V centru Lea-Der pričakujejo, da bo največ zanimanja za učenje angleščine, vendar ponujajo tudi tečaje nemšči- ne, italijanščine, francoščine in španščine. Med ponudbo sta še srbski in hrvaški jezik, pa učenje ruščine ter arabskega in kitajskega jezika. Za slednje so sicer tečaji predvideni za september, vendar jih bodo v primeru, da bo dovolj zanimanja, lahko izvedli tudi zdaj. Tudi odrasli so zlati maturantje V UPI - ljudski univerzi Žalec se ponašajo z dolgoletno tradicijo izvajanja srednješolskih izobraževalnih programov za odrasle. Veseli jih, da njihovi udeleženci na poklicni maturi dosegajo nadpovprečne rezultate - v preteklem šolskem letu so imeli zlatega maturanta - udeleženca iz programa elektrotehnik, leto poprej pa sta vse možne točke na maturi dosegli kar dve zlati maturantki iz programa predšolska vzgoja. To je nedvomno velik dosežek, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je poklicna matura enaka za vse - tako dijake v rednem izobraževanju kot odrasle udeležence izrednega izobraževanja. In kje vidijo razloge za doseganje tako dobrih rezultatov? Nedvomno k temu pripomorejo strokovnost zaposlenih in predavateljev ter številne aktivnosti, s katerimi podpirajo svoje udeležence pri njihovih učnih prizadevanjih: celovita svetovalna dejavnost pred, med in po izobraževanju, brezplačna učna pomoč, podpora v Središču za samostojno učenje ... Nenazadnje je temeljno vodilo delovanja celotnega zavoda kakovost, ki jo izkazujejo s pridobljenimi certifikati (ISO 9001, POKI ...). Stalna skrb za kakovost je jamstvo, da je v UPI - ljudski univerzi Žalec celoten izobraževalni proces premišljeno načrtovan in kakovostno izveden ter da so vsestransko osredotočeni na zadovoljstvo in uspeh svojih udeležencev. Svojo programsko ponudbo ves čas dopolnjujejo glede na potrebe okolja; trenutno vpisujejo in izvajajo kar 9 različnih srednješolskih programov za odrasle (strojno in elektro področje, ekonomija, predšolska vzgoja), posebej prepoznavni kot edina organizacija za izobraževanje odraslih v regiji pa so po izvajanju maturitetnega tečaja in ekonomske gimnazije ter splošne mature. UPi - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC jezikovni tečaji ^^ srednješolski programi informiranje in svetovanje za poklic in kariero VAŠE ZNANJE RASTE Z NAMi 03/ 713 35 50 www.upi.si lu-zalec@upi.si Tudi februarja je še čas, da se odločite za izobraževanje pri njih. K semestralnemu vpisu vas vabijo s sloganom: NAJ VAŠE ZNANJE RASTE Z NAMI. 46 IZOBRAŽEVANJE Srednja zdravstvena šola Celje: izobraževanje odraslih V Srednji zdravstveni šoli Celje se zavedamo, da je izobraževanje v letih, ko sta na prvem mestu družina in zaposlitev, poseben izziv. Izobraževanje poskušamo v čim-večji meri prilagoditi potrebam vsakega posameznika, zato ga izvajamo na prilagojen način, po konzultacijsko-izpitni metodi s svetovanjem in mentorstvom (individualni izobraževalni model). Predavanj ni. Izobraževalno delo temelji na skupinskih in individualnih konzultacijah, govorilnih urah s poskusnim ocenjevanjem ter na praktičnem pouku, ki je v celoti voden ter poteka v naših učnih bazah. Prijave za vpis v formalne programe izobraževanja zbiramo od 1. marca do 21. junija 2013 v času uradnih ur. Ob oddaji prijave kandidate za vpis seznanimo z organizacijo izobraževanja odraslih, s predmetnikom in obveznostmi, ki jih je potrebno opraviti za uspešen zaključek izobraževanja, z izpitnim redom, okvirno ceno izobraževanja ter odgovorimo na morebitna vprašanja. Šolnina za posamezen program je odvisna od predhodno pridobljene izobrazbe, zato jo določimo za vsakega posameznika posebej, ob predložitvi vseh zahtevanih spričeval in drugih dokazil. Tečaji za pridobitev znanj Tudi tečaje za pridobitev znanj s področij masaže, pe-dikure, ličenja in manikire izvajamo na profesionalen način. Udeležence seznani- mo s teoretičnimi vsebinami, pridobijo pa tudi kakovostno praktično znanje. Kot predavatelje v tečajih zaposlujemo strokovnjake s širokim znanjem in izkušnjami. Poleg daljših tečajev, ki omogočajo pridobitev poklica, izvajamo še enodnevne tečaje ličenja in manikire, namenjene vsakdanji negi. V tečaje vpisujemo vso šolsko leto. Tečaji večinoma potekajo ob petkih popoldne in sobotah dopoldne v prilagojenih učilnicah na šoli. NPK in certifikat Od leta 2003 je Srednja zdravstvena šola Celje izvajalec postopkov preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij maser/ maserka, pediker/pedikerka, maniker/manikerka in viza- žist/vizažistka. Nacionalne poklicne kvalifikacije so namenjene odraslim, ki nimajo javno veljavne listine o poklicni ali strokovni izobrazbi, odraslim, ki imajo poklicne kompetence, in tistim, ki želijo napredovati v poklicni karieri, ne da bi za to morali pridobiti tudi višjo raven poklicne izobrazbe. Nacionalna poklicna kvalifikacija se izkazuje z javno listino - certifikatom. Pri našem delu so nam v veliko spodbudo in priznanje udeleženci, ki uspešno zaključijo izobraževanje in usposabljanje ter s pridobitvijo novega znanja uresničijo svoje cilje. mag. JANA BERVAR, izobraževanje odraslih Srednja zdravstvena šola Celje Vabimo k vpisu i Srednja zdravstvena šala Celje Ipavčeva 10 3000 Celje v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2013/2014: - zdravstvena nega (SSI, štiriletni program), - zdravstvena nega (PTI, 3+2), - bolničar/negovalec (SPI, triletni program), - kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program). Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 15. februarja 2013, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 16. februarja 2013, ob 9. uri. Opravite tečaj in si pridobite poklic: - maser/maserka, - pediker/pedikerka, - vizažist/vizažistka, - maniker/manikerka. Vpis poteka vsak petek od 10. do 11. ure na sedežu šole. Izvajamo tudi postopke za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Dodatne informacije: 03 428 69 00 zdravstvena-sola-celje@guest.arnes.si www.szsce.si FKPV - kakovostna fakulteta s konkurenčno šolnino žnost študija ali opravljanja na Portugalskem, Poljskem, prakse oz. določenih študijskih obveznosti v tujini, saj ima FKPV podpisane pogodbe z visokošolskimi zavodi v Grčiji, Belgiji, Španiji, Turčiji, Slovaškem, Hrvaškem in v Latviji. VESNA DOMADENIK, dipl. ekon., stiki z javnostjo Fakulteta za komercialne in poslovne vede je fakulteta s sodobno vizijo, z izjemnimi, v prakso usmerjenimi programi in s fleksibilnim študijskim sistemom. FKPV daje velik poudarek sodelovanju z družbeno-gospo-darskim okoljem v obliki okroglih miz z aktualnimi tematikami in raziskovalnih projektov. Pomembno je tudi vključevanje strokovnjakov iz prakse v izobraževalni proces fakultete. Izjemna dodana vrednost študija na FKPV je, da študentom na poti k novemu znanju in aktualnim kompetencam pomagajo številni vrhunski strokovnjaki, ki se dnevno srečujejo z različnimi situacijami v poslovnem okolju. Tako študentje teoretične modele in pristope lažje povežejo z realnim okoljem. FKPV predstavlja v slovenskem merilu eno večjih visokošolskih institucij v zasebni lasti po številu študentov. Svoje programe izvaja tako v matični enoti v Celju (kjer se izvaja tudi redni študij) kot tudi v dislociranih enotah po vsej Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Murska Sobota, Kranj in Slovenj Gradec). Na Fakulteti za komercialne in poslovne vede se lahko študentje odločajo med tremi aktualnimi, praktično naravnanimi študijskimi programi komerciala, turizem in poslovna informatika tako na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni študija. Na FKPV trenutno študira približno 2.000 študentov, do zdaj pa se je za njihove študijske programe odločilo že 2.500 bodočih diplomiranih ekonomistov, poslovnih informatikov ter organizatorjev turizma. Novost v študijskem letu 2013/2014 V letu 2013 fakulteta začenja izvajati modul igralništvo in igralniški management, ki ga bo izvajala kot vseživljen-sko učenje, in sicer v Celju, Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Gre za prvo izvedbo tako kompletnih igralniških izobraževalnih vsebin v slovenskem prostoru. Na to smo na FKPV še posebej ponosni. Izobraževanje traja eno leto in je namenjeno zaključenim skupinam iz podjetij in strokovnjakom, ki delajo v tej panogi. Po zaključenem izobra- ževanju kandidati pridobijo javnoveljavno listino. Nekaj prednosti študija na FKPV Akreditirani, javnoveljavni, aktualni študijski programi, možnost študija na fakulteti na I., II. in III. bolonjski stopnji, atraktiven praktično usmerjen študij, konkurenčna šolnina, možnost plačila šolnine na 10 oz. 11 obrokov, 6 enot po Sloveniji, vrhunski slovenski in tuji strokovnjaki iz prakse, lastna založba in knjižnica, e-gradiva, vključevanje študentov v znanstvenoraziskovalno delo, mo- Nasvet bralcem Za nadaljevanje študija ni nikoli prepozno. Posebej v današnjih časih, ko se bo počasi večina aktivnega prebivalstva sprijaznila z dejstvom, da je nujno vseži-vljenjsko učenje. Kdaj pa je pravi čas za nadaljevanje študija, ni nobenega dvoma. Danes je dan, ko se je treba odločiti, če le imate pogoje za vpis, možnost, priložnost, čas in seveda vaše trenutne življenjske okoliščine ne govorijo proti temu, da boste lahko zadevo izpeljali. Več informacij o fakulteti prejmete na spletni strani fakultete www.fkpv.si ali brezplačni telefonski številki 080 20 26. Vljudno vabljeni na informativne dneve 15. in 16. februarja 2013 na vseh enotah FKPV po Sloveniji. www.fkpv.si INFORMATIVNI DNEVI 2013/2014 15. in 16. februar Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVRC^SKA UNIJA Evropski socialni sklad Visokošolski študijski programi prva stopnja: Komerciala Poslovna informatika Turizem Magistrski študijski programi druga stopnja: Komerciala Poslovna informatika Turizem Doktorski študijski program tretja stopnja: Poslovne vede Operacijo razvoja novih študijskih programov Posbvna informatika inTurizem delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega soda/nega sklada. Operacija se izvaja v ohw'ru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, razvojne prioritete 3:»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«. Računalniška predavalnica na fakulteti. Celje • Ljubljana • Maribor • Nova Gorica • Murska Sobota • Kranj • Slovenj Gradec IZOBRAŽEVANJE 47 Konkurenčna prihodnost s pomočjo Abiture Novo - višješolski študijski program varovanje Odločitev za izobraževanje lahko pomembno vpliva na možnost napredovanja na delovnem mestu. Prav tako je pomembna za pridobitev želene zaposlitve. Znanje, sposobnost in veščine so ključni del naše konkurenčnosti. Izobraževalni programi Abiture vam lahko pomagajo. Uporabno naravnani programi v Abituri že 20 let V okviru Abiture delujeta Srednja poklicna in strokovna šola s programoma trgovec in ekonomski tehnik ter Višja strokovna šola s programi ekonomist, poslovni sekretar in letos kot novost tudi program varovanje. Programi Višje strokovne šole se izvajajo v Celju in Zagorju (na Zasavski ljudski univerzi). Diplomanti v samo dveh letih pridobijo VI. raven izobrazbe in naziv ekonomist oziroma poslovni sekretar ali pa inženir varovanja. Abitura daje izjemen poudarek povezovanju teoretičnega in praktičnega znanja. Pridobljena znanja in kom-petence vas zato pripravijo na samostojno in odgovorno izvajanje nalog na delovnem mestu. Vsi programi ponujajo tudi veliko izbirnost, tako da lahko izberete znanja po svoji meri. ABITURA Viäja strokovna iola O rt Diplomanti Abiture praznujejo uspešen zaključek študija. Prilagoditev individualnim potrebam Vse programe Abitura izvaja kot izredni študij. Delo je prilagojeno tako, da lahko uspešno študirate ob delovnih obveznostih in družini. Istočasno poslušate le en predmet, kar vam omogoča osredotočenje na posamezno snov in sproten študij. Modernost in strokovnost Prednost Abiture so odlični materialni pogoji. 14 predavalnic je opremljenih z najsodobnejšo multimedijsko opremo, knjižnica pa zagota- vlja vso strokovno literaturo za potrebe študija. Prednost Abiture so tudi predavatelji. Ti so priznani strokovnjaki iz gospodarstva, ki prenašajo svoje bogate izkušnje iz prakse in jih združujejo s sodobnimi znanji. Vseživljenjsko učenje Znanje, ki ga pridobimo med rednim študijem, danes hitro zastara, zato so vedno bolj pomembni programi vseživljenjskega učenja. V svojem programu vseživljenjskega učenja vam Abitura ponuja znanja, ki so neposredno uporabna v vsa- kodnevni praksi in pri razvoju kariere. Ponudbo vseskozi širi in jo prilagaja potrebam časa. Prijateljsko ozračje - prijazni in spoštljivi odnosi Tudi družabnemu življenju v šoli je namenjeno veliko pozornosti. Zadnji pomemben dogodek, ki vsem ostane v spominu, je prav gotovo podelitev diplom, nepozabno pa je tudi bruco-vanje na začetku in piknik ob zaključku študijskega leta. Pri Abituri, poleg zagotavljanja in uresničevanja kakovosti izobraževanja, ki se je zavedajo vsi zaposleni in jo uresničujejo, verjamejo tudi v dobre medčloveške odnose, tako v formalnih kot v neformalnih situacijah. Več kot 2000 zadovoljnih študentov lahko temu le pritrdi. Več informacij vam nudijo na naslovu: Abitura, d. o. o. Lava 7 3000 Celje Tel.: 03 428 55 30 ali na 03 482 55 32 www.abitura.si Sproščeni študentje in profesorji na pikniku ob zaključku študijskega leta Ime študijskega programa: Ime študijskega programa: ABITURA šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje! višja strokovna šola inženir varovanja novoj poslovni sekretar ekonomist telefon: 03 428 55 32 srednja poklicna in strokovna šola trgovec ekonomski tehnik telefon: 03 428 55 30 /— -<« VPIS 14. 3. ob 16.30 in vsak dan v času uradnih ur -i tečaji tujih jezikov najem predavalnic www.abitura.si Veliko možnosti za zaposlitev Velike naložbene priložnosti v energetiki dajejo velike zaposlitvene možnosti diplomantom Fakultete za energetiko. Naložbene možnosti Slovenije po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije letos znašajo 1,5 milijarde evrov, od tega 800 milijonov evrov v energetiki. Energetika kot panoga je torej zelo pomembna za nadaljnji razvoj Slovenije. S tem se odpirajo velike zaposlitvene možnosti diplomantom Fakultete za energetiko, kar je eden izmed pomembnih razlogov za vpis na to fakulteto. Izvaja študijske programe I., II. in III. bolonjske stopnje, in sicer visokošolski strokovni, univerzitetni, magistrski in doktorski študijski program Energetika. Vsi so usklajeni z bolonjsko deklaracijo in se izvajajo v Krškem in Velenju, torej v energetskih okoljih, kjer je omogočen neposreden stik študentov z velikimi energetskimi sistemi. Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v naslednje študijske programe: Visokošolski strokovni študijski program Energetika (I. bolonjska stopnja) Univerzitetni študijski program Energetika (I. bolonjska stopnja) Magistrski študijski program Energetika (II. bolonjska stopnja) Doktorski študijski program Energetika (III. bolonjska stopnja) Informativni dnevi za študijska programa I. stopnje bodo potekali: v petek, 15. februarja, ob 10.00 in 15.00 ter v soboto, 16. februarja, ob 10.00, v prostorih fakultete v Krškem in Velenju. VISOKA SOLA za varstvo okolja Trg mladosti 21 Velenje t: 03 898 64101 www.vsvo.si e-pošta: info@vsvo.si Narava ima vedno prav. Stopnja in vrsta študijskega programa: Trajanje študija: Stopnja in vrsta študijskega programa: Način študija: Pridobljeni strokovni naziv: Kraj izobraževanja: Trajanje študija: Način študija: Pridobljeni strokovni naziv: Kraj izobraževanja: Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko FAKUUE1ÄZA BSBIGEIKD 48 PODLISTKI / MNENJA ZGODBE IZ KAMRE AUkamra www.kamra.si Luč na koncu predora Razvoj slovenskega glasbenega šolstva v Celju Septembra 1976 je delovno mesto ravnatelja prevzel Vid Marcen, poznavalec dela v glasbeni šoli, saj je v njej poučeval glasbeno teorijo in klasično kitaro že v letih 1971-73, nato se je do prevzema vodstvene funkcije v glasbeni šoli zaposlil kot profesor glasbe v Pedagoškem šolskem centru Celje (zdaj Gimnazija Celje - Center). Delovna in prostorska problematika glasbene šole mu je bila znana, saj se je z njo srečeval neposredno kot član kolektiva in tudi kot član različnih strokovnih teles na širši ravni. To je bila pomembna prednost; s primerno strokovno kompetenco se je namreč lahko takoj vključil v tok dogodkov in mu ni bilo pretežko reagirati na občinski dopis v začetku šolskega leta 1976/77, ki je zahteval, »naj vodstvo šole pripravi kratko projektno nalogo v okviru realnih dogovorjenih možnosti. Šele potem bo možno gradnjo ovrednotiti in vključiti v II. referendumski program«. Projekt je bil kmalu pripravljen in že 20. oktobra na zboru delavcev Glasbene šole Celje tudi formalno sprejet. Indok, takratno glasilo celjskih občinskih organov, je sredi decembra 1976 objavil izvleček projektne naloge, ki jo je pred več kot mesecem pred tem oddalo vodstvo šole, in med drugim zapisal: »Z uresničitvijo tega načrta bi se približali zamisli o centru za glasbeno izobraževanje. Skupna površina objekta bo 1.200 kvadratnih metrov«. Potreben samoprispevek je bil referendumsko izglasovan januarja 1977, obenem pa je postalo jasno, da načrtovani šolski objekt v mejah dodeljene lokacije ne bo uresničljiv. Načrtovani prizidek je tako začasno prerasel v načrt novogradnje in poleg prvotne lokacije (Okopi) so občin- Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Povzeto po: Janko Germa-dnik: 100 let slovenskega glasbenega šolstva v Celju, Celje, 2008. ske službe kot potencialno možne ponudile še štiri. Po številnih razpravah (zaradi diktata politike tudi ostrih) in stroškovnih primerjavah je stroka zdržala in obveljala je stara lokacija - Okopi. Seveda je bilo treba prvotni načrt razširiti, saj je bilo zaželeno kvadraturo mogoče doseči šele z dodatnim odkupom in rušenjem treh stanovanjskih hiš in garaže v soseščini. Zato je bilo treba zagotoviti dodatna finančna sredstva, prilagoditi dokumentacijo in izdelati dodatne načrte - ponovno zalogaj za naslednjih nekaj let. JANKO GERMADNIK Godalni orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom Radovana Marvina na koncertu v Novem Celju leta 1979 Komorni sestav flavtistk iz razreda Fanike Urbanč (Vošnjak) leta 1983 GOSTUJOČE MNENJE Kultura - navlaka, ki ne daje dobička? Da bi zrasli v duhovno svobodne, zahtevne posameznike ... Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana drama-turginja. Svojo profesionalno pot sem začela leta 1997 v MG Ptuj, nekaj let delala kot svobodnjakinja, od leta 2003 pa sem zaposlena v SLG Celje kot hišna dramaturginja. Imam srečo, da se lahko (še) preživljam s poklicem, ki ga imam neskončno rada, ki me bogati in izpolnjuje. Verjamem, da lahko umetnost človeka spremeni, da mu lahko odpre obzorja, za katera ni vedel, da obstajajo, da lahko zaradi nje drugače pogleda na svet in na svoj položaj v njem, da lahko s pomočjo umetnosti človek bolje razume sebe, da lahko umetnost v njem zbudi željo po boljšem življenju, da lahko umetnost posameznika naredi bolj samozavestnega. Verjamem, da ima lahko lačna duša enako uničujoče posledice za človeka kot od lakote kruleč želodec. V Avstraliji so pred leti izvedli raziskavo, kako umetnost v okviru šolskega programa vpliva na učence in dijake. Ugotovili so, da se je v šolah z veliko umetniškimi predmeti odsotnost otrok od pouka precej zmanjšala, da imajo otroci občutno višje ocene pri akademskih predmetih (jeziki, matematika, fizika, tehnologija, sociologija), da so bolj uspešni pri branju in opismenjevanju, da se uvrščajo v vrh lestvice socialne emocionalnosti, ki je pokazatelj prožnosti, pozitivnih socialnih veščin in pozitivne delovne morale. Zato so izdelali petletni program za uvedbo umetniško bogatih šol. Za duhovno svobodne, posameznike V Sloveniji je na žalost situacija popolnoma drugačna. Naša država je veliko otrokom vzela malico in kosilo. Da bi jim ponudila umetnost - o tem niti ne razmišlja. Namesto da bi otroke vzgajala v zahtevne uporabnike umetnosti, v javnosti napihuje podobo parazitskih umetnikov, ki smo zajedli našo ubogo deželo, kot je beltinska grofica, ki je jedla samo pečene kurje kože, zajedla svojo grofijo. Naša popu-listična politika je umetnost, skupaj s šolstvom, športom in znanostjo degradirala na raven zadnje nepotrebne navlake, ki ne daje dobička. Namesto da bi stremeli k temu, da bi vsak otrok vsaj enkrat na mesec obiskal gledališče, galerijo, razstavo, muzej ali koncert, da bi vsak mesec dobil novo knjigo, otroke pehajo v fizično in duhovno lakoto. Če bi otrokom privzgojili občutek za umetnost, za lepo, za kvalitetno, bi zrasli v samozavestne, duhovno svobodne, zahtevne TATJANA DOMA, univ. dipl. dramaturginja posameznike, ki bi bili zahtevni tako do sebe kot do družbe. Taki posamezniki pa so v naši družbi nezaželeni. Aktualna Bela krizantema »Družba, ki gospodari, je hudo osleparila umetnika. Vzgojila ga je tako, da je spoznal najvišjo kulturo, da je torej željan in vreden vseh njenih darov; hkrati pa ga je zalučila med najnižji, iz zemlje izrvani, brezdomni, popotni proletari-jat: umetnik je prolet v meščan- sti, nesvobode in pritlehnosti. Na obletnico smrti velikega pesnika Franceta Prešerna obeležujemo slovenski kulturni praznik, dan slovenske umetnosti, to je tudi dan, ko podelimo elitne Prešernove nagrade najuglednejšim slovenskim umetnikom, saj naj bi bili naša kultura in umetnost pomemben del naše identitete. Le še golo preživetje ... V tednu pred edinim praznikom, ki je posvečen slovenskim umetnikom, se počutim nemočno, ker o mojem življenju in delu odloča nekompe-tentna in ignorantska politika! Ponižuje me ultimativna aro-ganca naših politikov, ki s svojimi plehkimi izjavami žalijo moj intelekt; ne morem verjeti vsem preoblekam njihovih prozornih laži; ogorčena sem, da med ljudmi ni več osnovnega spoštovanja; razočarana sem, da živim v državi, ki ne stremi k ustvarjanju in kreativ- »Glede na prevladujočo populistično politiko, ki ob bok vrhunskim umetniškim dosežkom postavlja amatersko umetnost, ki ne pozna procesov umetniške produkcije (sploh ni pomembno, o katerem segmentu umetnosti govorimo), ki se ji ne sanja o načinu dela umetnikov, ki umetnike pošilja na prosti trg, naj si tam zaslužijo svoj kruh, ki umetnost meri s komercialnimi merili, ki je umetnost v resnici sploh ne zanima in ji zanjo ni niti malo mar, verjetno ni daleč dan, ko bo 8. februar, slovenski kulturni praznik, zaradi varčevanja ukinjen. Varčevati je treba, naj stane, kar hoče!« ski suknji.« To misel je pred več kot sto leti v odgovor svojim recenzentom v satirično polemičnem spisu Bela krizantema zapisal velikan slovenske književne umetnosti Ivan Cankar, ki je v svojem pisanju srhljivo natančno razčlenil dušo slovenskega naroda. Ivan Cankar ostaja aktualen in nezmotljiv v svoji analizi psihopatologije slovenskega naroda, njegovega hlapčevstva, zavisti, majhno- nosti, ampak si kot glavni cilj zastavlja uničevanje; plaši me, da sem državljanka in davkoplačevalka v državi, ki človeka razume le in zgolj kot strošek; ne morem sprejeti tega, da nam država vsiljuje življenje brez ambicij; sram me je, da država življenja lastnih državljanov degradira na raven golega preživetja! Foto: JAKA BABNIK, UROŠ HOČEVAR (Arhiv SLG Celje) Leto 2013 je Evropska unija izbrala za evropsko leto državljanov, kar pomeni, da naj bi čim širšemu krogu ljudi prisluhnili, kako vidijo evropsko družino narodov danes in jutri. Na svojstven način se tej opredelitvi pridružujemo tudi v Novem tedniku. V še večji meri kot doslej, znotraj rubrike Gostujoče mnenje, odmerjamo prostor razmišljujočim posameznikom, ki poleg težav vsaj slutijo tudi rešitve zanje. Tokratno gostujoče mnenje smo vpeli v slovenski kulturni praznik. Stališča vabljenih avtorjev v Gostujočem mnenju ne izražajo nujno tudi stališč uredništva Novega tednika in ustanov ali podjetij, kjer so avtorji zaposleni. BRALCI POROČEVALCI 49 Kuhali z Janezom Bratovžem V sredo, 30. januarja, so za dijake programa gastronomi-ja v Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje organizirali delavnico z naslovom Kuhamo z Janezom Bratovžem. Kuharski mojster svetovnega kova je tokrat v družbi mladih ustvarjal v kuhinji šole za storitvene dejavnosti, ki je ena najbolje in najsodobneje opremljenih kuhinj gostinskih šol v slovenskem prostoru. Janez Bratovž je sicer svoja znanja nabiral doma in v Evropi, njegova JB-restavracija v Ljubljani pa sodi med sto najboljših na svetu. Dijaki so bili nad mojstrovinami kuharskega virtuoza navdušeni, dobili so nove ideje za svoje gastronomske stvaritve, marsikomu pa se je utrnila tudi kakšna nova poslovna ideja. Tovrstne delavnice so stalnica v šoli za storitvene dejavnosti, kjer že vrsto let izobražujejo za poklice s področja turizma, gastronomije, ekonomije in trgovine. Zavedajo se, da sta gastronomija in turizem hitro rastoči panogi, ki predstavljata pomemben del slovenskega gospodarstva, sta pa tudi ogledalo ljudi in dežele. Slogan, ki je vodilo dijakov gastronomskih programov, je Z gastronomijo do poslovnega uspeha. Z njim želijo dijakom pokazati, da to področje odpira obilo možnosti zaposlitve tako doma kot v tujini, obenem pa utira prosto pot ustvarjalnosti in domišljiji. Prvi korak k bodočim poslovnim uspehom je odprto okno v svet, česar se v šoli za storitvene dejavnosti dobro zavedajo, zato vsako leto dijakom omogočajo opravljanje praktičnega usposabljanja z delom v Nemčiji, Italiji in na Švedskem. Pomemben dejavnik izobraževanja v šoli je tudi pridobivanje kompetenc, ki jih dijaki pri pouku ne osvojijo. SIMONA POMPE Foto: FOTO NAREKS Janez Bratovž z dijaki pri delu Likovni svet dijakov V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu bo do 20. februarja vsak delovni dan od 9. do 13. ure ter v času prireditev odprta razstava Likovni svet dijakov Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovne smeri. Na otvoritvi je zbrane pozdravila v imenu ZKŠT Lidija Koceli, razstavo pa sta predstavila dijaka Polona Turnšek in Timotej Jevšenak. Kot sta poudarila, razstava prikazuje pestro dejavnost dijakov programa umetniške gimnazije, likovna smer, ki je eden izmed treh programov Gimnazije Celje - Center. Dijaki so jo pripravili pod mentorstvom svojih profesorjev Nataše Koštomaj, Ane Pečnik, Maje Rak, Mojce Šmid, Doriana Španzla in Tanje Tramšek pri svojih strokovnih predmetih, kot so risanje in slikanje, predstavitvene tehnike, bivalna kultura, likovne teorija itd., s katerimi je obogaten njihov predmetnik. V krajšem kulturnem programu je nastopila Neža Ravnikar z igranjem na violino. TT Kipec štorskega železarja Mihaelu Bučarju Ustanovitelja Muzeja Južne železnice v Šentjurju Mihaela Bučarja pozna veliko ljudi. Njegovo predano delo in njegova ljubezen do železnice sta v tem muzeju prikazana na tako visoki strokovni ravni in na tako slikovit način, da je to vredno vsega globokega spoštovanja. Šentjurčani so lahko na svoj železniški muzej in na svojega sokrajana Mihaela Bučarja upravičeno zelo ponosni. Kadar ga obiščem v muzeju, čutim njegovo izjemno sugestivno moč, ki me vsega prevzame. Njegova ljubezen do železnice in njegovo bogato znanje o železnici sta neprecenljiva. Na veliko srečo zna vse to odlično prenesti tudi na druge in ta izjemen dar mu je bil verjetno položen v zibelko. Mihael Bučar je v rani mladosti med drugim služboval tudi na železniški postaji v Štorah. Močno je bil vedno povezan s Štorami, saj je najzgodnejšo mladost preživljal v Prožinski vasi. In prav po njegovi zaslugi je iz takratnega povojnega življenja železničarjev iz Štor muzej obogaten s slikami in z drugimi železniškimi predmeti. Mihael Bučar goji izjemno spoštovanje do članov ZB NOB, veteranov in častnikov. Člani omenjenih društev iz Štor smo ta prečudovit muzej tudi obiskali, nekateri celo večkrat. Štorovčani smo se mu poskušali le delno oddolžiti in smo mu podarili kipec štorskega železarja, ki naj ga spominja na delo in življenje v železarskih Štorah. SREČKO KRIŽANEC 50 BRALCI POROČEVALCI / OTROŠKI ČASOPIS Za vsako bolezen rož'ca raste Kljub slabemu vremenu in zunanjemu poplesovanju snežink se je v premajhni učilnici Ljudske univerze Šentjur zbralo izredno veliko slušateljev univerze za tretje življenjsko obdobje, da bi prisluhnili predavanju Jurija Kukuruzoviča o zeliščih in izdelavi zeliščnih krem. Jurij Kukuruzovič se že trideset let ljubiteljsko ukvarja z zelišči in njihovo zdravilno močjo. Sodeloval je v pogovornih radijskih in televizijskih oddajah in je eden od ustanoviteljev Društva zeliščarjev Ginko Celje. Kot fitoterapevt posameznikom svetuje osnovne terapije z zelišči in njihovimi pripravki. Predviden čas predavanja se je zaradi velikega zanimanja zelo podaljšal, slušatelji Izmenjava na Slovaškem Učenci OŠ Vransko-Tabor smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili na Slovaško v mesto Zvolen na izmenjavo v okviru mednarodnega projekta ACES. Ko smo prispeli, smo si ogledali njihovo šolo ter se spoznali z učenci in učitelji. Ko sem spoznala svojo gostiteljico Moniko, me je bilo rahlo strah, saj ni znala angleško. Ampak z malo pantomime in ob pomoči prevajalnika se je vse dobro izteklo. Drugi dan našega bivanja na Slovaškem smo prvo uro pouka preživeli v njihovih razredih. Bila sem pri uri biologije in bilo je zabavno ugotavljati, o čem se pogovarjajo. Kasneje smo si ogledali mesto Zvolen ter njegov grad. Bilo je zanimivo nekaj malega izvedeti o njihovi zgodovini. Ko smo se vrnili nazaj v šolo, smo imeli športne igre. Najprej smo igrali košarko, pri kateri smo močno zgubili. Zato smo se pa v odbojki bolje izkazali. Bilo je zelo zabavno. Doma sva z Moniko izdelovali Snežakova družina Darja Majcen iz Gotovelj je skupaj z otrokoma, 3-letno Tjašo in leto in pol starejšim Nejcem, izkoristila letošnjo obilno snežno odejo in med razposajeno igro na snegu je nastala prava snežakova družina. Za nameček so s pomočjo atija zgradili še iglu, v katerega se lahko skrijejo in tako je zimska idila še bolj popolna in traja dlje. TC pa so se takoj želeli prijaviti na izobraževanje. Tako se bo v pomladnih mesecih začel tečaj Ohranjanje in dvigovanje kakovosti življenja s pomočjo zelišč in njihovih pripravkov z delavnico izdelave krem. Tečajniki bodo na koncu lahko uporabili zelišča z domačega vrta in iz bližnje okolice za samostojno izdelavo svojih izdelkov. VB Obiskala nas je poslanka Da se v Ekonomski šoli Celje neprestano nekaj dogaja, smo dijaki in profesorji priča iz dneva v dan. Vsake toliko časa organiziramo prireditve, nastope, športne aktivnosti, predstavitve projektov ali kakšne razprave. In slednja je bila tudi v petek, 18. januarja, ko nas je na pobudo dijakov obiskala poslanka Evropskega parlamenta dr. Romana Jordan. S poslanko, ki je sicer doktorica znanosti s področja jedrske tehnike, je razprava odplavala v marsikatere vode, daleč od njene profesije. Pogovor je nanesel na aktualno politično situacijo, na Evropsko unijo in njene ustanove, razpravljali pa smo tudi o možnostih mladih v Evropski uniji, ter o raznih programih, ki so nam ponujeni, a ne tako znani. Tako smo dijaki četrtih letnikov preživeli uro in pol dolgo druženje, izmenjali mnenja ter iz prve roke izvedeli marsikaj zanimivega. JASMINA BRČINA Dobro obiskana borza igrač V soboto so lahko otroci sodelovali na prvi Otroški borzi igrač, ki so jo pripravili dopoldne in popoldne v celjskem Citycentru. Igrače je bilo mogoče zamenjati ali prodati na posebnem brezplačnem prodajnem prostoru, ki ga je bilo treba predhodno rezervirati. Zanimanje je bilo veliko. Sodelovali so lahko otroci in mladostniki stari od 6 do dopolnjenih 14 let. Veliko igrač, ki bi sicer ležale pozabljene kje doma v kotu, je tako našlo nove lastnike. Foto: GK šopke in se pogovarjali z njenim bratom ter mamico. Naslednji dan smo obiskali kulturno ustanovo, kjer smo spoznali razne njihove stare navade. Kasneje smo se dobro najedli v šoli in začeli delati naše filme. Čakala nas je tudi zabava, saj so nam pripravili disko v šoli. Ogledali smo si še Bansko Bystrico. Kasneje smo se odpravili v težko pričakovani Europa Center. Seveda sem uživala v nakupovanju in ogledovanju njihovih trgovin. Pred odhodom mi je Monika priredila poslovilno zabavo. Bilo je nepozabno; jedle smo pico, poslušale glasbo ter se bolje spoznavale. Zadnje jutro je bilo zelo težko, saj sem vedela, da se bom morala od vseh kmalu posloviti. Pred šolo smo posneli še zadnjo fotografijo, se poslovili in z mislijo, da se kmalu spet vidimo, odšli na kombi. Pot nazaj je v dobri družbi zelo hitro minila. SONJA KOŠICA, 9. b, OŠ Vransko-Tabor ŠTIRINOŽCI 51 Živalim lahko pomagate tudi iz domačega naslonjača Mnogi nimajo možnosti, da bi imeli doma kakšno žival, ali pa tega niti ne želijo, ker to pomeni veliko obveznosti, za katere nimajo časa. Kljub temu imajo radi živali in jim ni vseeno, kakšna je usoda premnogih zavrženih štirinožcev. Pomagajo jim lahko z botrstvom ali s posvojitvijo na daljavo. Preverili smo, kako je na Celjskem s takšno pomočjo živalim, in sicer v Društvu za zaščito konj iz Velenja, v celjski Mačji hiši in zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dra-mljah. Konjski rešitelji V Društvu za zaščito konj, ki ima sedež v Velenju, Rehabilitacijski center Petra pa v Orovi vasi, poznajo poleg redne posvojitve tudi takšno na daljavo. Kot pravi predsednica društva Natalija Nedeljko, se lahko ljudje v slednjem primeru sami odločijo, s kolikšnim zneskom bodo pomagali, sami si tudi izberejo konja, ki mu namenijo znesek. Ena žival lahko ima enega ali tudi več posvojiteljev na daljavo. Takšen posvojitelj ima možnost žival obiskovati, jo krtačiti, voditi na sprehode, se družiti z njo, če zna jezditi in je žival ujahana, pa si lahko privošči tudi takšen užitek. Ko gre žival v redno posvojitev, posvojitelja na daljavo o tem tudi obvestijo. Takrat se lahko odloči, da pogodbo prekine ali jo prenese na drugega konja. Društvo skrbi za trpinčene in pomoči potrebne konje ter jim išče nove domove. V RC Petra v Orovi vasi imajo 11 konj, po dva pa v Velenju, na kliniki v Ljubljani ter v podružnici za konje s posebnimi potrebami, skupaj jih je tako 17. Ker dru- Da se za veliko »varovancev« Mačje hiše nazadnje le najde dom, pove podatek o 36 januarskih posvojitvah, med njimi je tudi veliko muc, ki so na svoj dom čakale leto ali dve. štva ne financirajo niti država niti občine, ampak deluje izključno s prostovoljnimi prispevki, z donacijami in dobro voljo posameznikov, je vsaka pomoč še posebej pomembna. Trenutno imajo kar nekaj posvojiteljev na daljavo, zneski pa se gibljejo od 5 do 125 evrov. Čeprav se marsikomu zdi, da bi bil znesek 5 evrov premajhen, pa pri enaki odločitvi 20 ljudi z zbranim denarjem že lahko oskrbijo enega konja. Tisti, ki želijo pomagati, lahko to storijo tudi z materialom za gradnjo dodatnih boksov v Orovi vasi, lahko pomagajo zbi- Največja težava je zagotavljanje krme in nastilja. Lani so se povezali z dobaviteljem, ki dobavlja nastilj po znižani ceni, kljub vsemu je to še vedno velik strošek, imajo pa tudi nekaj dobaviteljev krme, vendar so problem zelo dragi prevozi. meseca. Namenjena je tistim, ki želijo pomagati pri oskrbi muc, ne da bi se pri tem zavezali k vsakomesečnim donaci-jam. Kot boter meseca pomagate takrat, ko to sami želite oziroma zmorete. Z donacijo 10 evrov postanete boter tekočega meseca in tako pomagate preživeti izbrani mesec vsem muckom, ki so takrat v oskrbi Mačje hiše. Januarja je bilo takšnih botrov 21. V zameno za donacijo prejmejo ozadje za računalniško namizje s koledarjem izbranega meseca. rati denar, hrano. Poznajo tudi obliko brezplačnega rejništva v primeru večjih odvzemov konj in trenutno premajhnih nastanitvenih zmogljivostih društva. Vsak lahko pomaga po svojih močeh, vse, kar dobijo, prostovoljci v društvu namenijo konjem, poudarja Natalija Nedeljko. Mačji boter Za številne zavržene živali poskrbijo različna društva, or- Problemi s financiranjem občin so se zadnje čase zmanjšali v primerjavi s preteklimi leti, ugotavljajo v zavetišču Zonzani. Lani so na primer imeli sklenjene pogodbe z 28 občinami. Čeprav večino pogodb za določeno leto podpišejo šele aprila, morajo vmes kljub temu nuditi pomoč zapuščenim živalim. Plačilo za opravljeno storitev bodo prejeli šele po podpisu pogodbe. Na spletni strani trenutno ponujajo 30 psov in eno muco. ganizacije in zavodi, pri katerih delujejo prostovoljci, ki poskrbijo za zavržene živali. Pri njih čakajo, da jih bo v nov dom odpeljal bolj skrben lastnik. V Mačji hiši lahko postanete mačji boter in tako pomagate mucam, ki iz različnih razlogov že dolgo neuspešno iščejo dom. Te muce bivajo v začasnih domovih in že dlje čakajo, da bi se tudi za njih nekje našel čisto njihov kavč. V vmesnem času jim začasni skrbniki s pomočjo botrov zagotavljajo kakovostno hrano, veterinarsko oskrbo in vse, kar potrebujejo za srečno mačje življenje. Odločitev za botrstvo lahko pomeni redne mesečne prispevke, kot novost in odziv na aktualne razmere pa so zasnovali akcijo Boter Iz zavetišča le domov V Zonzaniju pravijo, da posvojitev živali na daljavo nimajo. V glavnem se financirajo iz sredstev, ki jih prejmejo od občin. S tem denarjem zagotavljajo hrano, zdravila, veterinarske storitve in vse potrebne dodatke za oskrbo varovancev. Žal pa so občine po veljavni zakonodaji dolžne le 30 dni skrbeti za najdene živali, nato pa jih lahko evtanazirajo. Tudi zato so različne oblike dodatne pomoči pomembne. V Zonzaniju so na primer prejeli že kar nekaj dotacij posameznikov, vrtcev in šol v obliki hrane, odej, brisač, igrač, povodcev ... TATJANA CVIRN Foto: Društvo za zaščito konj Poleg vseh osnovnih zdravstvenih in kirurških posegov opravljamo tudi zobozdravstvene storitve za pse in mačke (plombiranje, ortodontna obdelava zob, digitalni zobni rentgen...) Dole 9, Si-3230 Šentjur T: 03 748 91 10 TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED Četrtek, 7. februar: Merkur se bo srečal z Neptunom. Za ta aspekt je značilno, da prinaša določene priložnosti, vendar bo tokrat treba preučiti vse okoliščine, da ne bi prišlo do kakšnih napačnih korakov. Zaradi srečanja Lune in Marsa bo energija zelo prodorna, nekoliko kasneje bosta Luna in Uran v kvadratu opozarjala pred nestrpnostjo in željo po pobegu pred rutino. Previdno pri odločanju. Sicer boste lahko v tem dnevu zaradi dobro postavljenega Saturna veliko naredili, zlasti v dopoldanskih urah. Odličen trigon Venere z Jupitrom bo prinašal dobro vzdušje in lepo energijo. Petek, 8. februar: Bodite zelo previdni pri sporazumevanju, tudi v prometnih situacijah. Merkurjevo srečanje z Marsom bo vnašalo v razmišljanje in delovanje povečano živčnost, energijo, nepotrpežljivost in veliko ob- čutljivost. Luna bo v večernih urah prestopila v znamenje vodnarja in bo naslednje dni obarvala s svojo originalnim zračnim pristopom. Sobota, 9. februar: Luna v univerzalnem znaku vodnarja bo sicer aktivirala željo po družabnem življenju, vendar pozor! Merkur bo v kvadratu z Jupitrom, Luna s Satrunom, zato bo zlasti popoldne pretilo kar nekaj težav ali nesporazumov. Dobro je imeti rezervni načrt. Nekoliko bo pomagal aspekt srečanja Lune z Venero, kar pomeni, da bosta dobra volja in optimizem nasprotovala težavam in težjim okoliščinam. Nedelja, 10. februar: Ob 9.21 uri bo nastopil lunin mlaj v znaku vodnarja, zato bo prevladovala umirjena energija. Priporočljivo bo, da se poglobite vase, načrtujete in si zastavljati konkretne cilje. Ciklus rasti Lune bo v prihodnjih dneh ugoden za rast načrtov. Mars v kvadratu z Jupitrom svari pred napetimi situacijami, zato bo treba v delovanje vnesti veliko potrpežljivosti in modrosti. Luna bo malo pred polnočjo prestopila v znamenje ribi. Ponedeljek, 11. februar: Srečanje Lune in Neptuna v nočnih urah bo lahko prineslo kakšne nepričakovane sanje in povečano domišljijo. Jutranji kvadrat Venere s lz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si Saturnom bo lahko aktiviral nezavedne strahove. Treba bo umiriti duha in se osredotočiti na pozitiven način razmišljanja. Luna bo malo kasneje v kvadratu z Jupitrom prinašala nemirno energijo, težko bo ohraniti moč pozitivnih misli, v popoldanskem času pa se bo srečala z Marsom in tvorila pozitiven aspekt s Plutonom in Saturnom, zato se bodo energije lepo uravnale, tako da bo ste lahko preživeli prav prijeten večer. Torek, 12. februar: Merkurjev odnos s Plutonom in Saturnom bo omogočal resno, odgovorno in disciplinirano opravljanje dela. Smiselno se bo potruditi, veliko koristnega boste lahko naredili. V večernih urah bosta Merkur in Saturn v dobrem trigonu poskrbela, da boste lahko koristno načrtovali, zlasti na področjih, kjer je potrebno spreminjati in urejati zadeve, povezane s preteklostjo. Sreda, 13. februar: Luna bo ob 3.52 vstopila v znamenje ovna, v katerem bo močno izpostavila ognjeno plat energije, zato bodo dnevi izredno dinamični. V popoldanskih urah se bo srečala z Uranom, kar bo lahko prineslo kakšen spor zaradi prenagljenosti. Previdno. Luna bo v popoldanskih urah tvorila lep aspekt z Jupitrom, zato se bo lahko pojavila kakšna lepa priložnost. V nočnih urah bo aspekt med Luno in Plutonom prinašal nemir in strahove iz podzavesti. Astrologinji GORDANA in DOLORES Setveni koledar 7 TO 8 SR plod do 16. ure 9 ČE korenina 10 PE korenina do 15. ure, od 16. ure cvet "i!3] ob 9. uri 11 SO cvet do 11. ure 12 NE ..... 13 PO list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si Kronično vnetje črevesa resen zdravstveni problem KVČB zahteva spremembo načina življenja Približno pet tisoč Slovencev se sooča s kronično vnetno črevesno boleznijo. Gre za vnetno obolenje črevesa, pri čemer še ni dognano, zakaj nastane. Bolezen ni ozdravljiva, s primernim zdravljenjem in spremembo načina življenja pa je mogoče težave čim bolj zmanjšati in bolniku omogočiti karseda kakovostno življenje. Obstajata dva tipa kronič- so odvisni od tega, kateri del ne vnetne črevesne bolezni, znane tudi pod kratico KVČB. Ulcerozni kolitis praviloma prizadene debelo črevo, vnetje z razjedami pa je omejeno na sluznico in podsluznico. Pri drugem tipu, Chronovi bolezni, lahko vnetje prizadene katerikoli del prebavil, vse od ust do zadnjične odprtine. Za ta tip je tudi značilno, da so prizadeti vsi sloji črevesne stene, pri čemer se menjujejo vneti in zdravi odseki. Bolezni sta si sicer, kot pravi predstojnica oddelka za bolezni prebavil v celjski bolnišnici Renata Šibli, izjemno podobni, zato ju je včasih težko razmejiti. Vzrok za nastanek kronične vnetne črevesne bolezni ni znan. Znano pa je, da bolezen spodbudi kombinacija genskih faktorjev, vplivov okolja in imunskega odgovora posameznikovega telesa na bakterije v črevesju. Pozorni na simptome Tako kot pri ostalih boleznih je, kot poudarja zdravnica, tudi pri KVČB pomembna čimprejšnja diagnoza. Glavni simptomi ulceroznega koliti-sa so driska, kri v blatu, krčevite bolečine v trebuhu in občutek nujnega odvajanja blata. Pri hujših oblikah se lahko pridružijo še povišana temperatura, utrujenost, izguba teka, bolečine v sklepih. Znaki Chronove bolezni prebavnega trakta je vnet. Najpogosteje je sicer prizadet spodnji del tankega črevesa, kar prav tako prepoznamo po driski, krčevitih bolečinah v trebuhu, hujšanju, pri otrocih je možen zaostanek v rasti in razvoju. Kot pravi Šiblijeva, najpogosteje sicer zbolijo mladi ljudje, med 20. in 30. letom, lahko pa se s KVČB soočijo tudi otroci in starejše osebe. Zdravila in »poslušanje« telesa Za lajšanje simptomov, ki so lahko enkrat hujši, drugič pa bolezen povsem miruje, so na voljo številna zdravila, ki jih zdravniki predpišejo glede na to, za kako hudo obliko bolezni gre. »Zdravljenje navadno začnemo z blažjimi zdravili, nato ga stopnjujemo glede na klinično sliko bolnika,« razlaga specialistka interne medicine Renata Šibli in dodaja, da samo zdravila pri soočanju z boleznijo niso dovolj. Bolniki morajo zelo dobro poznati svoje telo. Ker lahko bolezen pri vsaki osebi poteka nekoliko drugače, ljudje sami najbolje vedo, katera hrana jim na primer ustreza in katera ne ter katere življenjske navade bolezen poslabšajo in kakšne simptome lajšajo. Z upoštevanjem pravil in dobrim poznavanjem svojega telesa lahko bolniki s KVČB dosežejo čim boljšo kakovost življenja. Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je v celjskem zdravstvenem domu osveščalo o tej neprijetni bolezni. Predsednica Mateja Saje je mimoidočim med drugim delila promocijski material. (Foto: SHERPA) Mateja Saje pravi, da je treba po postavitvi diagnoze KVČB spremeniti način življenja. Bistvena je prilagoditev prehrane, pri čemer bolnikom ustreza predvsem tako imenovana mediteranska dieta. »Izogibati se je treba maščobam, ocvrtim jedem, belemu kruhu. Priporočljivo pa je jesti prekuhano hrano in predvsem veliko rib,« razlaga Sajetova in dodaja, da je sestava jedilnika sicer zelo odvisna od posameznika. Ste vedeli? Ulcerozni kolitis ima pet oseb na sto tisoč prebivalcev. Chronova bolezen je nekoliko redkejša, prizadene pa okoli 3,6 osebe na sto tisoč prebivalcev. Ulcerozni kolitis je nekoliko pogostejši med ženskami, Chronova bolezen pa je približno enakomerno porazdeljena med oba spola. Za KVČB sicer najpogosteje zbolevajo belci, pogostejša je v zahodnem svetu kot vzhodnem, prav tako je je več na severu kot na jugu. Bolj značilna je za mesta kot za vasi. Združeni v društvo Bolniki in njihovi svojci lahko podporo med drugim od leta 2004 poiščejo v Društvu za kronično vnetno črevesno bolezen, ki ima sekcijo tudi v celjsko- koroški regiji. Predsednica društva prilagoditi način življenja. Mateja Saje s KVČB živi Glavno poslanstvo društva že skoraj 30 let in pravi, da je izboljšati kakovost življe- se je z njo mogoče uspešno nja bolnikov, kar v društvu spopadati, a da ji je treba dosegajo s pomočjo sedmih sklopov posebnih socialnih programov. Z njimi osve-ščajo člane in jim nudijo informacije o bolezni, zanje organizirajo šole in delavnice, skupino za samopomoč ter pripravljajo mladinske tabore, prav tako organizirajo izobraževanja za zdravstvene delavce, s KVČB pa seznanjajo tudi širšo javnost. Eden od programov temelji na odpravljanju ovir v bivalnem in delovnem okolju, kjer so med drugim oblikovali akcijo Naj javno stranišče. Društvo svojim članom nudi tudi športne dejavnosti, primerne za osebe s KVČB. Kot pravi Mateja Seme, naj- bolj uživajo ob nordijski hoji in bowlingu. Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je lani začelo akcijo Trenutno odsoten - hvala za razumevanje. S silhuetami želijo opozoriti na pomen čimprejšnjega prepoznavanja in diagnosti-ciranja bolezni, prav tako pa opozoriti na okrnjeno kakovost življenja bolnikov. Z akcijo želijo seznaniti tudi strokovno javnost in tako bodo predstavniki društva obiskali deset zdravstvenih ustanov po vsej državi. Prejšnji teden so se mudili v celjskem zdravstvenem domu. Miti o raku V ponedeljek smo obeležili svetovni dan boja proti raku. Namenjen je osveščanju o nevarnostih raka in izobraževanju o preventivnih ukrepih, predvsem rednim pregledom, pri katerih je mogoče odkriti določene predrakave in rakave spremembe. Glavni namen letošnjega dneva boja proti raku je bil širšo javnost seznaniti s petim od enajstih ciljev sve- tovne deklaracije proti raku. Izpostavlja preseganje neustreznih predstav in mitov o raku. Ne verjemite mitom Eden od mitov, ki jih izpostavljajo v Društvu onkoloških bolnikov Slovenije, je, da je rak le zdravstveni problem. Poudarjajo, da rak presega okvire zdravstvenih sistemov, saj vpliva tudi na ekonomsko in socialno spreminjanje družbe, zato zahteva sodelovanje strokovnjakov različnih področij. Tudi trditev, da rak prizadene bogatejše, starejše in razvitejše družbe, je mit, saj se breme raka povečuje v revnejših in manj razvitih družbah, prav tako vedno pogosteje prizadene tudi mlajše populacije. Številni diagnozo raka enačijo s smrtjo, a v društvu poudarjajo, da je zaradi odkritja dejavnikov, ki povzročajo raka, številnih preventivnih programov in novih učinkovitih načinov zdravljenja obo-levanje manjše in preživetje večje, prav tako je življenje bolnikov pri diagnozah, ki so nekoč pomenile smrt, dandanes kakovostnejše. Četrti mit, ki ga želijo preseči ob svetovnem dnevu boja proti raku, je, da se raku ne da izogniti. V Društvu onkoloških bolnikov Slovenije ob tem izpostavljajo pomen preventive, ki je na dolgi rok najbolj učinkovit in trajen način za zmanjšanje svetovnega bremena raka. Za učinkovito preventivo so potrebni ustrezni državni ukrepi in progra- mi, ki državljane osveščajo o zdravi prehrani, pomenu gibanja in načinih za izogibanje dejavnikom tveganja ter jih spodbujajo k sodelovanju v presejalnih programih, kot so Zora, Dora in Svit. HUJSANJI 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 32/25232 55,01/519 35 54 www.pirnat.si Dr. Prnat d jj, Razlagava 29, Maribor_ Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z varni Za manj boleči Stanje na računu dne 5.2.2013: n n n n t n n n U U U U J U U U Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 - Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! Nad bolečino z blokadami Protibolečinska zdravila onesposobijo prenašanje bolečine po živcu - Ultrazvok za enostavnejši vnos V ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin je tako kot na vseh področjih zdravstva pomembno tesno sodelovanje celotne ekipe. Poleg zdravnice Majde Šarman (na sredini) sta se pred naš fotografski objektiv postavili tudi diplomirana medicinska sestra Irena Dobovičnik (levo) in medicinska sestra Branka Camloh. V dobrodelni akciji našega časopisa Za manj bolečin zbiramo prostovoljne prispevke za nakup ultrazvoka za Ambulanto za diagnostiko in terapijo bolečin Splošne bolnišnice Celje. Pomen ambulante za bolnike z akutno in kronično bolečino ter standarde, na katere prisegajo v bolnišnici, država pa jih ne priznava, smo že predstavili, tokrat pa boste spoznali, na kakšen način se v ambulanti spopadajo z bolečinami. Prim. Majda Šarman, specialistka anesteziologije in re-animatologije, je ena od dveh zdravnic, ki lajšata in odpravljata bolečine bolnikom v ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin. Kot poudarja, je delo v ambulanti mnogo več kot le predpisovanje protibole-činskih zdravil, saj je treba bolnike, sploh tiste, ki se spopadajo s kronično bolečino, zdraviti celostno. Kronična bolečina, ki se vleče leta in leta, ni le bolečina ali simptom določene bolezni, temveč je bolezen že sama po sebi. Potem ko smo ob začetku dobrodelne akcije navedli podatek o številu pregledov in terapij v ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin v letu 2011, je zdaj že znana tudi statistika lanskega leta. Našteli so okoli 3.500 obravnav, kar je dobrih dva tisoč več kot leto prej. Pomembno sodelovanje bolnika Pomoč v ambulanti poiščejo bolniki z bolečinami v kateremkoli delu hrbtenice in v sklepih, bolniki z nevrološkimi težavami, kot so hudi glavoboli, bolniki z okvarami živčevja ter rakavi bolniki s kroničnimi bolečinami. Spopadajo se tudi z akutnimi bolečinami, torej kratkotrajnimi bolečinami, kamor sodijo na primer bolečine po operacijah. Nekatere bolečine je mogoče popolno- Prim. Majda Šarman v protibolečinski ambulanti celjske bolnišnice določena bolečinska stanja, predvsem hude glavobole, zdravi in lajša tudi z akupunkturo. Metodo, ki izvira s Kitajske in temelji na zabadanju iglic v akupunkturne točke, bomo podrobneje predstavili v eni od prihodnjih številk Novega tednika. ma odpraviti, druge je treba lajšati vse življenje. A ne glede na to, za kakšne vrste bolečino gre, se človek lahko ob ustrezni oskrbi z njo uspešno spopade. »Trpljenje zaradi bolečin je dandanes nepotrebno, saj obstajajo zdravila za lajšanje bolečin, in zdravnikova naloga je, da najde najprimernejše zdravilo za določeno težavo in ga tudi količinsko pravilno odmeri,« pravi Šarmanova in dodaja, da je pri tem nujno sodelovanje bolnika. Za kronične bolečine je namreč značilno, da je stanje en dan dobro, drugi dan pa se lahko močno poslabša. Bolnik zato ne potrebuje vsak dan enake količine protibolečinskih zdravil oziroma analgetikov, pri čemer jih po nepotrebnem ne sme jemati. Ultrazvok za večjo kakovost in varnost Bistvo dela v protibolečin-ski ambulanti je onesposobiti prevajanje bolečine po živcu. Zdravniki tako bolečino blokirajo že na periferiji, tam, od koder se prenaša v možgane. Zdravilo z injekcijo aplicirajo čim bližje živcu, ki ga želijo blokirati. Nekoč so, kot pravi Šarmanova, zdravniki to počeli le na podlagi znanja anatomije, živcem so se poskušali čim bolj približati nekoliko »na slepo«, pomemben preskok v izvajanju blokad pa je predstavljal elektrostimula-tor. Naprava izzove določene trzljaje, na podlagi katerih zdravnik ve, kam vnesti zdravilo, je pa metoda za bolnika boleča. Drugače je z ultrazvokom, za katerega zbiramo denar in ki bi bil za ambulanto še kako dobrodošel. »Ultrazvok »Ljudje s kronično bolečino se ne spopadajo le z bolečino, temveč je pogosto prisotna še cela vrsta težav. Takšnega človeka lahko na primer spremljajo strah, nemoč, nespečnost, stres, žalost, tudi depresija ni redka. Bolnik na primer zaradi hudih bolečin ne more hoditi v službo, zato ne zasluži denarja, kar ga lahko pahne v socialno stisko. Vse to dodatno poslabša njegovo doživljanje kronične bolečine in znajdemo se v začaranem krogu. Zato je lajšanje bolečin nujno.« je moderna neboleča metoda, ki je izjemno natančna, saj slika pokaže, kje smo z iglo. Pod nadzorom očesa prodiramo skozi kožo, podkožje in mišice do tistega mesta, kamor želimo,« razlaga naša sogovornica. Zdravniki se lahko živcu, ki ga želijo blokirati, tako resnično popolnoma približajo, da lahko analgetik kar se da dobro učinkuje. Dokazano je tudi, da se tako porabi manj analgetika, vbrizgavanje zdravil s pomočjo ultrazvoka pa je tudi varnejše, saj zdravnik dobro vidi vse bližnje žile. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Pri nekaterih boleznih, kot je na primer vraščanje tumorja v živec, je neprestano prisotna izjemna bolečina. Takšni bolniki potrebujejo zdravilo, običajno opioid, ki jim neprestano, daljši čas, lajša bolečino. Kljub prvotnemu zdravilu lahko bolnika ob določenih trenutkih vseeno boli. Za takšne primere ima tako imenovane rešilne odmerke drugega zdravila, ki deluje krajši čas. Kdaj ga vzame, ve bolnik sam. Bolečina je namreč, kot poudarja Majda Šarman, subjektivno doživetje. »Pred 30 leti sem kot mlada zdravnica vsak dan ob isti uri obiskovala rakavega bolnika in mu dajala injekcijo morfija. Pričakoval me je kot boga, saj je injekcija pomenila, da ga bo nehalo boleti. Ampak to zdravilo je učinkovalo le kakšnih štiri do šest ur, naslednjih skoraj 20 ur, vse do mojega naslednjega obiska, pa je spet trpel hude bolečine. Medicina je na srečo izjemno napredovala in danes, ko je s črpalkami mogoča neprekinjena oskrba s protibolečinskimi zdravili, resnično ni dopustno, da kdorkoli trpi bolečino.« Zasvojenost s protibolečinskimi zdravili? Protibolečinska zdravila imajo kot vsako zdravilo dobre in slabe učinke. Zdravljenje oziroma lajšanje bolečin se bo besedah Majde Šarman vedno začne s tako imenovanimi neopioidnimi analgetiki, ki so najblažja protibolečinska zdravila in nimajo veliko stranskih učinkov. Močnejši so šibki opioidni analgetiki, ki lahko izzovejo na primer zaspanost, bruhanje, potenje ali zaprtje. V teh primerih zdravniki zdravijo tudi te simptome. Najmočnejši so tako imenovani opioidi, kamor sodi na primer morfij, njihova največja nevarnost pa je, da lahko človek z njimi postane zasvojen. A do zasvojenosti, če so zdravila pravilno odmerjena, po besedah Majde Šarman ne pride, pri čemer imajo protibolečinske ambulante izjemno vlogo. »Tukaj bolnika zares dobro spoznamo in natančno spremljamo njegovo bolezen. Točno vemo, kateri bolnik potrebuje opioide, in tak bolnik se z njimi ne zasvoji. Zasvojeni postanejo tisti, ki jemljejo opioidne analgetike takrat, ko to ni več potrebno. Zato je treba vedeti, kdaj je čas, da bolniku najmočnejša zdravila odtegnemo in mu predpišemo blažja,« razlaga zdravnica. 54 RAZVEDRILO ANEKDOTE Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Lani smo začeli akcijo, v katero smo zajeli mlade. Tudi letos jo imamo. Kako se imenuje? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Pisec kriminalnih romanov Edgar Wallace je bil naj-denček. Ko je še hodil v šolo, mu je sošolec med prepirom zabrusil: »Ti nisi nič vreden, saj nimaš niti svojih staršev! Tebe so morali tuji ljudje vzeti za svojega!« Mladi Wallace pa se ni pustil ugnati v kozji rog in se je pogumno odrezal: »Prav to je dokaz, da sem bil dober in priden otrok, kajti sicer me moji krušni starši ne bi izbrali. Tvoji pa sploh niso imeli izbire in so morali vzeti tisto, kar so dobili.« Še vedno zaljubljena Mož in žena sta se na 40. obletnico poroke sprla. Mož reče: »Ko boš umrla, ti bom dal na nagrobnik napisati: Tu leži moja žena - mrzla kot vedno.« Žena mu odgovori: »Ko boš ti umrl, ti bom napisala: Tu leži moj mož - končno trd.« Študijski program za moške Eden od modulov novega programa Univerze v Ljubljani (za moške) na bolonjski način: 1. Začetna stopnja: gospodinjski aparati (prikaz z diapozitivi) ON: vklopi OFF: izklopi 2. Nadaljevalna stopnja: Moja prva Knorr juha, ne da pre-kipi (praktični del) Teme za diskusijo (glede na kompleksnost tem lahko v razpravi sodeluje največ 8 kandidatov): Tema 1: Likanje - od pralnega stroja do omare, ta skrivnosten proces Tema 2: Ti in elektrika - ekonomske prednosti, kdaj pokličeš mojstra Tema 3: Zadnje znanstveno odkritje - kuhanje in odnašanje smeti ne povzročata impotence Tema 5: Čeprav si z njo poročen, ji vseeno smeš kupiti rože (razgovor s psihiatrom) Tema 6: WC-papir - ali sam zraste na držalu za papir? Tema 7: Kako spustiti pokrov školjke - korak za korakom (video posnetek s Harvarda) Tema 8: Deodorant - doziranje, uporaba (praktični del se izvaja na prostem) Tema 9: Osnovna razlika med košaro za umazano perilo in tlemi (laboratorijski poskus) Tema 10: Moški kot sovoznik - ali je genetsko možno, da ne komentira, ko ona parkira? Tema 11: Komunikacija: vaje za razumevanje: Če je nekaj v predalu, ne sprašuješ, v katerem, ampak poskušaš najti sam. Tema 12: Ali lahko skodelica za kavo sama poleti do pomivalnega stroja? (praktični del vodi David Copperfield) Spraševali smo vas, za katero tradicionalno akcijo NT&RC smo začeli pred kratkim objavljati kupone za sodelovanje. Pravilen odgovor se glasi: (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Knjigo Celjske Mohorjeve družbe bo za pravilen odgovor po pošti prejel Slavko Kamenik, Ljubljanska 33, Celje. NAGRADNO VPRA7ANJE Na spletni strani velenjskega Gorenja smo med simpatično čestitko slovenskim rokometašem po uspehu na svetovnem prvenstvu trčili na pomenljiv stavek: » ... Slovenija je v Španiji nanizala sedem zaporednih zmag in šele v polfinalu dve izgubi ...« Zadnjo besedo jemljemo kot prizadevanje, da v Gorenju še dolgo ne bodo poznali poraza. SUSUA SE Na Celjskem imajo v osnovnih šolah brezplačne malice tudi otroci podjetnikov, odvetnikov, skratka ljudi takšnih poklicev, ki znajo svoje dohodke in premoženje dobro skriti. Z 20 evri na mesec, kolikor prihranijo na račun zastonjske malice, bodo gotovo še bolj bogati. Škoda, da ne delijo zastonj kje še malo morale ... MODROSTI V trenutku, ko je človek moder, je sosed grobu. (Andre de Chenier) Dajte mi denar ... in sličice! Tajnica uredništva Tea Podpečan (pre)pogosto pobira prispevke za kavo in pri tem kriči: »Pripravite 2 evra!« Da se je nihče posebej ne razveseli, je jasno. Pred dnevi pa se je zaslišal nov klic: »Prinesite Sparove sličice!« Njena hči jih namreč zbira. »To je pa še huje kot dva evra,« je bil komentar Urške Selišnik. Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 12. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe. 4 3 5 9 8 6 5 7 1 1 4 5 8 5 4 6 9 1 8 1 2 5 6 8 9 3 2 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Plesne travme V teh dneh, ko se vrstijo maturantski plesi, se človeku nehote spomin vrne v tiste davne čase, ko se je sam vrtel na plesišču v množici vrstnikov, polnih pričakovanja in mladostne razigranosti. Kaj je iz vsega tega nastalo, je danes jasno, takrat smo pač živeli neke druge sanje in se veselili časov, ki so bili pred nami. Maturantski ples je bil poseben dogodek. Tuhtanja, kakšno obleko izbrati, so se začela že mesece prej. V tistih časih v trgovinah ni bilo nič uporabnega na razpolago, torej je bilo treba najti šiviljo, ki bi znala izpolniti želje. Nič posebej zahtevnega si nisem izmišljevala, želela sem le obleko, ki bi bila malo bolj elegantna. Ta del se je še nekako izšel po pričakovanjih, zataknilo pa se je pri čevljih. V življenju pred tem nisem obu-la drugega kot udobne nizke čevlje ali »startaske«, poleti pa japonke ali cokle. In potem je bilo treba najti čevlje, v katerih si ne bi zvila noge že po dveh korakih. Doma sem vadila hojo v čevljih, ki so se zdeli kot mlinski kamni na nogah. Obula sem jih še za vaje, da bi se navadila in jih razhodila. Toda kaj, ko so bile moje plesne sposobnosti zelo borne že brez neudobnih čevljev, kaj šele z njimi. Ples pač ni dejavnost, ki bi si jo želela kdajkoli prostovoljno opravljati, vedno je bilo mučno prestopanje po plesišču posledica nuje. Ne samo, da me noge nikoli niso ubogale in so vedno skakljale po svoje, četudi sem se zelo skoncentrirala, štela korake in se prepustila bolj izkušenemu soplesalcu, da bi me vodil skozi vse grozne preizkušnje. O potnih rokah in premočeni majici ni vredno izgubljati besed, huje je bilo, da se mi je pri vsakem hitrem vrtenju po plesišču še zvrtelo v glavi. Če me je soplesalec prehitro izpustil, sem se fino zložila po tleh kot spodseka-na. V veliko zabavo ostalih prisotnih, ki so verjetno mislili, da ga imam pod kapo. Ampak tudi to sramoto sem požrla, vse za sodelovanje na maturantskem plesu! Tam se je na srečo glavnina odvijala ob četvorki, ki je precej manj naporna, ko gre za vrtenje. 35 i 7 3 9 4 5 8 2 6 6 5 9 3 8 2 1 7 4 8 2 4 6 1 7 9 5 3 9 8 7 4 5 6 2 3 1 2 4 6 7 3 1 5 9 8 5 3 1 8 2 9 4 6 7 4 9 8 2 7 3 6 1 5 7 1 2 5 6 8 3 4 9 3 6 5 1 9 4 7 8 2 Tisti dunajski valček, ki je bil na programu, pa sem tudi nekako odgarala. Normalno, saj sem soplesalcu zabičala, da me lahko izpusti šele na izrecno dovoljenje. Še ene sramote sredi dvorane Golovec si pač nisem mogla dovoliti. Končalo se je bolj mali manj srečno, le da noge niso zdržale v novih čevljih vse do jutranjih ur. Posledica so bili krvavi žulji. Še danes ne vem točno, kako mi je uspelo pri-krevsati do doma. Nikoli več jih nisem obula. Danes so mladi bolj iznajdljivi. Fina obleka in čevlji so samo za uradni del, potem se preoblečejo in se iz elegantnih mladih dam in gospodičev prelevijo nazaj v običajne najstnike. Kako to izgleda, sem lahko od blizu opazovala pri svojem sinu. Verjetno pri fantih ni tako kompliciranih priprav kot pri dekletih. Na srečo je bila prva obleka v prvi trgovini povsem v redu, tudi čevlje sva hitro našla. Malo me je le morilo, da bo treba spet plesati. Ampak za otroke človek pač potrpi vse mogoče. In se sprijazni z vsemi njihovimi napakami. Tudi z občasno raztreseno-stjo, neorganiziranostjo in reševanjem najrazličnejših zagat v zadnjem trenutku. Zakaj bi bilo na maturantskem plesu drugače? Tokrat je bil prepričan, da sam ne potrebuje karte, ker gre vendar za njegov maturantski ples. Da živi v zmoti, se je izkazalo pri mizi, kjer je manjkal pogrinjek in kjer so nas natakarji sumljivo gledali ter domnevali, da želimo enega »prešvercati«. Tudi tokrat je pomagala sinova akcija reševanja iz zagate v zadnjem trenutku. Razredničarka je imela rezervno vstopnico. Tako ni manjkal na svojem maturantskem plesu in tudi valček sva srečno izpeljala do konca. Takšen ples, kjer si predvsem gledalec, je gotovo precej manj stresen, čeprav gledaš svojega otroka in te občasno malo stiska v grlu. Ne samo, da je treba zdržati le en valček in vrtoglavice odpadejo, tudi čevlje imaš lahko najbolj udobne in obleka je lahko kar iz domače omare. Na takšne maturantske plese bi lahko šla kadarkoli. Svojega pa ne bi več ponovila niti v sanjah. NEKDANJA MATURANTKA radiocelje " . 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka Križam Ke & uqaiiKe MESTO NA NIZOZEMSKEM KDOR REDI ŽIVALI NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA VENO TÄUFER MAJHEN NAČRT POLITIČNA ZVEZA DRŽAV NIZOZEM-SKISLIKAR (WILLEM VAN DE) SLOVENSKI PIANIST BERTON-CEU MISTER ŽELEZOV ENAKA OKSID SAMOGLASNIKA KRALJEVO DOMOVANJE GOLOBU PODOBNA PTICA OSTRA ZAČIMBA AMERIŠKA UNIVERZA GIBANJEOB GLASBI ANDRAŽ VEHOVAR ODSTOPANJE, RAZTRESE-NOST(LAT.) SLOVENSKI TENORIST JURIJ PROZEN STROJNI ELEMENT BIZANTINSKA CESARICA LITURGIČNO OBLAČILO 23 UDAR ECS CEPINOM VLED SL. PEVEC (LADO) VRAZNI OBESEK SALA (POG.) SUROVINA ZA KOVINE OZARE NA KONCU NJIVE KRAJV HALOZAH SOLSKA OCENA DEDALOV SIN AVTORSKA AGENCIJA SLOVENIJE NAPOVEDOVALKA BAS TRDNA KOVNA SNOV ANG.PLEM. NASLOV ŠIROKE HLAČE MUSLIMANK PERZIJKA ŠKOTSKA IGRALKA (MARY) GLAVNO MESTO ALBANIJE TUJA IN NAŠAČRKA SUROVEZ (EKSPR.) LIJAK (KNJIŽ.) 15 MESTO V BIH NAVIGACIJSKA NAPRAVA KRAJV NEMČIJI AM. PISEC (HARVEY) SLOVENSKA PEDAGOŠKA REVIJA VISOKI ČEVELJ (NAR.) AVSTRIJSKO GOROVJE ZIG, ODTISNJEN VMEHKI MASI POGLAVAR (STAR.) MUSLIMANSKI BOG PRIPR.ZA ODPIRANJE KONZERV NEMŠKA REKA OKUSNA JEDILNA RIBA STROEGIPC. SVETI PTIČ ASSOCIATED PRESS ASTROLOGINJA KURENT OVRATNA RUTA PREBIVALEC KIRGIZIJE ITALIJANSKI PISATELJ UMBERTO AM. GLASB. (VANILLA) ŽENSKI SPOLNI ORGANI SLOVENSKI ELEKTROTEHNIK (MARIO) 1 BARIJ GLAVNO MESTO DR KONGO 22 NAVIDEZNO OŽIVLJANJE LUTK IVAN CANKAR 12 MAJHEN ŽLEB VZNEMIRJENOST ZARADI OGROŽENOSTI IZMIŠLJENA NOVICAV ČASOPISU BODEČ PLEVEL Nagradni razpis 1. nagrada: bon za gostinske storitve v Hotelu pod Ro-glo 2. nagrada: bon za tradicionalno kitajsko medicino 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 12. februarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 9 Vodoravno: ABSOLVENT, GRUBELNIK, RI, IA, AKO, PONESREČEN, PIN, RK, DA, MISTER, ONO, LIJAK, IZVORI, MESTA, SL, KMET, SVIT, KINSKI, REČ, PTUJ, ČAKALEC, ORADEA, AHIL, SETI, BA, ETNA, EKOTIP, SY, ELITA, EPIKA, URA, UKINITEV, TIM, DELFT, NAT, MALINE, OKTAV, ERIKA, HRIB, RR, KASAI, RITA, NE, ESTRI, KULISA, VAL, AROMAT, PALJK, ATIK, OPOROKA, KEL, MONOŠTER, SOLDATI, PRASKALO, TROSNIK. Geslo: Tudi s kolesom previdno 1. nagrado, bon za gostinske storitve v Hotelu pod Roglo, prejme: Marta Topole, Roška 1, Celje. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Robi Plaskan, Latkova vas 209, Prebold. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Silva Cmok, Cesta kozjanskega odreda 8, Štore. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti, razen druge nagrade, ki jo boste dobili na oglasnem oddelku NT&RC, kjer vas bo čakala mesec dni. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ona: Izogibajte se vsakršnim tveganjem, saj se lahko grdo opečete. Raje preživite miren konec tedna v krogu svoje družine in si malce odpočijte od neprestanega letanja okoli. Boste videli - prav prijetno bo. On: Ne pretiravajte v nobenem pogledu, predvsem pa se pazite kakršnihkoli hitrih premikov v ljubezni. Lahko se vam maščuje. Morda je v tem trenutku za vas veliko bolje, da obdržite to, kar že imate. Ona: Pogovor s partnerjem vam bo končno odprl oči in vas postavil na realna tla. Le kako ste mogli biti tako naivni. A kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje... On: Uspevale vam bodo tudi tiste reči, pri katerih ste bili do zdaj popolnoma neuspešni. Izkoristite priložnost, ki se vam ponuja. S partnerko se boste rahlo sprli, a se bo končalo na kar prijeten način. DVOJČKA ffc Ona: Partner bo sicer zamudil na zmenek, vendar to ne bo povsem po njegovi krivdi. Nikar ne bodite tako strogi in neusmiljeni, ampak obrnite celo zadevo na hec in bo tudi zamera kaj hitro utonila v pozabo. On: Pri uresničevanju poslovnih ciljev boste poiskali pomoč pri prijatelju, ki se na te zadeve spozna nekoliko bolj od vas. Z veseljem vam bo priskočil na pomoč, saj vam bo s tem vrnil uslugo. Ona: Predstavili vam bodo osebo, s katero se boste pogosto srečevali. Zato naredite kar najboljši vtis. Mogoče se vam bo odprla nova možnost za realizacijo poslovnih načrtov, ki so bili nekaj časa skoraj pozabljeni. On: Čeprav ste v precej slabem obdobju, nikar ne obupajte, saj prihajajo boljši časi. Torej le pogumno naprej in izkoristite tisto, kar se vam ponuja. Predvsem na ljubezenskem področju lahko veliko pričakujete. Ona: Nikar se ne norčujte iz ljudi, ki imajo trenutno smolo - prav to vas lahko doleti že kaj kmalu. Vsaka podobna neumnost se vam bo hitro maščevala in še sodelavci vam bodo povzročili veliko težav. Ne igrajte se z ognjem, lahko se opečete! On: Čeprav se zavedate, da ogromno tvegate, boste vendarle storili to, kar vas mika. Rezultat bo prav presenetljiv, povsem izven vseh vaših pričakovanj, tako negativnih kot tudi pozitivnih. A vseeno vam bo razplet zelo všeč. DEVICA Ona: Če boste znali ostati hladnokrvni, se vam uspeh ne bo izmuznil iz rok, kar ste si po vsem tem času tudi zaslužili. Edina še možna prepreka bo nekdo, ki vam je bil nekoč veliko več kot prijatelj. Toda zdaj so pač drugi časi... On: Prijatelj vam bo prišepnil novico, ki vam bo odprla možnosti tam, kjer ste jih že dolgo želeli. Zgrabite priložnost, saj se zlepa ne bo več ponovila. Predvsem bodite pozorni na obnašanje partnerke! IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Imeli boste obilo moči in želje, da realizirate svojo poslovne načrte, vendar pazite, da vam ne bo nekdo preveč nagajal. Na koncu boste vendarle dosegli tisto, kar že dolgo načrtujete. On: Nepričakovano boste ugotovili, da so vaša čustva še vedno prav tako vroča, kot so bila nekoč. Lepe stvari je pač težko pozabiti, še toliko težje, če vas na to spomni oseba, ki je nekoč že igrala precejšnjo vlogo v vašem življenju. msm Ona: Ali ste že pomislili, zakaj se tako slabo počutite? Pojdite med ljudi in bo tudi slabo počutje čudežno izginilo. Na ta način boste veliko lažje prebrodili težave, ki vam jih vsekakor ne manjka. Brez panike, vse se bo uredilo! On: Nekdo vas bo povabil na zabavo, kjer boste spoznali veliko prijetnih ljudi in se prav dobro zabavali, zato ga nikar ne zavrnite. Sprostite se in uživajte, čaka pa vas tudi prijetno presenečenje! STRELEC Ona: Poskrbite za svoje zdravje, da ne bo prepozno. Tudi malo več športa vam ne bo škodilo. Kdo ve - morda boste na sprehodu srečali nekoga, ki ga že dolgo iščete. On: V družini se bodo stvari počasi uredile in tudi težave se bodo končale. Dobro bi bilo, če bi tu in tam pomislili tudi na prijatelje, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj precej čudno obrne. KOZOROG & Ona: Uspelo se vam bo sporazumeti glede poslovnih nesporazumov, ki so vam zadnje čase povzročali kar precej neprijetnosti. Tako boste končno dobili povsem proste roke pri uresničevanju poslovnih zamisli. On: Zaželeli si boste stare družbe, vendar ste se v zadnjem času vse preveč odtujili. Je že tako, da je treba včasih tudi kaj žrtvovati. Vseeno pokličite stare prijatelje in oživite spomine. Zabavno bo! l'M.|.'H:»,.l Ona: Obeta se vam dobitek, seveda le pod pogojem, če se boste pravilno odločili. Pohitite, saj je odlašanje najslabša rešitev. Prava škoda bi bilo zamuditi takšno priložnost, še posebej zdaj, ko jo nadvse potrebujete. On: Partnerka vam bo pomagala iz zapletene situacije, v katero ste se zapletli zaradi lastne nepremišljenosti. Nikar se ji ne izogibajte, ampak sprejmite ponujeno pomoč, ki ne bo tako majhna, kot si mislite. Ona: Naenkrat se bo pojavila priložnost, ki jo že dlje pričakujete. Nikar ne bodite okorni, ampak se pošteno potrudite, saj se kaj takega zlepa ne bo ponovilo. Imate pa res presneto veliko srečo. On: Neprijetno se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste do neke osebe ravnodušni, čeprav vam ona svoja čustva odkrito izkazuje. Ne bodite neumni, temveč izkoristite priložnost, dokler jo še lahko! 2 3 4 20 21 9 6 7 19 5 10 11 8 17 13 18 14 16 56 RUMENA STRAN Zal le maske En, dva, tri »Danes sem se udeležil zimskih športnih iger SDS. Tekmoval sicer nisem v nobeni disciplini, zato pa sem bil toliko bolj zavzet navijač. Na prizorišču iger sem dal tudi nekaj izjav o reševanju problema izbrisanih in o stanju v stranki SDS. Poudaril sem, da je SDS čvrsta stranka in da smo najboljši ter najmočnejši takrat, ko smo najbolj napadani,« je minister Vinko Gorenak doživeto opisal sobotno dogajanje na Gol-teh. Glede na to, da je bil med redkimi brez smučarske opreme, so mu pri podoživljanju vzdušja na beli strmini pomagali komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak, strankarski šef v Mozirju Jožef Jelen ter nekdanji poslanec Mirko Zamernik. Zilavi kljub vremenu Mnogi so z zanimanjem spremljali sobotni obračun SDS na Golteh. Seveda samo v smučarskih disciplinah, da ne bo pomote. Protestniki, ki so na spletnem omrežju za soboto napovedovali prvo zgornjesavinjsko vstajo, so se najbrž ustrašili vremenskih neprilik, od dežja in megle do vetra. Tako so člani stranke spet pokazali, kako žilavi so. US, foto: MŠ Na Vranskem so pustni Vranarji tudi letos prevzeli oblast, skupina domačinov pa je pripravila aktualno masko, s katero so v črtaste zaporniške uniforme »pospravili« večino slovenskih politikov. Škoda, da gre le za maske, bo rekel marsikdo. NC, foto: AR Vsak ravnatelj se mora na maturantskem plesu po tradiciji zavrteti z eno od dijakinj. Za Mojmirja Klovarja, ravnatelja celjske srednje šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, je to že rutina, soplesalki pa gotovo ni bilo lahko pri srcu, ko so jo izbrali za ples z ravnateljem. Sploh ob tolikšnem številu radovednežev, ki so spremljali vsak njun korak. Ampak sta dobro prestala vse skupaj. NC, foto: NATAŠA MÜLLER Življenje za kamero V Celju zdaj v okviru srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije že nekaj časa tudi uradno deluje prva spletna dijaška televizija Vi-TV, ki jo je v veliki meri pomagal na noge postavljati tudi inženir multimedije Alen Pavšar (desno). Kljub temu, da ima učitelj šolskih praktičnih predmetov in prvi mož televizijske produkcije že s pripravo in mentorstvom pri televizijskem programu čez glavo dovolj dela - tudi snemanje reportažnega zapisa z maturantskega plesa je sodilo med te obveznosti - se kamere očitno nikoli ne bo naveličal. V Celju se namreč loteva tudi snemanja mladinskega celovečernega filma, za katerega prav danes, v četrtek, ob 13. uri pripravljajo avdicijo v Branibor klubu. IS, foto: NATAŠA MÜLLER Nasmejan med naslednicama Ob praznovanju 50-letnice celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je bilo kar nekaj priložnosti tudi za obujanje spominov. Med vedrejše zagotovo sodijo tisti, ki so jih nizali Tanja Hohnec, dr. Ivan Stopar in Anka Aškerc, trije od štirih dosedanjih vodilnih »spomeničarjev« v Celju. Organizirano spomeniško varstvo na Celjskem je na noge postavljal zdaj častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, nasledila ga je Anka Aškerc, ki je z vmesno prekinitvijo, ko je bil prvi mož Ivo Prodan, zavod vodila do leta 2007, ko jo je nasledila zdajšnja vodja Tanja Hohnec. IS, foto: SHERPA Po progi sta se pognali tudi gostiteljica, mozirska poslanka Janja Napast (levo), in generalna sekretarka stranke Anja Bah Žibert. Glede na burno razpravo, ki je po fotografiji sodeč sledila po tekmi, lahko sklepamo, da bodo slej ko prej v stranki oblast prevzele ženske.