S. Jxhaja llikrdnai&Aen-. v torek, četrtek, soboto. ued three times a weak Jiics day ,7)i Ural«v 5odurdaij. ŠTEV. (No.) 137. katoliškega delavstv A V ameriki in uradno glasilo slovenske pod porne družbe sv. mohorja v chicago? CHICAGO, ILL., SOBOTA, 17. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER, 17, 1923. " LETO ^VOU V* ANGLIJA SVARI FRANCIJO. AMERIŠKO BOJNO BRO-, DOVJE ZAPUSTILO TUR- i ŠKO VODOVJE. Carigrad. — Vse ameriške Vesti, da je nemška vlada za- ^ S.° včeraj zaP"sti'e vrgla versaillsko pogodbo ! tUrSk° vodov|e' raZVe" t0rped" neresnične. — Anglija zato, da se iziene kronprinca iz Nemčije. i j nega rušilca McCormicka, ki je ostal v carigrajski luki v zaščito ameriških interesov. Tudi angleške bojne ladije bodo zapustile turške vode. kakor to zahteva pogodba med zavezniki in Turki podpisana v Mudaniji. London. — Angleški ministrski predsednik Baldwin je včeraj v parlamentu omenil, da An- CIVILNA V0J: je, Francija je mislila s tem nas II* 1J* IHTA TO F P M prehiteti, a s tem pa je vrgla po-! im im *V11 iiUUUJalll. leno vsemu nemškemu napred-{ - ku pod noge. Nemška valuta je Armada dr. Suna obkoljena in ji prišla ob veljavo in s tem je zgi- j preti popolno uničenje. — ni Id vsako upanje na možnost j Severna armada grozi finančnega okrevanja. To so te-: mestu Cantonu. žive. ki delajo zapreke skupnemu nastopu zaveznikov za re-paracijsko odškodnino. Se je čas, ako je Francija pripravljena spregledati, da ni na pravi poti, za skupno delo. Iz Berolina se poroča, da nemška vlada zanika vsako vest, da je ona izjavila, da bo zavrglal verne armade. Vojaške enote dr Suna beže proti ITongkongu. AMERIŠKE VESTI, j JUGOSLOVANSKE NOVICE 0,%L5H?SRBS?"1 — Washington. — Polkovnik Forbes, ki je bil obdolžen raznega graf ta v uradu veteranov je včeraj pred senatsko preiskovalno komisijo odgovarjal na vse obdolžitve in izjavil, da so general Sawyer in drugi njegovi sovražni debelo lagali zoper njega. .Rekel je, da mu hočejo škoditi na poštenju in da ni ničesar drugega zatem, — Washington. — Iz diplo-matičnih krogov se čuje, da bodo Japonci sedaj, ko je najvišje zvezndf sodišče potrdilo postavo. Za pravico primorskih Slovencev. Belgrad, 25. oktobra. — Danes se je v vseh političnih krogih razpravljalo o nasiljih in preganjanjih, ki se vrše nad Slovenci in Hrvati v Italiji. Zapiranje slovenskih šol, odpuščanje slovenskih in hrvatskih učiteljev, posebno pa zadnja naredba. da se morajo slovenski časopisi tiskati tudi v italijanskem jeziku, se povsod označuje kot barbarsko postopanje, ki je unicum v jl>olitični zgodovini narodov. Ta-da ne *mejo imeti taki tujezem- ko ni doslej postopala niti ena ci, ki jim ni mogoče postati a- vlada nasproti narodnim manjšinam. Medtem ko pri nas Nem- Šhangaj. — lz privatnih virov se poroča, da se je dvignil kitajski general Chen Chiung-mings s svojo severno armado in da je ob celi črti porazil armado dr. Sun-Vat-sena. Mesto Canton bo vsak čas zasedeno po četah se- versaillsko pogodbo. Stresemann je izjavil, da pogodba je lahko! Chenove čete"so zaplenile velike v veli a vi. le to je pripomnil, daj zai0unov po- mskim vladam. Zato se strinja sj veljnik proffiasiI izjemno stanje tem. da se pošlje nemški vladi1 novo zavezniško zahtevno noto, da se kronprinca izroči zaveznikom, ki ga bodo postavili pred vojaško sodišče, kakor to zahteva posebna klavzula v mirovni versaillski pogodbi. Relgija pa se dosti ne briga glede nemškega kronprinca, ka- in nihče nima pravice storiti kakega koraka brez dovoljenja vojaških oblasti. Železniška proga med Cantonom in Sheklungom je razdejana po vojakih severne armade, ki se bliža mestu z veliko naglico. Ameriški konzul v Cantonu je izdal proklamacijo na vse ame- no ječo. ker je kršil prohibično postavo. — Atchinson, Kans. — Tu-kajšni sodnik L. F. Chew je i-mel danes pred seboj svojo lastno ženo, ko so jo cestni policisti ujeli, ker je prehitro vozila Tatvine z avtomobilom. Obsodil -jo je Dne 10. m. m. okoli 3. ure po-seveda milostno na $1. denarne poldne so se neznani zlikovci o-globe. glasili pri posestniku Tanezu — H ar risb ur g. 111. — I)r. S.j Berniku pri Sv. Ožboltu in mu S. Smith prominentni zdravnik j odnesli razne zlatnine in srebr-v tukajšnem bližnjem mestecu, nine ter nekaj gotovine. Skupna Raleigh je bil ujet od maskira- škoda znaša 15.132 kron. — Dne nih ljudi in odveden na samoto. 20. m. m. je bila posestniku Fr. kjer so ga bičali in povaljali v Čebe v Loki pri Ptuju ukradena smoli 'in perju. Krivci so nepo- 7 let stara krava, vredna 25 ti-znani. soč kron — Lakeland, Fla. — Šestnajst- kor tudi ne glede kajzerja ako riške podanike> naj se ne nahaja se povrne nazaj v Nemčijo. Vsaj tako voljo sta kazala belgijski kralj in ministrski predsednik Tlieunis na včerajšnjem sestanku. INDUSTRIJSKO POGAJANJE V RUHRU BREZ VSPEHA. nihče na ulicah po dnevni svit-lobi, ker so ponoči na dnevnem redu praske med raznimi tolpami. Več špijonov, ki so vohunarili v prid generala Chena je bilo 11-streljenih. Ves promet je po mestu po dnevni svitlobi ustavljen. Parniki, ki so bili dr. Sunu do- V Duesseldorft. — Pogajanje, ki i sedaj lojalni so dezertirali se je vršilo med zastopniki nem-1 splošnem se nahaja dr. Sun v skth industrijalcev v Ruhru in veliki krizi, ki bo najbrže zaveza vez ni ško komisijo je prekinjeno. ker stranke niso mogle do-zaželjenega rezultata. -o- DELAVSKE RAZMERE NAZADOVALE. W ashington. — Tekom mese-oktobra je zaposljevanje delavcev nazadovalo za celih osem °dstotko\- od prejšnjega meseca. --o- KAVARNE V BEROLINU MORAJO DOVOLITI REVEŽEM NA GORKO. Berolin. — Nemška vlada je danes zapovedala, da morajo kavarne dovoliti revežom priti na gorko. V mestu vlada velika revščina in silno veliko revnih ljudi je brez vsake strehe. —o- letni sin Mr. O. S. \Vhipple-a. je včeraj oonoči vstal v spanju in hodil po sobi. Našel je v o-mari za obleko samokres in z njim v spanju ustrelil svojega lastnega očeta. — Springfield, 111. — Sodnik Norman I,. Jones je podal re- Zrele jagode koncem oktobra, i Z Javornika na Gorenjskem' so prejeli v Ljubljani te dni šo-i pek zrelih jagod, katere nam jej poslal naš prijatelj F. Bohincj kot redek pojav letošnje izredno! gorke jeseni. Jagode so popol-j noma dozorele ter imajo vkljubi Za vsakega poljskega juda, ki ga bodo izgnali Bavarci bodo Poljaki izgnali dva bavarska kristjana. Muenich. — Poljska vlada je poslala nemški vladi protestno noto. v kateri odločno zahteva takojšno prenehanje preganjanje poljskih Židov, ki se nahajajo v Bavariji. Nota grozi z re-prezalijami in sicer, da bodo iz Poljskega izgnana za vsakega Poljskega Žida dva Bavarska kristjana. Bivši bavarski diktator Von Kahr se je včeraj zopet vrnil v svoj urad, kjer ga straži vojaštvo. Diktator Kahr se nahaja pod strogim vladnim nadzorstvom in je prisiljen opravljati u-radniško delo. Vlada se namreč boji, da bi se Kahr ne postavil na čelo monarhističnega gibanja, ki se zna pojaviti vsak čas, ker tajne sile so na delu z vso paro za obnovitev monarhije. V Bavariji, kjer je samo 7 milijonov prebivalcev se danes nahaja več vojaštva kot v vsej ostali nemški državi pravi posebni poročevalec Londonskega Time-sa. Čete in prebivalstvo je v večini naklonjeno monarhistom in zato je nevarnost, da pridejo prav lahko monarhisti na površje. -o- Spletkari z Angorsko vlado, da bi zavrgla pogodbo in dane koncesije admiralu Che-sterju. London. — Poročilo iz Ango-re naznanja, da je Turška vladu v Angori poslala ameriškemi* polkovniku Kennedyu noto. v kateri se izgovarja, da ako ne bo v gotovem času gotove stvari, k£ «'» v ^hesterjevi pogodbi dovršene do 25. novembra, bo slednja razveljavila pogodbo in dane koncesije, ter bo pogodbo izročila v roke nemškega industrijalca Hugo Stinnesa, ki se pravkar mudijna Turškem v Angori, kjer i-šče raznih pogodb za nemške*-industrijo. Polkovnik Kennedy pravi, da bo Turška vlada prelomila pogodbo in dano besedo, ako ka| takega stori. Pogodba zahteva, da se z gradnjo začne šele 9. novembra. Z delom pa so Ameri-kanci začeli že pred 11 dnevi. Za stvarjo ni ničesar drugega, kakor Stinnes, ki išče dela za nemško industrijo, katere je v večini on gospodar. Nemški magnat je najbrže ponudil mnogo nižje cene. kot pa bodo mo~ rali Turki plačati amerikancu -Chester ju. ki predstavlja Ottoman American Devolopmeni: družbo. To pa zvite Turke mih& in bi sedaj radi razveljavili to industrijsko pogodbo. -o- RUSKO ŽITO DOSPELO V ITALIJO. Genova. — Ruski parnik je-pripeljal' 5300 tonov žita v ta pristan. Žito ie dospelo iz Novo-rossyska. Italija je kupila za to zimo 500 tisoč kvintalov žita v Rusiji. -o zignacijo, ker misli kandidirati; poznemu letnemu času svoj ka-za guvernerskega kandidata naj rakteristični prijetni aroma. demokratski listi. Jones je vpli-'v _o_ ven demokrat in bo vsekakor močan nasprotnik republikancev. ako zmaga pri nominacij-skih volitvah. — Kansas City, Kans. — Dva maskirana roparja sta ustavila dva denarna sela, ki sta peljala na avtoju denar za Argentine State Bank, ki se nahaja v bliž-j _<> Požar v Trbovljah. V sredo zjutraj je vpepelil po-j žar gospodarsko poslopje in le- j denico g. Pravdiča. mesarja in: gostilničarja na Vodah pri Tr-| bovljah. Ogenj je izbruhnil ob j 2.30 ponoči in je bil takoj alar-: ^miran po sirenah premogokopa. • VODJA PORENSKIH SEPARATISTOV ARETIRAN. Cologne. — Leo Deckers vodja porenskih separatistov je bil včeraj aretiran na belgijsko-nem-ški meji, ko je hotel prestopiti mejo. — Hurley. Wis. — Freed Ker-ster je včeraj na lovu ustrelil svojega lastnega tovariša po nevednosti. Adolf Tietz je namreč z papirnato srno vadil srne v svojo bližino. Od druge strani je pa prišel Kerster, ki ie mislil, da ima pred seboj živo srno in je več potov ustrelil na njo, pot? katero je bil skrit Tietz, ki Je zadet od krogle na mestu obležal' mrtev. IZGREDI V ZASEDENEM OZEMLJU. D uesseldortf. — Predsinoč-nJim je prišlo do večjih izgredov nied policijo in brezposelnimi delavci, ki so demonstrirali po mestu. Pri spopadu, ko je policija demonstrante razganjala, je kil en delavec ubit in več ranjenih. dno končala njegovo politično slavo na Kitajskem. -o- STINNES DELA NA VSO MOČ PROTI STANDARD OIL CO. Duesseldorft. — Hugo Stin-nes industrijalni nemški magnat i je začel voditi na svetovnem tr- j gu silno tekmo proti Ameriški Standard Oil Co. Pokupil je mnogo oljnih vrelcev v Mehiki in drugih raznih krajih po sve-! tu. Kot se je dosedaj dognalo, misli pričeti v bližnji bodočnosti nastaviti svoje olje na trgu precej ceneje kot Standard Oil Co. -o- K.K.K. SILIJO VEDNO BOLJ V POLITIKO. Cleveland, O. — Pri zadnjih volitvah so Kukluksklani tiščali z vso silo v politični boj. Tekmovali so skoro v vsakem okrožju in to precej resno. V Young-stown je bil izvoljen za župana kot se čuje njih član. Pa tudi več drugih važnih političnih uradov je v rokah članov te zloglasne organizacije. njem mestu Argentine. Odvzela, Smrtna nesreča v Begunjah pri sta seloma nad $20,000 v goto- Cerknici, vini in izginila neznanokam. j Dne 19. m. m. je pri kopanju Colhnsville, 111. — Predrz- peska za tamošnji gasilni dom n\ r°Parskl napad se je dogodil včeraj na tukajšnjem uradu Consolidated Coal Co., ko so vstopili trije roparji z napetimi samokresi. Vsi klerki in uradniki so se morali uvrstiti na sredo u-radniških prostorov, katere sta stražila dva roparja. Tretji pa je stikal za denarjem. Odnesli so $14.000 v gotovini. — Chicago. 111. — Mrs. E. H. Reed je včferaj na svojem domu točila vodo v kuhinji. Kar pride po cevi z vodo živa riba kakih 3 palce dolga. Riba je morala priti iz jezera v cev. Mrs. Reed je rekla, da nima ničesar proti temu, samo da^bi jih več prišlo in te malo večje. — Chicago, 111. — Krvava statistika je dosegla visoko število od 1. januarja 1923. pa do včerajšnjega dne. Od avtomobilov je bilo usmrčenih v tem času vsega skupaj 626. Od streljanja 228 in od strupenega munšajna 181. - * ponesrečil 28-letni gasilec Josip LTrh. Podrla se je nanj gruča peska in skalovja in ga popolnoma zmečkala. Domači gasilci, kakor tudi iz sosednjih občin, so priredili vnetemu tovarišu in vrlemu narodnjaku svečan pogreb, stroške pa je pokril lesni trgovec g. Franc Meden, za kar se mu društvo najiskreneje zahvaljuje. -o- Vlom v Župelovcu. Dne 14. m. m. ie bilo vlomljeno v kovačnico Franceta Hodko v Župelovcu, okraj Brežice. Tat je odnesel raznega orodja za približno 6000 ki^on. -o- Nove zvonove dobili v Šmart-nem pri Litiji. Šmartno. — Te dni smo dobili dva nova bronasta zvona. V nedeljo dne 28. f>Kt. sta bila slovesno posvečena v Šmartnem. Silno veliko ljudi tudi iz sosednih far se je udeležilo slavnosti. Denarne pošlljatve V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD. Naša banka ima svoie lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: SKUPNO S POŠTNINO: 500. 1000. 2500. 5000. 10,000. Din. Din. Din. Din. Din. $ 6.50 $ 12.65 S 31-50 $ 62.50 $124.00 100________Lir- 200________Lir. 500.... Lir. 1000________Lir. 2000________Lir. $ 5-25 $10.15 $24-50 $47-75 $9500 Pri pošiljatvah nad Din. 10.000 in nad 2000 lir se po možnosti dovoljuje še poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam še stroški za brzojav. Dolarje pošiljamo mi tudi v Jugoslavijo in sicer po pošti kakor tudi brzojavno. Za potovanje v stari kraj, kakor tudi od tam sem, Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banka. Vse pošiljatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Češark 70 — 9th Avenue, New York, City. 'EDJ5 EDINOST (UNITY.) uhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tweed*] and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company c§49 West sand Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. MAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................fcoo " Za Združene Države za pol leta................................$i-5o Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $1.75 tUBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00 For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 __"__Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 ——' —————...... —.--- Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do (X ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne * torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._ iTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA 2NA&I DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tefl^ tudi vaš STARI naslov. S tem priHrani**! nam mnogo dela. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. * * * IZ SLOVENSKIH NASELBIN. 4* * * J. M. TRUNK: Bulgarija. (Konec.) Ne smemo se čuditi, da med Bulgari ni miru. Izgubili so se to. kar je izza vojske leta 1912. ostalo, posebno izhod na morje. Težko da bi se mogla kaka vlada pod takimi razmerami dolgo držati. Sicer so Bulgari malo "porebucijonirali". pognali Ferdinanda in upostavili pod Stambuliskim ktnetsko vlado, a držati se ta vlada ni mogla, čeravno je imela prav pametno politiko. Stambuliskemu se je posrečilo, da je bremena poraza nekoliko olajšal (vsoto vojne odškodnine 550 milijonov dolarjev je znižal na 110 milijonov), a kljub temu so tudi kmetje čutili težo bremena. Rusija svojega starega upliva v Bulgariji ni popolnoma izgubila, dasi se je udejstvovanje tega upliva obrnilo zdaj v skladu ruskih političnih razmer na polje komunistične propagande, in v Evropi so tla za tako propagando zelo ugodna, pred vsem še v deželi, ki je ječala pod bremenom izgubljene vojne in hude odškodnine. Poleg tega ne smemo prezreti zelo važnega činitelja v življenju naroda ali države, namreč obstoječe inteligence, torai krogov, ki predstavljajo bolj izobražene elemente. Stambuliski je ustanovil "kmetsko" vlado, a pri tem izločil skoroda popolnoma upliv mest. vojaških krogov, toraj upliv obstoječe inteligence. Stoji, da je bil Stambuliski sam zelo inteligenten mož, tudi bulgarski kirret je inteligenten, a nikakor ne gre, da bi v kaki državi dolgo časa mogel vladati kak razred, ne delavec, ne kmet, dasi tvori kmetsko prebivalstvo na Bulgarskem do 90 odstotkov vsega prebivalstva. Masa brez iz-; imenu datne inteligence v ozadju ostane masa in se zgrudi, kakor lončen kolos. To se bo zgodilo v doglednem času v Rusiji in se je preteklega meseca junija zgodilo v Bulgariji. Mestni, vojaški krogi, toraj "inteligenca" je pripravila proti-revolucijo na način, kakor jo more pač le inteligenca, ker inteligenca je v resnici moč, kar masa ni v vsakem slučaju, in navidezno nemogoča revolucija 10 odstotkov prebivalstva je uspela. Dobila je kontrolo nad vlado, preden je obstoječa vlada za to izvedela. Stambuliski. vodja velikih mas brez inteligentov. je padel. bil ustreljen, Can ko v. vodja številno malih inteligentov je prišel na vrhunec. Ali se bo Cankov mogel držati? Težko je soditi ker poročila se jako nasprotujejo, odkoder pač prihajajo, a meni se zdi. da se bo lažje, kakor prej Stambuliski. ker duševna moč je pač le moč. masa pa masa. Pa niso le kmetje poizkusili revolucijo tudi proti Cankovu ? Mislim, da jiiso bili kmetje. Vse kaže. da je bila stvar ta. Pro-tirevolucijo so poizkusili bolj komunistični elementi. Kmetje so nasprotniki komunistov, kakor so opetovano pokazali, a to pot so jim pustili proste roke. jim pa tudi niso pomagali. Zato je pro-t i revolucija kmalu izginila, oziroma jih je vlada inteligentov precej razredila. kakor pač povsod tudi z ognjem in mečem. Kmetje so ostali lepo ob strani, in ako se sedanja vlada vzdrži in bo mogla obvladati težki politični položaj, se bodo bulgarski kmetje kmalu z danimi razmerami spoprijaznili, ker kmetu gre predvsem za obstanek, vlada inteligentov pa tudi ne bo tako nespametna, da bi kmeta uničila, kakor to poizkuša proletariat, saj " mora inteligenca spoznati, da je obstanek ljudskih mas. v tem slučaju kmetov tudi njen obstanek. doČim stremi proletariat pod pogubnim vplivom ljudskih, pred vsem židovskih demagogov le za politično oblastjo, ne glede na dobrobit vsega prebivalstva. Ako se Cankov vzdrži, nas posebno zanima, kako bo njegovo razmerje do Jugoslavije. Znano je. da je bila vlada v Jugoslaviji ob Cankovem nastopu zelo vznemirjena. Enako vsakdo ve, da je Sambuliski skušal zaceliti staro rano. ki razdvojuje Sr!>e in Bulgare. Gotovo je Cankov s svojimi privrženci bolj in-transingenten. posebno, ker se opira tudi na Macedonce. Stvar bo torej zelo otežkočena, saj Jugoslavija Macedonije ne bo zlahka izpustila, še manj se ji bo pa Cankov kda> hotel odpovedati. Vlogo zlega Mefista igra pri tem Italija. Ko je Jugoslavija poslala radi macedonskih band Bulgariji nekak ultimat, je kar hitro Italija zabrusila enak ultimat tudi Jugoslaviji. Kakor povsod, kadar gre za slovenske interese, ima pred vsem tudi Anglija pri tem svoje prste vmes. Ker politične razmere tudi v Tugoslaviji nikakor niso rožnate, in je kak pameten sporazum za zdaj skoroda nemogoč, se bodo homatije še vlekle, dokler ne bodo razmere tako dozorele, da se ves slovanski Balkan pametno sporazume, in se zedini pod to ali ono obliko. Saj je boj za Mace-donijo pravzaprav smešen, ko nihče ne ve, ali so Macedonci Srbi ali Bulgari, in bi bili tudi Grki, ko bi prišli pod grško vlado' Glavno bi moralo biti, da so pod slovansko vlado, ker to pač stoji, da so Slovani vsaj večinoma, dasi imajo mnogo tujih elementov. Bojim se pa, da bo Marica se izčistijo njeni valovi. Willard-Tioga, Wis. Ni še dolgo, kar sem poročal, da soproga našega uglednega rojaka in zastopnika listov Edinosti, Ave Maria in Glasnik Presv. Srca Jezusovega Fr. Pe-rovšeka, katera se je morala podvreči nevarni operaciji je prišla iz bolnišnice in da se ji zdravje hitro vrača, da je upati, da v kratkem popolnoma okreva. A žal, poročati moram sedaj pre-žalostno novico, da neizprosna smrt ugrabila jo je v najboljših letih komaj 38 let starosti. Pokojna Marija Perovšek, roj. Blatnik, je bila doma iz vasi Male Lašče, župnija Žužemberk, rojena ir. avg. 1886. Umrla 6 nov. j Tu v Ameriki zapušča moža in 15 otrok v starosti od 9. do 18. let in očeta. V starem kraju pa zapušča mater tn dve sestri. Pogreb, kateri je bil dne 9. novembra ob 10. uri dopoldne s črno sv. mašo. zadušnico je pričal, kaj je bila pokojna. Pogreba takega še ni bilo na Willardu. Pokojna je bila skrbna žena. vz-gledna mati svojim otrokom bila je tihega značaja, a kadar se je šlo za kaj, kar je bilo v korist cerkvi in celi župniji bila je vedno med prvimi in nevstrašena napram kakemu nasprostvu. Kako se je trudila, ko se je šlo. da se dobi potrebni denar za prenovljen je notranjščine cerkve in za nove sedeže ni se utrudila prej dokler se ni nabral potrebni denar. Bila je članica altarnega dr. in sicer ves čas odbornica, bila je tajnica in blagajničarka. Bila je tudi članica društva sv. Družine štev. 136. K. S. K. Jednote. Oba društva sta se korporativ- Za mlade šolske dekleta se obdržala telovadne vaje vsako sredo večer. Za male šolske dečke pa vsaki četrtek večer. Da pa naš Slovenski Orel v Chicago tako krepko koraka naprej od vspeha do vspeha, gre pa zasluga našemu preč. g. Fathru; Leonu, O. F. M., ki našo mladi- toliški časopis Ave dinost v sedanjem času. Omeni-1 scanske organizacije. Le tako nak/- dokler je ti pa moram, da tukajšni preč.! YTe*k? "'?PreJ- naselbina je vam ueber alles, g. župnik vsako nedeljo priporoča katoliško časopisje. Rojaki jako spoštujejo v tej naselbini svoje dušnega pastirja preč. Fathra Cirila. Najlepša sloga vlada med rojaki in njimi, kar Nemški kajzer se vrne v i^onu, ^ r -vi., ki naso miacn- čijo, ako se sme vrjeti zaHn Maria in E- ?? zb,,ra Pod zastav? teT,ePe H poročilom. Viljem je velik 'S* 00.. I scanske organizacije. Le tako n91r " Hot-I^ je bila n* J!?~ nvaieznaT ' • je..šoPiriI. kak* nvaiezna. „ »hitro pa je Nemčija postala £ Preminula je družin. Mr. J.! ta 1918. ueber "niks" i. 1 * Potočnika na 21st and Ashland čez plot na Holandski vrt ir avenue ljubljena hčerka Miss zerji so junaki za nlotnm ' • : Veronika Potočnik. Mlada dekli- to samo tedaj, ako jih varV" * ca je dalj časa bolehala za srčno ljonska armada. prezidentu da je jako hladnokrven"čC Coolidge-u Sc poročilo naših listov, kakor tudi I WIKVe.8V' aieiana s po- vsako za nadvse prijazni sprejem iJ SV- maf°: kateJ° Je opra-| nemianJrinš toll ^ mnogotere koristne nasvete, kr ^ ^mozni g- župnik Fa- ^staVlia velenom^K ^ so mi jih dali. Bog plačaj stote- ^er Leon O. F M žalujočim ki^ K^ °t" rot .starisem nase globoko sožalje, ' , ST°\or, ki ga bo imeI * . , • j - , - rajnki Veroniki pa obilo veselja ?rec\ kon^Teso,n- ki se snide v Dela se tukaj sedaj bolj poca- nad zvezdami y atlJ?eljski druž. kratkem. Njegov govor bo baj, si. ker tukajsne topilnice sedaj » hladnn L-r.t ^— • ^ vse stojijo nič ne obratujejo. Je-. klarne te obratujejo po 4 dni na teden. Le nekoliko jih dela tudi vse dni. V mestu se nahaja tudi mala klavnica, v kateri pa ne dela veliko ljudi. Tu dela le par Slovencev. Nekaj Slovencev dela tudi pri železnici, ker se nahaja velika kurilnica in poprav-ljalnica lokomotiv in železniških voz. Drugih tovarn ni tukaj. t" ,r T , . ...... m „ h • • • . » — Mr. akob 1 ursic, ki ie Ob odhajanju iz te naselbine J J — Miss Mary Gregorich, hčer našega uglednega rojaka Mr. Antona Gregoriča je odšla predvčerajšnjim v Francis Willard Hospital na 710 So. Lincoln St.. kjer se je morala podvreči zopet operaciji. Marljivi Mary želimo, da bi srečno prestala operacijo j . in nedol- žen, da ne bo .z njim nikomur skrivil lasu. Svet pa se bo naprej kot se dosedaj. vrtil Evropa je svetovni oder kjer se vedno predstavljajo razne dr zavniske figure. Vsak en čas pleše svoj "širni" in ko ga skon_ ill se kmalu zdrava vrnila k svo- L p. . ko se je • * •" 1 utrudil Mussolini z Grk-; r um starisem! _____. wrKI »n fu- se najlepše zahvaljujem v prvi vrsti še enkrat blagemu gospodu župniku Fathru Cirilu Zupa-j nil. zatem naši marljivi zastopnici Mrs. Josefini Meglen, kakor tudi njenemu soprogu Mr. Me-glenu za gostoljubno postrežbo in stanovanje. Bog Vam plačaj vsem skupaj! Iskrena hvala tudi družini Mr. Volka, zatem Mrs. Prime in Mr. Rojčevi družini našim vrlim Žu-žemberčanom. Vsi so mi z veseljem pomagali pri agitiranju. Mr. Roje me je celo z avtomobilom isoslovan, sc je podal k počitku. T . "M. . mM a odru pa se ^^^^^^^ seda) stanoval na Lincoln ulici se Xa odru pa se je pojavil Strese - 11 , mann, Hittler, Kahr in.l„/ ie te dni preselil v svojo lastno v , .. ,n ^uden- u,- ,------, , , .... , i dortf. Zadnji trije so propadJj V svojih vlogah takoj ob nasto- ki jo je prednedolgim ku- no udeležile pogreba. Pri sv. vozii od hiše do hiše ter m; ska- mas« zadusnici bila sta kot asi-jzai največjo gostoljubnost. Rav-stenta domačemu g. župniku še 11CJ tako Uldi Mr Primcu ko so dva tuja duhovna. Ni ga bilo su-'se veliko trudili. Hvala tudi Ger-liega očesa, ko se je g. župnik v šičovi družini za postrežbo in imenu župnije v ganljivih bese-jpomoč. Vam povrni stote- dah poslavljal od pokojne. Po-jro. Dragi mi rojaki, ko se pos-leg ze omenjenih društev udele- lnvljam \'am še enkrat vsem žilo se ,e pogreba mnogo občin- skupaj zakličem: Mati Nebeška stva. rekel bi skoro ves Willard. Vam stotero plačaj ! Župnija ie zgubila s pokojno ne- to naj povem seveda bolj nadomestno dobrotnico. Kakor je bilo izmed mnogo go vencev eden altarnega društva z napisom tako tudi jaz v imenu cele župnije se poslavljam z besedami: "Z Bogom draga Mary, naj Ti bo Bog plačnik za vsa tvoja dobra dela. Počivaj v miru! — V nedeljo dne 11. nov. imele so članice altarnega društva nek sestanek na katerega smo bili vabljeni vsi. Mnogo se nas je vabilu odzvalo. Ženske so postregle vsem udeležencem vse kar so po svoji moči zmogle, in rečem, da prav vsi smo bili zadovoljni. Parkrat sem že videl v dopisih, da so bile na kakih prireditvah dobre kuharice, a povem naravnost, da Willardčan-ke prekose vse. Ženske posebno altarno društvo le krepko po tej j poti naprej. Xa tem sestanku ustanovilo se je tudi novo žensko društvo, katero se je priklopilo K. S. K. Tednoti. Pristopilo je takoj 14 članic. V imenu društva sv. Družine vam kličem : Pozdravljene sosestre! Še imam več novic, pa naj sedaj zadostuje. Pa v kratkem še kaj več. Ludvik Perušek, farmar. -o- na tiho. da smo ga Martinovo nedeljo krstili tudi v Pueblo. Dali smo mu zopet staro ime. kakor ga dobi vsako leto. Pozdrav vsem ! Leo Mladich, pot. zastopnik. hisn. pil na 1937 West 22nd Place. . . - Družina Mr. Antona Bogu- f f SC !ileše« Kmalu lina si je te dni nabav ila lep kra- ^tTT 1 2 njim * sen nov avtomobil. j P v tekmo Pom care in no- - Mestni popravlja« ulic te T / ^T'^ "a evro»-dni popravljajo cesto med ^ ' and Gentk-Wood in Lincoln ulico. Cesta je " Ihe.fshow bila na več mestih zelo razdeja-j ^^ there no in-na zlasti ob kraju v jarkih je vo- ' ^ ^ da zahajala v bazmente. Pred a - t , -- . , nedolffim smo stvar javili Slo- L J človek, ki iraa venskemu demokratskemu k h,-:kolesckov preveč v glavi, bu. ki je naredil potrebne kora- ' ™ . po,1.UJa >'h ok">g. p, kein ulica se že popravlja. ^ " ' J od "^S3 0b»-Slov. Dem. Klub zasluži zato Je,Ze'da J'h, bo ">^1 stran priznanje ,ker v resnici de.uje IZ^t 5L°"i za blagobit državljanov davkoplačevalcev. -o- IZ bo čakal samo še dva tedna. Ker pa jaz vem za človeka, ki ma manjka par koleščkov in jih j« silno potreben zato objavljam to novico, da jo bo bral. Ta človek je Pe-Terček Zgaga iz New Yorka. in ima sedaj lepo priliko, da si nabavi te koleščke za primerno nizko ceno. * * * Chicago, 111. Zadnjq nedeljo so priredili naši Orli in Orlice takozvani "Con- M. hrvatski misijonar, je imel HRVATSKIH DUHOV-SKIH KROGOV. — H rvatska unijatska župnija sv. \Tikolaja v Clevelandu, kjer je župnikom Rev. Hranilovič, slavila bo na Thanksgiving Dav svoj io-Ietni jubilej obstanka. ^ 7 ... Cerkev sv. Nikolaja je na voga- - - - ^avertnik je na zadnji lu 36. ulice in Superior. Župnija šteje 250 družin. Ob priliki slav-nosti bo slovesna sveta maša ob 10. uri in potem v Grdinatovi dvorani banket. — Reev. Franjo Čutorič, O. F še dolgo "okrvavljena", preden Pueblo, Colo. Po precej dolgi vožnji sem dospel v tukajšno slovensko naselbino. Utrujen od dolgotrajnega pota sem jo mahnil, kakor lansko leto. k Mr. Meglenovi družini, ki so me kakor lansko leto z veseljem sprejeli. Ko sem se nekoliko odpočil, sem se takoj napotil k tukajšnemu priljubljenemu župniku, ki so me tudi prav z veseljem sprejeli. Po kratkem pogovoru so mi preč. g. župnik Rev. Father Ciril Zupan obljubili, da bodo priporočili pri vseh sv. mašah naše liste,-kar so v resnici tudi storili in v lepih besedah priporočili pri vseh •sv. mašah, kako potreben je ka- fetti and Balloon Dance" v šolski dvorani. Prireditev je bila sama na sebi jako zanimiva. Nekateri naši starejši, ki so videli tako prireditev menda prvič v svojem življenju se kar niso modi tiačuditi prireditvi, ki je bila v resnici polna živahne prijazne zabave. Najimpozantnejši trenutek na zabavi je bil gotovo trenutek, ko so otvorili "confetti dance". Po dvorani se je kar lesketalo, ko je zrak nosil po dvorani papirnate drobce. Vmes pa veselje naše mladine. Bilo je nekaj. kar se v naši dvorani še ni videlo. TJ udje so se nasmejali in marsikdo je rekel, tako vesel še nisem šel z nobene veselice v naselbini. Telovadne vaje so imele to pot samo dekleta, ki so jako lepo izvršile svoje telovadne točke. Fantje to pot niso nastopili, nastopijo pa na prihodnji prireditvi. ki se bo priredila v kratkem. Med našo mladino je vse druga-čnejše življenje, odkar zahaja mladina v orlovski krožek, kjer krepi svoj duh, svoj značaj in svoje telo. Orlovski krožki so a-vantgarde krščanskega življenja vsake naselbine. Le škoda, da je tako malo slovenskih naselbin, ki imajo te avantgarde mobilizirane v orlovskih krožkih. Ob tej priliki ponovno vabimo vso našo-mladino v orlovski krožek. Stariši pošljite svoje hčere in sinove h orlom in imeli boste krepke sinove in hčerke na duhu, na značaju in telesu. Vsaki pon-deljek večer imajo telovadne vaje samo odraščeni fantje. Vsaki torek samo odraščene dekleta. jako vspešen sv. misijon v Milwaukee, v hrvatski župniji, kjer je župnikom Rev. Dr. Jesih, duhovni vodja I. katoliške hrv. Za-jednice. — H rvatska župnija Matere Božje v Steelton, Pa. je slavila 23. oktobra svoj srebrni jubilej z velikimi slavnostmi. Slavnostno sv. mašo je imel škof iz Harris-burga. — "Naša Nada'' je prvi in edini hrvatski katoliški list. glasilo Hrvatske Katol. Zajednice, katerega jako spretno urejuje Rev. Domladovac. hrvatski župnik v Clevelandu. Jako toplo priporočamo ta list tudi katoliškim Slo- trimesečni seji gl. uradnikov prosil. da se mu naj da direktivo, kako naj urejuje tetko Prosvcto. Rekel je: "ne vem, katere smeri bi se držal, ali naj sledim direktivi Molekove rezolucije, ali kaki drugi." To pokazuje, da očka ne dobijo nobenega protesta (?) od strani članstva. Da, da, svita se svita! Članstvo spregleduje, če tudi počasi, a sigurno! Kaj ne očka, vse proteste se le ne da v kod stlačiti. Seveda ne! In očka to sam dobro ve! * * * — Zakaj so že naši rdečkarji bolj "napredni" kot katoličanje? — Ne bodite tako silni, vam žc povedo! * * * — Kako pa kaj z miljonskhn fondom, ali ga je še kaj? —Še ga je hvala Bogu, tako le za potrebo — ampak, ne za slovenske premogarje. pa na; bo- vencem, ker je v resnici jako za- P°trckni kakor hočejo in ka- • • . riOt-lr^-vf 2 1__I _ * T nimiv. Stane samo $1.00 na leto in izhaja dvakrat na mesec. Naroča se: "Naša Nada", 1369 E. 40 St., Cleveland, O. IZŠEL JE KOLEDAR "AVE MARIA" ZA LETO 1924. Te dni se je pričel razpošiljati Koledar "Ave Msria" za prihodnje leto 1924. Krasna knjiga je. Vsebuje 290 strani zanimivega berila. Vsi spisi so originalni izpod peres najboljših sloven-cerkva, šol, društev, itd. skih pisateljev. Koledar vsebuje zopet mnogo slik slov. Nabavite si krasni koledar predno poide. Cena je 50c. Za v stari kraj 75c. Dobite ga pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa če ga naročite direktno od: "AVE MARIA" 1852 W. 22nd PL Chicago, IB. darkoli hočejo. Iz miljonskega fonda se plačuje Proletarcu, kadar je v zadregi, pa Zalazniku, kadar mize prenaša na Lawn-dale. V boljše narodne svrhe se pac ne da porabiti te dnarce! Pa naj kdo reče, da niso lawndalski "gospodje" kaveljni! Nekdaj in sedaj. Angleški kralj l 1233. ni spal na postelji, temveč na slamnici; postelj takrat še niso poznali. Za časa kraljice Elizabete (i55& —1603.) je ležala najmanj desetina Angležev še na lesenih klopeh, namesto blazine pod glav0 so imeli lesene podstavke — k3" kor še sedaj Japonci. Spalnico angleške kraljice so nastlali vsafa dan s svežim bičjem, preprog P° tleh še niso imeli. Henrik VI. Je pri zajtrku pil še vino; kave, čaja in čokolade še nikdo ni p°z" nal. Sladkor so kupovali v lekarnah kot zdravilo. k Ameriška Slovenka. Ely, Minn, j ko odgoje! Spoštovano uredništvo: —j Kako žalostno je pa v tem o-Prosim dovolite mi zopet neko- žiru med vami brezverci. Otro-liko prostora v Vašem cenjenem' ci se porazkrope v vsa brezverska listu, da odgovorim Angeli Vi- društva in med njimi ni nikake a]je strašno boli dopisnico toš kedai Ameriko videla, in tu^tudi to dejstvo, ako bi prišel za kaj rdečo modrost prodajala. In javnega uradnika mož katoli-povem ti, da je Jednota imela ti-1 škega prepričanja. Vem, da kar ste čase strogo katoliške pravi-' je rdečega, da vse skup drži. la. Tudi vem, da je na vsaki kon-jfi si prav podobna oni miKvau-venciji naredila korak na nepri-'ški junakinji, ki je svet rodila, stransko pot in da se Jednota danes ne meni, ako kdo spolnuje verske dolžnosti ali ne. Nekate- SPOMINI STARM SLOVENCA Priredil Josip Jurčič. (Dalje.) ra društva se še danes lepo drže katoliških obrednikov. samo da danes ni več kazen določena kot nekdai. ako se nismo udeležili skupnih sv. maš, t. j. ob času društvenih patronov, je bila ka- Angelo ta sreča še ni zadela, drugače bi gotovo tudi ona naznanila svetu, kaj takega. Ce bi bili vi brezverci ustanovili našo jednoto, bi nič ne rekla le postavljajte se kolikor hočete. A ustanovili smo jo katoliški ljudje in vi ste se vrinili v naše vrste kot izdajalci sedaj IMENIK KNJIG KISE 0081 v KNJIGARNE EDINOST 1849 West 22nd Street .20 RAZNE KNJIGE. Ajdovski Gradec, J. Tomin šek.....................$ Amerika in Amerikanci J. F. Trunk v zvezkih, mehko, vezani.................. 1.50 Ameriški Slovenci, kaj hočemo, A. Tomec...........05 Erjavec Slovenci......... 1.25 Franc Pire, življenjepis .. .35 Friderik Baraga, meh. vez. .45 III. Slov. Kat. shod v Ljubljani .....................25 Katoliški shod v Ljubljani 1.00 Kitajci in Japonci........ 45 Koledar dr. sv. Mohorja *92i.....................20 Krištof Kolumb, Odkritje Amerike.................45 Krščansko naravoslovje .. .75 Kratka zgodovina Slov. Hrv. in Srbov.............25 Kratka zgodovina Slov. slovstva................ 1.00 zen $1. ako se kdo ni udeležil se pa ^^ jn ho-ete kf)man skupne sv. mase. In to je bila tudi jako lepa navada. Društva so ^ lepo korporativno udeleževa- la veselic, cerkvenih slavnosti in j -v. mas. Takrat ni bilo pri društvih raznih strank, kakor jih vidimo sedaj, ako se mu zameri pri tnem društvu pa hiti k drugemu, zraven našunta še ljudi svojega kalibra in ustanovijo novo društvo, potem pa delajo proti one- dirati jednoto, pri kateri faktič-110 nimate nikakih zaslug. Katoliški ljudje so jt položili temeljni kamen, katoliški ljudje so jo dvignili finančno in v članstvu — a vi sedaj hočete biti koman-dantje. Ali mislite, da bomo mi sedaj to teptali kar je nam bilo in je sveto in drago? Jaz pravim, dolžnost nas katoličanov je, da odstranimo čisto pšenično zrnje •25 35 mu društvu ki so bili prej v č od ikodijive ijuiike, druga-njem. Najbolj pa pretresa te na- ho ^ dobH (Jel okužen y kfat_ nrednjake molitev na društvenih kem kakf)r ^ . zadnje ča_ sejah, kier se se slisiio besede: se. "'Oče naš, kateri si v nebesih...", , itd, Z ljudmi tega kalibra je tu- , S tem koncam In ,to naJ di naša Angela v zvezi, katera dos,tuje^a vs,e nill)ad^ m°J? mi hoče ukazovati, da ne smem pisati v druge liste kot jednotino glasilo Glas Naroda, katero pa bodi povedano nima več prostora za poštene katoliške dopise. Glasilo JSKJ., kaj nerado piše o verskem življenju, rado pa priobča liberalno čtivo. Taki kot «te vi Angela. Lojze in Frede seveda radi imate, ker je list vašega duha. Kar se pa tiče delovanja za prospeh ISKJ. pa bodi povedano, da sem jaz z mojim možem več dobrega storila za to jednoto kakor si ti ali ti sploh boš. Imam v njej zavarovane tudi svoje otroke in še jih imam za vpisat, ako bo jednota ostala na verski podlagi, kakor je bila. Dalje piše dopisnica, da se jaz motim, ako trdim, da je več članstva za katoliški značaj Jednote kot nekatoliški. To ti lahko dokažem z glasovanjem, ko se je slo za spremembo imena potom splošnega glasovanja. Ali niste temeljito pogoreli. Torej je katoliška večina. In ali nimajo katoliške družice več svojih otrok pri jednoti kot nekatoliške. Katoliški starši se ne bojijo bremen otrok,^ ^akor se jih nekatoliške matere t^ega kalibra kot s? ti. Kako lepo se zbirajo otroci katoliških s t arise v na sejah. To posebno o-'•azujem pri društvu Marije Čilega Spočetja, kjer se zbirajo lepo cvetoče deklice s svojimi materami na sejah in človek jih z yeseljem gleda, ko so tukaj rojene. pa se tako lepo drže kato-®kih društev in navad svojih starisev. In komu je te zasluge Prištevati? Ali ne ravno katoliškem starišem? Da čast in po-nos takim starišem. ki otroke ta- ^J.KOSMACH *8g4 W. a 2nd St. Chicaeo. Ill fcoiakotn se priporočam pri nakupu raznih barv. varnišev. želez ta. ključavnic in stekla. Naiholiše delo. nainižie cene. Povzamem barvanje toia zunai 10 motrai. uokladam stenski oaoir. osebo. Na take napade kot jih objavlja Angela ne bom več odgovarjala. Želela sem pa to o-meniti javnosti zlasti članom in članicam JSKJ. K. S. članica. -o- Marsikak mož je že prišel na boben radi tega, ker se ie njegova žena prerada gledala v o-gledalo. * * * Človek je prepričan ,da je bolj ši od vseh svojih sosedov in prijateljev; ampak križ je, da njegovi sosedje in prijatelji tega nikdar ne vrjemo. Ko bi bili vsi ljudje tako pošteni' kot niso, bi bilo na svetu le malo policajev in malo sodišč. Mlada leta I. knj. Dr. J. E. Kreka.................. IOO Moderna družba in cerkev Narodno gospodarski eseji Naša država.............75 Naša pota, I. in II. zv. oba Ob 50-letnici Dr. Janeza Kreka....................25 Občinsko posredništvo ... Osnutek, Slov. nar. gospodarstvo ................. Osmero Blagrov, nauk za srečno življenje, vezan O sv. Cirilu in Metodu Peter Barbaric ......... Podobe iz misijonskih dežel Pogled v novi svet........ Prilike P. Bonaventura ... Slovenski župani......... Slovenci, Erjavec ....... 1.25 Slov. rast. imenik.......25 Slike iz Belokrajine.....30 VZROK PREHLADOV. Fridtjof Nansen, slavni norveški raziskovalec severnega tečaja je imel sledečo skušnjo: Člani njegove ekspedicije so bili prosti prehladov vkljub neznosno nizki temperaturi daljnega severa toda prehladi in kašelj so se pojavili med povratkom, ko so se ustavili v nekem gosto obljudenem pristanišču. Ta skušnja sugestira, da izpostavljenje mrzlemu in vlažnemu vremenu, mokre noge, sedenje na prepihu ali prehitro ohlajenje vročega telesa še ni dovolj zadosten vzrok za prehlade. Sezonski slučaji, okužljivost in lokalni ter splošni znaki z vročino sugestirajo, da je nalezljivost pravi vzrok. Najboljša razlaga za to je najbrž nek še nepoznan organičen strup. Trinerjevo zdravilno grenko vino je zelo koristno zdravilo za preprečenje nalezljivosti. Telo, ki ni zaprto, se lahko upira nevarnim infekcijam. Trinerjevo zdravilno grenko vino pospeši, da čreva regularno delujejo, kar je najboljša pomoč pri zoper-stavljanju proti napadanju bolezni. In če se pojavi kašelj, potem vzemite takoj Trinerjev Cough Sedative. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ima v zalogi vsa zdravila in preparacije, ki jih izdeluje Joseph Triner Co. 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. ali pa jih lahko za vas hitro dobi. Videl sem zdaj, kako so jezdeci svoje konje na količke privezovali, železne oklepnike, ostroge, orožje proč metali in se mešali med nas pešce. V dveh urah pridemo do Be-rezine. Kakor so ljudje videli, da se zdaj pride na most, pritiskali so še bolj; gneča je postala taka, da so mene, ki sem s svojima konjema bolj pri kraju hodil, iz vrste izrinili in vse prizadevanje zopet zagozditi se med nje, je bilo zastonj. Pred mostom bere-zinskim je stal majhen gozdič, obrastel z mladimi hojany. Zakurim ogenj; ali mlade in nesu-he hoje niso hotele goreti, kakor koli sem že jaz pihal in si prizadeval. Kadilo se je, do plamena nisem mogel razpihati in, če sem količkaj odnehal, pogasnilo mi je vse. Uvidevši, da ni mogoče, popustim kurjavo, primem zopet svoja konja za uzdo in grem iz hojevega gozda proti Milosrčnost do živali, za mostu. Strašen pogled! Držaji1mlacle in stare............ ob mostu so bili že odlomljeni, marsikoga je vretje prekucnilo z mosta v globoko vodo. V vodi so se bojevali možje in konji z mrzlo smrtjo v valovih, toda malokdo je splaval ven. kdor je že padel noter ali kdor se je brez premisleka sam vrgel v vodo, a-ko čez most ni mogel. Ako bo taka gneča, nikdar ne bom na most prišel, rekel sem pri sebi in sem poskušal od strani v vrsto priti. Da bi le v sredo pri-šeel, pa sem dober, dejal sem in čakal štiri ure prilike. Koliko sem jih videl pasti pod nogami drugih in pohojenih nikdar več vstati. Konji in ljudje so drli naprej, kdor je prišel pod noge, tega je imela smrt. Truden postanem od dolgega stanja in čakanja, zato se obrnem in grem proč. Ne daleč od mosta so stale hiše. Tjakaj peljem konja. Okoli in okoli poslopja je bilo polno vojakov, ki so kakor jaz čakali, da bi prišli na vrsto. Privežem žival k plotu, naberem pri hiši nekaj suhega lesa in zakurim ogenj. Prei-ščem malho in najdem tobak, ki sem ga bil v Borisovem vzel, p^ košček kruha. Poslednjega željno pojem, tobaka pa pokažem nekaj peres ne daleč sedečim Francozom in brž ga prodam po dve peresci za en frank. V naglosti sem bil bogat. Denarjev je bilo dosti, zlasti pri Francozih, ali kaj pomaga denar, če kruha ni. Vse kar je i-mel, bi bil marsikateri dal za košček kruha. Svoj tobak proda-jaje sem moško in trdo sedel na malhi, sicer bi mi jo bili iztrgali in vzeli. Za kratek čas sem bil obogatel. Komaj sem bil namreč tobak prodal, prijezdila je taka truma jezdecev, da mi niso samo ognja pomandrali in zadušili, malhko razhodili in pobrali, mojih konj s seboj poteg- *ar ___ nili, ampak da bi bili skoraj še j Društveni govornik mene s poltjo in dušo vred pod kopito spravili, ko se ne bi bil urno ognil. Dva dni sem čakal v mrazu in lakoti zastonj pri mostu. Nepretrgoma je bil most tako natlačen, da ne bi bil mogel ne en otrok gori stopiti. Tisoče in tisoče ljudi je požrla Berezina. Tretji dan pa rečem: ali u-mrem ali pa pridem čez vodo. Na vse zgodaj čakam že pri mostu. Najdem tu med čakavci zopet enkrat enega Slovenca, mojega pajdaša Devetaka od Gorice doma. ki je bil za hlapca pri majorju. Imel je dva sestradana maj or jeva konja. "Prijatelj, jaz nikdar ne bom na Vilno prišel," reče mi otožno. "Le korajžo. brate!" rečem mu jaz. "pusti te sesušene mrhe, pa skušajva sama sebe rešiti." "Na most ne prideva," pravi on, "zato bom jaz življenje zastavil. Zvezal bom konje za gobce in za repe vkup, prijel se bom za grivo, ulegel se po hrbtih in v vodo ju bom zapodil." (Dalje sledi.) # Chicago, IIL skih šolah...............25 Praktični sadjar ........ 2.00 Poštno izrazoslovje ...... Pouk zaročencem in zakonskim .................. Praktični hitri računar, vez. v slov. ali angleškem jeziku Pravila za oliko...........75 Poljedelstvo I. in II. zv. po .60 Pravoslovje............ 45 Računar v kronski veljavi. .75 Rabojemno pravo.........45 •25 .65 ■75 45 Reja domačih zajcev Ročni spisovnik...........35 Slovenski pravopis........50 Slovarček k Ovidljevim pesmim, Doki...............75 Slovenske besede v sloven- ♦ ščini ...................72 Sadno vino ali sadjevec .. .50 Sadje v gospodinjstvu.....75 Slovenska kuharica ..... 4.00 Slov. Lat. Nemški rastlinski imenik ...............25 Slov. stenografična čitanka .59 Slov. stenografija I del. .. .60 Slov. stenografija II. del.. Samoznaki slov. stenografije .................... Varčna kuharica ........ 1.00 Učitelj v boju proti alkoholizmu I. del.............. •4° Učitelj v boju proti alkoholizmu II. del............. Umna živinoreja ........ •75 Uvod v filozofijo A. Uše- mičnik.................. •45 Zaznamek okrajšave kores- Ipondenčnih pisem ........ j Zdravilna želišča ........ •5° Ženinom in nevestam , •25 .60 •15 •45 •45 1-25 •95 •30 05 •35 •25 1.00 •45 ■25 KNJIGE ZA MLADINO. Angeljček, otrokom prijatelj, vodnik in učitelj .... Bob za Mladino zob .... Dore .................. Dedek je pravil, trd. vez. . Da ste mi zdravi......... 35 30 55 45 10 furkusRUSiia ............ *45 Dane, Rape.............45 v"...................45 Lesniki, Josip Stritar -- ar................ -4°; Mali palček, povest •50 Mali Vera Vojska na Balkanu, meh. vezana ................. Vojska in Mir, Iz. J. T. Več luči, dva zvezka...... Zgodovina Brežiške župnije...................... Zgodovina Cerkljanske fare Zgodovina fara ljubljanske škofije ................... 45 Zgodovina novejšega slovenskega slovstva II. knj.. Zgodovina srednjega veka. Zapisniki iz Dunaja..... POUČNE KNJIGE. Angleščina brez učitelja.. Breskev in marelica ____ Besednjak, angleško - slovenski, Dr. F. J. Kera ... Državljanski katekizem, pouk za dobavo državljanskega papirja............... Domači zdravnik, župnika Kneippa................ Domači živinozdravnik Du- • • .45 40 Ave Maria, letnik 1817. 1918............... i .00 •75 , Mladim srcem............ •75 Obisk na pristavi ........ •20 Orlic, št. 1. do 7, posamezna št. po ................ •95 j Obnovi j en vrtec.......... .50 Prigode čebelice moje .. . Povestice........... 35 •45 •75 •25 •35 •25 75 75 50 50 45 •75 •75 75 1.00 1.00 i 25 •75 .10 •35 .40 500 Robinson, slike .......... fVitomilova železnica .... jVoIk spokornik, vez..... Volk spokornik, bros. ... Vrtec trd. vez........... Zgledi bogoljubnih otrok . Zlati orehi .............. Zvončki, pesmi za mladino Zbirka narodnih pripovedk Zgodbe kraljeviča Marka . The Wonder Gift....... •75 i.00 PESMI IN POEZIJE. Bisernice............... Cerkvena pesmarica, A. 75; Berk .................. Cerkvena pesmarica, L Do-linar .................. Gospodarski nauki ....... 5olCvetJe na Poti življenja, Gospodinjstvo..........1.00 !M- Elizabe^............. Gorško - Slovenski slovar .Gorske pravljice, Lovren- A. Dokler trd. vez.'T^... 3.00 člč..................... Gospodarska geografija.. 1.25 Iz lllcI m teme- Gan^---- Grafenauer Slov. Čitanka Izbrani spisi. Funttek za srednje šole...........75 Higijena na kmetih.......75 ^: „1____:__1*1__ Barvaste črepinje ..... $ Bitka Pri Visu ...!. .! M Boj in Zmaga ........... "Boy" Louis Coloma ____ Cerkvica na Skali, ali plačilo sveta ............... Car in Tesar ............ Cesar Maks in Mehika .. Cvet in Sad, trdo vez......75 Čas je zlato .............30 Četrtek, povest...........75 Črna smrt............ Deteljica Janez Ciglar .. Don Kišot iz la Manhe Dve Sliki, Ksaver Meško Edip na Kolonu........... Erazem Predjamski.......25 Fabijola, povest iz rimskih časov.................. Franc Erjavec zbrani spisi I zv. . . . Furij,De Amicis novela .. Genovefa..................* Gladiatorji zgodovinski roman I. in II. z ve zee k po .. Gruda umira ........... &o Grof Radecki ............ .30 Helena, vez..............«j0 Iz modernega sveta..... 1.25 Igralec, spisal Dostojevski .75 Ikonija...................35 Izidor, pobožni kmet _____ .25 Izlet G. Broučka.........50 Iz življenja za življenje, povesti I. in III. z v......20 Jagode.................50 Jeruzalemski Romar.......30 Junakinja iz Stajra ...... 1.50 Junaštvo in zvestoba..... Jurčičevi zbrani spisi vsak zvezek ................. 1. z v. Narodne pravljice in pripovedke. — Spomin na deda. — Jurij Kocjek — Jesenska moč med slov. Polharji — Domen — Dva prij jatelja.................. 3. zv. Deseti brat — Nemški valpet............... 4- zv. Cvet in sad — Hči mestnega sodnika — Koz-lovska sodba v Višnji gori — Dva brata ............ 5. zv. Sosedov sin — Sin kmetskega cesarja — Mej dvema stoloma .......... 6. zv. Doktor Zober — °5 Tugomer.............. 75 7- zv. Lepa vila — Lipe 75 — Pipa tobaka — Moč in 35 pravica v vojni krajini — 25 Pravda med bratoma ____ 45 8. zv. Ivan Erazem Ta-85 tenbah — Bojim se te — 65 Črtica iz življenja politič-55 nega agitatorja — Telečja 45 pečenka — Sest parov klo-35 'bas — Po tobaku smrdiš 75 — Ženitev iz nevošliivosti 35 — Andreja Pajka spomini 75 starega Slovenca......... 35 Kaj se je Maksu sanjalo.. ,20 Kobzar................. jtQQ Korejska Brata..........30 Kresalo duhov. Spisal P. A. Sheehan.................$1.00 Krištof Kolumb ..........60 Križem sveta ............ Kmečke povesti ........ .50 Krivec.................50 Kraljica mučenica, vez .. ijoo Kraljevič Ivan vez.......50 Kraljevi vitez .......... 1.00 Kratka povest o Antikri- 25 25 •75 •50 oo •75 .40 •50 Kako si ohranimo ljubo zdravje..................25 Kateheze za prvence......35 Knjigovodstvo...........25 Kratka Katehetika........20 Kubična računica.........75 Mladeničem, prevz. škof Jeglič............... Nasveti za hišo in dom Naše gobe. .40 •75 1.50 •45 •35 .60 Pot do vspeha je jako polzka; vsakdo, ki hodi po njej si mora isto dobro s peskom posipati, da ne pade. Nemščina brez učitelja .. Narodno gospodarski eseji Naša zdravila.......... Nasveti za hišo in dom, trdo vez............... 1.00 Nauk o čebelarstvu......50 Občinski red ............ 45 Osnutek Slov. Narodnega Gospodarstva.............75 Osnovna navodila za zdravljenje Malarije ...........15 Perutninar...............20 Pevska šola............. 1.25 Pregledna karta S. H. S... .25 Podkovstvo.............75 Podrobni načrt za proučevanje veronauka na ljud- Job, S. Gregorčič ....... 1. 50 stu. 00 60' Eliza* 1.00 Moje obzorje, vez. Iz moje celice, M beta............... Pesmi, J. Cimperman Poezije, F. Levstik ...... 1.00 Prevodi iz svetovne knjižnice roman v verzih..... Psalmi................ Pesmarica, zbirka nar. pes. Poezije, Gregorčič I. del.. Poez. Gregorčič IV. del. Poezije, Levstik, velika izdaja .................. Ljudska Knjižnica: 1. zv. Znamenje štirih .. 2. zv. Darovana ........ 3. zv. Jernač Zmagovač . 75 4. zv. Malo življenje .... zv. Zadnja kmečka voj- •50 6. z v. Gozdarjev sin . •75 7- zv. Prihajač • • * ... • • •5o 9- z v. Kako sem se jaz li- -75 kal i. zve....... 1.00 10. z v. Kako sem se jaz li- kal II. zv...... 1-25 11. zv. Kako sem se jaz li- •25 kal III •30 •75 .50 •35 •65 •75 •30 .60 •5° Slovenska narodna lirika. Svojemu narodu V. Vodnik Šotor miru .............. Zlatorog, R. Baumbach .. Strunam Slovo. B. Miran. Za solncem G. Strniša____ POVESTI IN ROMANI. 14. z v. Ljubljanske slike. .75 •5°i 15. zv. Juan Miseria.......50 •iS] 16. zv. Ne v Ameriko.....75 •75 j 18. z v. Roža sveta ....... 1.50 •5°j Malenkost P. L. Coloma •5°i roman.................1.25 ■45 j Most v življenje .........50 Maksimilijan, cesar mehi- WM kanski...................30 Avstrijska ekspedicija.....45' Marija naša pomočnica, po- Arsene Lupin .......... 1.00 Bele noči ...............50 Beli rojaki............. .65 vest .................... .45 May Ery, povest.........30 Mrtva srca, Tavčar, trd v. 1.25 Bilke...................30 Mlada ljubezen vez. 1.50 "MALENKOSTI" roman v Smem delih. Španski ipjul p. L. Coloma ii Družbe J« Prevedel Paulus. ., u , . ■ n^ . ,. I ■=»--- Sama je bila prepričana, da je res, kar govori. Razprostrla je roke in široko odprla oči, kakor da naj bi sestra Larin vse tisto brala v njenem srcu . . . Britko je zajokala in si z robcem pokrila lice. Zasmilila se je sestri; mislila je častita mati, da se izgubljena ovčica vrača domov, in zato jo je tolažila in ji je obljubila, da bo še tp noč pisala patru in mu naznanila njen obisk. "Hvaležna Vam bom iz dna duše, častita mati! Ne pozabim Vam tega . . .!" je vzdihovala Currita. "Nik-dar ne mislite, da bo šlo tako gladko . . .! Fernandito je dober človek ; ampak — saj veste! — moški pač nikoli niso tako pobožni kakor me ženske . . . Vzel bo stvar čisto od druge strani . . .!" Pri vratih se je Currita še posebno prisrčno poslovila in je ponavljala: "Da torej ne pozabite! . . . Pater naj spozna poglavitno stvar, to, da imam resne, odkritosrčne namene . . .!" Naenkrat se je obrnila, kakor bi se bila nečesa spomnila: "Ej, častita mati, skoro bi bila nekaj pozabila! Pravili so mi, da želite dobiti nov božji grob za veliki četrtek. Dajte si ga narediti na moj račun ! Veselilo me bo, ako Vam bom smela zapustiti ta spomin in bo smela Lili prinesti zavodu ta dar . . "Hvala, hvala, senora kondesa!" "Hvala? Ah, častita mati, kakšen je svet! O, ko bi se porabil denar le za take reči!" . . . Kondesa se je odpeljala . . . Zares, ta misel ji je prišla iz nebes! In Lili, njen angel, ji jo je navdahnil! Le čudno, da ji ni prišla misel že preje! . . . V pismu, v tistem pismu patra Fernandeza iz Loyole je stalo: "Ako senora kondesa prihaja v Lovolo se izpovedat svojih grehov in prosit Boga odpuščanji! zaradi njih. ji ni treba določevati nikake ure. ker vsak je dobrodošel . . In predla je naprej svoje misli in načrte Ako pride nesona kondesa de Albornoz v Lovolo, to se pravi. k patru Cifuentu. in se spove svojih grehov ter prosi Boga odpuščanja, oziroma ako nalaže tega častitega moža, mu pove. kar se ji zdi prav, in zamolči, kar je potrebno, in ga pridobi zase . . ., bo v senci njegove častljivosti, pod njegovim plaščem vstopila v zbor pobožnih plemkinj, si bo z rožnim vencem v roki zopet odprla — na potu pobožnosti —- vrata k tistemu visokemu mestu, s katerega jo je vrgla nevoščljivost in obrekovanje. V ta namen ji pač ne bo treba storiti božjega ropa, katerega se je še vedno silno bala. Saj bo storila vse, kar — po njenih mislih — zadostuje za dobro spoved : povedala bo svoje grehe in naštela vse svoje prestopke . . . Kaj za tistp. če pater Cifuen-tes zve reči. o katerih so pisali časopisi in jih je brala sama . . . in ni zardela . . . Ako bi bilo treba kaj žrtvovati, ako bi bilo treba pretrgati kake vezi —*to bi bila seveda druga stvar . . . JToda smrt, roka morilčeva, je že opravila to delo in je pretrgala vez ... In njej ni ostalo drugega, ko rana v srcu in grenkoba v duši . . . Spomnila se je Jakobove smrti in svojega ponižanja . . . Kri ji zavrela od bolesti in srda . . . Zdelo se ji je, da je to največji zločin, največja krivica na vsem svetu . . . Z nekim čudnim strahom se je napotila obiskat patra Cifu-enta ; zakaj pater je bil na glasu, da je zelo hudomušen . . . Ali imela je trdno, moško voljo in tolažila jo je misel, da ji je v spletkah in zvijačah malokdo kos. Prav spretno je razkladala svoj načrt, govorila o Liliti in njenem poklicu, o svoji srčni želji, sladki nadi svoje duše, katero je pripravljena braniti z vsemi močmi, tudi proti resnim težkočam. katere bi utegnil delati Fernandito. Hladno jo je poslušal jezuit in tiščal roke v rokave. Od časa do časa je uprl v njo svoj presnuljivi pogled, da je povesila oči ali pa pogledala v stran, po stenah. Ko je nehala govoriti, je izvlekel pater svojo tobačnico, izrezljano iz rogovine, in za njo svoj veliki modri žepni robec, ozaljšan z zelenimi in rumenimi -štiri kotni ki, in je rekel ravnodušno in odločno ■ "Vaša hčerlia nima poklica!" Ta nepričakovani odgovor je spravil Currito čisto s tira. Odmajala je z glavo in zajecljala. "Ce mi je pa sama rekla . . . Mislila sem . . "Slabo ste mislili, senora kondesa . . . Deklica je angelj in zelo brihtna, in ima dobro, plemenito srce ... Pa bratova pisma so jo zastrašUa ... In ta pisma povedo marsikaj, senora kondesa, povedo marsikaj . . .!" In prodirajoče njegove oči so se uprle v Currito kakor bi hotele brati v dnu njene duše . . . "Zato bi," je nadaljeval jezuit počasi, "zato bi ta sirota žrtvovala samo sebe. da bi rešila druge, da bi zadostovala za grehe drugih . . — Currita je skromno povesila oči in se delala, kakor ne bii razumela. "Spoznali pa boste, da taka žrtev — sicer žrtev neizmerne vrednosti — ni poklic za redovno življenje . . . Jaz bom to žrtev sicer vedno priporočal, ker je dobro in zaslužno delo in ker bi morebiti z njo utegnil ta dobri angel izprositi od Boga, česar ga prosi . . . Dokler pa Bog te velikodušne žrtve ne sprejme, ne moremo še govoriti o poklicu, in jaz je ne morem priporočati in tudi ne potrditi ..." "Torej smo tam. kjer smo bili." je pomislila Currita, ki ni razumela visoke iazlage o žrtvi in poklicu in je vrtela v rokah dragoceno svetinjo, katero je nalašč prinesla s seboj, da bi pokazala patru svojo pobožnost. % "Kaj torej mislite, da se mora zgoditi?" je skromno vprašala . . . ** Pustite, naj deluje milost božja in ji kot plačilo za njeno velikodušno žrtev podeli poklic, katerega še nima ; iz zavoda pa je ne jemljite!'' "Torej mislite, da ne bi bilo dobro, ako bi se vrnila domov?" Pater Cifuentes ie potegnil tobačnico in odgovoril z ravno-dušnostjo, kakor bi pripovedoval, da je vroče ali dež: "Xe, senora . .! Tam bi videla slabe zglede. To bi je morda ne pokvarilo, umorilo bi jo pa prav gotovo." Na to hudo očitanje Currita ni odgovorila, ni čutila nevolje, pa se tudi ni sramovala. Nasprotno, da napelje vodo na svoj mlin, je rekla: % Ah, da . pater, res je! O, ko bi Vi vedeli, kaj se godi v moji duši! Ko bi vedeli, v kakem položaju sem jaz . . .!" In da bi si pridobila patrovo zaupanje, mu je začela pripovedovati z dobro preračunano prostodušnostjo vse pohujšanje svojega življenja, žalostno smrt Jakobovo, vsa obrekovanja, ka-| tera so o nji trosili njeni nasprotniki, in da se ne more braniti in ' jih tožiti pred sodnijo, in da potrebuje uglednega, spoštovanega | človeka, ki bi jo ščitil, ji odpustil njene resnične pregrehe ,j.o šči-| til pred lažnjivimi očitanji, ji naklonil svojo močno brambo in ! zaščito in ji vrnil čast in poštenje pred svetom . . . Saj ne prosi. da bi se ji naklonila ta dobrota zaradi nje same. ki tega res ne zasluži, pač pa zaradi Boga in pa iz usmiljenja, iz sočutja do otrok ^. . Obmolknila je, nagnila glavo, sklonila roke ter s povešeni-mi očmi in ponižno čakala grmečih besed, ki jih bo — kakor je mislila — sedaj slišala, čakala hude ure, ki se bo usula na njo . . .. čakala resnih opominov k pokori, groženj s peklom ... in potem — kar je tako želela in po čemer je tako hrepenela — potem pa velikodušne ponudbe . . . Pa pater Cifuentes jo je mirno poslušal; nič ni ugovarjal, ni trenil z očmi. tudi ni pokazal nikake nevolje in začudenja, nika-kega sočutja. Ko je Currita nehala, je izvlekel svojo tobačnico, je izdatno ponosljal. krepko kihnil, se obrisal z modrim robcem, okrašenim z rumenimi in zelenimi štirikotniki, ter suho dejal: r ^ M i izšel je KATEKIZEM ZA AMERIŠKE SLOVENCE. X, . >.. rs: slovenskim duhovnikom in čč. šolskim sestram naznanjamo, da je te dni izšel v drugi izdaji izboljšan Katekizem za Ameriške Slovence. Vprašanja in odgovori tečejo paralelno v angleščini in slovenščini. Priporočljiv je zlasti tudi za one otroke, ki nimajo priliko pohajati v katoliške šole. Iz tega katekizma se lahko nauče slovenske in angleške molitve. Naročite ga od: KNJIGARNA EDINOST West 22nd Street, Chicago t t A t * s s •Slovenskim družinam v naselbini naznanjam, da obratujem lastno pralnico, kjer peremo vsakovrstno perilo. —- Delo dobro in za vsakogar zadovoljivo. — Kadarkoli imate kako perilo za pranje pokličite nas po telefonu. da pridemo po perilo na Vaš dom. Perilo Vam pripeljemo, ko ga operemo zopet nazaj na Vaš dom. Kadarkoli imate kako perilo nepozabite na lastno slovensko pralnico! Park View Wet Wash Laundry Co. ŠTEFAN HORVATH, lastnik. 1501 — So. California Ave. Tel.: Rockwell 123a. / List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo. da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA. ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna ▼ Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim drustvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnilo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to atorite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo se tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas! TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicaeo. 111. Phone: Canal 009C ^^ P H S Dogodek. Šolski nadzornik naleti v gostilni na več učiteljev, ki prav pridno pijejo: "To je vendar čudno !" reče nadzornik. "Prej so bili učitelji vedno lačni; sedaj, ko smo jim plače zboljšali, so pa zmeraj žejni!" Tel.: Rosevelt 8221. L. STRITAR 2018 W. 21st Place Dovaža premog —