DEMOKRACIJA Leto VIII. - Štev. 8 Trst - Gorica 19. februarja 1954 Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-7* Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - te). 2-80-3U Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta St. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorke štev. 9-18127 Uhaja vsak petek Odkod težave z opcijami? Problem, opcij je zopet v središči zanimanja naše javnosti. Iz poročila o seji občinskega sveta v Nabrežini smo izvedeli, da je Italija odbila sprejem opcije petnajstim občanom, v Trstu pi prihajajo na dna vedno nova imena o-seb, katerim je bila opcija odbita, in to z italijanske, strani, kljub temu, da je Jugoslavija že pred č«-som 'na opcijo pristala. Ne bo torej odveč, če še nekrat ugotovimo, kako je prišlo do tega. da se ustvarja nova, naraščajoča skupina oseb, katere ostajajo brez državljanstva. Pribiti je treba, kdc nosi odgovornost za to novo izigravanje osebne volje posameznikov - Slovencev. Clen 19.. mirovne pogodbe z Italijo določa, da postanejo vsi prebivalci, ki so imeli 10. junija 1940 svoje bivališče na ozemljih, ki jih je Italija z mirovno pogodbo izgubila, državljani tiste države, kateri dotično ozemlje pripade. Prvi odstevek tega člena končuje s stavkom. »Pridobitev državljanstva te države ima za posledico izgubo italijanskega državljanstva.«. Drugi odstavek istega člena pa. določa nato izjeme od tega pravila. Podpisnice italijanske mirovne pogodbe, ki so pridobile razna dotle'' italijanska ozemlja, se namreč v njem obvezujejo, da bodo vsem m-d IS let -starim osebam, katerih običajni jezik je italijanščina, dalej možnost, da optirajo za italijansko državljanstvo v roku enega leta od uveljavljanja mirovne pogodbe z Italijo. Ta. odstavek vsebuje značilen stavek: »Vsaka oseba, ki oo napravila takšno opcijo, bo ohranila italijansko državljanstvo in se ne bo smatralo, da, je pridobila državljanstvo države, kateri je bi’o ozemlje odstopljeno.« Za'■ mirovno pogodbo je značilno da pri sprejemanju ali odbijanju opcij sploh nikjer ne predvideva, da bi Italija imela kakšno besedo. Za osebo, ki je podala opcijsko iz-tjauc, je enostavno rečeno, » d a se $matra, da ni nikdar izgubila italijanskega d r ž a vij a n s t v a « . Celo pri osebah, ki prebivajo na ozemljih, ki so ostala Italiji, nima Italija pri morebitni izpremembi njihovega državljanskega statusa nobene besede. V čl. 20. mirovne, pogodbe je ruimreč predvideno, da takšne nad IS let stare osebe, katerih občevalni jezik je slovenski, hrvat-ski ali srbski, lahko vložijo prošnjo za jugoslovansko državljanstvo na jugoslovanski konzulat aii diplomatsko predstavništvo: Brž ko jugoslovanska vlada nato sporoči italijanski vladi, da je prošnji ugodila, je dotični nekdanji i-talijanski državljan izgubil italijansko državljanstvo in postal Jugoslovan. Tako za opcije po čl. 20. kakor tudi za opcije po čl. 19. je torej Jugoslavija tista, na katero se morajo prizadeti obrniti in on-i je bila tista, kateri je bila edini priznana pravica, da odloča r, sprejemu ali odbijanju opcijskih izjav. Z ratifikacijo in sprejemom v parlamentih vseh držav jel italijanska mirovna pogodba postala za-, kon, vendar se prav ta določila, ki smo jih pravkar našteli, ne izvajajo na način, kakor je bilo piedvideno. 23. decembra 1950 je bil namreč med jugoslovanskim c-polnontočenim ministrom Ivekovi-čem in italijanskim zunanjim ministrom Carlom Sforzo v Rimu pod pisan sporazum, s katerim: »se rešujejo nekatera vprašanja, ki se nanašajo na opcije za državljanstvo ene ali druge države v smislu določil mirovne pogodben. Dogovor sam, ki postavlja nove roke za naknadno vlaganje opcijskih izjav in v katerem se Jugoslavija obvezuje, da bo izjave »širokogrudno« reševala, ne vsebuje ničesar takega) kar ne bi bilo v soglasju z mirovno pogodbo. Toda v » dopolnitev dogovora « sta si podpisnika izmenjala dve vi-smi, ki sta sestavni del dogovora. In tu je opolnomočeni minister I vekovtič, sklicujoč se na izrecno pooblastilo svoje vlade, zagrešil u-sodno napako, s katero je prenesel dokončno odločanje o vseh opcijah dejansko v italijanske roke V tret H točki, »c«, svojega pisma je namreč obvezal Jugoslavijo, »da bo z nafvečio širokogrudnostio pristopna k reviziji tistih že sprejetih ali šele pripravljenih odločitev glede opcij za \ttalijansko državljanstvo, pri katerih so po mišljenju italijanske vlade podaji razloni za dvom, da so jih zaprosile osebe, ki so se pomotoma ali neupravičeno posluille moi-(Konec na 2. strani) Berlinska konferenca in Trs! (Neštetokrat že je sovjetski i a-stopnik .na berlinski konferenci, Molotov, ugotovil eno in isto, :n sicer potrebo, da se gjede Trsta izvrši mirovna pogodba. V tej svoji zahtevi ima .sovjetski zastopnik vso pravico na svoji strani. Nikomur, ki resno gleda na moralo v politiki, ni mogla uiti škodljiv? lahkotnost obljub glede Trsta, ki so jih zahodne sile dale Italiji Kdor ima živo zavest o tem, kaj pomeni politična odgovornost in sposobnost predvidevanja, ki je prva ocena sposobnosti vsakega državnika, si ne more kaj, da se ne bi čudil ameriški r.epronicljivo-sti v presoji neizbežne zveze med avstrijsko življenjsko sposobnostjo in ohranitvijo tržaške neodvisnosti. Moral bi biti slep, kdor ne bi uvidel zveze med Trstom in zaledjem ter odmevov, ki bi nastali, če bi Trstu odvzeli njegovo izvorno nalogo. Tisti Američani, ki tega nočejo uvideti in ki svoje oči odvračajo od prizora, ki ga nudi mesto, k: še pred njimi suši in propada, ali pa se sramujejo svoje prejšnje neuvidevnosti, so zares nesposobni, da bi spoznali zveze med posameznimi evropskimi interesnimi področji. Toda politika koketiranja neke diplomatke z Italijo in današnje nerazumevanje ameriške javnosti za zveze Trsta s Podaeavjem še ne pomenita, da te zveze tudi ne ohstojaio in da bi se te zveze mogle zamenjati .z drugačnimi političnimi tvorbami. Kdo koli živi v Trstu, more občudovati prizor, ki ga nudi prazno pristanišče, y katerem je bilo življenja, prometa in posla vse dokler ga ni ugrabila Italija. Tega pristanišča pa niso izgradili Italijani, ki jih je le motilo m jih še danes moti, ampak ga je izgradila Avstrija, ne zaradi tega, ker bi ji bil’ Tržačani posebno simpatični, ampak zato, ker je bil Trst Avstriji kakor pljuča vsakemu živemu telesu življenjski pogoj; im to je Trst ostal tudi še danes, pa naj ^e stvari obračajo kakor koli že. Zahtevati od Avstrije, da bi' bila samostojna, odvzeti ji pa pogoj za samostojnost, to je Trst, to so \ izredni meri uspeli storiti versajski ljudje, mi pa vemo, kaj vse se je iz tega rodilo. Toda zahodnjaki se še vedno niso spametovali; oni še vedno ne vedo, da brez samch stojnega Trsta ni le samostojne Av-: strije, pa tudi ne zanesljive ureditve Podonavja, niti trajnega miru v Srednji Evropi. Ce so sovjetski ljudje to spoznali, si s tem še niso pridobili posebnih zaslug za človeštvo, pokazali so le, da imajo bolj svež in nepo-srednejši čut za življenjske pogoje poSameznih dežel. Sovjeti vedo, da taka nenaravna ločitev Trsta od Srednje Evrope ni le propast za sam Trst, marveč ie tudi propast .za Srednjo Evropo, čimer se ustvarjajo pogoji za tretjo svetovno vojno, v kateri bi mogla prav Srednja Evropa s Trstom postati najboij krvavo popri-šče. Toda Sovjetom ni vseeno, če bo z zahodno pomočjo v tretjič dvigni'a vsemogočna Nemčija, ki bo od enega do drugega morja, »vo.i der Adria bis zum Belt«, obnovila prostrano carstvo Otona Velikega ali-Henrika III. Ce je torej Edne na Molotovljev izpad o Trstu molčal_je to pač najzgovornejši znak, da se je tudi pri počasnih Anglosaksonih začela javljati vest zaradi odgovornosti za svojo dosedanjo politiko v Evropi. Težko jim je sicer, da bi lede tega izrekli svoj kes. Toda če nočejo Sov' >tom izročiti vseh adutov, bodo na koncu koncev vendarle morali priznati, da ima narava svoje železne zakone, preko katerih ne more .iti nihče nekaznovan. Berlinska konferenca bi tore; mogla končati neuspenšo. Vendar mogla končati neuspešno. Vendar pa je in ostane plodna stopnja v politične morale. Tistim pa. ki so se navadili na današnjo Evropo zreti z miselnostjo Cezara Borgie (»Un signore prudente non deve esservare la fede, quando tale cs-seivanza gli torni contro o che so-od spente le ragioni che la fecero promettere«), je morala slovanska Rusija postaviti nasproti načelo svetosti podpisanih obljub. Tis;i pa, ki bi, ponašajoč se s svojo zahodnjaško kulturo, hoteli vsiljevati zakon sile, ne da bi pomislili ra to, kako se je to izkazalo na italijanskih volitvah 7. junija 195'}. namreč da s tem spodkopujejo o-snove svoje bitnosti, naj bi služila berlinska pogajanja v resen opomin. Verovati v Boga, ne verovati pa v moralo dane besede; od drugih zahtevati spoštovanje pogodb. i:e biti pa sam sposoben za to, vse lo n ' s seboj nevarnosti ,na katere ljudje takoj ne pomislijo, ki se pa iznenada pokažejo v vsej sv; ji strahoti s hrupnim polomom - katastrofo. Želimo Zahodu in Italiji, da jim grenka tržaška juha ne priredi tiste . .iztreznitve, kakršno bi zaslužili, kai-ti zaradi čuta evropske vzajemnosti ne želimo, da bi do tega prišlo! Dnlasoo padec Pred ideološkim polomom totalitarnih doktrin dvigne, c včasih najbolj razsvetljeni duhovi in najbolj pogumni možje levičarskih in desničarskih diktatur svoj svarilen glas. LENIN IN NEP Sam Lenin je 1. 1921, potem ko je lakota samo v porečju Volge bila zahtevala preko šest milijonov človeških žrtev, presenetil svet .« svo^o »Novo gospodarsko politiko«. Namesto v praktičnem življenju poraznih marksističnih načel komunizma, je zopet vpeljal liberalistična gospodarska načela o individualnem gospodarstvu in zasebni pobudi Bal bo- in Grandi sta odklanjala Mussolinijev nauk o fašistični gospodarski avtarhiji in politični totalitarnosti. Gregor Strasser je nastopil, proti Hitlerjevim zablodam. V vrsto dalekovidnih razkolnikov komunizma spadajo Rudolf Slanski in Vladimir Clementis na Češkoslovaškem. Laszlo Rajk na Ogrskem, Trajčo Kostov v Bolgariji in morda tudi Lavrenti Ber-ja v Rusiji. M Tržaški poiiu ^štirim nelikim Spomenica organizacij ,.Fronte deli’Indipendenza" ,,Blocco Iriestino" in „Slovenske demokratske zveze" četverni konferenci v Berlinu » Stranke, ki ,se bore za neodvisnost Trsta, in sicer »Fronte del-1’ Indipendenza«, »Blocco Triestino« in »Slovenska demokratska zveza«, kot predstavniki italijanskega cer slovenskega in hrvatskega prebivalstva STO, dovoljujemo si obrniti pozornost visoke berlinske konference na sledeča dejstva: 1) Velik del italijanskega prebivalstva in vsi Slovenci in Hrvati STO, ki šteje 370 tisoč ljudi, so želeli. že od 1. 1947, da se STO ohrani in ostvari v smislu mirovne pogodbo. Pri občinskih volitvah leta 1952 na britskd-ameriškem področju, ki šteje 300 tisoč ljudi, med temi 20 tisoč inozemcev, kjer ni šlo za ali proti STO, ampak predvsem za ideološke programe strank, so dobile stranke, ki so bile za ohranitev STO, 42 odstotkov glasov, 'kljub temu, da je bilo med 58 odstotki drugih strank več desettiso-čev takih volivcev, ki so prišli na to področje šele po zadnji vojni a-li ki sploh ne bivajo več na STO. Po 8. oktobru 1953 je število pristašev STO močno naraslo med i-talijanskim prebivalstvom, tako da je danes velika večina tudi italijansko govorečih prebivalcev !n del voditeljev demokristjanske stranke britsko-ameriškega področja proti delitvi in. za ohranitev STO, medtem ko so za STO vsi stalni prebivalci jugoslovanskega odročja. 2) Trst, kot sestavni del malega iSTO, lahko pritegne ogromen del srednjeevropskega trgovinskega prometa, česar ne bi mogel, če hi prišel pod Italijo ali Jugoslavijo, kai-ti tudi v trgovini vlada ljubosumje' :n strah pred konkurenco velikih držav. Le samostojen Trst bo mogel o-sveboditi se italijanskega birokra-tiaru-i in .z reorganizacijo svoje u-prave in uradov bo mogel samostojno živeti, napredovati in izboljšati gospodarsko raven svoje-pa prebivalstva. Pod zavezniško u-pravo Trst tega ni mogel storiti in dokazati svojo življenja zmožnos*, ker vseh 8 let ni žve-1 svojega lastnega svobodnega življenja, ampak je bil vklenjen (s finančnimi in gospodarskimi dogovori od ma-rc^ 1948) v italijanski carinski in gospodarski sistem in je moral deliti usodo > italijanskih pokrajinskih m?st. 3) .Z delitvijo STO med Italijo in Jugoslavijo ne fcodo odstranili sporov med tema dvema državama, ker vzrok teh sporov ni STO, ki ne spada niti pod vrhovnost I-talije, niti pod vrhovnost Jugos'a-vije. Pač pa tiči vzrok teh sporov v borbi za nadvlado na Jadranu in v Albaniji ter v težnji Italije Ho Či-minh in Berlinska konferenca V trenutku ko komunistične tolpe pod vodstvom Ho Ci - minha resno ogražajo Indokino in spravljajo v pomembno nevarnost svetovni mir v južnem delu Srednje Azije, gotovo ne bo odveč, da se pobliže seznanimo s sovjetskim a-gentom, Ho Ci - minhom, na -tem delu sveta. Kakor pri vseh izvensovjetskih komunističnih poglavarjih, tako je tudi življenje samozvanega komunističnega diktatorja v indokitaj-ski džungli polno pustolovščin. Ho Ci - minh je bil rojen točno pred šestdesetimi leti v mali vasici dežele Vinh v Anamu. Njegov oče .,e 'bil skromen anamitski knez in po očetu je mladi Ho podedoval oboje temeljnih lastnosti komunističnih aktivistov: sovraštvo in zavist. Sovraštvo proti Francozom, .zavist proti imovitejšim knezom. Ho Ci - minhova družina, katere členi niso nikdar izbirali sredstev v borbi proti francoskim kolonialnim gospodarjem, je utrpela težke kazenske sankcije oblasti. Njegov oče in brat sta bila obsojena na dosmrtno prisilno delo, njegova sestra na devet let ječe. Ho Ci -minha pa so oblasti večkrat obso-. dile na smrt — seveda v odsotnosti. Z osemnajstimi leti je Ho Ci -minh postal mornar in prepotoval skoro vsa svetovna morja. Pri tem se je izučil raznih jezikov, seveda na način in v obsegu, kakor je to primer pri nešolanih ljudeh. Za silo govori kitajski, japonski, fran- coski, angleški in španski jezik. Kot dvajsetletni rumenokoži Ana-mit neznatnega telesnega stasa, se je nastanil seveda v Parizu, ki je zbirališče in vežbališče vseh slovitih pustolovcev. Takrat je sam sebe imenoval »Njueng Ai - Kuok«, kar bi se po naše reklo »Tisti, ki ljubi svojo domovino«. Za oblast je veljal kot fotografski pomočnik, v resnici po se je bavil s političnimi vprašanji svoje domovine. Po končani prvi svetovni vojni je prišel na dan s svojim programom. Leta 1919 je mirovno konferenco v Varsaillesu .bombardiral s spomenicami in zahteval, na podlagi 14 Wilsonovih točk, neodvisnost Indokine. Kakor mnogi drugi domoljubi, tako je tudi Ho Ci - minh ostal neuslišan. Zato se je obrnil h komunizmu. Ze kmalu po zaključku mirovne konference se je Ho Ci - minh pojavil v Moskvi. Na Leninovi visoki politični šoli je končal revolucionarno šolanje, se izvežbal v sabotažnih podvigih in y likvidacijski tehniki komunističnih nasprotnikov. Da bi svo;o privrženost Leninu dokazal tudi na zunaj, si je pustil rasti brado po Leninovem vzorcu. Tako je novi azijski Len;n že kmalu postal eden najognjevi-tejših žrebcev v hlevu Kominterne. Kot izučen revolucionarni strokovnjak je organiziral podtalna gibanja v Bangkoku, Bataviji, Ran-gunu, Delhiju in Saigonu. V tem času je tudi ponovno spremenij Isvoj priimek. Preimenoval se je /a: Njugen Tat - tama (Za tistega, ki mu je končni uspeh zajamčen). Kakor mnogi drugi poklicni komunistični revolucionarji, tako tudi Ho Ci - minh svojega zarotni-štva ni omejeval na eno samo celino. Okrog leta 1930 se je pojavil v Bostonu, kjer je našel tudi po kakega tržaškega komunističnega zaslužkarja na konspirativnem delu. Za oblasti je veljal kot konzularni uradnik sovjetskega generalnega konzulata. Kmalu za tem pa so ga poslaii nazaj v Azijo s čisto določenimi podtalnimi direktivami. V Hong -Kongu so ga Angleži obsodili na dve leti zaporne kazni. S posrečenim begom pa si je kazen znatno zmanjšal. Od tega časa osta'a njegov življenjepis zavit v popolno skrivnost vse do leta 1941, ko 'e je azijski Lenin ponovno pojavil na domačih tleh. Tu se je ponovno prekrstil, topot v Ho Ci - minha (Baklonosec). Baklonosec je v tem času po kremeljskih navodilih organiziral oboroženi odpor proti japonskim zavojevalcem, ki so vdrli v njegovo domovino. Kasneje pa se je po naročilu Kremlja z Japonci pobotal in sklenil z njimi premirie. Po kapitulaciji Japonske se je zlahki polastil velikih predelov Indokine in se izklical ,7.a predsednika države, ki jo ie imenoval »Viet Nam« (Južna sreča). Vendar ta sreča ni trajala dolgo. V Indokino so se vrnili Francozi in zahtevali svoje (Konec na 2. strani) za pi odiranje na .vzhodno obulo Jadrana in na Balkan. Po mnenju ogromne večine prebivalstva bi delitev STO te spore pospešila in poglobila. STO bo mogočilo obema na takb ozkem, oda svetovno važnem prostoru živečima rarodnostima Italijanov in Slovanov mirno sožitje. In to mirno sožitje med Slovenci, Hrvati in Italijani na STO bi bilo najtrdnejši most sprave in pomiritve med Italijo in Jugoslavijo ter izravnave njunih sjporov. 4) Z mirovno pogodbo z Italijo e postalo STO mednarodna državne tvorba pod varstvom Varnostnega sveta Združenih narodov. Od 15. septembra 1947 uživa prebivalstvo STO svojo neodvisnost. Teh pridobljenih pravic ni mogoče po mednarodnem pravu in demokratskih načelih uničiti brez pristanka prebivalstva in brez spremembe mirovne pogodbe. Zato je ohranitev STO in njegova izgraditev ne le postulat pravičnosti in moralne dolžnosti spi štovanja mednarodnih dogovorov, smpak tudi pogoj ,za zbližanje med Italijo in Jugo"’ vijo, za odstranitev ognjišča, šovinizma in večnih sporov za posest tako važnega ključa do Srednje Evrope in do Jadrana, kot je prav Trst in STO. Zaradi tega podpisane organizacije prosijo visoko konferenco v imenu in v koristi ogromne večine vsega prebivalstva obeh con STO, naj skuša uspešno zaključiti svoja prizadevanja za dosego miru, ki so jih začeli podvzemati leta 1946 in 1. 1947 s sklenitvijo mirovne pogodbe z Italijo; naj se ne ukloni iredentističnim zahtevam niti z ene, niti z druge strani in naj ne dopusti razkosanja STO med Italijo in Jugoslavijo, ampak naj se izreče za ohranitev STO ko*( za končno najpravičnejšo in najboljšo rešitev v korist miru v Srednji Evropi im na Jadranu. « V Trsttf, dne 20. januarja 1954. (Slede podpisi) Titoiz-m ali komunizem jugoslovanskih mogotcev je sani razkolniki, ne v idejah, marveč v disciplini. Izšel je iz razkola med Titom in Stalinom. Titu so bili preozki okovi satelitstva. Zahotelo se mu je več prostosti in neodvisnosti pri izvajanju in izkoriščanju svoje lastne diktature, kot jo je b-l talin voljan priznati »tovarišu Wialterju«, kateremu že od pred koncem vojne ni več popolnoma zaupal. Tako so v Jugoslaviji bivši služabniki Kremlja ostali po prelomu z Moskvo sami diktatorji, ker je komunizem vseh variant ez diktature mrtev stvor. DJILAS — DRUGI MOZ V DRŽAVI Po osmih letih razočaranj in prevar, ko se je v Jugoslaviji komunistični eksperiment, vkljub pol-milijardski dolarski pomoči iz A-msiike (312 milijard lir, op. Ured), pričel rušiti, je nastopil Milovan Djilas. Djilas je bil tedaj tajnik centralnega komiteta komunistične v »Zvezo komunistov« prekrščene partije, bil ;e predsednik skupščine in podpredsednik države. Za Titom je bil drugi mož v Jugoslaviji, a prvi po duhu in razumu. Djilas je bil skozi vrsto let živa priča komunističnega eksperimentiranja na telesu jugoslovanskih narodov. Videl je jpolomijo Kidričevega gospodarstva, spoznal neiz-vedljivost komunističnega kolektivizma in centralizma, prepričal se je, da ni na svetu moči, ki bi mogla v gospodarstvu narodov nadomestiti zasebno pobudo. Spoznal je, da vse komunistično krpanje ni moglo preprečiti gospodarskega pilotna, ki je spravilo pod komunizmom bogato Jugoslavijo in njeno ljudstvo na beraško palico. Zai^ je v skrajnem trenutku povzdignil svoj svarilni glas in pokazal novo pot. V nizu člankov v glavnem komunističnem glasilu »Borbi« :n končno v »Novi misli« od oktobra do decembra 1953 je razodel pred jugoslovansko javnostjo svoje misli, ki so zvenele kot revolucionarni odpor proti komunistični doktrini. GMtarstrc stene se treseta Odkar plapola na gibraltarskih pečinah britanska zastava, ni v Španiji utihnil klic po Gibraltarju. Najnovejši povod za uradno in ■publicistično prerekanje o tem vprašanju je dalo krožno potovanje kraljice Elizabete. Tako je španski veleposlanik v Londonu sporočil britanski vladi, da bi morebitni uradni obisk angleške kraljice v Gibraltarju razburil špansko javno mnenje. Britanska vlada je s svoje strani špansko demaršo gladko odbila. Španske zahteve po vrnitvi Gibraltarja oceniuie svet kot sentimentalno zadevščino, za Angliio oa ie Gibraltar voiaška huinost v o-kv;ru britanskega carstva. Prav iz tph razlosov so sedanja španska razburiania povsem odveč, posebno še zato. ker jih vodi in nare-kuie Frankova . fašistična vladi. Morda bi Franco rad vzbudil mile reklamne pozornosti* v svetu, kjer so nanj akorc že pozabili. DJILASOV NAUK Doba velikih teoretskih programov (Ma,rxa in Lenina) je premagana. Stare sile ne smejo si prisvajati monopola nad socialnim in političnim življenjem državljanov, Socialistična zavest naj se raz vi a proti birokratizmu in vsemoči >i-radniškega aparata. Nov socialni sistem in nova gospodarska politika .naj bi zamenjala komunistični družabni red. Odstraniti je treba vse ovire svobodnega 'gospodarstva in več svobode, je treba dati gospodarskemu izživ-janju. Djilas je žigosal pravi značaj jugoslovanskega socializma, ki se odraža v birokratiziranju strankinega aparata ,in države od zgoraj navzdol, v samovoljnih ukrepih, v prisilnih uradnih sestavkih prebivalstva, v intrigiranju v visokih vodilnih krogih. Smatral je, da je potrebno preustrojiti »Zvezo komunistov« Jugoslavije, ker njeno število članov ne raste, ampak pada in ker je v Zvezi del članov proti zunanji in notranji jaolitiki voditeljev. Bil je za spremembo »Zve,ze komunistov« tako rekoč v meščansko stranko. Za meščanski stan je zahteval s pravnega stališča pravico enakopravnosti in se izrekel proti monopolu in nadvladj enega samega razreda nad vso državo. iZato se je Djilas postavil za svobodo izražanja misli za svobodno borbo za nove ideje, ki naj bi izpodrinila stara okamenela in od razvoja premagana načela v možganih starovernih komunistov. S tem se je Djilas izrekel za demokracijo, ne za »ljudsko«, ampak za pravo demokracijo, kakor jo pojmuje svobodni svet, kakor jq pojmujemo in širimo tudi mi na Svobodnem tržaškem ozemlju. Izrekel se je za demokracijo industrije, za razpust kmetijskih zadrug, za vrnitev zemlje lastnikom, ker jo bolje obdelujejo in z večjo donosnostjo izkoriščalo kot delavci -nelastniki, za obuditev političnega živlienia z uvedbo sistema več političnih strank. Djilas je pripravljal prerod komunistične Jugoslavije in njen prehod iz diktature v svobodno demokratično državo. 1 (Konec na 4. strani) Dr. Josip AGNELETTO V ESI Z IŠKEGA Čudno ravnanje prefekture pri odobravanju opcijskih odlokov Vedno pogosteje se slišijo glasovi nezadovoljstva .zaradi čudnega kriterija, .po katerem se goriška prefektura ravna pri odobravanju opcijskih, odlokov. •Znano je, da so po členu 19. mirovne pogodbe imeli pravico opti-rati za ohranitev italijanskega državljanstva vsi bivši italijanski državljani, čijih občevalni jezik ie italijanščina. Tolmačenje besedila »občevalni jezik« je bilo in mora biti ugodno vsem, ki kakor koli govorijo italijanski jezik, tudi samo v javnih uradih ter v občevanju z italijanskim življem sploh. Namesto tega so si oblastva izmislila, da se pod besedama »občevalni jezik« mora razumeti »materin jezik«, ki je povsem različnega pojma in smisla. Z dogovorom od 23. decembra, 1950 sta se bili Italija in Jugoslavija pogodili, da sprejme druga vse opcijske izjave in jih tudi u-godno reši ne glede na občevalni jezik prizadetih oseb. S tem je bila zadeva občevalnega jezika optantov odpravljena in državi bi morali opcijsko izjavo priznati vsakomur. Vendar sta se v podrejeni vrsti sporazumeli tudi na tem, da sme Jugoslavija zavrniti največ dve sto opcijskih izjav. Z nekim pismom je baje jugoslovanski poslanik v Rimu priznal Italiji pravico, da tudi ona ne prizna največ dve sto opcijskih odlokov. Iz kakšnega vzr> ka bi prva in druga zanikali pravico do optiranja odnosno do priznanja opcijskega odloka, v sporazumu od 23. decembra 1950 ni povedano. Prav zaradi tega smemo soditi, da ravnata obe državi po nekem svojem kriteriju politične uvidevnosti do optantov, ki jih mislita izključiti od pravice, ki jim jo mirovna pogodba daje. 2e lani pa je rimsko zunanje ministrstvo jelo sporočati nekaterim optantom, da jih jugoslovanska o-blastva nameravajo vključiti na seznam oseb, ki jim bo opcijska izjava zavrnjena. Zato je rimsko zunanje ministrstvo prizadetim naznanilo, da imajo pravico vprašati ■za vzrok takega, zadržanja do njih ter svojo opcijsko Izjavo tudi z morebitnimi listinami ali spomenicami podpreti! Tako opozorilo bi morala Italijanska oblastva dati tudi tistim optantom, katerim je Jugoslavija opcijo sprejela, tozadevnega odloka pa Italija ne mara potrditi. Nasprotno pa vemo, da pripravljajo italijanska oblastva poseben seznam oseb, katerim opcijskega odloka ne mislijo potrditi. Procesija teh optantov na gori-ško prefekturo je vsak dan bolj težka! Ko vprašajo, zakaj jim opcijskega odloka ne priznajo, dobijo na- Ho Či-ntinh in Berlin (Konec s 1. strani) pravice. Ho €i - minh jim je napovedal boj na življenje in smrt. Ze kmalu po tem je džungla vzplamtela v ognju. Z velikimi napori in potrpežljivostjo so si Francozi prizadevali, da bi se s Ho Ci -minhom na kak način sporazumeli. Leta 1946 je francoska vlada povabila komunističnega upornika v Pariz na državni obisk. Sprejeli so ge kot suverenega vladarja, vendar ga niso premamili. V preprosti oguljeni uniformi brez odlikovanj in činov je francoskim gostiteljem odgovarjal: »Ne morem se spušča*' v proslave, vse dokler živi moje ljudstvo v bedi in pomanjkanju.« Morda je bilo v teh besedah nekaj demagogije, vplivale pa so globoko ne samo na domačinsko prebivalstvo, pač pa tudi na •same Francoze. Ho Ci - minh pač ni posnemal Goeringa pri svojem državnem obisku. Nepomirljiv — tak, kakršen jo prišel — je Ho Ci - minh tudi ?n-* pustil razkošni Pariz. S svojo borbo proti Francozom in za popolno podreditev svoje domovine boljše-viškim strategičnim načrtom je nadaljeval in nadaljuje tudi danes. Malenkov mu je zapovedal, da svoje akcije podkrepi z vsemi sredstvi prav ob času zasedanja berlinske konference, da bi z njimi pojačil Molotovljeve napore, ki gredo za tem, da ohromijo zavezniški odpor proti komunističnim zavojevalcem tako v Evropi kakor v Aziji. Prav zato preliva Ho Ci -minh po indokitajski džungli kri svojih rojakov za kremeljske politične interese. Enako postopajo tudi vsi ostali kremeljski zaslužkarji po ostalem svetu.... vadno odgovor, da nimajo italijan- pet izmislila, da je bolje zahtevah skega občevalnega jezika Vtis postane še bolj mučen, ko vsa javnost dobro ve, da je zadeva občevalnega jezika bila z dogovorom od 23. decembra 1950 razčiščena in odpravljena. Na drugi strani pa prav tako dobro vsi vedo, da prav občevalni jezik ne more igrati nobene vloge več, ko je na stotine Slovencev prejelo obvestilo, da jim je opcija priznana tudi od strani italijanskih oblastev. Gre torej za politični kriterij in ravnanje ter zadržanje do nekaterih optantov, ki jih ni samo dve sto, ampak mnogo več! Menimo, da imajo ti optanti pravico vedeti, kje tiči vzrok slabega gledanja nanje, da se zaradi kakih očitkov lahko opravičijo. Znano nam je namreč, da o vsakem optantu jemljejo informacije orožniki in kvestura posebej. Vemo tudi, da so poročila o .teh optantih tudi krivična in izmišljena z namenom, da škodijo prav v zvezi z opcijsko izjavo in, torej, z državljanstvom! Oblastva naj bi torej vsakemu optantu, kateremu jugoslovanskega opcijskega odloka ne mislijo priznati, sporočila, kakšne ovire obstojajo glede tega in mu priznala pravico ugovarjanja in pobijanja teh ovir. S tem ni rečeno, da je i jugoslovansko i italijansko zadržanje glede teh optantov pravično in v meji določil mirovne pogodbe. Vztrajamo namreč na trditvi, da so pravico do opcije imeli vsi italijanski državljani, ki so kakor koli, tudi v najmanjši meri občevali tudi v italijanskem jeziku. Brž ko so ti prizadeti svojo opcijsko izjavo padali in jo tudi podprli z morebitnimi listinami ali drugimi dokazili, jim opcijsko izjavo morajo sprejeti in rešiti prav po določilih, mirovne pogodbe! Je pa tudi zadeva »domicila«, to ie bivališča, ki so ga prizadeti i-meli na dan 10. junija 1940. Kdor je namreč 10. junija 1940 imel svoj »domicil«, to je glavni sedež svojih opravil, na sedanjem ozemlju Italije, ie »ipso jure« italijansko državljanstvo ohranil, ne da bi mu bilo treba optirati. Pa so se italijanska oblastva zo- stalno »rezidenco« in ne samo »domicil«. In tako so prisilila, da je nekaj stotin Slovencev po nepotrebnem optiralo. Vsaj tem naj sej krivica popravi! Opcijski odlok naj se jim brez vsakih formalnosti prizna! S tega mesta prosimo italijanska oblastva, naj s slovenskimi optanti ravnajo širokogrudno. Država ne bo v nevarnosti zaradi peščice slovenskih optantov, ki želijo živeti v mejah Italije, morda samo dokler traja v Jugoslaviji trd komunističen režim! Neskladnost italijanskih" oblastev pa tiči tudi v tem, da so otroke slovenskih optantov prisilila prestopiti iz slovenskih na italijanske šole, češ da so za optiranje morali izjaviti, da imajo’" italijanski občevalni jezik. Ker ste tako izjavili, so oblastva trdila, nimate, pravico posečati slovenskih ‘šol! .Sedaj jim pa opcijskega odloka ne marajo potrditi, češ da so slo-j vensko govoreči!... Vladna pomoč Gorički Ker je vprašanje brezposelnosti, zlasti v teh mesecih, zelo pereče na Goriškem, je vlada nakazala novo izredno podporo. Ministrstvo za javna dela je odobrilo nad 125 milijonov lir za zidavo šolskih poslopij na Goriškem. ,Za doberdobsko občino so odobrili znesek 15 milijonov lir za ljudsko šolo v Jamljah. Občinske teste Na eni zadnjih sej pokrajinskega odbora je predsednik dr. Cul n poročal, da so na tozadevnem sestanku, ki. je bil v Neaplju, razpravljali v zadevi vzdrževanja nekaterih občinskih in stranskih cest ter sklenili predlagati zakon, ki najj^te ceste izroči pokrajinski i; pravi v vzdrževanje! Ta sklep se nam zdi zelo pameten in koristen, ker prav na ta način razbremeni -zlasti male podeželske občine, ki imajo z vzdrževanjem svojih cest velike stroške. •Prihranke bi namreč lahko obrnite'ža' izboljšanje splošnih socialnih in prosvetnih prilik, v kolikor bi seveda proračunske možnosti to dovoljevale. >!? 0a bi se sklep le .kmalu ostvaril! Se o vojni škodi Ne glede na dejstvo, da je zakon o vojni škodi precej trd, kar se tiče meje priznanja vojne odškodnine ter njenega .izplačevanja, smo ustavili pozornost na določilu tega zakona, ki pravi, da priznava fta-lija pravico do odškodnine tudi vsem svojim bivšim državljanom, ki niso državljanstva izgubili po svoji volji .potem, ko je vojna škoda nastala. To določilo se nanaša tudi na vse italijanske državljane, ki so zaradi mirovne pogodbe postali jugoslovanski! Ta dobra plat zakona o vojni škodi zasluži, da jo omenimo prav Kdor želi vabilo z.i lil. veliki tradicionalni ples Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, si ga lahkb naroči pri kavarni Bratuž v Gorici. 's tega mesta, ker je res demokratična, človečanska in pravična! Se posebno, če pomislimo, da nekatere države onstran železne zavese se niti toliko ne zmenijo, da bi svojim lastnim državljanom nudile Zadeva peumskih najemnikov Zadnje dni se mnogo govori in piše o razsodbi goriškega sodišča v zahtevi ustanove Treh Benečij, da se razveljavijo najemninske pogodbe, ki jih glede njenega zemljišča v Pevmi in okolici ima z mnogimi tamkajšnjimi kmetovalci. iSodba goriškega sodišča je namreč zahtevi ustanove Treh Benečij ugodila, opirajoč se na uradno mnenje Kmetijskega nadzorništva iz Benetk, ki je v stvari po zakonu pristojno, in na določila zakona. Ne glede na dejstvo, da je s socialnega vida vprašanje odvzema zemlje kmetovalcem zelo neprijetno in netaktično, še posebno v teh težkih časih gospodarske krize na Goriškem, in tudi ne glede na bolj ali manj utemeljen sum, ki ga mi tudi gojimo, da ima .zahteva ustanove Treh Benečij določene politične namene, ki se ostvarijo mi z izgonom slovenskih kmetovalcev, se ne moremo strinjati z napadom na sodnijo, ki je v stvari sodila. Sodnija je v razlagi svoje določbe dejala, da se opira na izvedensko mnenje ter na mnenje Kmetijskega nadzorništva iz Benetk in na zakon! Slovenci v Italiji smo se nekoč upravičeno pritoževali zaradi ne-puistrancsti sodnikov, ker je pač vladal fašizem, ki je narekoval .moralo in zadržanje vsakomur, pa •smo vendar pogostokrat tudi v tistih težkih časih .našli močne hrbtenice in piavične sodnike, ki so raje še oni šli v trpljenje, kot pa da bi si pustili narekovati sodbe in zadržanje do slovenskih strank! Danes moramo reči, da je sodstvo politično neodvisno in da stoji v meji zakonitih dolžnosti. To I Z S L O VENITE TUBERKULOZA NA TOLMINSKEM Vprašanje jetičnih bolnikov postaja zadnje čase resno, zlasti na Tolminskem. Namesto da bi se ta bolezen krčila, se zadnje čase še bolj širi. To zlasti na podeželju, v oddaljenih krajih, v odmaknjenih predelih kot n. pr. Šentviška planota in cerkljanski okoliš. Na preglednici zadnjih 25 tet i-mamo najvišja vzpona v letih 1949 in 1950. Deloma so temu krive slabe življenjske razmere, še bolj pa nezadostna zaščita pred okužbo m nezadostna zdravniška oskrba. Saj pride — kot tožijo »Primorske novice« — na vsakih 40 tisoč prebivalcev komaj dva zdravnika, dve sestri, dva rentgenska tehnika in dve obiskovalki! V Tolminskem okraju je 277 bolnikov z akutno tuberkulozo, kužnih z odprto .tbc 78, pnevmatoraks jih prejema 72, v bolnicah jih je pa še 33. Leta 1951 je umrlo za tbc v samem Tolminskem okraju 41 ljudi. Vprašanje te kužne bolezni je torej zelo resno in dela nemalo skrbi sedanjim oblastem, ki si prizadevajo, da bi z razpoložljivimi sredstvi to bolezen pregnale ali pa vsaj omilile kot v drugih državah, ker ne predstavlja več take nevarnosti. MOTORNI VLAK DO PLANICE V nedeljo, 17. januarja, je bila otvoritvena vožnja motornega vitka, ki bo vozil vso zimo od Ljubljane do Planine in obratno. S to progo bo omogočeno Ljubljančanom vsako nedeljo uživati zimski šport v Planici. NAJEMNINA STANOVANJSKIH HIS Najemnino bodo plačevali po posebni stanovanjski .tarifi, ki jo bodo določali po kvadratnih metrih ■stanovanjske površine glede na kakovost in lego stanovanja. Zbrano najemnino .bodo razdelili v amortizacijski sklad, namenjen za investicijsko vzdrževanje hiše, v sklad za hišno upravo in v sklad za tekoče vzdrževanje hiše. Zasebni lastnik ima pravico do dela najemnine, ki ga določi ljudski odbor,' ki pa ne sme presegati deset odstotkov celotne najemnine. Zasebni lastnik ima pravico do primernega brezplačnega stanovanja v svoji hiši, mora pa plačevati v sklad za vzdrževanje hiše znesek, ki ustreza najemnini stanovanja. DEVIZNI PRESTOPKI Devizna inšpekcija v Jugoslaviji je lansko leto ugotovila nezakonito poslovanje s .tujo valuto pri pet sto podjetjih in tri sto zasebnikih. Izrekla je osem sto denarnih kazni v skupnem znesku 142 milijonov din. Neko podjetje je bilo zaradi deviznih prekrškov kaznovano z j 10 milijoni dinarjev. V Sloveniji je •bilo zasebnikom .zaplenjenih tisoč pet sto dolarjev jn nekaj druge; valute. DELAVSKE PLAČE .. MO i I Kljub dejstvu, da so tovarne v rokah delavcev, ki jih upravljajo in nadzirajo sami in nisHftsvež-.g®*' koriščani od strani brezsrčnih kapitalistov, se danes delavci v Jugoslaviji pritožujejo, kolikor «e-pač •lahko, .zaradi nizkih plač. Posebno nezadovoljni sp delavci cementarn, ki so vložili oster, protest Centralnemu svetu Zveze sindikatov, ker jih je izvršni svet razvrstil v šesto obračunsko skupino gospodarskih organizacij. S tem u-krepom se je njihova dosedanja plača 9.770 din na mesec znižala na 6.880. Jasno je, da taki ukrepi »delavcev« delavcev ne .navdušujejo in. u-pravičeno tožijo, da so danes šg bolj izkoriščani kot pod kapitalisti. LJUDSKA 1MOV1NA Zakon o zemeljskem maksimumu je ostvaril kar čez noč nova velikanska »ljudska« veleposestva. V Sloveniji znaša zemeljski sklad ljudske imovine okrog devet tisoč hektarjev zemlje. V okraju Maribor - okolica ima ■ta ljudska imovina 2400 ha zemlje. To zemljo bodo razdelili na 7 veleposestev; vsaka od teh bo imela povprečno okrog 350 ha. Vlada je samo za ta zemeljski sklad mariborske okolice nakazala 33 milijonov din, ker pač hoče za vsako ce- no dokazati, da je državni sektor v kmetijstvu boljši in donosnejši kot privatni. Gudna politika! V zahodnih državah, kjer so komunisti v opoziciji, zahtevajo uničenje latifondi-zma ali veleposestev in razdelitev •zemlje v direktno obdelavo in last kmetov - delavcev; v vzhodnih državah pa, kjer so komunisti na o-blasti, uničujejo male in srednje kmetije ter ustanavljajo veleposestva!... POSLANCI NE BODO PRISEGALI . Predstavniki hrvatske zbornice, zbora proizvajalcev in .republiške-ga-vzbor«- so sklenili, da poslanci republiškega zbora hrvatske zbor-pi^e ne bodo več prisegali, temveč Sariio "dajali posebne izjave o svojih dolžnostih. Verjetno so se zavedli, da. se pregggosto kršili svetost prisege. RAZKROJ KMETIJSKIH DELOVNIH ZADRUG »Ljubljanski dnevnik« toži v svoji številki od 6. jan. 1954 o nizki zavesti kmetovalcev. V mislih ima . me politično ali partijsko zavest, pač pa pravo kmečko zavest. Ta nizka zavest, pravi »Ljubljanski dnevnik«, je glavni vzrok razkroja kmetijskih delovnih zadrug. Vsa državna pomoč, vsi 10-letni načrti, vse .zadruge in skratka vsa prizadevanja vlade in ljudske o-, blasti ne bodo dosti koristila, ča ne bo rastla zavest kmetijskih proizvajalcev. V okraju Ljubljana - okolica je komaj 58 odstotkov kmetov-gospo-darjev vključenih v kmečke zadruge. Ostali kmetje so raje kljub vsem težavam in neprilikam izven zadrug. Okrajna posestva delajo večjidel z izgubo. Zato je že marsikateri okraj sklenil, oddati posestva privatnikom, da bi lahko plačali vsai davke. SPOMLADANSKI VELESEJEM V ZAGREBU Od 5. do 14. marca bo v Zagrebu spomladanski velesejem, na katerem bodo razstavljali jugoslovan-sk industrijsko in trgovinsko proizvodnjo. •Slovenci zahtevamo in bomo vedno zahtevali! (Pa ne samo mi •Slovenci, ^mpak vsi pametni državljani! Sicer pa je v sodnem u-siroju dana možnost priziva na višjo stopnjo, ker so v tolmačenju zakona in njegovih določil mnenja lahko tudi različna. Pri stvari kot taki' pa bi prizadete kmetovalce, na strani katerih stojimo in njihovo pravico branimo, radi vprašali, če so izvedensko mnenje Kmetijskega nadzorništva iz Benetk pobijali s proti - »perici jo«. Treba je namreč v pravdi uporabiti vsa sredstva, ki jih zakon pravdajočim se strankam nudi, da pobijajo nasprotnikove trditve tudi s protidokazilnimi sredstvi in razlogi! Sicer pa bi prizadeti, in z njimi ■tudi politične organizacije, morali nastopiti pri rimski vladi z zahtevo, naj se zakon vsaj toliko spremeni, da lahko nudi sodnikom možnost sojenja tudi po uvidevnosti socialnih krajevnih potreb. Nova relejna postaja Ta teden so v Gorici odprli n> voradijsko relejno postajo. Kot pišejo krajevni italijanski časopisi, bo ta postaja posredovala zlasti večerne oddaje iz Italije, ki so zelo šibke in bo tako vsaj deloma »onemogočala propagandistične oddaje :iz jugoslovanske cone Trsta«. kako odškodnino za vojno iškddo! V ostalem pa izražamo mnenje, da bi morala Italija priznatil“svojim bivšim državljanomnjeašamo pravico do vojne odškodninsf. ampak tudi pravico do državljanstva, vsaj tistim, ki so za njenotohflhui-tev optirali! oinčo fldoif Furlsn šest leHgpp Renzo Alorra pa ZLA Adolf Furlan, ki je bil obdolžen, da je naročil z avtom ^'JSbbft?- g. Venceslava Komela, je biltoč dni od beneškega porotnega sodišča obsojen na šest let zapora zaradi telesnih poškodb in ne za namen u-■mora. •Renzo Marra pa, ki je pred par let! ustrelil lastnega 16,-letngga, sina in dve ženski, je od , j*to*ga: sodišča bil v torek 16,,,4. ig-^pb^pjen na triindvajset let zapora, ker so mu priznali delno umsko zmedenost. Oba sta se pred sodiščem prikazovala tudi v luči italijanstva, čeprav sta bila rojena Slovenca, in sta zmagala!... mnnlam „ , _ „ sd »ionsr Natečaj za mednarodno trgouino Trgovska zbornica s poroča,''da je •cdprt natečaj za 12 štipendij za trgovsko prakso v inozemstvu.. Tečaja se lahko udeleže vsi* italijanski državljani, ki imajo ^možnost za mednarodno trgovino. (Na prakso bodo šli v eno izmed sledečih držav: Avstralija, Brazilija, Kanada, Belgijski Kongo, Filipine, Indija, Indonezija, Meh-ika, Pakistan, Peru, Južna Afrika in Venecuela. Prošnjo na kolkovanem papirju za 200 lir je treba poslati. dp, 5. a-prila na Ministrstvo za trgovino s tujino. Zimska pomoč V pokrajinski sklad zimske pomoči je prišlo do 4. februarja 5 milijonov 261 tisoč 866 lir. fldhšd Masmpcipii? (Konec s 1. strani) Evidenčne tablice za vozove Od prvega marca dalje 'ne veljajo več stare evidenčne tablice za vozove, ki krožijo po javnih cestah. Se ta mesec morajo torej vsi lastniki omenjenih vozov poskrbeti, da si nabavijo nove tablice in plačajo tozadevni davek. Natečaj za šolshe skrbnike Do 21. marca morajo predložiti prošnjo z vsemi drugimi listinami •tisti, ki se hočejo udeležiti natečaja .za 7 mest šolskega skrbništva. Konkurirajo lahko samo šolski državni uslužbenci sedme skupine. Prošnjo je treba nasloviti n^ Prosvetno ministrstvo. V okviru nacionalnega boja proti jetiki so sodelovale tudi ljudske in srednje šole. Dijaki so zbirali prostovoljne prispevke v šoli in jih oddali odboru za boj proti jetiki. Po uradnih podatkih so šole na Goriškem zavzele četrto mesto na splošni lestvici v Italiji. Med temi goriškimi šolami sta se odlikovala tudi slovenska gimnazija in licej. Za dobro Izbiro ssmcnshc horuze Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Gorici daje vse potrebne nasvete za izbiro najprimernejših vrst koruze za naše kraje. •Posebna kontrolna postaja v Bergamu ima na razpolago razne vrste semenske koruze, ki ima vsa jamstva za odličen uspeh. Poučni filmi zs mladino V kinodvorani »Moderno« bodo vsak petek predvajali posebne poučne filme za mladino. Prva predstava bo ob pol petih popoldne, druga pa ob šestih. nosti, ki je predvidena v 1.9. členu mirovne pogodbe«. A kakor bi to še ne bilo dovolj, je Ivekovič še dodal, da se določila v predhodnih dveh točkah pisma »nikakor ne morejo tolmačiti tako, kakor da bi se italijanska vlada, s tem odreka možnosti, da ne prizna italijanskega državljanstva tistim osebam za katere bi jugoslovanska vlada smatrala, da ne more spremeniti svoje odločitve (t. j., da' bi vztrajala na priznanju opcije, op. ur.), medtem ko bi italijanska vlada bila mnenja, da ne izpolnjujejo pogojev za opcijo«. Ta dogovor in dodano pisjfio so torej osnova, po kateri sme zdaj Italija odreči pravico na opcijo tudi osebi, za katero Jugoslavija vztraja na stališču, da ji je treba opcijo priznati. Na ta način so se ustvarili pogoji, po katerih se posameznik znajde med dvema mlinskima kamnoma, ki ga enostavno zmečkata. Njegova volja, za katero so smatrali podpisniki- mirovne pogodbe, da je najvažnejša,- ima samo drugorazreden pomen. Ce se obe državi glede njega ,ne moreta zediniti, se mu, lahko tudi zgodi, da ostane na sredi, gol in ratgl brez enega in dragega, državljanstva. Krasna in modra rešitelj! i. Tako je Jugoslavija sama nepremišljeno ■ omejila svojo prednostno pravico odločanja,- katero jipnje na obravnavanem področju priznala mirovna pogodiba. Ne smemo se torej čuditi, če Italija dM&s samo spretno izkorišča to, kar ši'-fe tako nepričakovano priborila. Dčč se je z navadnim »pismom«, ki ni nikjer uzakonjeno, dejansko bistveno izigralo jasna dol&$ila mirovne pogodbe, kis b ž'a k o n , je seveda še posebno v&tiišanje, katero bo pa verjetno /'ZitAlmnlo bolj pravnike. Dodali fe^idško še, da je Ivekovič zdaj velčpSštShik v Bonnu, kjer ima prav te ^drti stik z Američani in ni izkljiiččjto, da bo še enkrat prispeval ^‘‘»uspešni in pametni« rešitvi kdkiiiifga primorskega problema. ow»u - # 00w' DROGERIJA ' IIHTOII PODEOHHIH Prodaja na debelo in na drobno GORICA Trg De Amicis, 12 na Komu Telefon št. 3009 Noui iosnanističnl člouei ni popoln čioofck Novi človek, ki si ga prizadevajo ustvariti komunistične, vlade in 'ga postavljajo z.a ideal ljudstvom, katerim vladajo, vendarle ni samo abstraktna predstava, kajti na \ vso moč si prizadevajo, da hi preoblikovali človeško naravo po tem idealu. In res se jim je posrečilo oblikovati neke vrste novega človeka,. ki bi ga lahko imenovali jiiap^predanega partijca« ali »aktivistu«. To je človek, ki je slepo vrriasii stranki, kar seveda pomeni, darijertslepo pokoren tistim, ki odločajo v njej, strankini hierarhiji. V svoji predanosti stranki se niti dosti za kake materialne To je neke vrste puritanec, Ofti ne streže svojim čutom. življenjska sila se spro-šl&ddg^dvsem v političnem fana-tizjnui.wStotisoči mladih ljudi v vfe^ifcomunističnih državah pripadajo.-danes takemu »novemu« člo- Vendar pa je v njih, v teh njr-hovih »novih« človeških lastnost.h nekaj bolestnega, izkrivljenega in "nfcnšMfevmega. Pri občevanju z nji-;rHPflrriS[ človek čuden občutek, da so to dejansko drugačni ljudje, kakor le sam. Takega občutka medsebojne odtujenosti nimata pri nebnem stiku niti dva človeka popolnoma različnih ras ali jezikov -f rielžpremenjeno naravo. V normalnem človeku vzbujajo ti »pre-•danci« hkrati občudovanje in pomilovanje, celo gnus, kakor pred čuadla za 10 odstotkov cena tekstilije domače proizvod- PRVA SRBSKA VSTAJA Dogodek, ki ga zdaj slavimo, 150-letnico po svečanem trenutku( ko so Karadjordja v Orašcu razglasili za srbskega narodnega vodjo, je nedvomno eden najpomembnejših preobratov novejše evropske zgodovine. Ta preobrat je bil usodnega pomena za nadaljni obstoj- avstro-ogrske monarhije. Skozi vso dobo od drugega obleganja Dunaja 01. 1683) pa vse do pod konec XVIII. stoletja je Avstrija mislila, da spada Pomoravje v njeno interesno območje. ■ Znameniti razgovor v Hersonu, ki sta ga imela Katarina II. in Josip II. (1. 1783), je privedel do delitve Balkanskega polotoka na rusko in avstrijsko polovico. Ruska naj bi zajemala Romunijo, Bolgarijo in Carigrad, avstrijska pa naj ■bi se raztezala od Pomoravja proti zahodu do Dalmacije in proti jugu do Soluna. Proglas, ■ ki ga je Leopold I. naslovil Srbom 1. 1790 v Brarukovičevi Vojvodini, prenos srbske patriarhije iz Peči v Sremski Karlovac, vse to je bil izraz večstoletnega političnega izročila, ki je našel svoj izraz v odstopitvi južne Ogrske srbskim despotom XV. veka in v ustanovitvi srbskih graničarjev vzdolž hrvatske in o-g.rske meje. Toda avstrijski zamah proti Balkanu, ki je prišel do izraza v po-žarevskem miru (1. 1718) je med XVIII. stoletjem pretrpel dva občutna udarca. Beograd je dvakrat, 1. 1739 in 1. 1791, prešel iz avstrijskih v turške roke. Naj je to zakrivilo že kar koli, bodisi nesposobnost avstrijskih generalov, nedostojnih naslednikov princa Evgena, bodisi dejstvo, da je bi.la Avstrija zaposlena na zahodu zaradi francoske revolucije, eno ie bilo po Sistovskem miru 1. 1791 jasno, in sicer, da Avstrija ne mo- re Srbom izbojevati samostojnosti od Turške. .Srbi so tedaj spoznali,’ da si bodo morali samostojnost, če jO bodo hoteli doseči, izvojevatii mi. Toda to je bilo nasproti tur-, škemu cesarstvu, ki je pod konec XVii. stoletja štelo 50 milijonov prebivalcev in ki je vMvejfiškfem pogledu veljalo za veliko silo, zelo težko. Da je Turčija tekšf "bila res taka sila, j§ dokazala v vojni 1. 1788-1791, ko' je osamljena .kljubovala skupnemu naporu Rusije in Avstrije. Turške sile so bile prodrle v Banat in Bačko in smvt Koče Andjelkoviča v Tekiji je dokazala, da je turska sila sposobna kreniti na Mohač proti Budimu, ki se je tedaj upiral. Prav v tej zadnji avstrijsko-turški vojni se .e spet pojavila ista politična razvrstitev,- ki je že v XVI. in XVII. stoletju onemogočila vsa avstrijska prizadevanja, in sicer zveza pruskega in madžarskega prote-slant zma s turškim muslimanstvom proti katoliški premoči Hao-sburžanov. Tudi 1. 1788-92 sta se Budim in Carigrad našla na isti črti v škodo dunajskih stremljenj. Toda če je Turčija 1. 1791 od Avstrije lahko dosegla razmeroma Dovoljen mir, ga je vendarle plačala drago. Bila je namreč prisiljena, da je proti avstrijskim in ruskim silam oborožila razbojniške čete, ki so živele na račun obmejnega prebivalstva Srbije in Vlaške. Te neredne čete so v glavnem živele od roparskih pohode/, njihovi voditelji so bili pa ponaj-več Hercegovci in Albanci. Ko pa je vojna končala, je bilo te ljudi treba »nagraditi«, kar so napravili tako, da so jim izročali v upravo cele pašaluke. Tako je na koncu koncev Egipt prispel pod oblast Albanca Mehmeda Alija. In tako je .bogata Sirija dobila za namestnika nekega bosanskega pustolov- OJabilo na- III. Deliki tradicionalni ples „ SLOVENSKEGA DOBRODELNEGA DRUŠTVA V TRSTU dne 25. februarja ob 22. uri o ulici Coroneo IS. 'S>tkLS>o. Vstop proti vabilu, ki ga lahko dvignete izključno na sedežu društva, v ulici Machiavelli 22/11 (uradne ure. od 16. do 19. ure) — Opozarjamo, da vabil ne bo razpolago pri vh’odu ‘ ‘1 i c p Tako je Vidinu nasproti Vlaški zavladal Razvan Rizvanbegovič, ki so ga Turki imenovali Razvan O-'g\u. Tako so. nad .beograjskim pa-šalukom zavladali janičarski vodje. Beograjski pašaluk je bil namreč že od 1. 1718 janičarska oblast. Toda ti janičarski vodje so imeli ie slabo plačevan neredno vojsko, ki se ni hotela raziti, dokler ni dobila obljubljene ali pa pričakovane nagrade. Ker pa je tvoril beograjski pašaluk področje karavanskega prometa, je bil promet zavrt tako, da so celo sami turški meščani pomo-ravskih mest začeli organizirati domače odrede, ki naj .bi karavane branili pred roparji. Te odrede so pa sestavljali srbski kmetje in živinorejci; njihovi voditelji so biili dogovorjeni pa z voditelji karavan, da se bodo ob določenem času našli na določenih karavanskih počivališčih. Da bi ohranila karavanski promet, je turška vlada beograjski pašaluk zaupala ce-, lo uvidevnejšim 'ljudem, najprej Bečir paši, nato pa Hadži Musiafi paši. Slednji je bil energično zatiral janičarske nasilneže, kar je oa ipielo za posledico, da so se janičarji zarotili proti njemu in ga naposled ubili. Hadži Mustafina smrt je domače srbske odrede silila v to, da so se z janičarji marali ali sporazumeti ali se pa z njimi odkrito boriti. Janičarski voditelji, tako imenova ni dahije — ta naziv so uporabljali v severnoafriških regencah, torej v Tripolisu, Tunisu in Alžiru —- so se zdaj začeli pogajati s poveljniki srbskih čet in jih vabili k sebi. Toda v decembru 1803. leta je nekaj teh poveljnikov izginilo. Zato se je eden teh vodij, Karadjordje, odločil, da ne pojd na pogajanja k dahijem in je svoje tovariše opozoril na nevarnost, ki jim s te strani preti. Posledica tega opozorila je bila, da so se vodje srbskih domačih odredov februarja 1. 1904 sestali na Orašcu z namenom, da bi zavarovali svoja življenja ter organizacijo svoje domače varnosti. Njihov, .namen torej ni bil vstaja proti Turkom, ampak le, da bi ohranili tisti red, v katerem šo pod T.urk.' živeli. Toda ko so dahije začeli s silo napadati poedine vasi, so se četovodje sporazumeli na skupno obrambo in tedaj je Karadjord.i na čelu svojih odredov potolkel dahije n štiri, ki so jih zajeli v beograjski trdnjavi, so pobili na istem kraju, na katerem je bil u-bit Hadži Mustafa paša. (Konec prihodnjič) QDisma iz Jugoslavije Ker v Jugoslaviji ni svobode tiska, je ljudem onemogočeno, da bi v javnosti objavljali svoje resnično hotenje. Prav tako je nemogoča tudi vsaka drugačna organizirana in zakonita akcija, ki se ne bi skladala z načrti obstoječe vlade. Onim, ki take dušitve zdrave pimeti ne morejo več prenašati in čutijo v sebi živo potrebo, da morajo drugim in celo oblastnikom kaj povedati, ni preostalo drugega, kakor da so se vrnili k sredstvom, kakršna so bila v Evropi v navadi vse dokler se ni uveljavila svoboda kritike in besede': začeli so razpošiljati nepodpisana pisma, v katerih izpovedujejo svoje misli in postavljajo predloge. Vsak, kdor dobi tako pismo, je naprošen, da ga razmnoži in tudi sam razpošlje na njemu znane naslove. Tako so nam prijatelji v zadnjem času prinesli nekaj takih dopisov, ki so jih prejeli iz raznih krajev Jugoslavije. Ker gre v tem primeru za neuradne in nenadzorovane izraze javnega mnenja, smatramo, da bo tudi naše čitatelje zanimalo, kakšno je resnično razpoloženje jugoslovanskega ljudstva. Zato smo sklenili, da bomo bistvene dele nekaterih teh pisem objavili tudi v našem listu. , Tudi drugo pismo, ki ga danes objavljamo, se nanaša na vprašanje uprave in najemnin stanovanjskih hiš. UREDNIŠTVO Tovariš Ljubljana, 1. januarja 1954. JOSIP BROZ, predsednik Republike, BEOGRAD Predvsem želimo ,za Vas in vso državo sreče in uspehov polno novo leto 1954! Tem potom dovolimo si podpisani prositi za Vašo modro do-moč v nastopni zadevi: Zvezni izvršni svet je imel nalogo pripraviti zakon za odpravo stanovanjske krize. Napravil pa je uredbo o stanovanjskih stavbah in najemninah — pravo mešanico nejasnosti — pravi zakon za zaščito stanovanjske krize. Z njim se nevedni po raznih odborih napačno ukvarjajo, namesto da bi zadevo enostavno rešili, jo bodo še bolj zapletli. Pametna rešitev je še vedno možna, seveda, če nima zakonodajalec specialnih namenov!? Za plače delavcem, uradnikom, .bolniškim, lekarniškim cenam, poštnim in železniškim transportnim pristojbinam itd. se je naglo, kar čez noč vse uredilo. Cene se je dvignilo za 500 do 1000 in še ved odsiotkov — ni .bilo nobenih ugovorov, ne težav!!! Samo najemnine za stanovanja, za katere je vedno vsak dober gospodar najbolj skrbel, da jih je uredil, se že šest let zlobno mrcvari. Nameravani razni upravni odbori, hišni sveti in stanovanjske skupnosti bodo ljudstvo brezpotrebno razburjali! Ko ne .bo imel več predpravic zadnja leta tako negovani sloj izkoriščevalcev mestnih stanovanjskih poslopij, z dežele in od povsod prispelih delomrznežev, uzmovičev in drugih propadlih eksistenc, kateri zdaj stanovanja skoraj zastonjsko zasedajo in zlobno, kjer le morejo, vse uničujejo — se bosta upravnik v državnih poslopjih in gospodar privatnih stavb lahko ravnala po predpisih in se pogodila z najemnikom. Država imL> itak davčno in sodno oblast. Pri njej se bodo nezadovoljneži pri nesporazumih lahko pritožili in poravnali. .Sam, tov. predsednik, ste izkusili 20. decembra 1953 v kavarni Slon (takrat so mu upihnili luč, op. ur.) predrznost .takih delomrzne-žev, ki po kavarnah napotje delajo, in ljudi gnavijo. Po naših ustavnih zakonih pa je privatniku njegova lastnina, celo prav zajamčena in zavarovana pred nasiljem zmotnih uredb in zmotnih .birokratov, ki hočejo biti bolj državni kot sam predsednik. Ali ni tako? Prepovedano je izkoriščanje človeka po človeku in človeka po birokratih! Zakonodajalec mora torej najemnine urediti predvsem tako, da bo » njimi omogočena amortizacija in vzdrževanje stavbe. Upoštevati mora, ,da so bile pred vojno najemnine nizke, ker so bile tudi plače nizke. Vrednost dinarja pa je bila tedaj 30-krat večja kakor danes in so se poslopju ceneje popravljala. Prej je bil švicarski frank 10 din, zdaj pa je 1 švicarski frank 476 din. Povprečno so zdaj stavbna dela 20-30-kra,t, t. j. 2000-3000 «d-s-iotkov dražja kakor pred vojno. Ob sebi umevno bi se morale tudi vse najemnine temu prilagoditi. Ali vsaj za 500-1000 odstotkov povišati, tako kakor se je napravilo s poštnimi, železniškimi, bolniškimi ter drugimi pristojbinami. Nova Uredba pa vsega tega ne upošteva. Vzemimo primer. Namesto predvojne najemine 300 din naj bi znfšala najemnina z vsemi dosedanjimi poviški vred 540 din. Predvojnih 300 din je bilo po vrednosti 30 švicarskih frankov, sedanjih 540 din pa je vrednih le 1.07 švicarskih frankov. Najemnik bo torej po novi uredbi plačeval najemnino, ki bo dejansko vredna samo 11 predvojnih dinarjev (540 din je danes 1.07 švicarskih frankov, kar je bilo 10.70 predvojnih dinarjev). Samo naši »narodni gospodarji« birokrati hočejo poslopja vzdrževati in zidati s 30-krat znižano najemnino —• seveda če .bodo državo drugje prikrajšali ali prikrajšali ali privatnika okradli — a temu mora .biti konec! Načelo je, da se mora vsako podjetje, vsak posameznik sam vzdrževati, in to je zdravo načelo. Vse, kar je slabo, in tudi taki gospodarji, pa naj gre v konkurz, v propast! Neumnost je trditi, da najemniki ne bi zmogli primernih najemnin. Nasprotno! Najemniki imajo zdaj 15 do 20-krat večje dohodke, t. j. za 1500-2000 odstotkov, in so torej zmožni plačevati, vsaj za (100 odstotkov višje najemnine. Najemnik, ki je plačeval 300 din najemnine, ko je imel 1500 din mesečnih dohodkov, naj bi danes, ki ima vsaj 15.000 din dohodkov plačeval le 540 din najemnine!!! Ali ni to naravnost obupen nesmisel? Birokrati delajo sami sebi sramoto in le ti povzročajo res žalostno stanovanjsko krizo. Prosimo za stvarno rešitev te zadeve, da ne bodo po svetu povsod drugod razpravljali o naših težavah ter se nam smejali in nas pomilovali. Vsa Jugoslavija Vas bo potem le .bolj čislala in ljubila. VEC SLOVENSKIH PARTIJCEV (Imen ne navajamo, da se ne bodo nekateri * zlobni birokrati nad nami maščevali) Smrt fašizmu — svobodo narodu! NAMESTO PREDGOVORA iP&v.ftduje se in piše, da Slo-■ i;enci nismo prvotni prebivalci Pri-morske ter Slovenije sploh, temveč da so se naši predniki priselili ,ai obrazložil pomen slovesnosti in iz? javil, da namerava graščak Tt:ni-Taxis te nagrade ponavljati viak| leto. Slednjič je upravitelj' izrečji nagrajencem nagrade ter -paket? prisotnim revnim družinam. Na koncu je župan v imenu drijj žin naprosil gosp. upravitelja, naj sporoči plemenitemu darovalcu zahvalo vseh prizadetih kakor .tudi zahvalo občinske uprave. Kelihi tradicionalni pies SOD Predpustna plesna prireditev Slovenskega dobrodelnega društva ni navaden ples, kjer se ljudje vrtijo v tesnih prostorih, ampak je reprezentativna plesna prireditev, ki spada po svoji organizaciji, vele-poteznosti, ambientu in zbirališču naših ljudi med naše najboljše zabavne prireditve v T.rstu. Dobrodelni'namen takih prireditev, ki so organizirane izključno v podporne svrhe revnih slovenskih šolskih otrok, poletnih kolonij in za podporo res potrebnih, je zanje najboljše priporočilo. !Za to vlada v vseh naših krogih izredno zanimanje zanjo, ker ba nudila udeležencem poleg zabave in razvedrila tudi moralno zado-, ščenje. Ni potreba omenjati, da bo preskrbljeno tudi .za bogat buffet po zmernih cenah. SLOV. DOBROD. DRUŠTVO v Trstu priredi Otroško mašhepBdo 28. februarja 1954 ob 16. uri v društveni dvorani v ulici Machiavelil 22-11. Velih uspeh Antona Dermote Slovenec Anton Dermota, liričen tenor svetovnega slovesa, stalen član dunajske opere in reden gost vsakoletnih glasbenih festivalov y Salzburgu, je imel v Trstu, v dvorani Kina-Avditorija 12. februarja 1954 koncert nemških pesmi -Lie-der. Topot se je predstavil poslušalcem ne kot operni, temveč kot koncertni pevec. Zapel ie več pesmi Schuberta, Schumanna, Wolfa in Straussa — pesmi nemške st.a-roromantike v prvem delu in pesmi novoromantike v drugem delu koncerta. Kdor je prisluhnil Schubertovim pesmim v izvajanju Antona Dermote, je spoznal večno lepoto teh pesmi in svojstven izviren Schubertov slog. Na prvi mah se zdijo te pesmi lahke in lagodne. Toda Schubert kot Mozart zahteva, po-ebnega šolanja, drugače pesmi izgubijo na svoji izvirnosti in svojem čaru. Anton Dermota je pokazal, da je velik mojster v izvaja-njju Schubertovih »Lieder«. S svojim mehkim in čistim glasom, s svojim finim izvajanjem in jasno vokalizacijo, je poslušalca očaral. Kot koncertni pevec se je strogo držal koncertnega reda in je s svojim do subtilnosti kultiviranim glasom dal poudarek le tam, kjer je zahteval glasbeni izraz. Navduševanje pri poslušalcih je raslo od pesmi do pesmi, od Schuberta do Schumanna, od Wolfa do Straussa. Vsaki pesmi je Dermota dal pravi pečat izvirnosti in popolnosti. Na klavirju ga je diskretT no, toda mojstrsko ' in s finesq spremljala Hilde Berger Weyc--wiald. Na koncu koncerta je Dermota dodal še po eno pesem Schuberta in Straussa ter arijo iz Donizettijeve opere »Ljubavni napoj«. To arijo.je zapel v italijanščini prav tako •* jasno vokalizacijo. Dr. Fr. DELAK Kot smo izvedeli, je Anton Dermota istega dne opoldne nastopil tudi na Radiu Trst II, ki je posnel na trak tudi več slovenskih samospevov. Tako nam bo dana možnost, da bomo Antona Dermota večkrat slišali na slovenski radijski postaji v Trstu. lasna dela v deuinsHo nsbrBžinshl občini Te dni je bila določena dražba za raana zidarska dela v Mavhi-njah v znesku 12 milijonov lir. Se med tem tednom bo določena druga dražba .del za obnovo v. Ma#hi-njah v znesku 8 milijonov 400 tisoč lir za mizarska .dela. Takoj po dodelitvi teh del podjetju bodo začeli z obnovitvenimi deli. Končani so tudi načrti in cenitve del za obnovo Cerovel.j. V ta namen je določenih 8 milijonov lir za zidarska ter 3 milijone 950 tisoč lir za mizarska dela. Predvideva se, da bodo ta dela oddana a dražbi v prvi polovici meseca marca t. 1. V teku so načrti in cenitve del :a obnovo Vižovelj in Medjevasi. Upati je torej zares, da bodo z obnovitvenimi deli kmalu začeli. Priporočamo pa nadzornim oblast-vom, da takoj začnejo nadzorovati vse podjetnike pri delu, da ne bodo spet vsa ta nova dela tako »šu-štarsko« izvedena, kot so bila prejšnja! AKADEMSKI KLUB »JADRAN« vabi na PUSTNI PLES ki bo 20. t. m. ob 21. uri v Mali Rossettijevi dvorani v Crispijevi ulici. - Maske zaželene. -Predprodaja vstopnic in rezerviranje miz na sedežu »Jadrana«, v Machiavellijevi ulici 13-11., tel. 36491, v dneh 18., 19. in 20 t. m. od 18. do 19. ure. DAROVI: V počastitev spomina dr. F. Vesela daruje prof. I. Rudolf 1.000 lir za SDD v Trstu. Odgovorni urednik: dr. Janko Jet 'Siska: Mskarna »Adria«, d. d. v Tritu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 ZDKAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema na Reški cesti - Strada di Fiume, številka 20-111. - 2. nadstopje vsak dan od 15. do 17. ure MIZ B F JI | kmetovalci V podjetniki Deske smrekove, macesnovi ^ in trdih lesov, trame in var-kete nudi najugodneje CALEA TEL. ------- 90441 T R S T Viala Sonnlno, 2 4 ■ Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICI! -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohiitva Tel. 32 K R rn | N Cormons » prov. Gorizia