Telefon št. 74. Posamna številka 10 li. Po Miti ttrsjomaa: M calo žeto BnprejUt) K —h pol let« » 13 » — » četrt» » 6 » 50» aieseo > 2»20» V apravalitva prejemaa: za calo Seto naprej 20 K — h pal leta » 10 » — » četrt » » 6„-> aaeieo » 1»70 » Za pofiilja nje na dom 20 b oa mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinlne In inserate sprejema upravništvo t Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. Rokopisi se ne vr&Cajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je ▼ Seme- uiSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemiI nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Stev. 285. V Ljubljani, v četrtek, 10. decembra 1903. » Prepovedano predavanje v Ljubljani. Poročilo, da je vlada prepovedala v Ljubljani predavanje g. Orlovca o zgodovini in razmerah v Makedoniji, je opravičeno ogorčilo vse slovanske kroge. V Avstriji smejo predavati pruski pastorji ter širiti nemško irredento, predavati so smeli o Burih, predavati smejo o tem in onem, samo ne o turških grozodejstvih v Makedoniji proti slovanski in krščanski raji, za katero je nedavno sam cesar Pran Josip daroval 10.000 kron. Ni čudno, da na Balkanu niti slišati nočejo o Avstriji radi njene — politiko. Radovedni smo, ali vlada dovoli javno predavanje o Makedoniji, katero priredi ta mesec »Slovanski klub« v Pragi, kamor so povabljeni tudi zastopniki vseh slovanskih klubov v drž. zboru. Zato je jako umestna interpelacija, katero so včeraj dr. Susteršič in tovariši vložili na gosp. min. predsednika. Interpelacija se glasi: »Dne 6. t. m. je bilo v Ljubljani napovedano javno predavanje gg. Orlovca in Stojančeva o razmerah v Makedoniji. Zanimanje za napovedano predavanje je bilo mej prebivalstvom jako veliko in udeležba bi bila mnogobrojna. V zadnji uri pa je c. .kr. dež. vlada v Ljubljani prepovedala to predavanje. Vsled te neutemeljene in iz trte izvite prepovedi je bilo prebivalstvo naravnost ogorčeno. Da bi dež. vlada prebivalstvo pomirila, je razširila očividno izmišljeno vest, da se je prepoved izvršila na ukaz ministrstva. Podpisani torej vprašajo gosp. min. predsednika: 1. Ali se je prepoved izvršila v sporazumu z ministrstvom? 2. Ali more nj. prevzvišenost opravičiti to prepoved? 3. Ali hoče poučiti deželno vlado v Ljubljani, da v bodoče take neopravičene propovedi shodov opusti? Iz dežele neverjef-nosfij. L Celovca sa nam piše: Vladni mlini počasi maljejo, ali pa morda sploh ne. Dr. Korber je sicar zagotavljal, da koroškim Slovencem od njihovih starih pravic ne mara ničesar vzeti in je celo obljubil, da bo dal naše jezikovne odnošaje preiskati, toda rop se nahaja še vedno v posesti,naših narodnih nasprotnikov in g. dr. Korber ni Se menda nič storil, da bi ga jim iztrgal iz njihovih grabežljivih krempljev in nam vrnil stare pravice. Vsaj dva slufiaja iz najzadnjega časa kažeta na to. Dne 3. t. m. bila je v Velikovcu k?zenska razprava. Tožnik, toženka, vse priče bili so Sloverci; sodnik in zapisnikar znata slovenski; tož nika je zastopal dr. Brejc, toženko dr. Mravlag, ki je sam priznal, da zna slovenski, kedar hočo. Kljub temu morala se je razprava vršiti nemški, ker je dr. Mravlag tako zahteval. Dr. Brejcu sa je zopet prepovedalo govoriti slovensko in mu grozilo s kontumaciranjem. Za pravo ilustracijo te pos li-nemške razprave pa so poskrbele nekatere priče, ki so slovensko izpovedovale. Njim tega sodnik seveda ni mcgal braniti, toda Bog varuj, da bi dr. Brejc slovensko izpregovorii! O ti uboga justic*, kako te maltretirajo tvoji lastni uradniki! Drug značilen dogodek pripetil ee je dne 9. t. m. pred okrajnim sodiščem v C e -lovcu. Civilna tožba Slovenca zoper Slovenca; vsi udeleženci znajo perfektno slo venski — tudi zapisnikar —, samo zastopnik ene slovenske stranke je Nemec. Dr. Brejc hočo govoriti slovensko, sodnik — rojen blovenec! — mu brani, ga opominja in grozi s kontumacom. Ker so d?. Brejc ne uda, mu vzamo besedo! Nato začne obravnavati z njegovo stranko; a glej spaka, tudi stranka ne mara odgovarjati nemški. Sodnik : Pa saj jaz vem, da znate nemški. Stranka: Znam, p3 ne bom govoril. Sodnik: Vas bom kontumcciral. Stranka (ironično prikima) : La storite, kar se vam zdi prav! Sodnik (nato proti nemškemu zastopniku): S stranko pa ne smem tako postopati (t. j. kakor sem ravnokar z dr. Brejcem).' In raz pravljslo so je potem slovensko-nemSko kakor nekdaj! Samo da le dr. B r e j c ne govori v razpravni dvorani slovenski! Tega se ne dopusti za nobeno ceno — kajti potem bi bili zopet na potu do uveljavljenja ravno-pravnosti! — Človek se vprašuje vzpričo takih dogodkov: Ali nimajo prav nič spoštovanja do sebe in do svojega talarja ti čuvaji pravice, ko proti svojemu prepričanju — to pogosto sami povdarjajo 1 — pravici tako neduveno drzno bijejo v obiaz?! — Gospode poslance svoje pa ponovno prosimo: Stopite g. Korberju na kurja očesa, da se bo spomnil, da med poštenimi ljudmi obljuba dolg dela! Državni zbor. Dunaj, 9. dec. Siba sa poredneže. Da se v avstrijski zbornici dogajajo stvari, katerih sa mora sramovati vsak resnejši človek, to je znano gotovo že tudi antipodom. Zmerjali so se že z »lopovi, ci gani, barabami« in enakimi psovkami. Za časa nemške obstrukoije ao si tudi zijala kazali in v obraz pljuvali. Ako so n. pr. šolarji tako razposajeni in podivjani, je pač šiba najboljše zdravilo in učilo za take poredneže. A kaj naj stori slaboten predsednik v poslanski zbornici, ako vse divja in kriči, da niti ne razloči besede? Najbolje je, da ali molči ali sejo zaključi. Ako pa se to vedno ponavlja za vsako malenkost, potem za razgrajače pač ni druge pomoči, nego da se jim torba obesi na usta aii da se postavijo pred vrata. Da morda kdo krivo ne tolmači mojih besed, takoj pripomnim, da je po moji sodbi in prepričanju v gotovih slučajih obstrukcija opravičena. To prizna tudi dr. pl. G r a b m a y r, ki je so-stavil dolgo in stvarno poročilo o p r e -membi poslovnika. Ako n. pr. v državnem in deželnem zboru večina, ki morda niti ne zastopa večine prebivalstva, kruto in zaničljivo prezira, strahuje in zaničuje manjšino, tedaj je viharen odpor ogorčene majšine le naravni izraz užaljene duše, opravičen silobran proti brez-obzirnemu nasprotniku. In take obstrukoije ne more preprečiti noben predsednik, četudi ima najboljši poslovnik v rokah. A drugače je, ako hoče zbornica onemogočiti ali vsaj omejiti brezmejno in brez-obrazno podivjanost, ki se pojavlja brez vsakega stvarnega razloga. Kaj n. pr. moremo reči o poslancu, ki preti, da hoče »bajto« (zbornico) zažgati? In ako predsednik takega omikanca pokara, je v nevarnosti, da mu črnilnik prileti v glavo. Torej o tem so ,v,ai dostojni ljudje edini, da mora predsednik do. biti boljšo šibo v roke, s katero more krotiti razposajene in kričave poslance. In to je mogoče s primernimi premembami poslovnika, ker sedanji je v vsakem oziru pomanjkljiv. Toda nemški levičarji bi radi zadušili le češko obstrukcijo, sami pa imeli JpWwte roke, ko bi se morda povrnili časi, ko je v zbornici odločeval „želazni obroč" slovanskih strank na desnici in nemških konservativcev. Zato je bilo že iz početka jasno, da so bili predlogi glede premembe poslovnika mej onimi sredstvi, s katorimi hočejo ozdraviti avstrijski parlament. A vse to je prazna stvar, dokler niso ustvarjeni pogoji za spravo in mir mej avstrijskimi narodi. To pa se zgodi, ko bodo imeli zakoni glede ravnopravnosti veljavo tudi za Slovane in ne le za Nemce. Najmanj pa je pričakovati, da bi ta zbornica sedaj zboljšala poslovnik ter si spletla brezovko, s katero bi mogel odločen predsednik ali brezozima večina stra-hovati opozicijo in sploh manjše stranke. In ta namen ima poslovnik, ki ga je izdelal odsek ter predložil zbornici. Da je posl. S c h a f f I v zadnji seji predlagal, naj pride prememba poslovnika kot prva točka na dnevni red, in da je ta predlog soglasno obveljal, to pač ni še znamenje boljših časov v zbornici, marveč dokaz največje konfuzije in apatije. Kdor se potaplja, ne išče klobuka v valovih, marveč skuša rešiti golo življenje. Sicer pa so sco. demokratje in Vaenemci že pred meseci povedali na vsa usta, da ne pripuste razprave o premembi poslovnika, kar pač omogočuje obstrukcijo večjih strank, dočim manjšini maši usta in veže roke. Četudi je torej minoli petek zbornica soglasno to točko postavila na prvo mesto dnevnega reda, je že tedaj bila splošna ve-selost jasno znamenje, da iz te moke ne bode kruha, dokler temeljito ne popravijo peči. Prememba ustave. Začetkom današnje seje sta ministrski predsednik in železniški minister do 2. ure odgovarjala na razne interpelacije. Sam dr. pl. Korber je odgovoril na več nego 50 in- LISTEK. Pisma s pota. Poljski napisal H. Sienkiewicz. Posl. Podravski. (Dalje.) New York me nikakor ni presenetil, marveč me je naravnost razočaral. Vsako evropsko mesto ima svojo posebnost, ki je vredna, da si jo človek ogleda. Pariz jih ima na tisoče, takisto tudi London. Dunaj ima svojega Štefana, Berolin svojega Kauibacha, Bruselj Wirtza in sv. Gudulo, Benetke svoje kanale, Rim papeža in Stari Rim, Kolin stolno cerkev najprvo na svetu, Krakov Va-vel in Matejka, Varšava dobro voljo, s katero je potlakana, velike ljudi za mala opravila, najdaljše jezike na svetu, Saški vrt in splošni blagor v podobi piškavega oreha, na katerega piska kdor hoče in kakor hoče. Povsod je spomenik, povsod gleda raz obzidje na tebe, ako že ne od štirideset vekov, kakor je nekdo povedal pri obedu varšavskega jubilanta, tako VBaj nekoliko desetin vekov; povsod vidiš zgodovino, začrtano v zidovje in kamen, povsod narodno individualnost, povsod kak ideal, čigar začetek tiči v mračni minulosti. V Nts\v Yorku ni ničesar. Poglavitne redke sti v mestu so hoteli in b&nke, ali z drugimi besedami: tu ni nikakršnih zgodovinskih spomenikov, nikakih redkostij. Zgodovino Zedinjenih držav išči v Vašingtonu; v Ne\v Yorku so zgolj trgovci. Kupčija, kupčija in kupčija, business (delo) in buainess ; evo, kar vidiš od jutra do večera, o čemer neprestano slišiš in čitaš. Na prvi pogled ne opaziš, da bi v tem mestu bival tak ali tak nared, marveč se ti zdi zgolj velika skupina trgovcev, obrtnikov, bankirjev, uradnikov, nekak kozmopolitičen ostrog, kateri ti ugaja po svoji velikosti, obrtniški živahnosti, vsekako pa te dolgočasi s svojim enostranskim društvenim življenjem, ki ne producira nič druzega, nego denar. Ako bi hotel opisati to mesto, bi no vedel kje začeli; ena ulica je podobna drugi, povsod je gibanje, trušč in gneča, množica voz in omnibuaov; prebivalci hitč po ulici z rdečico na licu in tako urno, ko bi znoreli. To nsglico »lidiš povsod: pri zidanju hiš, ulic, hodnikov. Eno jo izdelano skoro popolnoma, a drugo je šele pričeto. Evo n. pr. Broadway; hiše so tu podobne onim v Londonu. Poleg hotela, od vrha do tal sazidanega iz belega mramora, stoje tu rdeča hiSe iz opeke; tam ja prazen prostor z znaki pogorišča; včeraj je bil požar, dar.es postavijo novo poslopje, in ako to jutri zgori, stala bo pojutršnjim nova hiša. Tam vid š cerkev, v kateri ljudje B g* hvalijo, zjoveč kakor teleta, v drugi lsriče, zopet v drugi pa molijo po katoliško. Toda cerkve so zaprte; kajti danes je delavnik, torej business človeku ne dopušča moliti. Sicer pa se cerkve ne odlikujejo ne po velikosti ne po starodavnosti; rekel boš: pozidane so v naglici. Okrog cerkev se nahajajo mala pokopališča, katera so tukaj bolj nego kjo drugje kraj počitka; za temi so prodajalnice pogrebnih potrebščin, dalje izdelovalnice krst in nagrobnih spomenikov, in vnovič ulica. Blago, ki je razstavljeno v oknih, je čudovito sijajno in bogato, toda razvrščeno brez okusa. Na hodnikih pred velikimi šipami prodajalnic leže kupi smeti. MeBto je blatno, pomazano, slabo potlakovano, semtertja se nahajajo male kaluže črnega blata, ki vsled zamašenih kanalov ne more odtekati v morje. Kupi papirja od časnikov, poteptanih olupkov, jabolk in pomarasič leže povsod, na hodnikih in sredi ulic. Med krasnimi kočijami in omnibuai se prerivajo tovorni vozovi, polni velikih zavojev blaga, ali pa se izprehajajo svinje, o katerih nihče ne \6, čegave so. Svinj jo tu obilno. Ušesa imajo razgrizena od p bo v. »E?o«, pravi Dickens v svojem opisu Ntw Yorka, »kako se gnete svinja med vozovi in šatalci. Samo eno uhs ima, drugo so ji odtrgali psi v besni borbi na trgu, kjer je pokazala nenavadno junaštvo. Ta cenjena svinja so vedo povsem tako, kakor kak pouličnjak izmed onib, ki žive tako imenovano brčniarsko življenje. Vsakega jutra odide ob določeni uri od doma, potujo po mestu, poje, na kar naleti, zvečer pa točno zopet pride pred vrata svojega svinjaka. Pri tem je malomarna, lena ter visoko ceni svojo neodvisnost, sovraži vsako nasilje ter ravna z vsako svinjo, kakor bi bila nji enaka.« Sedaj je gotovo ža manj teh živali, kakor jih je bilo za časov gospoda Dickensa, vendar jih je moči srečati še sedaj več, ntgo v desetih evropskih mestih. Sploh, kar živim, Se nisem videl tako nesnažnega m6sta. Pa vendar ne potrosi nemara nobeno evropejsko mesto toliko za vzdrževanje reda in za mestne potrebščine nego New York; toda žal, kakor so drugi uradniki, tako so tudi pri mestni upravi možje, ki so tako pretkani tatovi, da jih v Evropi ni dobiti iz-lepa takih. Pozneje bom imel še večkrat priliko vrniti se k zlorabam podobno vrste, kakor tudi k vzrokom tah zlorab, sadaj pa se vrnem k opisu mesta. Ne daleč od City Ilall stoji veličastno poštno poslopje, prirejeno tako, kakor nikjer na svetu. Vsaka večja prodajalnica, vsaka družba, celo vsak premožnejši zasebnik ima tu posebno skrinjico, označeno s številko. V to pogleda vsak dan ter najde pisma, pošiljatve in celo denar. Enako urejene so tukaj tudi banke. Za gotovo plačilo na leto se dobi v granit vdelano železno predalce, ki so zapira s kaj umetnim zapahom. V to je m6či najvarneje shraniti listine, zlato in dragotina. (Dalje prih.) ter;;;:'..;,. Z onvaa ja bi' tudi »vladna obstrukcija" Ob 2 uri je dr. P o vati svoj nujni predlog ustave, ker aoc. demokratje, češko-radikalni poslanci niso s, skoraj prazna ker več ne vleče, f t začel vtemelje-glede premembe vsenemški in hoteli umakniti svojih nujnih predlogov, da bi prišla na vrsto razprava o premembi poslovnika. Dr. F o f t je govoril nad tri ure. Njegovi govori so navadno stvarni in zanimivi, a danes je govoril večinoma le atenografom. To ja znamenje, da se ura zopet steka. Pravijo, da v kratkem odstopi dr. p 1. Korber in da pride nov državnik, ki bode bolje navijal uro. Toda ur navijati ni težko, težje je ure popravljati. Povodnji. V današnji seji so dr. Šusteršič, buklje in Pogačnik vložili nujni predlog za državno podporo vsled povodnji v Selški in Poljanski dolini do Medvod, a poseba b u k 1 j e in tovariši vsled povodnji na Viču in ljubljanski okolici. Pred otvoritvijo hrvatskega sabora. Iz Zagreba 8. dec. 15. deo. se otvori hrvatski sabor, kar sem že pred nedavnim sporočil. Pravijo, da ae anide sabor samo na par sej, da sklene indemniteto za prihodnje tri mesece in podaljšanje financielne n&godbe. Da bode sedanji hrvatski sabor to Btoril, je čisto naravna stvar, saj je ravno njegova večina kriva, da je prišla Hrvatska v lioanc;elnem pogledu v tako velike stiske. Toda drugo je vprašanje, da-li more in sme še sedanji sabor na tako labkoumni način, kakor do zdaj, razpolagati z usodo hrvatskega naroda. Do zdaj je silil saborako večino na izdajstvo proti svojemu narodu tiranski vodja, pregnani ban Khuen. Zdaj ga ne bo več v zbornici, in nič več se ne bo zlobno rogal hrvatskim zahtevam v lice. Zastopal ga bode njegov najbližji oproda, sedanji podban Suma-novic, mesto še zmeraj bolnega bana grofa Pejačevič a. Gotovo se je podban premislil nastopati v saboru v duhu khuenovšSine, saj mu ne more biti neznano, kaj se v najnovejšem času godi na Hrvatskem. V petdesetih skupščinah, na katerih se je zbralo na tisoče ljudstva, je bil najstrožje obsojen dosedanji vladni zistem na Hrvatskem. Narod poysodi odločno zahteva svoje pravice ter sklepa enoglasno resolucije o splošni velilni pravici, o slobodi tissa, o pravicah hrvatskega ] jezika v vseh državnih strokah ter o samo stalnih financah. Ta glas naroda je glas božji: Vsa Hrvatska zahtava svoje pravice, in po dosedanjih izjavah naroda nobena stranka na Hrvatskem do zdaj ni bila tako omražena v narodu, kakor mažaronska ali Khuenova. Zato se pa tudi privrženci te stranke ne upajo nikjer med narod. Od 70 mažaronskih poslancev ni do zdaj držal še nobeden skupščine s svojimi volivci, ker se le-ti sami ne bi upali priti na tako skupščino, ker jih je sram, da so volili take poslance. Biti privrženec khuenovščine, je dandanes največa sramota na Hrvatskem. In vendar se bodo zbrali 15. dec. ti nesrečni khuenovci na hrvatskem saboru, da zapečatijo svoje dosedanje pogubno delovanje za hrvatski narod. A opozicija? Oaa se bode temu gotovo uprla, toda preslaba je za zdaj. Brez dvoma pa bode zahtevala že v prvi seji tega zasedanja, da se sedanji sabor razpusti, ker večina ne zastopa pravega mišl)enja naroda, kar dokazuje najnovejši pokret v zemlji. Naj se razpišejo nove volitve na temelju splošne volilne pravice, da se tako pride do prave izjave narodove volje, katera se je do zdaj tlačila na nečuven način. Ni dvoma, da bodo soje prihodnjega sabora burne, kajti opoz;cija, moralno podprta od celega naroda, bode mogla zdaj navzlio svojemu malemu številu vendarle odločno nastopati, mažaroni pa izgubivši svojega vodjo, ki je mesto njih delal, bodo ostali brez pomoči, a vrhutega obsojeni od naroda, se ne bodo mogli tudi nič več opirati na svoje volivce. Zato jih čaka hud poraz prej ali slej, a mi se samo čudimo, da hočejo ti ljudje z nekakšnim novim programom, ki ga je sestavil poznati uskok dr. P 1 i v e r i č , stopiti pred narod hrvatski, katerega so varali s svojim vodjem Khuenom skoz celih 20 let. Hvala Bogu, da je narod spregledal, in da ne veruje nobenemu mažaronu več, tudi ko bi mu le-ta resnico pripovedoval. Narod pozna mažarone po dosedanjih činih, a ti so taki, da si radi njih želi narod otresti goBpodstva mažaron-skega čim prej. Položaj na Ogrskem. Mir je sklenjen, a obstrukcija vsejedno Še ni končana. 12 opozicijonalcev, ali — kot sami pravijo — 18, vodi nadalje boj zoper vlado. Kaj resnega sicer ne morejo opraviti, a redno delo v parlamentu vsejedno motijo. To so pristaši ljudska stranke in Ugronove gruče; obstrukcijo hočejo nadaljevati na svojo pest, da bi se jim morda posrečilo temperamentne in bojjželjna tovariša cd Kossuthove stranke izvabiti v vesel boj. ObBtrukcija spravi lahko deželo v neprijeten položaj: zabrani lahko, da bi rešil parlament d d konca leta državne potrebščine. Tisza je torej Se po mirovnem sklepu v zagati. J Začetkom včerajšnje seje ni bilo v zbor- j nioi več kot 7 opozicijonalcev navzočih. Ti \ bo nadaljevali obstrukcijo in z raznimi ugovori zoper zapisnik so potratili polovico seje. Potem se je nadaljevala razprava o rekrut-nem kontingentu; govorili so trije poslanoi. Saje poslanske zbornice bodo, kot rečeno, v soboto prekinjene. V nedeljo se novo predsedstvo državne zbornice predstavi ca-sarju na Dunaju. Iz liusije. Krvavi dijaški nemiri na vseučiliščih v Kijevu, Moskvi itd., delavske demonstracije, ki so bile z vojaško silo brezobzirno udu-šene, kmetski izgredi, ki so segli pobliskovo od Charkova do Kavkaza, ia slednjič umor notranjega ministra Sipjagina, vse to se je vršilo, predno je pl. Pleh\ve postal notranji minister, kar sb je zgodilo 15. maja 1. 1. Kot se govori, je dal carju zagotovilo, da bo tekom leta napravil popolen mir v državi. Po imenovanju pl. Piehweta ministrom pa je minulo že poldrugo leto, a ne le, da svojega programa ni izvršil, so se nasprotja še bolj poostrila in nemirni duh se je šele pravzaprav vzbudil. Zastopniki deželnih stanov, imenovanih »zemstvo«, so zahtevali zvečanja ljudskih političnih pravic, a Plehvva jih je skušal od vrniti od njihovih zahtev, in ker se mu to ni posrečilo, je poslal ukore onim zastopnikom, in jih celo odstavil, ki so videli v zvečanju političnih pravic in v omejitvi biro-kratičnega policijskega sistema povzdigo poljedelstva in zboljšanje kmetskega položaja. S tem je Pleh\ve prišel v oster razpor z de- I želnimi stanovi, ki so mu nasprotovali povsod in skušali razširiti svoje politične pravice. Dijaški nemiri, delavski izgredi, revolu-cijska propaganda, nezadovoljnost med deželnimi stanovi, to je bilo na dnevnem redu, predno je Plehwe nastopil notranje ministrstvo, a po njegovem dveletnem neutrudnem mrzličavem pobijanju in pomirjevanju je rusko javno življenje zadobilo povsodi še mrač-nejše lice. Dalavcev ni mogel preslepiti, ravnotako ni zadovoljil poljedelcev, ko jim je obljub-| ljal zboljšanje njihovega položaja, a jim ni ! hotel izpolniti njihovih zahtev po zvečanju ; političnih pravic. V kratkem je pričakovati zopet velikih nemirov. Naznanjajo jih delavski izgredi v južni Rusiji in na Kavkazu, krvavi napadi na visoke dostojanstvenike in prve dijaške demonstracije, ki so izbruhnile te dni v Varšavi in Kijevu. Minister Plehvve ni pokazal prav ni-kakšne državniške zmožnosti; to spoznavajo tudi v najvišjih vladnih krogih. Vse njegovo delovanje je pod ničlo. Na nobenem polju notranje politike se mu ni posrečilo, da bi se obdržal na površju nad pogubno časovno strujo. Pač pa se je obrnilo vae na slabše. Zato bo ruska politika najbrže krenila drugo smer; tako gled6 notranjih nemirov, glede dogodkov v vzhodni Aziji in zlasti glede Finske. V tej deželi se bo spremenil dosedanji vladni sistem, ki je skušal raznaroditi Fince, a jih zato strastno ogorčil zoper Rusijo. Kot se poroča, bo minister Plehvve moral odstopiti. Lonuon. Pjvoljoi': angiešia armada lord Roberta je demisi|oniral. Pariš. V bonapartistiški stranki je razdor. Poslaneo marki de Dion je pričel nastopati za republiko s konzulom na čelu. Kandidatom za konzula je proglasil princa VVctorja Napoleona. Steyr. Pri včerajšnji državnozborski dopolnilni volitvi pete skupine v s>teyru je izvolien kandidat katol. ljudske stranke župnik Jurij Baumgartner. Kristianija. Zbornica je zavrgla predlogo o volilni pravici žensk. Berolin. Državni zakladnik pl. oten-el je včeraj v nemškem državnem zboru ovedal, da bo po njegovem mnenju znašal državni deficit za tekoče leto 200 milijonov mark. Port Arthur. Korejanskega zunanjega ministra so usmrtili. Po vsej deželi bo zadovoljni, ker je bil minister podkupljen, a se ne ve, ali od Rusov, ali od Japoncev. Požun. Umrl je fml, knez Lam oral Thurn-Taxis, imejitelj 9. huzarskega polka. London. Reuterjeva pisarna javlja iz Tokija: Močna ruska eskadra, sestavljena iz osem vojnih ladij, med katerimi sta dve prvega reda, priplula je v Kemulpo. Sodi se, da hoče Rusija na ta način podpreti svoj odpor proti otvoritvi pristanišča Jougamfo. Trdi se. da je Ruaija zapretila Koreji, da izkrca BOOO mož, ako iBta ne bo hotela poslušati njenih opominov. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. decembra. »Gospodarska zveza". Danes popoldne je zboroval v Ljubljani izredni občni zbor „Gospodarske zveze«, ki se je bavil z izpremembo pravil, katero zahteva preosnova zadružništva po novem zadružnem zakonu. Kolik obseg je že doseglo naše zadružništvo ! se pač razvidi dovolj jasno iz tega, da šteje sedaj ^Gospodarska zveza" 208 zadrug med svoje člane. Od teh je 123 denarnih zadrug. Letošnje leto je bil napredek »Gospodarske zveze« zopet velik. Na novo je pristopilo letos že 38 zadrug. Od teh je 21 denarnih zavodov (15 na novo ustanovljenih). Ker dobi po zakoniti preosnovi zadružništvo ugodno pravno podlago, je »Gospod, zvezi" zagotovljen ša večji napredek. Makedonska junaka v Trstu. Iz j Trsta se nam poroča: Občni zbor politič-' nega društva „Eiinost« v Trstu, vršil se je l v nedeljo v prostrani dvorani »Narodnega i doma« pri sv. Ivanu, ki je bila natlačena. 5 Predsednik prof. Mand c ; ostro govoril proti vladi, žaške Slovence do tako cozov je U, ko jim je Tomaža. ieno e takim duhon\ uc n o,"O imeti v sabi ne socialne, ne politične sile. Krivda Fran-da niao poslušali Leona XIII.; priporočal filozofijo sv. Druga stvar pa je, da se mora med katoličani poglobiti in razširiti biblični študij. Francozje — razkladal je dr. E. L a m p e , — se najrajši navdušujejo za Iraze, religijo presojajo le z estetičnega stališča, zato nimajo tiBte resnobe in energije, ki je je treba v velikih bojih. D r. M. Opeka je poročal o franooski apologetiki, da je mnogo dobre, a da Francozi rajši gredo za modo, ki je ravno importirana i» protestantovske Nemčije. — Večerni sestanki »Laonove družbe« nudijo toliko interesant-nih in izobraževalnih razgovorov, da so vredni vsega zanimanja izobraženih krogov. — Prihodnji sestanek bo že v sredo, 16 t. m. Predaval bo prof. dr. J. E. Krek o poezijah Silvina Sardenka. Osebne vesti. Cesar je podelil mestnemu nadkomisarju v Ljubljani, g. J a k o b u T o m c u , zlat zaslužni križec s krono. — Veliki vojvoda solimarski je podelil komornemu pevcu g. Francu Navalu Pogačniku zlato svetinjo za umetnost in znanost. — Poveljnik 12. generalni major L o t a r p 1 je prišel včeraj iz Gradca v nuje pri »Slonu«. — Naučni imenoval članom centralne inlant. brigade, H o r t s t e i n, Ljubljano. Sta-minister je komisije za ni še nikdar tako ki je privedla tr-neznosnega stanja. Iz brzojavk. Dunaj. List »Reichs\vahr« naznanja, jj da ima 30 bataljonov avstrijske vojske biti pripravljenih do 7. aprila 1904 za mogoči odhod na Balkan. 17 jih bo šlo v okupirani deželi, kjer bo vseh skupaj 53 bataljonov. Dunaj. Češki klub je sklenil, da predlogi o plačah avskultantov ne bo delal ovir. Včerajšnja seja državnega zbora je trajala do tri četrt na 6. uro. Danes, v četrtek, je zopet seja. Dunaj. Korber je deputaciji avskultantov izjavil, da je v principu zadovoljen s povišanjem adiutuma avskultantom po treh letih na 1600 kron in po petih letih na 2000 kron. Dunaj. Včeraj se je v državnem zboru skušalo pregovoriti stranke, da bi zapostavile svoje nujne predloge na korist novemu nujnemu predlogu o vinski klavzuli. Socijalni demokratje so ee uprli. Dunaj. Dr. Wolf'ftiardt je v zadevi Bratuša vložil v državnem zboru interpelacijo. Dunaj. »Narodni Listy« potrjujejo vest, katero je »Slovenec« že pred dnevi prinesel, da namerava Korber demisijonirati in da bo njegov naslednik grof Ooudenhove. Budimpešta. Pri državnozborski volitvi v dedesderskem volilnem okraju bil je s petimi glasovi večine izvoljen poslancem grof Scerny proti Košutovemu kandidatu Herbanu. Praga. Poslanec Klofač v kratkem odpotuje v Ameriko agitiraf mej ondotnimi Cehi. Sklenil je svoj govor z besedami: ^Skrbeli bomo za lastno kožo!« Navzoča Makedonca, Rus in Bolgar, bila sta predmet naj-prisrčnejših ovacij. Navzoča sta bila na odru ves čas zborovanja. Že ko sta prišla na oder, tresla se je dvorana vzklikov : „ Slava junakom!" Tu bi morali biti navzoči Ljubljančanje, da bi bili slišali klice ogorčenja, ko je prof. Mandic omenjal, da je prepovedal v Ljubljani baron Hein tako predavanje. In ko je Rus čital svoje poročilo o grozotah v Makedoniji, brisal si je navzoči narod solze in slišati je bilo tiho ihtenje. Hvaležno se je Rus spominjal gospe dr. Jankove, kateri so zborovalci vzklikali: Živio ! — Po predavanju emo ostali še nekoliko v družbi z makedonskima junakoma, močan zbor pa je prepeval narodne. Pozabiti tudi ne smemo, da nista mogla junaka verjeti, da tržaški Slovenci nimajo šol. »Kako je to mogoče v Avstriji", vzkliknil je eden, »ko mi v Bolgariji vzdržujemo še Turkom turške šole« ? ! Opisati ne morem ovacij, ki so jih naši prirejali junakom ob slovesu. Zatrjevala sta, da takega navdušenja nista pričakovala v Trstu. DaneB sta odpotovala v Rim. — Dr. Tresic je prečital iz Garibaldijevega pisma odlomek, da Italija no bo nikdar se povečala na škodo drugih narodov in zatrdil, da mu je Garibaldi obljubil, da se tudi on udeleži s svojimi Garibaldinci vstaje v Makedoniji proti Turkom. Živela Makedonija! SeBtanek »Leonove dražbe". Sinoči je poročal dr. A. U š e n i č n i k o verskem naziranju francoskega abbeja prol. Loiayja. Po predavanju sa je razvil živahen razgovor. Kanonik K a 1 a n je pojasnjeval, kako je predavanje pokazalo filozofično ozadje za prežalostne francoske razmere. D r. K r e k je povdarjal, kako kantovstvo, ki se širi po Francoskem, mora končno raz-djati voe verstvo in kako krščanstvo, prepo- obrtai poduk predsednika kranjske trgovske zbornice, g. Jožefa Lenarčiča. — Davčni praktikant g. Jožef Cepin je prestavljen iz Calja v Konjice, g. Anton C v a h t e pa iz Konjic v Cslje. Podeljena je župnija Ljubno č. gOsp. Gašperju Vilmanu, župniku v Kolovratu. Umeščen je bil danes na župnijo So-dražico č. (?. Frančišek Traven, doslej kapelan v Sant Juriju pri Kranju. — Poneverjenje na pošti v Ren-čah. O poneverjenju poštna upravitel|ice Marije btanonik se poroča, da je tekom kratkega časa poneverila 1700 kron. — Pozor pred laškimi nakanami! V nedeljo se je imelo vršiti v Zigraju posvetovanje, kako preprečiti preteče poslovenjenje vasi Sv. Martin na Krasu, podobčina zagrajska. Meša so v to reč »Lega Nazionale«. V nedeljo se posvetovanje ni vršilo, ker ja bil protestni shod v Gorici, ali vršilo se bo v kratkem. — Vstop na peron dovoljen? V svoji zadnji četrtkovi številki priobčuje celjska »vahtarca« vest, da je namestništvo v Gradcu razveljavilo obsodbo, vsled katere je bil neki celjski privatni uradnik obsojen na zapor, oziroma na denarno kazen, ker je brez vstopnice šel na peron celjskega kolodvora, da odda pismo v ondotni poštni nabiralnik. Namestništvo je baje razsodbo razveljavilo kot v zakonu neutemeljeno, ker oni konec perona spada med ono kolodvorske prostore, ki so določeni za občinstvo. — Novice iz Amerike. Zaprte papirnice. V državah Nove Aglije in New Yorku so zaprli vse polno papirnic. International Paper Mili Oo. zaprla je 28 svojih tovarn v državi New York za teden dni. 15000 delavcev je brez dela. — Ponesrečil sejo na Mohavku Jan. Mole, doma iz Kota. — Strajk premoga r-j e v v severnih premogovih okrajih države Colerado bode v par dnevih končan. — Razstrelba nitroglicerina. V Keystonskej tovarni nitroglicerina pri Em-porium, Pa., se je pripetila razstrelba male Količine nitroglicerina. Pri tem sta bila J. Morse in H. Cruikshank usmrčena, dočim je nekemu G. Nickersonu odtrgalo nogo. — Žrtve svojega poklica. Iz Onaha, Nebr., poročajo: Pri požaru, kateri je razdejal poslopje velike trgovske tvrdke Allen Brothers, bili so usmrčeni štirje gasilci, kateri so padli v ruševine, ker se je vdrl pod. Požar je napravil za 300 000 dolarjev škode. — Ponesrečeni Slovani. V Fer-guson-premogokopu v Dunbaiu, Pa., je vsled eksplozije usmrčenih 12 premogarjev in mnogo težko ali lahko ranjenih. Med mrt-vimi so sledeči Slovani: Aodrija Košir, Pe-tar Sikora, Mihael Haverščak, Mihael Sikora, JoBip Oklan, Ivan Dravič. Težko renjeni so: Mihael Kovačič, Mihael Barčič, Ivan Petrič, Josip Dovčak. — Nezgoda na železnici. Na Pan Handle-železnici ponesrečil se je vlak, na katerem se je vozila dragocena živina v &t. Luis, kjer bi morala biti razstavljena. V snegu je vlak zavozil v nek drug vlak, ki je stal na tiru. Vsa živina je bila usmrčena. Oaobju se ni ničesar pripetilo. — Vsi brzojavni uslužbenci v Zedinjenih državah Cmadi in Meksiki, broječi 15.000 mož, bodo zahtevali zvišanje plač in manj delavnih ur. Ča se njih vam ne bo ustreglo, bodo posledica zahte zmeš- ■. ,nve. Uslužbenci b^o zahtevali csemurni delavnik in najmanj 75 dolariev na mesec. — Pijanost in poroka. Deset mi« nut pred svojo poroko zagovarjati se ie moral lekarnarski pomočnik Tom C »rify v Jiffjrson Market sodišSu radi pijanosti. Pred poroko se je napil od veselja, da bode do« bil ženo, radi česar so ga zaprli. Sodnik ga je končno oprostil, nakar je tekel, kolikor so ga mogle nesti noge, k svoji izvoljenki in od tim z njo zajedno k drugemu sod niku, kateri ju je zvezal do ločitve. Tako človek uide manjši nevarnosti, da se poda v večjo. — O nesreči na Savi se nam še poroča: V Dolskem pri Daiu je navada proti poldnevu peljati pošto in ljudi čez Savo na postajo Laze. S a predno je v ponedeljek prišel čoln v glavno strugo, se čoln nasloni na neko drevo, voda ga prevrne in vseh sedem OBeb pade v vodo, prloboko do 3 m. Pošta je šla vsa po Savi. Rešili so C ljudi. Utonila je samska Matilda Leinfellner iz Ljubljane. V čolnu je bilo 5 moških in 2 ženski; 4 moški so veslali, 1 je z drogom porival in čolnu dajal smer. Drog se zapiči v rušno, 4 veslači čoln hitro naprej porinejo, drog možu voda vzame iz rok. Dsroče vode močni veslači niso kos, pritisne jih k drevesu in čoln sa prevrne. — Tridesetletnica slovenskega po-sojilništva. »Siovenefca zadruga« je v svoji zadnji številki proslavljala 30letni obstoj zadružnega zakona in najstarejše slov. posojilnice, ki so: 1. obrtno pomožno društvo v Ljubljani, in posojilnice: 2 v Ljutomeru, 3 pri Sv. Jakobu v Rožni dolini, 4. v Šoštanju. 5 v Mozirju in 6. v Metliki, vse že stare 30 let in čez. — Umrl je v C Iju g. Blaž T r č e k, v Mozirju pa bivši trgovec gosp. Ivan T r i b u 6. — Umrla ie gospa Frančiška B u d i n, soproga g. Ant. Budina, klesar-skega mojstra iz Mirne. — Zastrupila se je v Trstu 391etna Ivanka Fernetič. Vzrok : beda, nastala po moževi smrti. — V sneg zašel je na poti iz šole v Trebnjem učenec Karol Hren. Našel ga je g. Hubert Ruprecht, ki je bil ta čas na lovu. Tako je bilo dečku rešeno življenje. — Premog, znatne množine, so našli pri sv. Gregorju na Dolenjskem. — Narodno obrambeno društvo baje snujejo celjski Slovenci. — Iz Kranja. Na praznik Brezmadež. spočetja smo imeli pri slovesni maši v župni •cerkvi izreden umetniški užitek. Pela se je inštrumentalna maša Hladnikova „Missa so-lemnis, op. 38.« Ona boječnost in negotovost, hi smo jo opazili pri prvi instrumentalni maši, je izginila in pevski zbor je tvoril z orkestrom harmonično celoto. Prav krasno se je slišal vpleteni sopran-solo s spremlje-vanjem gosli. Kakor čujemo, se bo menda tudi na sveti večer pela inštrumentalna maša. Da imamo tako izboren pevski zbor in dovršen orkester, gre hvala neumornemu trudu organista g. Mohorja in požrtvovalnemu delovanju strokovnjaka v glasbi č. g. IIyba-šeka. Le tako naprej! — Lovčeva smrt. In Bde peči. Ja res bela naša peč. Nad ll/8 m snega imamo. Snežilo je skoro 14 dni neprenehoma. S:ari ljudje tega že dolgo ne pomnijo. Kot prva žrtev je padel rudokop Jos. E i c h 1 o t e r, domačin. Pretočeni petek ob 4. zvečer je šel na divje koze in zašel. Sele cb 3. uri v soboto zjutraj sa ga našli na pol mrtvega jedno uro od doma, naslonjenega na neko smreko. Ko so ga nesli domov je umrl. Go vori se, da bi ga bili lahko rešili, če bi ga bili v pravem času začeli drgniti. Mesarila — pardon — obducirala ga je slavna komisija šele v torek, na praznik M. B., akoravno se je nesreča takoj naznanila, gotovo pa pravočasno. Kdo je kriv, ne vemo. Mislimo pa, da bi se bil vendar lahko dobil kak drug dan za to. Ali so pa gospodje pozabili na praznik, ali pa vsaj na ljudstvo. Čakati je bilo skoro 3 dni, da smo z veliko silo sploh odgovor dobili. Toliko sedaj. — Samomor v vodnjaku. O tem se nam še poroča: V petek jutro je zapustila dom, ne da bi koga obvestila, še mlada za konska Ivana Kccijančič, stanujoča v Rojanu pri Trstu. Zapustila je hišo baje \ sled vednih domačih prepirov zbegana in obupana. Štiridnevno iskanje izgubljenke jo ostalo brezuspešno. Ko je pa v torek opoldne žena posestnika Antona Ferluge v svojem vod njaku zajemala vodo, je opazila s strahom, da se drži vedra dvoje človeških nog. N«glo poklicana ognjegasna straža je izvlekla iz vodnjaka mrtvo truplo, ki je bilo takoj spoznano identično s pogrešano Kocijančič. Zapušča moža in enega fantiča. V žepu utopljenkinega krila bo našli listek, napisan s črnilom. Listek je napisan z jako energičnimi petazami, kar priča, da se pokojni ni tresla roka, ko ga je pisala, t. j. le malo časa pred smrtjo, le stavki so nekako pre trgani. Listek se glasi: »Z Bogom soprog moj! Moj sin, ti bi zadnji pozdrav. Radi one . ... (tu označa osebo) . . . .; oni so krivi moje smrti. Z Bogom, z Bogom bo-prog! Dragi Bin . . . . poslednji pozdrav .... Ta listek nesite na policijo«. Na željo K.cljanovo bo j.uat.li truplo utopjenke doma. Pokojni je bilo 32 let. Bog nas varuj družinskih prepirov I 50 let zdravnik. Dne 2. dec. je slavil petdes?tletmoo, odkar je postal doktor zdravilstva, emeritirani primarij graške mest. bolnišnice, cos. svit dr. Ivan Ertl. Jubilftr je rodom Mariborčan in je bil roien 1. 1828. — Is Pišeo pri Brežicah »Grazer Tagblatt« ve poročati dne 19. dec. t. 1. o podpisanem različno reči. Ker je ta dopis popolnoma lainjiv in do pičice izmišljen (samo to je ras, da sem prestavljen iz starega trga v Pišece), ne smatram ga vrednega, da bi mu odgovarjal. Le toliko resnici na ljubo: 14 srn jaz še v svojem življenju videl nisem, ker nisem imel časa, se baviti z lovom, ustrelil pa še nisem n i -kdar nobene. — Pišece, dne 6 decembra 1903. — Fr. Planine, kaplan. — Povodenj. Vode nadalje upadajo. Ljubljanica je od včeraj upadla za 10 cm. Ce preneha južno vreme, bo voda v par dneh z barja zginila. Skoda, katero je voda napravila, je velikanska. — Velika voda je preplavila preteieni teden Moste, Mengeš in Trzin. Take še ljudje ne pomnijo. Ni čuda, dež je šel dva dni, da je skoro ves sneg stopil. Voda je bila tolika, da so se morali šolski otroci v pondeljek dopoludne z vozovi domov odpeljati iz šole, popoldan se je pa moralo s podukom sploh prenehati. — Včeraj popoldne je bila zopet otvorjena tovornemu prometu železniška proga Baljak-Pontalal. Osebni promet jo bil prekinjen le malo časa. — Furlanska dolina ob morju, kakor poročajo iz Tržiča, je pod vodo. O o morju moli|o ribiške koče iz bičja, kakor tudi drevje le svoje vrhe iz globoke vode. Vasi P.eris in Turjak Bta pod vodo skoro 2 m. Soča pa se vali ogromna in močna prot- morju in odnaša vse, kar jej pride na pot. Olneslaje okoli 50 m. širine tira larlanske železnice, poplavila železniški in vozni most Promet na furlanski železnici je bil 7. t. m. ustavljen, in sicer osebni in tovorni. V torek so stavili v promet dva vlaka iz Červinjsna do Ville Vicentine in od Pierisa do Tržiča. Popravo na furlanski železnici b do trajale kakih 10 dni in dotlej ne bo direktnega • laka z Benetkami, ne vlaka cd Trž>ča do Červignana. Tudi po drugih krajih Furlanije so trpeli vsled vode. Ljubljanske novice. Upravni svet Vincencijeve družbe v Ljub Ijani je v seji dne 9. dec. z obžalovanjem vzel na znanje, da sa je vsled visoke starosti predsedstvu odpovedal za družbo vele-zaslužni stolni dekan And. Zamejic ter je na njegovo me ito soglasno izbralo dosedanjega podpredsednika prelata in mestnega župnika pri sv. Jakotiu, kanonika Jan. Rozmana; podpredsednikom je bil izvoljen g. J. R o e g e r , predsednik stolne Vincencijeve konference. — Prihodnjo nedeljo bo ob 7 uri zjutraj v Marijanišču sv. maša in skupno sv. obhajilo za brate sv. Vincencija in za podpirane uboge, zvečer ob 6. uri pa je v Marijanišču občni zbor. Cesarjev spomenik v Ljubljani. Prvo darilo 800 K za osnutek cesarjevega spomenika v Ljubljani je dobil gosp. Svitoslav P e r u z z i . akad. kipar na Dunaju, drugo (600 K) g. Fran Berneker, akad. kipar na Dunaju, tretje darilo (400 K) gosp. Ivan Meštrovič, aksdem. kipar na Dunaju. Gosp. Peruzzi je sin umrlega posestnika na Barji, Mart na Peruzzija. Kranjsko društvo za varstvo živalij je dalo Itt.js napraviti več skrinjic za nasipunie hrane ptičem in jih pustilo po mestn h drevoredih in sprehajališčih na primernih mestih postaviti. — Ta naprava naj bi se tudi po dfželi od tega in od lovskih društev oskrbela za ptiče zlasti ob zimskem času, ko žival prezeba in strada. Zidarska dela se izvršujejo pri novem stranskem \hodu frančiškanske cerkve in pri poslopju mestne hranilnice. Pri prvem napravil se je zidan vhod s stopnjicami in streho, pri drugem grade požarni zid. Za Vegov spomenik v LJubljani je daroval častniški kor železniškega polka v Kor-neuburgu 100 K. Obolela je županja gospa Milica Hribar. — Kakor čujemu se je zdravje ravnatelja prisilne delavnica g. Poljane a znatno zboljšalo. Prvotno mnenje, da ga jo zadela kap, se ni potrdilo. Umrla je v Vodmatu štev. 21 Terezija J U v a n. Tatvine. Francu Herletu, posestniko-vemu sinu v Terzinu št. 53, je bil na sejmišču ukraden havelok, katerega je bil obesil na kostanj. — Jožefu Oglutcu, postreščeku v Križevniških ulicah št. 7, je bil iz skladišča na sv. Petra cesti št. 15 ukradan suknjič. — Hlapcu Antonu Kolencu iz Kostanjevice so bili v noči od 8. na 9. t. m., ko ja prenočeval v hlovu »pri Figovcu«, okradeni čevlji. Izseljevanje. V Ameriko so so odpeljale včeraj tri oseba, iz Amerike pa sta prišli v Ljubljano dve osebi. Sneg in mestia elektrika Zadnji s.ieg ja napravil posebno mnogo škode napeljavam mestne elektrike. Da se vse saj provizorično popravi, treba bo okolu 14 dni. Naprošeni smo to javiti občinstvu, ki se pritožuje, da po nekaterih delih mesta ne gore žarnica in ki naj toret blagohotno potrpi. Semenj. Dne 9. t. m. bilo ie na sajm prignanih 823 konj in volov, 314 krav in telet, skupaj 1167 glav. Kupčija je bila pri govedi prav dobra, pri konjih dobra, ker so prišli po govejo živino Moravci in Nemci, po konje pa Lahi. Svetovnoznani rokoborec in atlet Ante Tomasevič, po rodu Hrvat iz Sinja v Dalmaciji, pride jutri v Ljubljano. V veliki dvorani Sokola nam bo predstavljal grško-rimsko borbo. Braniti mora srebrni pokal in častni pas, ki ju je izvojeval na internaci-jonalni rokoborbi na Dunaju. Doslej je premagal še vse najznamenitejše rokoborce: Nemca Hitzlerja, amerikanskega zamorca Sandersa, bavarskega herkulesa Kramerja, Risbacherja, Vojtoviča, Zvvickerja in druge. Kot zmagovalec je Tomasevič dolžan, da stopi na bojišče z vsakim, ki ga pozove na boj. Vendar ima pravico, da določi kraj in i čas boja. Nai jugoslovanski junak je odločil, da se prihodnje borbe vrše v Ljubljani, Zagrebu in v Raki. Pred kratkim ga je pozval znameniti tržaški rokoborec Nino Medea, katerega je pa Tomasevič z lahkoto premagal na Dunaju Pozvan od Namcav Ditrichberga in B r a n d e t a hoče Tomasevič s prvim stopiti na bojišče v Ljubljani, z drugim v nedeljo v Za grebu. Oba sta mu enakovrstna atleta in rokoborca, vendar nn dvomimo, da tudi ta dva zmore Tomasavič, kojega sila in teža še vedno raseta. Danes tehta 109 kg. — Borba se vrši jutri, vpetek, dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu«. Hkratu koncertuje slavna društvena godba Vstopnice ima v predprodaji g. Sešars. Cane so sledeče: sedeži prve vrste in na galeriji po 2 K, sedeži druge vrste po 1 K in stojišča po 60 vin.; dijaške in garnizijske vstopnice po 30 vin. Obrti v Ljubljani. Meseca novembra so priglasili na novo obrte: Franc Iglič, tiskarstvo; Avgust Mrzlikar, trgovec z razglednicami; E izabeta Cerne, gostilničarstvo; Marija Tavčar, popravljanje modrocev; Ivan Lakošeljac, trgovina zvinom; Mat. Strkovič, prodaja papirja; Frančiška Ižanc, popravlja nje modrocev; Leopoldina Kunaver, izkuh. — Odpovedali so obrte: Marija Stampfl, galanterijska trgovina; Frančiška Zamejc, pekarstvo ; Albina Koch, trgovina s papirjem ; Marija Pezdir, branjerija. Književnost in umetnost. * Repertoir slovenskega gledališča. Danes je repriza Lotharjeve satirične komedije „Kralj Harleki n". V soboto je premijera velike opremne igre „ P o t okoli zemlje v 8 0. dneh", ki se je pripravila predvsem za božične praznike ter so se izdali ilustrovani plakati. Izpred sodišča. Za učitel je vaina razsodba uprav -nega sodišča. Gospod Matevž Ž g a j -n e r , učitelj in šolski vodja v Resniku pri Žrečah postal je vsled dekreta od 28 okt. 1898 št. 876 definitivno nastavljen učitelj v okraju Sežana na Goriškem. S 1. marcom 1902 podelil mu je štajarski deželni šolski svet mesto učitelja in šolskega vodje v Res-niku ter se mu je nakazala plača po I stopinji. Prošnja Matevža Žgajnerja, da bi se mu plača po II stopinji odkazala, se je pa z odLkom od 15. sept. 1902 št. 5292 odklonila in je to odločbo dež. šolskega sveta tudi ministrstvo za uk in veronauk z naredbo od 20 decembra 1902 štev. 40 307 potrdilo, češ, da go»p. Zgajnar ob času, bo je stopil zakon od 19. sept. 1899 št. 73 dež. zak. za &t»jarsko, na katerega so je on v svoji prošnji opiral, v veljavo, še ni bil v učiteljski službi na št&jarskem; določba § 2 tega zakona pa, da ima veljavo samo glede učiteljev, kateri so ob času, ko jer ta zakon stopil v veljavo, službovali že na Štajarskem. Zoper to odločbo vložil je g. Matevž z,gajner po dr. Ivanu Dečku odvetniku v Celju, pritožbo na upravno sodišče, katero je odločbo dež. Sol. sveta, oziroma ministrstva pri obravnavi dne 2. dec. t. 1. kot protizakonito razveljavilo. Bazne stvari. Najnovejše od raznih strani. Velikanska sleparstva so zasledili v Ne\v Yorku pri zavarovanju davkov. Defravdacijo znašajo 600.000 dolarjev. — Umrl je nadškof v Valenciji kardinal Herrero. — Imenoval je sveti oče msgr. R a d u grško - katoliškim škofom v Velikem Varadinu. — V obravnavi s vet o v ac1 a v s ke posojilnice jo končano docazovanje. Porotnikom je pred- loženih o8 vprašanj. — Sultan iu« raka. Sultan trpi, kot poroča lista »Tbf VVorld« njegov dunajski poročevalec, vsled črevesnega raka. Pravijo, da se brani podvreči se potrebni operaciji. — Nov list »Scbwarz-gelb« prične v kratkem izhajati na Dunaju. — Izgnana anarhista. Švicarski zvezni svet je izgnal ruska anarhista Burceva in Krakova — Panamski prekop se zgradi. Predsednik Roosevelt je že podpisal dotično pogodbo s Panamo. — Mongolci se mobilizirajo. Mongolski knez Adatsin je dal povelje, mobilizirati svoje čete, katere izvežba z japonsko pomočjo. Mon golski knez razpolaga s 30.000 možmi. — V obravnavi radi umorov Židov v K i š i n o v u so predlagali zagovorniki, naj se obravnava prekine in naj se Se vrši predpreiskava, da se dobi prave krivce, ki niso obtoženci. Ker je bil predlog odklonjen, so zagovorniki odložili zagovorništvo. — Nemški cesar se bo vozil v mesecih marcu ali aprilu po sredozemskem moriu. Tako so mu nasvetovali zdravniki. — Češko privatnogimnazijo bodo ustanovili Čehi v Moravski Beli cerkvi. — Poraz Č u n g u z e v. Iz Port Arthurja se poroča, da je proti Čunguzem ob reki Sivo odposlana ekspedicija te porazila. Uradna kmeška poročila poročajo, da je obležalo 200 Čunguzev mrtvih na Bojišču in istoto-liko ranjenih. — Demonstracije proti Nemcem so bile v Kromerizu. — Samomor polkovnika. V Solunu se je ustrelil turški polkovnik Naili Beg. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 10. decembra. Ko so v današnji seji bile prečitane došle vloge, kar je trajalo okolu eno uro, je zbornica nadaljevala razpravo o nujnih predlogih glede spremembe ustave. Dotične nujne predloge so uložili, kakor znano poslanci dr. Fort, Ellenbogen in Romanczuk. Dunaj, 10. decembra. »Slovanska zveza" je danes sklenila, da bo glasovala za nujnost dr. Fortovega predloga za premembo ustave, da tako da duška svojemu prepričanju, da se bodo sedanje nezdrave politične razmere ozdravile le, ako se uvede splošna in enaka volilna pravica in ako se obenem varuje narodna avtonomija. Dunaj, 10. dec. Vlada je sprejela na znanje ustanovitev republike Panama. Dunaj, 10.dec. Danes ima državni zbor zadnjo sejo. Predložen bo tudi nujni predlog glede odprave vinske klavzule. Dunaj, 10. dec. Kčrber je bil danes v avdijenci pri cesarju. Budimpešta, 10. decembra. Odsek drž. zbora je sprejel načrt zakona za provizorično uravnavo trgov, pogodbe z Italijo. Tekom debate je izjavil trg. minister, da bo vlada sklenila le tako pogodbo, ki bo varovala interese vinske produkcije. Vlada želi provizorično pogodbo skleniti na kolikor mogoče kratek čas in odstraniti vinsko klavzulo, ostale točke pa obdržati. Načrt zakona ne prejudicira samostoj. carinskega ozemlja, katerega ustanovitev je odvisna od naravnega razvoja stvari. Ptllj, 9. decembra. Včeraj so spustili tu v morje novozgrajeni križar „Sanct Greorg". Trst, 9. dec. „Narodni dom" je pod streho. Belgrad, 10. dec. General C o n č e v, eden glavnih vodij makedonskih vstašev, je bil tu tri dni. Včeraj se je odpeljal n a D u n a j. B o v i s S a r a-fov, ki pride danes sem, bo potoval po Evropi in pride, kakor se čuje, v kratkem tudi v Ljubljano. Lisabona, 10. decembra. Gotovo je, da se ustanovi špansko-portugal-ska zveza. Kralj Alfonz pride sem ter bo slovesno sprejet. Peking, 10. dec. Rusija nadaljuje z utrdbami v Mandžuriji. Francoska se je ponudila, da posreduje mej Rusijo in Kitajsko. Meteorologično porodilo. Vikin* nad morjem 306.2 m, »iedn;i tračni t!«k 736-0mu 7| 'O 1nl 7. »jutr I r<3*-2 | 2 popol, I 732-a 3-1 [brezvetr. i oblačno oblačno 2'6 | si. ssvzh. 61 « del. jasnol 8r«dnja včerajšnja temprralnrg 2-9', norma!« — 0 'J*. Razpis. Za podtajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani išče druibin prvomeBtnik gospoda, ki bi voljan bil pc svetiti svoje moči temu narodnemu naporu. Jako VBtreieno bi prvomestniku bilo, <5j se dotični gospod blagovoli oglasiti v njega stanovanju : biža lekarnar Josip Mayr, svetega Petra ceBta št. 2, II nadstropje na vodo — od Četrtka 10. t. in. do Brede, 16. t. m. Vodstvena seja bode namreč v četrtek, 17. decembra. Prodajalca izurjena v trgovini mešanega blaga se sprejme takoj. Ponudbe pod št. 90 na upravništvo tega lista. 1622 3-1 1634 1-1 Zadruga gostilničarjev, kavarnar- Jev itd. v Ljubljani uljudno naznanja žalostno vest, da je večletni član, gospod Fran Rozman, gostilničar in posestnik, v torek dnč 8. dec. t. 1. ob 2. uri popoludne po dolgi mučni bolezni preminul. Naj v miru počiva! Ljubljana, dne 10. decembra 1903. 1634 Zahvala. Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti moje ljube soproge, oziroma matere, sestre, svakinje, gospe Terezije Kozak roj.Komotar kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage ranjce k večnemu počitku, izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v lastnem in v imenu svojih nedoletnih sinčkov svojo najiskrenejSo zahvalo. Istotako se zahvaljujem vsem darovalcem prelepih vencev ter vsem obiskovalcem, ki so tolažili ranjco ob bolezni ter onim, ki so mi izražali svoje sožalje bodisi na katerikoli način. Posebej že zahvaljujem g. župana in gospode občinske svetovalce , kakor tudi mesarske mojstre, ki so ob krsti svetili, c. in kr. topničarske podčastnike in gg. pevce društva »Ljubljana€ za ganljivo petje. Vsem skupaj Bog povrni. Ljubljana, dnč 8. decembra 1903. Josip Kozak, J.J? hiSni poseslnik, mesar in obč. svetovalec. * N. Jioffmann > JLjubljancc, Jtfestni trg $t. 12. 7 od leta 1839. obstoječa tvrdka ■ priporoča si. občinstvu svojo bogato nalogo drsalk^, vsakovrstnih Repnih, kuhinjskih in namiznih nojev, $karij> gumi-cevi najboljše vrste, kakor tudi vse druge v = notarsko strogo = spadajoče predmete. Tu se tudi vsa popravila in brušenje najboljši ijvrše. Najboljšo postrežbo in jmerne cene zagotavljajoč se mnogobrojnemu obisku priporoča 3 velespoštovanjem }/{ari tfalan, 1593 3—2 imejiteljica tvrdke. u::: t: :c>s;::::t;::::;::::::: 2ii:;:!ic: ..••••••o*o«ntM«M»M«*H«W>MMIMM ...C •••• ...» ...(r ■••fl «•0 ...p ...» »•V »M ••»C •»•i. ...a mmr-... 31 •Hi »»o Sr •••O, i Janeza Jrdine ^branih spisov je pravkar ijšlec prva knjiga: fjajjeui Ijazarji m Iliri. Pre3animiva epizoda 13 jujno-slovanske 3godovine. Jfnjiga, vajna jc vsakega ja- vednega Slovenca. Cena Jf 3'—, po pošti Ji 3'20. Zolcžil LJc^ujentner u Ljubljani. 1651 41 C... e... a.., «... «... *H> I-: a«.. o... «... o... «... i... «... Um S!". «... O." «... s::: :9«a< tO« ««i" m...................................v...**•* >3 •i »s v,, 1,; a Posebni parte se ne bodo izdajali. 1625 1-1 Josip Jarc, veleposestnik, naznanja v svojem in v imenu nedoletnih svojih hčerk Frančiške in Anice sorodnikom, prijateljem in znancarc pre-tresujočo vest, da je umrla iskreno ljubljen«, nepcaabna soproga, oziroma mati, sestra, svakinja in teta, gospa Frančiška Jarc, roj. Oblak danes, v sredo, dr6 9. t. m. zjulraj cb pol sedmi uri po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 42. letu starosti. Pogreb bede v petek, dne II. t. m. ob dveh popoldne iz Leonišča k sv. Krištofu v Ljubljani. Svete maže zadušnice se bodo darovale v Preski in v Smledniku. Blago pokojnico priporočamo v poboino molitev in v prijazen spomin. Medvode, 9. decembra 1903. Venci se hvaležno odklanjajo na željo pokojniee. iiPi^MiMi Naznanilo otvoritvein priporočilo. Slavnemu p. n. občinstvu v mestih in na deželi uljudno naznanjam, da sem pred kratkim otvoril „restavracijo na pošti", ki jc vsestranski urejena v udobnost p. n. gostov. Poskrbljeno je za najboljša naravna vina, izborna topla in mrzla jedila po primerno nizki ceni. Tu kakor tudi v Šoštanju imam svoji novourejeni mesnici, kjer morem ob vsakem času slav. p. n. odjemalcem postreči z okusnim svežim blagom. Zagotavljajoč slavnemu p. n. občinstvu najsolidnejšo in najtočnejšo postrežbo in proseč mnogobrojnega obiska 1024 10 — 1 beležim z najodličnejšim spoštovanjem Ivan Habjan lastnik »restavracije na pošti" V v Šmartnem na Pakt (Stajarsko), 2 minuti od železn. postaje Rečica (Rlezdorf). J ♦ ^ & a ^ Goška pivovarniška akcijska družba v Gossu pri Leobnu si usoja uljudno naznaniti p. n. restavraterjem, gostilničarjem in slav. p. n. občinstvu, da se naliaja njena novo urejena pivovarniška zaloga za Kranjsko odslej na Sv. Petra cesti 47 (Hafnerjeva pivovarna) Transito - klet v Vodmatu. zmožna nemške in slovenske stenografije, želi vstopiti v službo s 1. janu-varijem 1904. Naslov povč iz prijaznosti upravništvo tega lista. 1619 3—2 umrnusmst '796 lOo—62 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci HANNS KONRAD Nik.-rem. ura gi 2.r>o tovarna za ure ln Izvozna trgovina S.-, 8.50 Za vsako jjj^ ^ 52() uro 3 letu pism. jam. >?«M