Leto XXV.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 6. februara 1938.
Štev. 6.
Cena 1 Din.
Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2 50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. Položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov : Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din, i tak niže poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1·50 Din.
Prava lüdska fronta.
Delavci so nikdar ne postilali z rožicami, to je stara istina, — dnes tü ne, pa itak, vse kaže, ka je delavec stokrat bole živo tiste dni, kda ne bilo okoli njega telko osrečitelov, kak dnes den.
To lejko vidi posebno tisti človek, šteri je zraseo v delavskom domi, steri je z odprtimi očmi hodo okoli po sveti i se je na zrela leta znajšeo v takšem kraji, kje so sami delavci doma.
V	takšem kraji živi dnes pisec teh vrstic i lejko den za dnevom vidi, kelko dobre vole, dela i moči se potroši za prazen nič pod imenom „delo za lepšo bodočnost delavcov.“ V našem kraji, kak je že povedano, živejo sami delavci. Velka večina dela v fabrikaj, menši del si zvün fabrik slüži vsakdanešnji krüh. V ednom pogledi so vednaki vsi : zvün svoje telovne i düševne moči nemajo na tom božem sveti nikaj svojega. To svojo telovno i düševno moč dajo drügim za mesečno, ništerni tüdi za dnevno plačo i tak živejo. Kakša je ta plača? Velka je ne, ali itak, našemi malomi kmeti, težaki, se niti ne senja od takše šume penez, kelko zaslüži eti povprečen delavec. I itak : ne vidite nikše zadovolnosti. Vse se toži zavolo velke sükešine, vse pričaküje rešitela, šteri naj bi z močjov, ali s pametjov prineseo odrešenje.
V te namen, ka bi si zbolšali naši delavci vsakdanešnje živlenje, vzdržüjejo dugo vrsto drüštev, plačüjejo članarino, hodijo na „seje“ i sküpščine... Se zna, vse zobston. Živlenje je, kak velikan, brez srca ide mimo teh sej, sküpščin, malih i velkih govorov. Takša drüštva, istina, prinesejo ništernim srečo, — tistim, šteri majo pri drüštvi plačano slüžbo, drügi, večina, pa lejko čakajo na rešitela.
Zakaj? Samo zato, ar čakajo na rešitev od zvünaj, oni sami so pa ali nesposobni, ali pa manjaki, (prosim, ne zamerite dobromišleno reč ! poštenoga i pametnoga dela za lepšo bodočnost ne zmorejo.
Vučena gospoda je naše delavce po nepotrebnom razdvojila. Edni pravijo: dajte delavci vse potrebno, pa bo dober človek. Drügi pravijo, naj se delavec zdigne iz živlenjskoga blata, pa bo meo včasi vse, kaj je potrebno za pravo živlenje. Tem prvim pravijo, ka so materialisti, tem drügim, ka so prej — idealisti. Štefi majo prav? Ne edni, pa ne drügi. Pravimo, ka bi se zgodo dnes čüdež, ka bi vsaki človek trikrat telko zaslüžo kak zdaj, ali mislite, ka bi bilo več srečnih lüdi? Primeri iz povojnoga živlenja kažejo — ka nikak ne. Ve se vsi spominamo ešče dni, kda je vsaki Pojbič stotake slüžo po bojni, kda so po 30.000 dali za plüg zemle, pa itak: ravno iz te srečne dobe... so ostali kmečki dugovi, štere dnes z velkimi trüdi rešavajo pametne glave i žülave roke. Samo več penez, več plače, več telovnih dobrin ne bo prineslo nikše sreče narodi, delavci tüdi ne.
Ednako je, če bi šteli osrečiti narod s tem, ka njemi damo vekšo izobrazbo, več srčne jakosi (srčne kulture). Lačen, boš, slabo oblečen človek ne vidi daleč, takšega človeka navadno ne bomo zdignoli iz živlenjskoga blata.
Potrebno je oboje: dobrine za telo i dobrine za düšo.
Potrebna je zlata srednja pot, od štere, istina dosta gučijo i ešče več pišejo ali te srednje poti nindri ne vidimo. Mogeo bo priti nekak, šteri vzeme to reč v svoje roke, pa bo srednja pot napravlena.
Po toj srednjoj poti ne bodo meli mesta tisti delavski voditelje,
šteri iščejo svojo srečo. Po toj srednjoj poti ne bo mogeo hoditi niti tisti delavec, šteri samo sebe vidi. Voditeo i vsi njegovi bodo morali meti edno miseo: eden za vse, vsi za ednoga.
Takši tabor bi šteli meti prej tüdi prijatelje „lüdske fronte“ i ga prej tüdi majo na Španskom, na Kitajskom, v Francoskoj. Čüdno je samo to, ka v ništernoj državi, gde je že lüdska fronta, že duge mesece s krvjov močijo zemlo (s krvjov delavcov!) v drügoj tak srečnoj... državi pa se goreče pripravla lüdska fronta na prelevanje krvi.
Da, so že lüdske fronte, ali brez prave sreče. Zato so te lüdske fronte, doma jih tüdi goreče ponüjajo ništerni mladi apoštolje, za nič. Zato pravimo, ka naš delavec potrebüje drügo, pravo lüdsko fronto.
Takšo, pravo lüdsko fronto tüdi mamo, samo to je škoda, ka je med temi lüdskofrontaši — najmenje delavcov.
Takšo pravo lüdsko fronto so si postavili naši državni Urádniki i jo imenüjejo — zadruga.
Pri svojoj zadrugi majo za nizko ceno bolše blago. Na te način njuva v istini mala plača, bole zaleže, več dobijo za njo.
Pri svojoj zadrugi dobijo na konci leta lepe stotake, prišparane peneze. To je njuv delež na dobički. Pisec teh vrstic dobi okoli 700 dinarov!
Pri svojoj zadrugi so zavarvani v slučaji smrti.
Od svoje zadruge majo za male peneze najbolšo zdravniško pomoč.
Zadruga njim pripela blago na dom.
Pri zadrugi majo porgo, če je potrebno za šest mesecev.
Telko dobroga nüdi ta prava lüdska fronta svojim kotrigam, če je samo pri začetki svojega delovanja. Dala bo pa tüdi več, vzgojila bo bolšega človeka, šteri naj v srci nosi miseo: eden za vse, vsi za ednoga.
V našem domačom kotički smo že dostakrat probali postaviti takšo lüdsko fronto. Pokazali smo tüdi na blagoslovlene sadove takšega zadružnoga dela (pri Agrarnoj zadrugi) ali lepo rastoča sadika je zmrznila, vmorili so jo ledeni vetrovi človeče slabosti. Naj nas vse to ne straši ! Začnimo znova! Kmeti se tüdi ne posreči pov vsako leto. Vzeme ga toča, povodenj, süša ali on si zaviha rokave i znova začne i živi. (Tüdi Agrarna zadruga se oživla. Naročila si je sejalni stroj i naroča triere pa poziva na razne naročitve. Vr.)
Z novim zakonom od zadrugarstva je odprta pot vsem, šteri so dobre vole i želejo v pravo lüdsko fronto, ka pristopijo k zadrugi državnih uradnikov. Pristopite! V začetki samo ništerni. I če se že ništermi napunijo pravoga zadrüžnoga düha, pa naj napravijo svojo zadrugo, zadrugo kmetov i delavcov. Rasli, napredüvali bodo vsi.
Onim pa, šteri so dnes velki prijatelje „lüdske fronte“, toplo priporočamo, naj pristopijo k zadrugi i naj pokažejo z delom, ka so resan prijatelje maloga človeka. Guč, pa naj bo to proti komunistom, ali za vero očevov, ne pomore dosta, kmet i delavec bi radiva Vidla hasnovito delo. Pomagajte z zadrugami düševno i telovno, pa bo menje godrnjanja i več, dosta več blagoslova, kak ga mamo naše dni.       Pc.
Zakaj ne obečavlemo mi podpore za slučaj nesreče ognja.
Že večkrat smo čüli, da bi Novine mogle obečati 1OOO Din. podpore svojim naročnikom za slučaj, če bi te obiskala nesreča ognja. Te bi se Novine ešče prej bole širile. Mi toga obečanja nesmo naredili i ga tüdi ne bomo iz sledečih zrokov:
1.	Mi nikomi ne želemo, da bi pogoro.
2. Mi vsaki tjeden slüžimo sv. mešo za vse naše naročnike, naj je dober Bog reši vse nesreče na düši, teli, vrednosti, tak tüdi nesreče ognja i naj je blagoslovi s punimi rokami z blagoslovom, ki njim bo slüžo za düšno zveličanje.
3. Mi smo siromaški i zato bi držali za nepošteno, če bi v svojem siromaštvi oblüblali bogate podpore.
4. Neščemo biti krivci greha, ka bi si što malo vrednost vužgao i dobo od zavarovalnih drüžb i ešče od lista bogato podporo. Proti düšnoj vesti je to.
5. Ne držimo za pravo linijo, ka se vsakomi, tüdi bogatci obečava ednaista višina podpore, kak siromaki, kda si jo siromak v vekšoj meri zaslüži, ar žmetnej plača svojo naročnino.
6. Mi vsakšemi siromaki pomagamo s mllodarom, ka ga zmoremo i z prošnjov, da ga dobi na merodajnom mesti.
To je naš odgovor na razna pitanja i vgonjavanja. Mi nesmo kšeftarje, nego krščanskih istin brezplačni širitelje.
NO VINE.
Kak sta „Slovenec“ ino „Domoljub“ priporačala Novine svojim naročnikom za 25. letnico obstoja teh.
„Novine“, katoliško glasilo Slovenske krajine, stopajo v 25. leto. Novine so budile narodno zavest, katoliška načela, prestale boljševiško vlado in imajo največ zaslug pri priključitvi Slov. krajine k Sloveniji. Pa tudi še sedaj vršijo isto vlogo med dobrim prekmurskim narodom, zlasti med izseljenci, ki jih je preko 30.000.
Nikdar se „Novine“ niso vsiljevale prebivalstvu izven Slov. krajine. Sedaj pa, ko stopajo v 25. leto, vas prosimo, da nas to
leto podpirate in priporočite „Novine“ Vašim cenjenim naročnikom. Cena na posamezni naslov je 30 din; če naročijo vsaj štirje na skupni naslov, pa 24 din. letno.
Uvodni članek v prvi številki je napisal prezv. knezoškof lavantinski g. dr. Ivan Jožef Tomažič, ki pošilja obenem svoj nadpastirski blagoslov vsem sotrudnikom, naročnikom in bralcem z željo, da bi se „Novine“ v Slovenski krajini čim bolj razširile“.
Novi železniški ravniteo v Ljubljani.
Dr. Fatur Anton, železniški ravniteo v Ljubljani, je zaproso za vpokojitev. Na njegovo mesto je ministerstvo imenüvalo dr. Bončina Franca.
Na krivoj poti.
Nova vera ! — To je labodova pesem onih lüdi, šteri bi se za volo vživanja, strasti, neomejene slobode ali iz „mode“ radi rešili obveznosti božih zakonov. Nova vera! Za te reči se krčevito lovijo vsi, šteri bi radi človeki, človečemi živlenji na zemli dali novi smiseo, novi cio. One so dnes senje gizdavcov, brezvercov, slobodnozidarov, one so dnes predvsem evangelium komunistov.
Komunizem vnaša v zgodovino človeštva luciferovo brezdanjo sodbo.
Komunizem rüši edinstvo človeštva, lüdskoga drüštva. On na najstrašnejši način postavla fronto proti fronti. Njegovo lažno delovanje za nekim brezrazrednim človeštvom je samo izmaličena slika katoličanskoga edinstva v lübezni.
V onom trenutki, gda je greh vrgeo človeka s praga zemelskoga raja pod meč Arkangela, je nastano razdor: edinstvo je bilo porüšeno. Te je prišla mržnja, od štere je mro Abel, prva žrtev. Tak od stoletja do stoletja, od razkola do razkola, od reformacije do reformacije, od zablode do revolucije vse vekši razdor deli človeštvo i stisko je prevzeo komunizem, da med lüdmi povekša brezdno, sad prvoga greha.
Navuk Cerkve od napredka je jasen. Cerkev je ne nigdar včila, da ne trbe napredka. Ona je ne nikdar pravila, da trbe vničiti motore ali živeti v zamazanosti zavolo nezavüpanja do kopalnice. Katoličanstvo rado sprejme vsakši materijalni napredek, od šteroga de melo koristi celo človeštvo, da si tak zmenjša težino zemelskoga živlenja. Od toga napredka morajo meti koristi vsi i on ne sme roditi strašnoga drüštvenoga prepada. Predvsem te napredek ne sme postati predmet malikovanja i cio človečega rodü, ar je i ostane vsigdar samo sredstvo k cili.
a ranč to dela komunizem. Vera v napredek, štera je nastala po priliki v istom časi, kak marksistični komunizem, je povezana ž njim na več mestih. Komunisti pričaküjejo odrešenje človeka od delovanja ekonomskih i drüštvenih sil. Tuhniški napredek bo privedeo človeštvo k svetlosti. Komunisti tak zanikajo vse moralne vrednote bratstva, lübavi, odpovedi v človeštvi. Mi pa vsi dobro znamo, da same gospodarske moči brez jakostnih, dühovnih vrednosti lejko zadovolijo štirinožne, nerazmete živali, ne pa človeka, šteri se z razumom i slobodnov voljov zdigava visoko nad materijov proti zagrobnomi cili.
Komunisti, kak tüdi vsi drügi materijalisti, verjejo, da se človek lejko sam odreši. To je tretja zabloda te „nove vere“. Človeče delovanje nede nigdar popolnoma kronano z uspehom. Hočemo ali nočemo, prihajamo do granice: v materijalnom redi je ta granica odpor stvari, dogodkov i moči, proti šterim smo nemočni ; v jakostnom redi — naša lastna nesposobnost. Zadnja reč odrešenja ne odvisi od nas. Ne dosegamo i ne bomo nigdar dosegli popolne sreče v prevzetnotom zdigavanji svoje glave i v prisvajanji moči lastnoga odrešenja, nego v poniznosti düše, štera pred Bogom šepeče: „Zgodi se tvoja vola !“
Komunistični poskus »nove vere“ spomina na Luciferov poskus. Tüdi on je ščeo, da se oslobodi z lastnimi silami, tüdi on je ščeo stvoriti Kralestvo — svoj raj. Njegov padec i njegova obsodba sta strašniva, a nas spominata na močnejšega, šteri je zmagao nad Luciferom — na božega Mihala. Tüdi vsaki od nas mora z božov pomočjov zmagati nad Luciferovim dnešnjim posküsom — nad komunizmom i njegovov zablodov.
Grački Vili —
2
N O V I N E
6. februara 1938.
Nedela
po Treh Krali peta.
Evangelij (Mataj 8.) Tisti čas pravo je Jezus vnožini priliko eto Spodobno je včinjeno Kralestvo nebesko k človeki, ki je posejao dobro semer vu svojo njivo. Gda bi pa spali lüdje; prišao je neprijateo njegov, i posejac je kokol med pšenico, i odišo je ; Gdé je pa zrasla trava, i sad je prinesla, teda se je skazo i kokol. Pristopivši pa slugi hižnoga Gospodara, pravili so njemi : Gospodne, nej li si dobro semen posejo v tvojo njivo? odket tak ma kokol? I veli njim : neprijateo človik je to včino. Slugi so pa pravili njemi; Ščeš, da idemo, i vö ga poberemo ? I veli : ne; naj kak, poberajoči kokol, ne poskübete vö ž njim navküpe i pšenico, Nihajte oboje rasti do žetve; i vu vremeni žetve povejm žnjecom : Poberte obprvim kokol, i zvežte ga vu snopje ne požganje, pšenico pa spravte vu moj škegen.
*
Človek je posejao seme na svojo njivo. Ka je ta njiva? Vej razmite : cela ta zgodbica je samo prilika, prispodoba. Pomeni pa lehko celo kat. Cerkev ali posamezno škofijo ali faro ali drüštvo, drüžbo ali drüžino. V celoj cerkvi, v vsakoj škofiji, fari, drüžini, po krščanskih drüštvih se seja dobro seme božega navuka,
Plevela nišče ne seja, on sam od sebe preveč rad raste. Tak je tüdi v človečem srci. Čista pšenica, to so jakosti i dobra dela. Plevel greha poganja sam od sebe. Komaj ga n. pr. pri spovedi istrgamo, že se znova rivle iz zemle.
Zdaj ti pa pride ešče hüdoben človek i sam rad poseja plevelsko seme ! Pa gda to dela? Oda lüdje spijo. To spanje pomeni brezbrižnost, malomarnost, nepazlivost, popüstlivost. Če so predstojniki Cerkve, fare ali drüžine nepazlivi, popüstlivi, malomarni, lehko hüdobni lüdje mirno sejajo svoj kokon krivoga navuka. —
Splošno se dühovnikom rado v oči meče, da se preveč vtikajo v vse. Samo v cerkvi naj bi bili, pravijo. Da, cerkev je glavni kraj za duhovnika, a njegova njiva je cela fara. Tüdi od zvüna cerkvi med svetom mora vladati Bog, tüdi tam valajo bože zapovedi, Če ne bo vladao Bog, bo pa vladao hüdobec. Sejao bo plevel.
Kak skrbno pazijo dühovniki na celo faro, tak so dužni čuvati v svojoj hiži starišje i gospodarje. O, če ví spite, če neščete paziti na düšno njivo vaših podložnih, kak hitro zna priti hüdoben človek i poseja kokon ! Tisti starišje, šterih sinovje ponočüjejo i nedužnost zapelavlejo, kradnejo, se bijejo, tisti starišje spijo. Tak spijo tüdi tisti, šterih sinovje so med mešov vöni cerkve. Če bi bili bole büdni, pazlivi, skrbni, bi se to ne zgodilo.
Zato, katoličanci, ne bodimo zaspam ! Zavedajmo se svojih dužnosti, štere mamo v svojem stani. Skrbno pazimo, da se ne bo po našoj krivdi plevel nasejao po naših hišah, naših drüštvih, po našoj fari, po deželi, v našem narodi i po celoj Cerkvi. Stojmo na straži i odganjajmo sovražne lüdi, da ne bodo mogli kokona sejati, lüdi zapelavati ! Če odganjate Vrane, vrable i drüge ftice, jim nastavlate strašila po njivah, da vam ne pozobajo prosa, kukorice i drügih pridelkov, potem moramo bar tak odganjati tiste ftice-roparice, ki kradnejo, ka smo mi sejali v düše, sejajo pa v nje svoje peklensko seme.
Veroizpovedi v
Romuniji.
Pravoslavnih 12,268.000, katoličancov rimskoga i grčkoga obreda 2,316.000, židovov 1 mil.
200.000,	kalavinov 650.000, luteranov 340.000, mohamedancov
161.000.	Katoličanci vživajo popolno versko sloboščino, štero njim zasigura konkordat z državnimi zakoni.
Junaška smrt španskih dühovnikov.
Zmed vnogih samo dva vzgleda : Eden profesor velkoga semenišča je že bio pred pükšami. Prle kak so strelili, je pitao, šteri de ga strelao v srce. Eden je hladno odgovoro: »To sem jaz !“ Te je pa dühovnik šo k njemi, njemi küšno roko i pravo: „Jaz ti odpüščam.“ Nato se je povrno na svoje mesto i so ga strelili - - - Dühovnik Don Jose (Žože), jako slab, ne bio v stani, da stoji na svojih nogah.
Pristopo je k njemi eden od rdečih vojakov, ga z ednov rokov držao na zid, a z drügov je spüsto sablo v znamenje, naj strelajo. Ali pod prvimi streli je on sam spadno. Te se je dühovnik sklono nad njim, pa ga odvezao od grehov. Se razmi, da so nato vojaki začnoli besno strelati i so včasi vmorili dühovnika, šteroga slednje reči so bile : „Da bi bio jaz zadnja žrtev v našem varaši. Vsem vam odpüščam, slava Kristuši Bogi !“
Nočna svetloba 25. januara,
Včasi v začetki bodi povedano, da je to bio takzvani „severni sij“, ki pri nas navadno ne viden, nego na sevri, kak že ime pove. Gledali smo ga ne samo pri nas, nego po vsoj Europi i je vzbüdo velko razburjenje. V vnogih mestih so se gasilci z motorkami že paščili na kraj, kak so njim telefonirali, da bi vtegno biti kakši ogromen požar. Lüdi je prevzela groza nad tov izrednov svetlobov, ki se je pri nas valila kak žareči oblaki prek obzorja, za hip preminola, pa se znova močno pojavila. Čüdno je to, da so se skoz svetlobo jasno vidile zvezde na nebi. Iz te krvavordeče nebesne svetlobe so se sipavali dugi i šörki žarki : beli, žuti, zeleni i modri. Gorski vrhovi Europe so se v toj svetlobi vidili jasno kak podnevi, če bi jih što obsevao z mogočnimi reflektori, kak za časa bojne; zato nej čüda, če so vnogi s strahom proroküvali, ka je to repatica i ka strašna bojna vövdari. Eden vučenjak je pa bio mnenja, da je to velki meteor. izredna je bila svetloba kre morja, posebno še, ar se je istočasno čulo tüdi čüdno bobnenje, kak če bi grmelo. Ne čüda, da so vnogi spadnoli na kolena i začnoli moliti...
Kak, pa gda se ta svetloba pojavla ? V severnih krajaj večkrat, posebno v zimi, pri nas
redko, raj vnoči kak pa vudne. Je v zvezi z zemelskim magnetizmom (privlačnost) i s sunčnimi pegami. Pojav se opaža v višini 5—150 km nad obzorom. Včasih nastopa tüdi v drügoj obliki : kak velko nebesno zagrinjalo, ki je na mestaj pretrgano.
Iz sunca izhajajo razni žarki, ki so v zvezi s sunčnimi pegami (kmična mesta na sunci). Ti žarki se približajo zemli i križajo njeno magnetno pole, štero jih odvrne na stran tečaja. Tü pa v višini kakših 100 km naletijo na molekule (najmenši delci) zračne plasti, ki obdaja zemlo. Ti delci zraka sprejmejo žarke v sebe i sami začnejo žareti. Tak nastane severni sij. Zdaj vada na severi takzvana polarna noč (dneva nega) i se jim vsaki den odnosno noč prikaže te sij, ki je navadno bleščeče bele farbe. Gda je pa vekši, te postane bole rdečkasti. Tüdi obliko menja : včasih je kak mavrica („boža doga“, „sv. Peter rog nastavo“) ali ma mesto žarkov nitke, včasih celo obročaste kak da bi se kača sükala. Gda nastopi v obliki zagrinjaia, te je odzgora navadno zeleni, v sredi beli, spodi pa rdeči. Najbole slaboten je v obliki vijoličaste meglice.
V Europi se te sij močno vidi navadno vsakših 50 let, tak leta 1715, 1745, 1788, 1790, nato 1831, 1872 i 1884, pa zdaj 1938.
Občni zbor urbarialnoga drüštva v Bogojini.
Januar 23. je te zbor znova pokazao, da naša ves šče znova zavzemati častno mesto v krajini. Na zbori se je najmre tüdi gučalo od vekše vsote, ki si jo je prišparalo drüštvo i na kakši namen naj se ta obrne. Čüjte, izmed več kak 100 vdeležencov so zvün dva vsi bili za to, da se penez obrne kak trdna podlaga za zidanje prosvetnoga, odnosno farnoga doma, kak je mladina prosila svoje starejše. G. predsednik, Gutman Jožef, je najmre prečteo na zbori tak prosvetnoga drüštva kak fantovskoga odseka iz Bogojine lepo prošnjo, da se penez porabi za zidanje prepotrebnoga doma, ar se stan
dom (prvi prosvetni dom v našoj krajini ! Drügi je od Prevzvišenoga knezoškofa blagoslovleni „Naš dom“ v Črensovcih - -) zavolo razklane severne stene težko uporabla. Nikdar ne pozabimo krasnih reči g. predsednika: „Glejte, mladina nam zavüpa kak materi! —* V novom domi de najbole primeren prostor za pošto, Občinsko pisarno i posojilnico, ar de „na placi“ pri velkoj cesti. Na zbori je bio zvoljeni nazaj stari odbor - - Mladina se na tom mesti najiskrenej zahvali svojim starejšim za tak velko razumevanje i obeča, da se izkaže toga vredna.
Izreden uspeh „Zeleni miši“.
Tak se zovejo italijanska letala, ki majo vsakše po 3 motore i so v slüžbi že 3 leta, izdelana so pa bila za časa sankcij. V pondelek 24. januara so se 3 takša letala zdignola na letališči v Rimi. Edno izmed njih je vodo Mussolinijov sin, poročnik, Bruno. Pot, ki so jo letala prevozila, je jako nevarna i s tem, da je Mussolini na to poslao tüdi svojega sina, je dokazao, da v slüžbi domovine ne trepeče niti za lastivnoga sina. V 10 vöri 47 min. so prevozili pot 4500
km v višini povprečno 4000 m, zmes pa nad 5000 m visiko, s povprečnov hitrostjov nad 400 km na vüro - - - in so doli seli v Afriki v pristanišči Dakar. Drügi den so šli dale proti Ameriki v Rio de Janeiro, kama so prišli frtao vöre pred 11 vöri vnoči, vendar jih je tü sprejela vnožina nad 300.000 lüdi. - - Vsa pot je znašala približno 10.000 km i so jo preleteli v malo več kak 24 vörah. S tem je ltalija gledoč letalstva na prvom mesti.
Veliko oborožavanje Sovjetske Rusije.
Komunistična Rusija, ar kmeta i delavca ropa, ma največ orožja na sveti. Petdeset tovarn njej dela noč no den, v nedelo i svetek letale i jih ma že zdaj prek 10 jezero, ešče letos jih pa bo mela 16 jezero. Med temi takša letala,
štera nosijo 60 lüdi z orožjom. To pomeni, ka v par vüraj lejko veliko vojsko spravi stotine kilometrov daleč. Rusija zbira veliko vojsko na kitajskoj meji i 600 oklopnih avtomobilov i 200 letal je že prišlo na Kitajska tla.
Za ime soboške gimnazije.
V minulem šolskem letu je izšla iz profesorskega zbora v Soboti misel, ki je ob predavanju Prekmurskega muzejskega društva 21. I. 1938 bila izročena javnosti.
Z jesenjo je dobila državna gimnazija v Soboti zopet svoj prvi razred višje šole. S tem je dana podlaga za njeno izpopolnitev, da bo v treh letih postala popolna. S tem, da bo postala soboška gimnazija popolna, naj dobi tudi svoje ime, ki ga tu predlagamo : poimenuje naj se v „drž. real. gimnazijo kneza Kocla. “
Utemeljitev :
1. Slovenska krajina je vse od naselitve po Slovencih v 6. stol. pa do prevrata bila pod tujo oblastjo. Imela je en sam svetel trenutek v svoji zgodovini, kratka leta, ko ji je vladal panonski knez Kocel (861 — 876). Prekmursko slovensko ljudstvo se ga živo ne spominja več, kajti dolgoletna doba madžarske nadvlade mu je povsod vrinila ime svojega prvega kralja, simbol Madžarske, sv. Štefana. Zato je treba ljudstvu zopet priklicati v spomin njegovega Kocla, prvega glasnika njegove sedanje svobode.
2. Da to ime dobi vprav gimnazija, je važno radi tega, ker bodo s tem vsi rodovi, ki bodo šli skozi to gimnazijo, živeli pod vtisom tega narodnega imena. Ob spominu na dobo
Koclove vladavine se bodo mladi rodovi navzeli trdne Slovenske in slovanske zavesti, ki jih bo vodila pri njihovem poznejšem delovanju.
3.	Knez Kocel je prvi krščanski prekmurski knez, ki jes svojo politično podporo največ pripomogel sv. Cirilu in Metodu, da sta uspela s svojimi slovanskimi cerkvenimi načrti. Kocel je z uvedbo in močnim podpiranjem slovanske bogoslužbe storil prve korake, da bi se uresničila jugoslovanska kulturna svoboda. (Spomini na slovensko bogoslužbo v Slov. krajini, so se živo ohranili pri nas. Vrednik.)
4. Poimenovanje gimnazije po knezu Koclu, ki je bil po rodu Slovak, bi izpričevalo naše prijateljstvo z repupliko Češkoslovaško. Saj je bil knez Kocel tisti, ki je že v devetem stoletju deloval v smislu slovanske skupnosti.
5. Slovesno poimenovanje gimnazije po knezu Koclu naj zbudi zanimanje za Slovensko krajino v vsej slovenski javnosti, da je ta podpre v stremljenju po zgraditvi novega gimnazijskega poslopja.
6. S slovesnim poimenovanjem hoče gimnazija dati javno zahvalo prosvetnemu ministrstvu, ki je ustreglo prošnji Slovenske Krajine po popolni gimnaziji in jo oživilo. Gimnazija hoče na skrajnem severu naše države resno vršiti svoje narodno poslanstvo.
Italijanski letalec Stoppani (Stopar?) ki je brez pristanka preletel Atlanski ocean iz Cadiza v Brazilijo. S tem je potukeo vsega skupaj 24 dosedanjih svetovnih rekordov. Na sliki ga vidimo ob prihodi v Rio de Janeiro.
Kitajskom oficirom
glave kaplejo.
Čankajšek maršal, voditeo kitajske vojske, je dao spostreliti vekše število višjih oficirov zavolo „pobega i nepokorščine“.
Finančni zakon za leto 1938-39. sprejet.
Sküpščinski finančni odbor je 28. jan. v Belgradi sprejeo novi finančni zakon, ki se predloži parlamenti i senatu, da ga pretresete i sprejmeta. Za zakon je glasalo 17 kotrig finančnoga odbora, proti pa 14.
Španjolska bojišča.
Ar bi rdeči radi presekali cesto veroboicov, ki vodi iz Teruela v Saragosso, so izvršili močen napad na te. A bili so z velikimi zgubim odbiti. Pokrajina je puna z mrtveci nesrečne rdeče vojske, štera se bori proti lastnim bratom na reč tistih, ki se v Rusiji dobro mastijo z trüdov v verige vkovanoga naroda. Franco je presekao pot rdečih, ki vodi v Granado.
Albanija je dobila kralico.
Albanski krao Zogo se je zdao z vogrskov groficov Apponyi Geraidinov. Sneha je 20 let mlajša od mladoženca.
Što nesmi na euharistični kongres v Budapešt.
Nemška vlada je sporočila predsedniki pripravlalnoga odbora za kongres v Pešti, „da ne žele, da bi se nemški katoličani vdeležili budimpeštanskoga kongresa.“ To je na lepši način izjavlena prepoved. Da je Rusija prepovedala vdeležbo svojim državlanom, to je samoposebi razumlivo.
Tovarna strliva v zrák zletela.
Tovarna strliva v Colleferro v Italiji je v zrak zletela. Na stotine je ranjenih i tüdi dosta mrtvih delavcov.
22 Romunskih školašov se je potopilo v Donavi.
Deca so napravila izlet na otok Ada-Kale. Ze so se veselo vračala proti Turn Severini i z robčekom mahala v pozdrav svojim, ki so na bregi Donave stali i deci tüdi z robčeki mahali z vüpanjom na veselo svidenje. A v tom hipi motorni čun zavdari v ledeno tablo, čun se prevrže i deca z vučitelom vred e vsi potopijo.
$
6. februara 1938

NOVINE
3
Glasi iz Slovenske krajine.
Zahvala bivšemi upraviteli strokovne šole v Lendavi, g. Dragutini Pečniki. Tretji letnik strokovne nadaljevalne šole v Lendavi je z velkov žalostjov vzeo na znanje, da g. Pečnik na toj šoli več nede poučavao. Bio je naš najbogši vučiteo, ki se je vsikdar borio za naše pravice, kak nam jih davle obrtniški zakon, ki ga, žali Bog, vnogi obrtnik nešče izvajati nam, v düševno i telovno škodo. — G. Pečniki se na tom mesti za njegovo veliko lübezen iskreno zahvalimo.
Dobrovnik. Od tamošnje pošte smo dobili odgovor, da znamk za to ne odavajo stalno, ar so prezaposleni i so izposlovali, da vse tamošnje trgovine vsikdar majo znamke na razpolago. Tüdi pošto redno dostavlajo.
Spravišča ZPD se bodo vršila: 6. februara v Bogojini, 13. februara Šalovcih, 20. februara v Beltincih i 13. marca v Soboti. Začetek vseli okoli 11 vüre. — Zavüpniki se prosijo, da poagitirajo za veliko vdeležbo.
Delavci, ne dajte se zapelati ! Nešterni palerje pobirajo delavce za Nemčijo i si pri tom dajo dobro plačati. Pogodbe s paleri so nevalane. Valajo samo tiste, štere se sklenijo na borzi dela v navzočnosti delegata nemškoga drž. zavoda za poslovanje dela v Berlini.
Debelo lenovo ali konopleno platno, čeravno ne plejano, ki mate, javite g. Dr. Božo Račiči, ravnateli zavoda za domačo obrt v Ljubljani. Njegov naslov je: Ljubljana-Vič, Rožna Dolina XVII. 25.
Delo naše Rafaelove drüžbe 25. 1. 38. je bila odposlana naša intervencija na jugoslovansko poslaništvo v Pariz za Čeh Marijo, ki mora vsikdar plačati pol franka prle kak njoj dajo naše časopise... I za Senico Andrej-a, ki njemi neščejo plače sorazmerno zvišati, nego, gda njim to pravi, te grdo ž njim postopajo. 28. januara t.1. je bila poslana našemi poslaništvi v Paris pritožba zavolo krivic, ki so se zgodile Puhan Rozi z Ivanec v Franciji. Prošnja na banovino, naj potom ministrstva poišče Geld Martin-a z Melinec, ki se že od marca 1936. več ne oglasi — Istotak na banovino pritožba Gjura Pavla z D. Bistrice, ki njemi v Nemčiji vert za 3 mesece ne šteo nikaj plačati.
Prosvetno drüštvo v Črensovcih, je dobilo, kak smo dnes tjeden javili, od nekoga gospoda, ki se nešče imenüvati, podporo. Dobilo je 500 Din. i ne 200, kak se je pomotoma štampalo. Kem več, tem boše i tem vekša hvala naj bo izražena.
Beltinci. Za občinskoga tajnika je zvoljen Glavač Ivan, mladenec iz Beltinec.
Črensovci. Dva bivšiva župana naše občine sta prišla v rod. Sin Kolenko Ivana, Franc, si je vzeo za ženo Čurič Kate, hčer, Olgo. Materin drügi mož je Škoberne Franc, bivši župan. Mladi par so zdali Vrednik Novin, ki so krstni kuma mladoženci i so mladožencima držali primeren navuk. Mladomi pari želemo obilno božega blagoslova i tisti mir, ki nam ga je samo Jezuš obečao i samo on more dati. Na duga leta živela blažena.
Črensovci. Poročali smo, da je pri Hozjan — Kavašovi vmrla ena moška oseba, i to naglo. V tiskarni so se zmešali s krstnim imenom, nej Matjaš, nego Mijao je mrtev. Matjaši pa želemo dugo živlenje. Pokojni Kavašov Mijao so se pisali Rous i so živeli 74 let. Tihi, dober starček so bili, ki so do zadnje svoje vüre delali i tüdi verno Bogi slüžili. Naj počivajo v miri.
Premeščeni je preč. g. Godina Jožef, ravniteo misijonske tiskarne z Grobelj v Celje. Po trüdopnnom vodstvi velike tiskarne si je g. Godina zaslüžo malo počinka, šteroga njemi iz srca želemo.
D. Bistrica. Vtopo se je šolar Žižek Daniel, sin Žižek Franca. Dečkec je ne čakao na sprevod neke ženske, ki so jo te den zakopali, kak drüga deca, nego paščo se po velikom bereki domo v Malakocijo. A led se je vdao pod njim i v groznoj globočini je najšeo smrt. Najšli so ga drügi den.
Zdavanje naše naročnice v Franciji. Zelko Katica iz Hotize se zdala 5. februara v Franciji z Viktorom Leauriardom, bogatim posestnikom. Želemo mladomi pari obilno božega blagoslova.
Odgovor davčne uprave v Lendavi uredniki Novin. Na prošnjo Urednika Novin, naj se od slinavke Ponesrečeni gospodarje ne izterjavajo zavolo dače, smo dobili sledeči odgovor: „Častiti gospod župnik ! Na Vaše cenjeno pismo od 14. t. m. si usojam sporočiti glede izterjatve davkov v občinah, okuženih po slinavki i parkljevki, da sem poslal oddelkom finančne kontrole okrožnice sreskega načelstva o prohibitivnih merali pri tej živinski epideimiji radi upoštevanja pri eksekuciji. Seveda eksekucijski organi pač zapišejo, ako ni drugega zarubljivega, tudi živino, vendar pa ta še ne pride, na dražbo, dokler poliüčna oblast ne dovoli prometa z živino. — Tozadevno sem tudi poročal finančni direkciji. — Z odličnim spoštovanjem — Franc Cimerman. D. Lendava, dne 24. jan. 1938.
Na podporo Novin nam je darüvao Fujs Alojz, Francija 3·50 Din., Smodiš Marija, iz Ižekovec, Francija 8 50 Din. Bog plačaj.
Na sirotišnico Deteta Marijike je darüvao Vinčec Jožef iz Trnja 212 Din. Naj njemi Dete Marija v obilnosti povrne plemeniti dar.
Kak se reže trsje, se navčite moški i dečki febr. 14. i febr. 21. v Maribori v Vinarskoj i sadjarskoj šoli. Te dneve se bo vršo brezplačen tečaj od 8 do 12 vüre predpoldnom i od 2 do 6 popoldne. Obiščte ga, šterim to gmotne razmere dovolijo.
Žižki. Naša godba se pogajo z nekov fabrikov v Franciji, ka bi šla ta igrat za dugši čas. Pogodba ešče ne sklenjena.
Tören črensovske cerkve bo popravleni. Tak je sklenilo farno spravišče. Za kritje stroškov se navrže 40% na vednako dačo.
Sobota. „Akademski pevski zbor“ z Ljubljane priredi 27. februara popoldne v Soboti pesmarški koncert. .Te pesmarski zbor je najbolši v celoj Sloveniji, mogoče v celoj državi, šteri je prehodo že veliki del sveta i bio povsod navdüšeno sprejet. Čast za Soboto i celo Slov. Krajino, da nastopi pri nas. Ki le more, naj žrtvüje par dinarov za vstopnino i poslüša mladih grl krasne viže. — Martinišče obhaja 50 letnico smrti nastavitela Salezijanske drüžbe sv. Ivana Boska v nedelo. Nastopijo tüdi gojenci z igrov iz živlenja svetcovoga na prosvetnom odri. Obiščite punoštevilno i kapelo v Martinišči i predstavo v bivšoj kat. šoli.
Ivanci. Naša ves je odločila, da küpi lepo zastavo za bogojansko farno cerkev. Na ednoj strani zastave bo Srce Jezušovo, na drügoj pa sv. Ivan Krstiteo, po kom se imenüje naša ves. Zastava je že naročena, bo mela lepo zeleno podlogo i bo stala nad 3000 Din.
Na podporo naših listov so g. Haoko Jožef, bogojanski plebanoš darüvali 20 Din. Bog plačaj.
Bogojanskih širitelov žela se je spunila. To želo sta mela, da bi za 25 letnico Novin vu vesi Bogojina število naročnikov naraslo na sto. I zraslo je. Vsaki širiteo je pridobo deset novih naročnikov i tak ma Horvat Franc 66, Časar Jožef pa 34 naročnikov za Novine. To je ravno sto. Nešterne Novine se pa ešče pošilajo tüdi na posamezne naslove v Bogojino. Vsa čast Bogojini, štera je poleg svojega siromaštva vu vrednosti tak bogata v düševnih kinčaj.
Črensovci. V nedelo pod velkov mešov i pred večernicov so se nešterni dečki zbili pri cerkvi. Popoldnevi so je razgnali Orožniki i od ednoga Trnarskoga vkraj vzeli dugi nož. V menšoj meri sta ranjeniva dva. Odtistimao, kak se občina potegüje za plac okoli cerkvi, se dogajajo ti žalostni slučaji, prle toga ne bilo. Ne to boži Opomin? Vzemimo ga za božega i Cerkvi vrnimo, ka je prek sto let njeno bilo.
Kobilje. Naš domačin, Litrop Štefan je pred Tremi Krali odao. svinjo Rous Jožefi, mesari na Ivancih, Te se je pa pri pla-
čili zmoto i je Ritlopi 100 Din. več plačao. Ritlop je Rousi 100 Din. vrno. Rous se je jako lepo zahvalo Ritlopi z rečmi : „Bog Vam stokrat povrni to dobroto“.
Tešanovci. Dne 25. jan. je zgorela hiša Luthara, vpokojenoga cestara. Siromaški cestar se je zdaj odselo k svojemi zeti v Mlajtince.
Naročnikom v M. Črncih. Širiteo vaš je 1. 1936. plačao 100 Din. naročnine, dužen je ostao ešče 132 Din. Leta 1935. je tüdi plačao samo 100 Din. i dužen ostao 196 Din. Lani je plačao 260 Din. i je duga 12 Din. za 1. 1934. je duga 80 Din. — Kalendare smo poslali v Prekmursko tiskarno i je ne odneso. Naj eden zmed naročnikov se javla, ki de noso z tiskarne Novine i M. Liste. Plača vsaki pri g. Hahni za Novine 24 Din. letno, za M. Liste pa 16 Din. letno. Kalendare dobite, ki ste naročniki za M. list letos i ga plačate.
„Čebelarska podružnica v Beltincih“, ma v prostori šolskoga poslopja v Beltincih, dne 13. februara 1938. ob 9. vüri svoj občni zbor. Vdeležba za člane obvezna, rojarje — nečlani vableni.
Poštni auto zgoro.
31. januara ob 1 vöri po poldnevi je pred rankovskim mostom zgoro stari poštni auto. Že pred Rankovci se je močno kvaro, tak da ga je Šofer morao več kak % vöre popravlati. Tik pred omenjenim mostom je naednok pri volani izbruhno ogenj. V par minotaj so potniki poskakali iz auta, ki je bio že ves v plameni. Šofer je pa še itak skočo na streho auta i doli zmetao več biciklov i košar, (nekaj potnikov se je vračalo iz Francije!); tüdi pošto so rešili. Med tem so Potniki pozvali gasilce, ki so bili naskori v deli : sreča, da je bio potok pun vode. Tüdi to je sreča, da je šofer spretno zabrano, da bi začnola goreti benzinova rezerva. Ženska, ki ma poleg kraja nesreče slamnato hižo i je tüdi slamo süšila na dvorišči, je kravo vsa prestrašena gnala iz štale.
Potniki, zvün nešternih žensk, so nej zgübili razsodnosti. G. upravnik sobočke pošte, ki je bio med Potniki, je včasi telefonirao v Soboto i na direkcijo od nesreče. Ob 3 vöri je prišao iz Sobote novi poštni auto i pelao dale, da ne bi Potniki morali čakati do 6 vöre. — Da je na kraj nesreče prišlo vnogo lüdi, tüdi fotograf, je razumlivo samo po sebi. — Potniki, šterim so zgorele rokajice i robčeki, so se pritožili. — Skrajni čas je, da se na progo, ki je tak rentabilna, ne pošila takših autov, ki požrejo tolko benzina, postavlajo v smrtno nevarnost živlenje telkih lüdi, razburjajo prebivalstvo, ki nemre več niti s približnov gotovostjov računati na stalnost poštne i železniške zveze. Apeliramo na merodajne oblasti, da se tomi ednok za vsikdar napravi konec.	Potnik.
Ka novoga po sveti.
Slapi Niagare v ledi. Velikanski slapi Niagare v Severnoj Ameriki so zmrznoli. Led je dosego 17 metrov debline i je podro ocelni most, ki je dva kraja vodnoga brega vezao. Delavci i inženirje so samo 10 minut prle zapüstili most, kak se je podro.
Bliskanje s točov v Parizi. Januara 27. popoldnevi se je v Parizi zaoblačilo, začelo se bliskati, treskati, dežüvati, snežiti, nazadnje se je pa sipala debela toča.
Grčki Prestolonaslednik se je oženo. Grčki Prestolonaslednik, knez Pavel, se je 9. januara zdao v Atenaj z princesov, hčerjov braunschweiškoga vojvode, Friderikov. Vnoge vladarske hiše so bile na zdavanji vdeležne, med njimi je bio tüdi nazoči naš kral. namestnik knez Paveo z ženov, kneginjov Olgov. Oba so navdüšeno sprejeli Grki.
Živinska küga se širi. Slinavka i parklevka je prišla že na Čehoslovaško. V Angliji je poginilo tresetijezero glav živine od te küge. Lastnikom živine, štero je dala Angleška oblast zaklati, je ta izplačala šestdeset milijon dinarov odškodnine.
Graditev tunela pod kanalom La Manche. Kak poročajo iz Anglije, je angleška admiraliteta prezvala svoje ugovore proti graditvi tunela pod kanalom La Manche, ki bi vezao Francijo i Anglijo. Graditi začnejo najbrž že to leto. Načrt je napravo francoski inženir Bas-
devent, koštao bo 1.5 milijard frankov. Tunel do trbelo graditi 90 metrov pod dnom kanala v dvojnoj smeri v skupnoj dužini 50 km. Imeo de obliko valja v premeri 8 m i de razdeljeni na trije: gornji deo de slüžo za dovajanje svežega zraka, srednji za promet motornih vozil, a dolnji deo za odvajanje istrošenoga zraka. Letni stroški pogona so cenjeni na 10 milijonov frankov. Računa se, da de že v prvom leti šlo skoz tunel 4 milijonov lüdi. Prehodna pristojbina je predvidena na 50 frankov za osebo. Delo graditve bo trpelo 2 leti.
Božič brezbožnikov. Komunisti v Rusiji so tudi postavlali gor „Betlehema“, a na te so vesili gor samo vojaške igračke, kak areoplane, štüke itd. I pod „Betlehem-i“ so deklamirala deca pesmice, štere so Jezušeka sramotile. Če je dete odgovorilo, da je najvekši slepar sveta Kristuš, te je dobilo dar. Če bi se pa štero zmešalo i bipravilo, da je Stalin to, bi strašna kaštiga doletela ne samo drüžino deteta, nego ešče celo ves i drüge lüdi. To je tisti zemelski paradižom sloboščine, šteroga glasijo komunisti.
Pasionske igre 1938 v Luzern-i. Od 9. do 11. septembra 1938. bodo v Luzerni pred dvorskov Cerkvov pasionske igre, ki se po teksti i režiji naslanjajo na srednjeveške izročilo luzernskih pasionskih iger, a izvajala jih bo pasionska občina, ki je osnovana že leta 1470. Luzernske
pasionske igre so za 160 let starejše od onih v Oberammergau. Mesto Luzern ima še vedno točne odrske načrte za te igre, ki so se na vinskom senji, v Srednjem veki, 2 dni predvajale. Dr. B. Evans, profesor na Columbus univerzi v severnoj ameriškoj državi Ohio, je raziskao najbole točno tradicijo teh iger i zdaj pripravla izdavanje starih luzernskih tekstov v nemškom jeziki z angleškov razlagov.
Najstarejša cerkev v Ameriki zgorela. V Mehiki so bolševiki zažgali najstarejšo katoličansko cerkev, ki se je zidala 1. 1520. Kda so katoličanci cerkev gasili, so njim bolševiki pri gašenji delali velike ovire.
Ne moremo v Avstrijo. Januara 24. je avstrijska vlada odpravila vse obmejne izkaznice.
Stara pošta ponovlena. Nemški poštni minister je izjavo, da na cestah, ki vodijo skoz najlepše dele države, naskori znova vpelajo poštni promet s konjskov vpregov i s postiljoni (poštni vozniki), ki do trobentali na rogove. Računajo, da to staro prometno sredstvo najde vnogo potnikov, ki do vživali v mirnom gledanji lepe krajine.
Lepa herbija. Ocelnoga fabrikanta Carnegi-ea Andrewa hčerko v Ameriki je vzeo za ženo angleški odvetnik Gordon. Herbije njemi je prinesla ne več kak 70 miljon dolarov, ka pomeni 3000 miljon dinarov. Za te peneze bi se lehko v ednoj državi vsi siromaki pod streho spravili i nahranili.
Strašilo na pokopališči. V Beči se je zgodilo pred par dnevi. Neka gospa je molila na grobi svojih pokojnih i se proti večeri vračala s pokopališča domo. Kak stane od groba gor, začüje ete glas: Vzemi me sebov, stanüjem na Glavnoj cesti št. 11.“ Gospa se obrne na tisti kraj, odkod je prihajao glas i pita: „Što si ?“ Za odgovor dobi iste reči, a ne vidi nikoga. Ženska se prestraši tem bole, ar kem bole se pašči, tem bole se glasi za njov: „Vzemi me !“ Na pou mrtva je pribežala do vratara i njemi te dogodek povedala. Šla sta oba v tisti kraj nazaj i čakala, kda se pa neznani oglasi. Nej trbelo dugo čakati prileto je eden papagaj, šteri se zgübo z neke hiše. Sta ga zgrabila i nesla domo. Med potjov je pa zmerom ponavlao: „Vzemi me sebom, stanüjem na številki 11“.
Kelko je pobrala Živinska küga na Nemškom. Po državnoj statistiki 2100 glav govenske živine, 3400 telec i 3000 ovc pa koz.
IZDAVANJE V ZAKUP ZEMLIŠČA V MAČKOVCIH. V komandi mesta M. Sobota de se 10. februara 1938 ob 11 vöri pogajalo izdanje v najem vojaško-državnoga pašnjeka v Mačkovcih, za vreme od 1. aprila 1938 do 31. marca 1939. Pogoji pogodbe so vsaksi delavni den razvidni na komandi mesta M. Sobota. Kaucija je 20 Din se istoga dneva polaga pri komandi mesta do 10 vöri. Pravico na Pogajanje majo vse civilne osebe, ki majo dokumente, kak so navedeni med pogoji. — Iz kancelarije komade mesta Murska Sobota št. 60.
25. januara 1938.
„SLAVIJA“
JUGOSLOV. ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI
vljudno naznanja, je prevzel njeno zastopstvo po pokojnem Terboči v Turnišču g. Dravec Jožef, tajnik posojilnice v Turnišču, ki se priporoča za zaupanje.
STROJNIK:
se sprejme v stalno letno službo, Prednost ima ki je ob enem kovač.
Hartner, Murska Sobota.
ODA SE HIŠA V SOBOTI zvana staro Martinišče Križova 4. Küpci naj javijo ceno, ki bi jo dali. za hišo, do 15. febr. - Odbor za zidanje Doma sv. Frančiška v Črensovcih.
4
NOVINE
6. februara 1938.
VEZ LÜBEZNI Z NAŠIMI
IZSELJENCI V TÜJINI.
Pisma naših z tüjine
Turin, 14, I. 1938.
Prečastiti g. Klekl !
Prisrčna Vam hvala na Novinah. Ponovno so me obiskale i čisto nepričakovano so prišle. Bile so mi pa tem ljubše, koliko manj sem jih pričakoval. Da jih nisem pričakoval, je popolnoma naravno, kajti nisem naročen in jih tudi nisem’ prosil, ker se mi je zdela to prevelika žrtev za Vas, ki mi že tako za „Bog plati“ pošiljate Marijin list. Pa Vi ste v svoji velikodušnosti šli preko vseh upravičenih in neobhodno potrebnih gmotnih ozir, da ustrežete moji iskreni želji, ki Vam je jaz nisem razodel, ampak ki ste jo Vi v svoji ljubezni uganili. Na ta način to novoletno darilo postane veliko večje in v vsej svoji veličini razodeva plemenitost srca darovalca. Tisočkratna Vam hvala ! — Novine so mi prinesle mnogo ljubili pozdravov, prinesle so mi predvsem Vaš pozdrav, prečastiti g. urednik. Zdelo se mi je, kot da mi pravijo : „Gospod Klekl te pozdravljajo ; so zelo zaposleni ; ne morejo vsem odgovoriti na njihova pisma, a vendar se vseh sinov Slov. Krajine živo spominjajo, ne samo v molitvah, ampak tudi drugače pri svojem delu, v dokaz, da se tudi Tebe spominjajo, so poslali mene, kot svojega zastopnika, da ti povem vse to, kar so oni želeli povedati, pa ne morejo, ker nimajo časa in ker je razdalja prevelika“. Jaz sem, prečastiti razumel to govorico in jo sprejel, kot Vašo lastno. Oh kako so me Novine razveselile ! Za trenutek je oživela pred menoj vsa Slov. Krajina v vsej svoji lepoti, tujina je izginila, ali bolje, se je potopila za trenutek v pozabnost. Pred seboj sem gledal domače vasi, videl kmečke hiše, ki sedaj samevajo ob belih cestah in ječijo pod težo debele snežene odeje, ki jih pritiska k tlam. Stopil sem v hišo, kjer se je razlegalo veselo petje, kjer se je govorila sladka domača govorica. Videl sem same vesele obraze ljudi, ki vdano prenašajo svojo usodo, saj vedo, da bdi nad njimi milostljivo oko nebeškega Očeta. Med njimi ni zime, ker jih greje tisti živi ogenj, ki ga je Jezušček
prinesel z neba na zemljo, čutijo toploto božje ljubezni, ki jo nosijo v srcih, ki je središče njihovega družinskega življenja. — Ob tej ljubezni sem se ogrel tudi jaz, ko sem prebiral prvi dve številki Novin, ki so se odele v praznično obleko. Ko se Vam še enkrat zahvalim za ta veliki dar, Vam obljubim, da se Vas bom prav posebno spominjal na grobu sv. Janeza Boska. Na zadnje izrazim še eno željo, ki naj bi jo Novine vedno bolj uresničile: Novine naj bodo žarišče ljubezni, ki bo grela vse sinove Slov. Krajine, ki se nahajajo v domovini, a še prav posebno tiste sinove in hčere Slov. Krajine, ki si po svetu iščejo kruha. Tam najdejo večkrat dobre službe, si naberejo nekoliko denarja, dosežejo včasih tudi blagostanje, a ljubezni ne najdejo. Ta Zaklad jim moremo in moramo dati samo mi, rodni bratje. — Končno sprejmite prav prisrčne pozdrave od Vam vdanega v C. J. — Antona Zelko.
Prša Štefan, Bussy—Lettree, iz Male Polane : „Prvič se oglasim iz mrzle tüjine, bodite zdravi i vrejüjte dugo vremena naše liste, šteri so nam v tüjini preveč potrebni. Sam v dobroj krščanskoj drüžini. Pozdravlam svoje domače, rodbino, sosede, svoje nekdašnje prijatele, deško i dekliško Marijino drüžbo, posebno pa župnika v V. Polani“. Balažek Štefan, M. Polana, Smej Martin, Odranci, oba v Trotte-i v Franciji: „Draga naša Domovina, bodi nam ti vsikdar mila, nemo mi na te pozabil, dokeč mo v v tüjinskom kraji. Prav srčna hvala za lepe naše liste i kalendar. Vnogo pozdravov vsem v domačem kraji“. Vogrinčič Marija, Riom es Montaque, od sv. Jelene: „Drüge tolažbe nemam eti v tüjini, kak naše dobre krščanske liste. Pozdravlam g. plebanoša, kantora i pevski zbor, v šterom sam tüdi bila. Eti pa ne smem popevati, ka se te kregajo. Pozdravlam drage stariše, brate, sosede, prijatelice i Pertočko ves. Ravnotak pozdravlajo svoje lübe stariše, brate, sestre, prijatele i znance pa celo Slovensko krajino: Krčmar Julija iz Sobote, Ficko Ema i Marija pa Klemar Marija, vse tri z Ropoče,
Domiter Viktorija z Krašec, Smobiš Paula z Pertoče i Grah Ana z Kruplivnika“. Bertalanič Micika, Contz-les-Baius iz Večeslavec: „Velečastiti g. urednik i naš dühovni oča ! Trdno smo si oblübili, da si bomo pisali. Vidila sem mater, ki njoj je odhajala edina hči. Uboga mati, še dnes mi zatrepeče srce pri misli na tisti pretreslivi trenutek, šteri se je nüdio mojim očam, nezavestna se je zrüšila na tla. I sirota hči ne njoj je mogla pomagati, kajti v tistom trenutki je privozila železnica i mi smo se morali posloviti. Ve v zadnjem trenutki je pristopila k svojoj materi i Polübila bleda vüsta. Z Bogom mati ! že so nam preminoli iz oči vsi dragi. Mogoče za vsikdar. Štiri leta so minola, kak sem se jaz izselila. Za menov, kelko i kelko jih je romalo isto pot. Stotine i stotine naših bratov i sester blodi v toj oblüblenoj deželi. Ništerni so najšli srečo, drügi jo pa težko obžalüjejo. Nehoteč se spomnim na tisto šolsko pesmico.
I tam te nišče tolažil ne bo, ko plakal boš v boli pekoči, oh mari bi bil doma ostal, tam v borni rodni koči.
Ja, tak je. Siromaška je naša mila Slovenska krajina. Nema zadosta krüha za vso svojo deco. Vnogoga je pognalo siromaštvo v svet, s trebühom za krühom. Siromaška si nam domovina, a dražja i lübša si nam. Tvoja deca te lübi, čeravno je ločena od tebe. I niti eden se ti nešče izneveriti. Mi vsi ščemo ti verni ostati. I vsaki od nas nosi želo v srci, da se ednok vrne v tvoje varno materinsko krilo. Oh domovina mila, kje si ! Da li čüješ vzdihe i glase tvojih te lübečih otrok. Pozdravlamo Jugoslavijo. Pozdravlen častiti g. urednik, naš skrbni oča ! Pozdravleni dragi starši ino sestrica !“Žӧkš Štefan, One Gydi, iz Šalamenec: „Veselim se našim listom i kalendar!. Ne maram zato, ka me francuski delavci mrzijo zato, ka v cerkev hodim. Bio sam vaš šolar pri Sv. Sebeščani, pozdravlam g. sebeščanskoga plebanoša z celov farov, svoje domače, prijatele i vse Šalamenčare“.
Spomini iz Portugalske.
Ah, spominjam se, spominjam svojih tistih srečnih let, ko igrala sva se z mamo, ko me čuval njen pogled.
Ko v večeru majskem peli smo k Mariji prav srčnó, ko sem videl, da Marija ljubi revno mi teló.
Zidal hlevce ko sem, hiše, bil trgovec, bil vrtnar, bil duhovnik med otroki, darujoči Bogu dar.
Ko hitel sem s psičkom v polje k svojim, Števek brat z menoj, kjer sva klicala med cvetjem: „Ah, škrjanček, še zapoj !“
Pogovarjal takrat s ptiči v gozdu sem se mnogokrat, svoji ljubi Muri mogel nisem nikdar slovo dat’. . .
Kar mi dala vedno mama, tega reči pa nevem, ko sem vračal se v naročje, le srcu s srcem to povem.
Le sporhin mi ta ostaja, drugo pa ni več zame, z mamo nemrem več igrati, „Ah, kakó boli srce !“
Drug v večeru majskem poje zdaj k Mariji prav srčnó, to najlepši so večeri, kar jih dalo nam nebo.
Drug vrtnari, drug trguje, drug postal je že zidar, ta duhovnik med otroki, darujoči Bogu dar.
Drug po polju gospodari s svojim psičkom na okrog, tam škrjančka skuša ; hodi tja za ptiči v črni log —.
Kdo ob Muri se sprehaja? Kdo posluša njeni glas? Mame al’ očeta nima, jokat mora mu obraz.
Dat slovó sem moral Muri, mrtvi mami, fant premlad; k njima vrniti se hočem, k Murí, tja u mamin grad.
Kar mi dala spet bo mama,
tega reči zdaj nevem
srečen bodem, to le čutim,
ko v naročje ji dospem.	Ü. L.
j Da srečni vsi bi bili...
Vsem, - ubogim in premožnim, -v premislek, če ste v stiskah-težavah, brez dela-zaslužka, če vas skrbi bodočnost za sebe in otroke, če potrebujete posla (hlapca, deklo, pomočnika, vajenca itd.), če iščete učnega mojstra za svojega otroka, če ste v dvomih, če si sami ne znate ali ne morete pomagati, če je vaša zadeva še tako zamotana, brezupna: ne obupajte, poslušajte dober nasvet. Če ste siromašni ali bogati, če premorete malo, ali pa če imate trden gospodarski položaj, zavedajte se, da morete, če hočete, pomagati sebi in drugim; treba je samo malo dobre volje. Nihče od premožnlh naj ne ima zaprtega srca za reveža, nihče pa tudi ni v taki revščini, da bi ne mogel vsaj nekoliko pomagati trpečemu bližnjemu. In nihče ni tako obložen s poklicnim delom, da bi ne imel vsaj tu pa tam nekoliko prostega časa, ki ga lahko porabi za dobrobit bližnjega. Če ste sami zapuščeni na svetu, brez svojcev, če ste, takrekoč, naveličani življenja, vedite, da vaše življenje le ni tako brez pomena in da lahko postanejo dnevi, ki so vam še odločeni najlepši dnevi vašega življenja. Morda je vaš zakon ostal brez otrok, nikogar nimate, na kogar bi stavili upanje za stare dni in ste zato potrti, žalostni, -ne žalujte, ker lahko otroku - Siroti izkazujeta očetovsko in materinsko ljubezen. Če ste preganjani, ponižani razžaljeni, če se je ves svet zarekel proti vam (kakor se vam zdi), dvigniti glavo, ne klonite, zakaj, ko se najmanj nadejate, pride konec vaših bridkosti Še je sto in sto zadev v človeškem življenju, ko človek potrebuje človeka j pa ga največkrat ne ve kod iskati. Kdor je dobre volje, kdor ima srce za bližnjega, se bo zato zanimal za delo dobrodelnega in vzajemno-podpornega. društva „Družina božjega sveta“ v Ljubljani, Sv. Petra nasip 17 in se v vseh zadevah nanj obračal. Za navodila (tiskovine) in postne stroške naj vsakdo priloži 3 Din v znamkah. — Odbor
Zveza poljedeljskih delavcev in njeni člani !
Ni še niti eno leto, odkar se je ustanovila Zveza poljedelj. delavcev v Murski Soboti. Po tem malem letu obstoja pa je že pokazala velike uspehe in se močno potegovala za haske svojih članov, katerim je že v mnogih stvareh pomagala in kakor se obeta, bo imela letošnje leto še veliko več uspehov. Ne bomo vam naštevali, kaj vse je že organizacija dosegla, ker to itak sami znate; povemo vam pa lahko, kaj ima Zveza spet letos na programu :
1. Zboljšanje plače na Belju, kakor v denarju tako v naturi.
2. Dosegla je že precejšnji povišek plač tudi na privatnih veleposestvih v naši državi, tako tudi v Karadjordjevem in Čoki.
3. Ima trdno obljubljeno, da bo potom svojih prošenj in intervencij uslišana pri merodajnih oblasteh, da se v inozemstvu zvišajo plače približno za 18 do 25%.
4. Obljublja vsem svojim članom, da se bo za nje potegovala ter jim poskrbela primeren zaslužek, v tuzemstvu, ali v inozemstvu.
Kaj pa vi delavci — člani vaše Zveze? Ali se tudi vi kaj pobrigate za svojo organizacijo ? Ste že poravnali članarino? Če še ne, storite to čimprej, ker brez sredstev nikjer ni pomoči!
Pošta.
Marič Marija, Paris. Do konca januara vse plačano. — Serd Alojz, Beanovoisen Cambresis. Sprejeli 50 Din. S tem je za 1937 1. plačano vse, za letos pa za januar i polovico februara. — Paučič Jožef, Tigy., Za Mlinarič Kato sprejeli naročnine 1C7 Din. 80 p. Na koj je višek ? Sv. Pismo poslali, sta je dobila ? Košta s poštov vred 16 Din. 50 par. — Gabor Vilma, Fliederbruch. Naročnina za Novine i M. list s kalendarom vred znaša 100 Din letno. Naročnino prosimo kemprle. — Ficko Štefan, Tišina. Bedičov delež znosi 114 Din. 50 par. Ne moremo ga zdignoti, dokeč se ne podpiše i določi, ka se obrne za naročnino. Pod, pisec more naznaniti, od šteroga leta naprej se vračuna za Novine, ali M. list ali za oboje. Gda te podpis dobimo, te smemo prepisati delež, prle ne. - Ratnik Anton, Vančaves. Isti odgovor damo. — Fartek Franc, Kuzma 62. Din. 15 sprejeli i poslali Novine vse. — Miholič Jožef, Šülinci. Na lansko leto vse plačano, ešče za novo leto nekaj više, ar si nekaj za svoje tüdi plačao i nesi poštnine odračunao. Za Kerec Marijo nesmo ešče nikaj sprejeli za lansko leto, niti letošnjo. Mogoče je Višek tvoje naročnine za njo, daj nam glas. Ona plača za I. 1938. Din. 48.— Rapoša Jožef, Grad. Za lansko leto vse plačano, Bog povrni za trüd. — Kerec Št., Prosečkaves. Materno pismo poslali včasi na veš farof, tam je išči. Mi smo je prvi dobili. H, M. Lj. Pri g. ministri smo te priporočili, javi se tam. — Br. Ribaš, St. Stanislaus College Hazaribach, Indija. Prav lepa hvala za dopis, podobico i slike. Naročnino poravna vsikdar Sladko Srce Jezušovo za misijonare z svojimi bogatimi miloščami. Vogrinčič Jožef a Gentenart. Od žene sprejeli 48 Din.
Odam
pri banovinskoj cesti, yu ednom fáláti 6 oralov zemlišča; (2 orál travnik, 2 ½ oral oratje zemle, 1 ½ oral log za rušt) i 10 klaftrov zidarskoga kamla na mesti. Nadale 2 leti staroga bika (rodovinski, licencirani), kravja kola, kočüje (s pol strehov) sani za paradijo, 3 meter x 60 m|m i 7 meter x 45 m|m dugi, transmission, decimal vage (500 kg.)
OBAL, mlinar, PERTOČA,
Pošta Rogaševci.
Za gostüvanje
TORTE
izdelüjem, najfinejše i moderno okrašeno. Cene niske. Se priporača
SIDONIJA NOVAK, slaščičarna, M. SOBOTA,
Naš pes.
Ne mislite, da sem iz Peskovec doma, pá zato ščem našemi psovi spomenik postaviti. — Že zato nej, ka ime Peskovci najbrž nej zraslo iz korena „pes“, liki iz popolnoma nenevarnoga „pesek“, ka pa ne pomeni maloga psa, liki „tisto“, ka nücate, či kaj zidate.
Ali naš pes v istini zaslüži, da njemi spomenik podignemo. Samo poslüšajte!
Kda je ešče v svojih prvih pesjih letaj komaj te prepoznao, da je dobro tüdi psovi, či si kaj poje, gda je lačen - - Pravim že te je bio izredno künšten : Mama so njemi davali jesti, pa je tak močno lajao, ka so se mama vse sprestrašili, pa so se vsigdar dale pa više vkraj od njega potegüvali, dukeč so se nej, že ščista trüdni pa v dvojščini, stavili na preci visikom štokrli v koti kühnje... Te so pa pomali li spoznali, ka to zato nemre biti zaistino, šibo v roke pa po njem, ka je tak nemilo cmünckao ...
Z menov je pa bio ščista inači (gda sem bio šče mali). Lejko sem ga za rep vlekeo tak dugo, ka je pes z repom bio
bole močen kak jes, pa obedve roki: v ednom koti sem se jes kobacao, v drügom se je pa pes veselio svojoj moči... Te sem se pa na njega spravo, prijao za obedve vüji, pa ga gizdavo jahao, dukeč sem se nej navolo. Te sem se samo malo bole močno nagno v eden kraj, pa sem bio že na širšem sedli matere zemle.
Gda sem pa že vekši zraseo, gda sem že rokajice dobo od oče, te sem ga pa navčo, ka mi je rokajico noso. Gda je šo — naj mi ne zamerijo — po svojem posli, te je poštenje znajoč rokajico prle odložo. Samo, ka jo te večkrat pozabo nazaj v gobec vzeti. Se razmi, ka sem ga nazaj zgono, pa jo je vsigdar najšeo, čeprav so že vsi obvüpali, ka bi to bilo mogoče, gda je svoje opravlao gde na delešnjem travniki ...
Še bole künšten je bio : küšnoti je znao ! — To sem ga dugo morao včiti, se razmi, ka ne vsigdar na svojem grešnom teli. To sem navadno sestro znoro. Pa drüge tüdi. Ednok je več sosid prišlo k nam, v nedelo po večernici, pa so se v guč vzele, kak je že to lepa ženska navada. Jaz sem ravno domo prišeo, pa
smo se nekaj fretali ; te sem pa pravo: Samo pazite, ka vas naš pes ne küšne ! Se razmi, ka so nej vervale. Te sem pa samo pravo: „Pazi, lepo küšni te ženke !“ Pa je vsakšo lepo polezno na lici - - Kak jih je sram bilo !
Ednok se nam pa je li „spesjao“. Meli smo koline ; jako debelo čoko smo bujli, tüdi psovi smo po grofovskom podvorili. Pa znate, ka je včino? Po kolinaj je ešče itak k sosidovim pobegno, pa tam jesti proso. Grdo delo !
Zato mi pa ne več žao gratalo, gda se je pri nas püc oglaso, ka de ga prej strelao, ka je pes že prestari. Te sem že jes tüdi stari gratao, pa se je ta lübezen v meni tüdi ohladila. Pes je bio ešče jako vroče krvi, posebno zato, ka je bundo meo jako močno. Püc je to vido, pa znao, ka šprij skoz takšo bundo tak nalevci ne pride, te ga je pa dao za špagovino privezati, pa se postavo kakši 10 m vkraj od njega, jes sen pa skoz okno lükao : Prvi šüs — mimo, razmite, v razdalji 10 m! Pač, drogen šprij - - Ob drügim je pa zato srečno šlo i pesjega živlenja je bio konec - - kak je tüdi te zgodbice.	— ic.
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.