Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 22. septembra 1954 533&kSSRS583 ^ rg- ^X3SMI štev. 216. teto X. (3CWi) MARIBORSKI Cena 1 Hfcn VECERNIK UredniStvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. nrcdn. 2440, oprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman r upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA 99 Dolgovi Gospodarski strokovnjaki so pred meseci zatrjevali, da se bližamo normalizaciji gospodarskih prilik in da korakamo tej sledečemu blagostanju naproti. Tudi Pri nas se je slišal o normalizaciji glas, ki je prihajal iz mistike svetopisemskih Prispodob. V tej zvezi se je poživljala Prispodoba o sedmih debelih in stihih kravali, o dobi sedmih slabih let, ki so bila, in sedmih dobrih, plodnih let, ki so fta obzorju. Zadnje dni pa čitamo v vodilnih listih naših večjih mest tožbe in Poročila o naraščajoči draginji. Val draginje je posegel v naš obmejni pas ter ie zajel tudi naš Maribor. Cene so narasle mesu in so občutno šle kvišku pri masti, olju, sladkorju in drugih življenjskih potrebščinah. Naraščanje cen pa se napoveduje tudi na področju industrijsko obrtne proizvodnje, zlasti v usnjarski in čevljarski stroki. Svetopisemska mistika in nadeja o debelih kravah in debelih letih se razblinja v nič. Splošno finančno stanje po vsem svetu poučno razjasnuje dejanski položaj. Zdi se, kakor da je ladja svetovnega gospodarstva obstala na sipinah, s kate-rih ne more v plovno vodovje. Plima in oseka gospodarskega valovanja in krogotoka gre mimo. Ladja je še vedno na sipinah. Na dnu vsega tega pa so pošastne številke, ki glasno izpričujejo strahotno dejstvo: ves svet se duši v grmadah dolgov. Leta 1898 so znašali vsi javni dolgovi Evrope 122.757 milijonov frankov. V smislu poročila, ki ga je predložil francoski finančni minister letos meseca februarja parlamentarnemu finančnemu odboru, pa znaša javni dolg Francije 333 milijard frankov. Pri tem niso všteta posojila, ki so se potem sklenila v Franciji in Angliji. Te številke pravijo torej, da ima danes samo Francija trikrat toliko dolgov kakor vsa Evropa Pred 40 leti. In Francija je menda najbo-Satejša država v Evropi. In druge države? Evropo tišči k tlom ogromna vsota 20 milijard v zlatu, ki so šle za svetovni Pokolj v letih 1914-1918 in'ki so popolnoma usahnile. Vsi dolgovi na svetu so znašali leta 1900 — 31.301 milijonov dolarjev. Samo Združene države ameriške Pa izkazujejo danes javnega dolga za 34.783 milijonov dolarjev, torej več kakor ves svet leta 1900. In vendar so Združene države ameriške silno bogata, Gospodarsko močna državna celota. Ali niso ta strahotna dejstva kakor Ples nad breznom, kakor pravi Nittl v enem svojih člankov? Državni proračuni in dolgovi so danes toliki, da jc sa-*Ha Himalaja komaj dovelj visoka, da bi se mogla primerjati s temi višinami dol-Sov. Kje jc izhod? V načrtnem, gospodarstvu? V avtarkiji? Glede slednje pravi snani angleški list »Financial News«: ^Posledice avtarkijske politike v Italiji so težke in zelo resne. Predvsem pome nia uporaba nadomestnih produktov ?stro potlačenje življenjskega standarda, ^anes se vse lahko proizvaja razen ko-v>n, če ne igrajo pri tem stroški nikakšne vtoge. V Angliji bi na primer lahko za določeno ceno krili potrebo banan, ki bi J*]1 lahko pridobivali v steklenih hišah. *^°da narod bi si potem teh banan naj-.rže ne mogel kupiti ali privoščiti. Na ’^i način lahko izdelujejo tudi v Nemčiji ^mtetični kavčuk ali bencin iz premoga, j?da rezultat bo ta, da nikdo razen voj-ke no bo mogel kupiti teh avtomobilov. .Države so gospodarsko v slepi ulici, r^o jih bo izvlekel iz te slepe ulice? Ka-okoliščine bodo pomagale iz zaga-• 'Kako, kedaj? He$us ,pmpd % Molet* m imm ŽENEVA, 22. septembra. Verifikacijski odbor je imel zelo burno sejo. Nizozemski delegat dr. Limburg je zahteval, da se mora abesinsko vprašanje rešiti pred mednarodnim razsodiščem v Haag«. To stališče je podpiral tudi zastopnik skandinavskih držav. Radi tega verifikacijski odbor ni mogel izločiti Abesinije iz DN. Neguš Haile Selasije je s svojim sinom in rasom Kaso prispel z letalom ob 5. popoldne na letališče Ženevo, kjer ga je čakala velika množica in abesinska delegacija. Bil je vidno dobre volje, ker ni moglo Društvo narodov kar tako izločiti abesinske delegacije iz svoje sredine. LONDON, 22. septembra. Neguš Halle Selasije je z letalom zapustil London. Odpotoval bo naravnost v Ženevo. Reuter poroča iz Ženeve: Nemalo sen- zacijo je zbudila vest, da prispe neguš Halle Selasije z letalom v Ženevo. V ženevskih krogih se z velikim zanimanjem pričakuje prihod Haila Selasija, kakor tudi nadalnji tok dogodkov v zvezi z njegovim prihodom. Pri včerajšnji otvoritvi 17. zasedanja skupščine Društva narodov ni bila navzoča italijanska delegacija, pač pa so zavzeli svoja mesta trije abesinski delegati, in sicer Vorkene kot vodja delegacije, abesinski londonski poslanik dr. Martin in znani francoski pravni strokovnjak prof. Jeze. V verifikacijski odbor so se izvolil; Eden, Del-bos, Litvinov, Ruždi Aras, Tudela (Peru), dr. Limburg (Nizozemska), Osudski (ČSR), Politis (Grčija) ter Jordan (Nova Zelandija). kffiP* M&tfiP mide v Jtun fWTFfWV IV■fUlHFvu | BVV 1 pa je bilo takih, ki so streljali izven k: -kurence, ker še niso dovolj izvežbani, i zadostijo predpisanim tekmovalnim pogojem. Tekma je trajala neprekinjeno od °. do 14. ure in je potekla po zaslugi v/." -nih organizatorjev g. Dominkuša, D;: -lana, Zavratnika, Drageca Ludvika, ostalih odbornikov in rediteljev na streli-. ■: v najlepšem redu. Po tekmi se je vr?:! s v idiličnem naravnem parku poleg strelišča ob zvokih neutrudljive godbe ;/:r-no vesela in prijetna zabava, kakor?:; i znajo prirediti le Ljutomerčani. VeseliJm prostor je bil v resnici okusno prirejen, razpoloženje prijetno ne samo radi dobre kapljice in prleških posebnosti — vročih krapcev —, temveč še posebej radi pogleda na zadovoljne domačine strelce, ki so se tako dobro odrezali. Uspeh tekme je s primernim nagovorom razglasil agilni predsednik družine učitelj g. Porekar Vlado in razdelil lične nagrade. Prvo mesto izmed domačinov si je priboril marljivi strelec in podpredsednik družine hotelir g. Zavratnik Lojze (74 točk), drugo znani lovec in strelec tajnik družine učitelj Dominkuš. Maks (71 točk), tretje stari znanec Drago Ludvik (63 točk), četrto Berce Rafko (53 točk). Zadnjo nagrado pa je dobil predsednik družine g. Porekar Vlado. Gostov je tekmovalo 74. Poleg gostov domačinov sta se udeležila tekme člana Strelske družine na Teznem g. Sinič Ivan, ki je dosegel največ točk dneva (76) in zasedel prvo mesto, drugo nagrado pa si je priboril narednik Petrovič Obrad s 48 točkami. V imenu mariborskega strelskega okrožja je pozdravil vrle ljutomerske strelce predsednik Strelske družine na Teznem učitelj g. Luknar Franjo, čestital tekmovalcem k lepim uspehom, odboru k vzorni organizaciji tekme in v svojem govoru povdaril pomen strelskega pokreta zlasti za nacionalno vzgojo strelskega naraščaja. DIREKTOR ANTON JUG MRTEV. šnjih letih se je zelo iniciativno udejstvoval, kot predsednik ZKD. Bil je odličen družabnik, ki si je s svojo prostodušnostjo pridobil obilo prijateljev. Blagopokojne-mu direktorju Jugu svetal spomin. Pied skoro tremi tedni je bil izginil in so ga včeraj našli mrtvega v gozdu v bližini Goričan pri Medvodah. V globoki duševni depresiji si je sam končal življenje. Pokojni direktor Anton Jug je bil izredno sposoben, marljiv in nesebičen. V prej- Okna v Ka| se dogaja v Italifi Svetovno časopisje v zadnjem času precej piše o nekih tajinstvenih dogodkih v Italiji. Nekatere stvari so se uradno sicer demantirale, slejkoprej pa silijo v javnost nekatere zanimive podrobnosti, ki jih povzemamo po nekem zagrebškem listu: »11 nouvo Avanti« je poročal pred 15 dnevi o velikih aretacijah v Milanu in Torinu. Med drugim so bili .aretirani bivši socialistični poslanec Recalcatti, milanski občinski svetnik Sana, Tettamanti, Maestri, Ferri, Dugnani, Bonelli in drugi. V Niguardi in Lambrate so sledile aretacije številnih delavcev, v tvornici Pirelli pa je poleg delavce'/ aretiran tudi neki inženjer. Kmalu je sledilo ostalo svetovno dnevno časopisje, ki je .o teh aretacijah vedelo poročati sledeče: Z verodostojne strani se doznava, da je italijanska vlada odkrila neko komunistično zaroto in preprečila neko protifaštistično akcijo, ki je imela svoj glavni sedež v Rimu in svoje poaiVžnice po vsej Italiji. Nadalje se doznava, da so nekateri kolovodje te akcije in organizacije zavzemali v fašistični stranki važna mesta. »United Press« doznava iz verodostojnega mesta, da je glavni vodja zarote že aretiran in da so ga vrgli v znane rimske zapore Regina Soeli. Oblastva se na vso moč trudijo, da ne prodre v javnost prav nič o teh aretacijah ter o navedeni zaroti. Tudi se zaupno doznava, da je bilo aretiranih tu- di več delavcev, ki so bili organizirani v tajnih komunističnih celicah. Glavna zasluga za to, da se je ta zarota odkrila, gre tajni policijski organizaciji OVRA, ki ima nalogo, da zasleduje protifašistične organizacije in da jih zatira. Glavna komunistična centrala se je odkrila v Rimu in so ob tej priliki našli mnogo propagandističnega materiala, zlasti pa veliko letakov, ki so bili namenjeni delavskim mestom Etrurije in delavskim predmestjem Rima. Prva sled te komunistične organizacije se je odkrila popolnoma slučajno. Aretirali so najpreje nekega mladega zidarja, ki je imel na sebi rdečo kravato. Pri zasliševanju je namreč izpovedal, da nosi takšno kravato, ker pripada društvu »Garibaldi«, katerega člani nosijo rdeče kravate. Policijski organi pa so dognali, da so te izpovedbe netočne in je mladi zidar končno priznal, da je član komunistične skupine, nakar je dal točne podatke glede tega, kje se nahaja tajni glavni sedež organizacije. Nekaj dni zatem pa je poročal pariški list »Pariš Midi« o vzrokih teh aretacij sledeče: »Italijanska policija je že pred tedni aretirala v Terniu več delavcev, i ker so razdeljevali neke letake, v katerih se je narod pozival k pomoči španski Ljudski fronti. Tudi so ti delavci organizirali akcijo za zbiranje prispevkov v prid španski levičarski fronti. Vsi ti delavci se bodo morali sedaj zagovarjati pred izrednim sodiščem radi organiziranja prepovedane komunistične stranke. Italijanska vlada pa je kmalu zatem izgnala dotičnega dopisnika »Unite Pres-sa« g. Gonela, ki je dopisoval iz Rima. Izgnali so ga, četudi se je pozneje pokazalo, da so njegovi dopisi odgovarjali resnici. Ameriško časopisje pa je jelo prinašati izčrpna poročila o izgonu ameriškega dopisnika. »Herald Tribune« piše pod naslovom »Italija izganja ameriškega reporterja in potrjuje poročilo, ki ga je on poslal« med drugim sledeče: »Navzlic temu, da je vlada potrdila v bistvenem obsegu Gorelovo poročilo, je vendar ostal v veljavi ukrep o njegovem izgonu. Izgon novinarja, ki je izvršil samo svojo dolžnost, je zbudil v inozemstvu zelo neugoden vtis.« V zvezi s temi poročili pa je prodrla v javnost tudi vest, da sc je pojavil pred nedavnim na karabinjepeki vojašnici na trgu Al Ponte v Pulju velik napis, ki se je raztezal preko vsega zida dotične vojašnice in ki je bil opremljen z rdečo barvo. Napis se. je glasil tako, da si ga ne upamo ponatisniti. V mestu je nastalo veliko razburjenje in je policija pričela z obsežno akcijo, da bi izsledila krivce, ki jih pa ni našla. Morali so se zadovoljiti s tem, da so te napise prepleskali, niso pa mogli preprečiti tega, da bi ljudje kmalu ne razvedeli o tem čudnem dogodku, o katerem je šel glas celo preko meja države. Same vesti UPOKOJENCEM. Dravska finančna direkcija v Ljubljani uradno razglaša: Vsi državni upokojenci, osebni in rodbinski t. j. vdove in sirote drž. uslužbencev), morajo vsako leto v času od 1. do 15. oktobra predložiti blagajni, od katere prejemajo pokojnine, prijave za prejemanje osebne in rodbinske doklade. Upokojencu, ki bi prijave vtem roku ne predloži, se ustavi izplačevanje doklad. — Oblika teh prijav ni predpisana. Vložiti se morajo v obliki navadne vloge, v kateri mora predlagatelj izrečno izjaviti, da izpolnjuje vse pogoje za prejemanje doklad in da po čl. 29 uredbe od 19. IX. 1935. št. 37.600/1, (Služb, list od 28. IX. in 30.-X. 1935) ni nobenega zadržka, da se mu doklade priznajo oziroma še naprej izplačujejo. Izjaviti mora: 1. da sam nima nobenega dohodka od osebnega dela ali premoženja, 2. da žena ni-državna, banovinska, občinska ali zasebna uslužbenka ali upokojenka, 3. da otrok ni zaposlen ne v javni ne v zasebni službi; da se ne oskrbuje ne v civilnem ne v vojaškem dobrodelnem ali vzgojnem zavodu, da ne prejema ne domače ne tuje podpore, ustanove ali druge pomoči; da nima ne premičnega ne nepremičnega premoženja in da ne prejema ne rodbinske pokojnine ne invalidske podpore. Vsi drž. upokojenci (upokojenke, vdove in sirote), ki prejemajo pokojnine od te finančne direkcije, se na prednje opozarja- jo in pozivajo, da v lastnem interesu v času od 1. do 15. oktobra t. 1. direkciji zanesljivo predlože pravilno sestavljene prijave. Priložiti je vse potrebne dokazil-ne listine, zlasti potrdila o šolanju otrok. OBČINSKE PREUREDITVE. Iz občine Senarska v Slov. goricah se izločijo bivše občine Sv. Benedikt, Sv. Trije Kralji in Trotkova. Iz občine Ščavnica se izločita občini Drvanja in Ihova. Iz teh bivših občin se ustanovi nova občina Sv. Benedikt v Slov. goricah. POGAJANJA O KOLEKTIVNI POGODBI so se včeraj v Ljubljani uspešno nadaljevala in je verjetno, da bodo danes zaključena. Po tvornicah se vršijo že priprave za delo. KRALJICA MARIJA Z MATERJO V SPLITU IN KOTORU. Včeraj sta prispeli v Split Nj. Vel. kraljica Marija in romunska kraljica mati. — Splitsko prebivalstvo ju je viharno pozdravljalo. Iz Splita ste se odpeljali v Dubrovnik ter nato nadaljevali vožnjo v Kotor ira Milocer. General Mittelhauser poveljnik nedavnih ve-velikih francoskih manevrov, pozdravlja de-filujoče vojaške oddelke. Janko Furlan: fosjiodatske de&eake Kmetijski dolgovi Kakor smo že poročali se bodo kmetijski dolgovi odpisali za 50% in pa za menice do 25.000 Din. To velja za vse upnike. Izjema so samo blagovni krediti trgovcev kmetov, ki se bodo trgovcem izplačali s 100 za 100 brez obresti v roku 12 dni. Pri" vatni upniki bodo izgubili 50%, bankam in zadrugam bo država izplačala polovico izgube, to je 25%, toda ne v denarju, ampak v bonih, oziroma 3% državnih obveznicah. Te obveznice se bodo sprejemale pri plačevanju davkov in zaostankov. Mo gle se bodo tudi lombardirati pri Narodni banki. Vendar pa sedaj še ni določeno. P° katerem tečaju se bodo sprejemale. P° današnjem stvarnem stanju se pričakuje, da bo Narodna banka lahko lombardirala smo en del, ki dosega znesek 700 do 800 milijonov dinarjev. Prav tako še ni znano, ali bodo te obveznice pustili na borzo. Nikakor ni to želja, posebno ne borzijan-cev, kajti ti si ne žele novih papirjev na borzi, ker bi obremenili trg, ki že itak povzroča državi precej skrbi. Če bi obveznice notirale na borzi, bi beležile vsekakor 50% od nominalne vrednosti in bi ta tečaj verjetno vplival tudi na ostale državne papirje. V Beogradu so te dni zbrani predstavniki bank in imajo stalne konference. Neprestano zasedajo tudi zastopniki zadružnikov. Vse kaže, da so še najbolj zadovoljni trgovci, ker bodo prejeli popolna izplačila za kredite, ki so jih dali v blagu. Po novi uredbi bodo morale banke odpisati 50% od terjatev na menice, ki ne presegajo 25.000 Din. Na podlagi ankete, ki je bila 30. aprila v Narodni banki, so znašale kmetske menice do višine 25.000 dinarjev 1.097.1 milijonov dinarjev, kar je enako 63.32% od vseh kmetijskih dolgov bankam. Potemtakem bodo morale odpisati 274.2 milijonov dinarjev. Menice nad 25.000 Din se bodo regulirale individuelno._____ Hu&faAtiuB Naš priljubljeni gledališki komik gosp. Josip Daneš-Gradiš je napisal vesele spomine na vzore in boje svojih prvih igralskih let, knjigo kakoršne Slovenci še nimamo. Izdala jo bo med svojimi rednimi publikacijami Vodnikova družba. Kdor se hoče res imenitno zabavati, naj takoj po-: tane član te ugledne knjižne družbe! Omahljivci in neodločneži, nikjer in nikdar niso deležni veselja in zabave! Ko e pa že prepozno, tožijo in tarnajo, češ: Zakaj nisem pravočasno postal član Vodnikove družbe? Za skromnih 20 Din bi bil dobil pri svojem poverjeniku 4 lepe, zanimive knjige! — Gospod doktor na desno uho tako slabo slišim. ' | ! — Dragi gospod, to so vse posledice starosti. — Ja, toda na levo uho pa slišim in je avnotako stairo kot desno... Srce popolnoma zdravega človeka na- —-J pravi v toku 24 ur sto tisoč utripov. plslcač Š*e nikoli ni tako lepo spal in ni še bilo na njegovem obrazu takega smehljaja. Cene se ni še nikoli smejal. Sanja, da piska med samim cvetjem .. . nad glavo mu visi najlepše in najslajše sadje. Takega ni še videl. Vile plešejo okrog njega, smehljajo se, obsipajo ga z dišečim cvetjem im mu mečejo v naročje najslajše sadove. »Ti si Cene... Klaričev pastir?« ga dobrohotno nagovarjajo in božajo. »Vzemi, Cene, naš godec!« mu ponujajo rajska jabolka. »Jej, Cene, dete moje!« se sklanja k njemu vsa izčrpana žena. Upadla so njena lica in dve hrazgotini se vlečeta izpod oči do ustnic. »Prav taka so tvoja lica kot one stene, kjer na njih piskam. Žlebe imajo in po njih polzi rosa.« »Prav taka... Bolest je to. dete,« se mu Smehlja žena in ga gleda, glada ... Cene jo bolj čuti kot vidi ob sebi »Tako lepo je tukaj... tako toplo ob tebi... večno bi tukaj piskal,« vzklikne Cene. »Pesem zaigraj... veselo, razkošno kakor je še nisi nikoli!« ga prosijo vile, vse v svilenih tančicah in z lasmi do tal. Kot zlati kodri so, obžarjeni od neznanega sonca. In Cene zapiska tako nepopisno lepo in razigrano, da izgineta z obraza žene oni trpeči brazgotini. »Hvala ti, dete moje!« vzklikne v nepopisni sreči in ga poljubi... Cene se prebudi. Capin grdi... mrcina zaspana! Ješ in spiš, živina pa dirja po tujem! Jaz pa naj plačujem tvojo lenobo!« Pred njim stoji — gospodar. Pograbi njegovo piščal in ga hoče ž njo udariti. »Ne, ne z mojo piščalko!« zavpije Cene in zbeži. Sliši za .seboj, kako je parkrat resknilo in so kosi piščali frčali po stenah. »Moja piščal... moja piščal!« vpije in beži čez ograde kot ranjena zverjad... »Kdo nam bo sedaj piskal?« se povpra šuiejo potrti pastirji. »Nele piskač, tudi dober pastir jc bil Cene. Prvi je bil na paši, zadnji se je vračal. Skrbno je čuval živino in nikdar ni ušla na sosedovo. Samo danes... pa kaj to, če samo enkrat!« »Pusto je, odkar ni Cenetove piščali,« so ponavljali soseščani im se več dni ozirali na poti in klance, če se mogoče kje prikaže Cene. Ni se več vrnil. Cene je bežal v mesto, kjer ga je našel gospodar pred petimi leti. Samo tam je bil — doma. Ne, ni bil doma, ni imel doma, ni ga poznal in ni vedel, kaj je dom. Da mu je ime Cene... samo to Je vedel. Kje in kedaj je to ime dobil, ni vedel. Taval je po mestu, sam ni vedel zakaj in kod, in končno zavil v ozko ulico na-1 vzgor. »Glej ga, glej!... Tudi ta je bosi in raztrgan!« so kričali za njim otrociJ VsakotoHko se je kateri pognal od zadaj i proti njemu in ga potegnil za razcefrani1 jopič in zbežal. »Nimaš take obleke kot. mi... Iti si velik... Nisi naš, nisi naš!« j so vpili za njim. Na zidu pred neko delavnico je viselo1 vse polno slik. Od teh je ena predstavljala pastirja, sedečega na veliki steni; piska na dolgo piščalko. Ceme se ustavi in jo nepremično gleda. Po licih mu polzijo j debele kaplje. »Moja piščal,« mrmra sam pri sebi. Skozi majhno okno ga opazuje slikar in stopi na vrata. »Zakaj se ob tej sliki solziš?« ga vpraša sočutno. Cene hoče dalje. »Ali bi tudi ti rad slikal?« ga vpraša slikar. »Vajenca rabim. Pridi k meni!« Od tedaj je bil Cene slikarski vajenec. Kmalu za njim se je priselila v neposredno bližino delavnice žena srednjih let. Zjutraj je odhajala in zvečer se i® vračala. Vedno je vabila Ceneta k sebi. in mu kaj dala. »Na, jej, Cene, dete moje!« mu je ponudila. Cene ni odklonil, niti ni tega mogel, ker kakor je govorila ta žena, tako je govorilo tudi v njem. »Saj si jo že videl ... to ženo! Ali J® ne poznaš več?« mu je reklo. Ko pa so ga suhe roke večkrat pobožale po licu, je strepetal po vsem telesu in bilo mu je kot da bi bilo vse njegovo telo na tistem mestu. (Konec sledi.) Mariborski »V e c e r n! K« Jfltra «tr.P !jvr fkadšets&e k /rftož&škB 0 &f» ffe OJ*#* ■Rncssror--: Smrtna kosa. V Wilsonovi 23 je umri j v starosti 78 let upokojeni finančni komisar Jožef NVegschaider. V splošni bol-' nisnici je preminil v starosti 78 let slikarski pomočnik Franc Maleg. Žalujočim naše toplo sočutje. Ognjeni zublji uničujejo... V Vanetin- cih v Slov. goricah je požar vpepelil gospodarsko poslopje posestnice Gere Zor-čeve, ki trpi okoli 30.000 dinarjev škode. Prav fc*ko je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnice Marije Podgorškove v Cerkvenjaku pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, ki ima radi požara nad 20.000 Din škode. Mladina v svet. Mihael Knafelc, stanujoč v Vrtni ulici 9, je prijavil policiji, da le pred dnevi pobegnil od doma njegov 15 letni sin Maks in da se najbrže klati Po mestu. Predno pa je pobegni, je staršem ukradel 100 dinarjev. Smrtnonosne opekline. Na Ptujski cesti 122 je 10 mesečni Roman Robin vtaknil ročico v 3 litrski lonec, v katerem je • bilo vrelo mleko. Opekline so bile za fant ka usodne in je včeraj v splošni bolnišnici . Podlegel. Kako je bilo. Včeraj smo poročali o nesreči 151etr čigar glavna zasluga je, da se razstava sploh lahko vrši. Razstava sama na se-zasluži, da si jo ogledajo vsi Mariborčani izletniki, ki so v nedeljo namenjeni na naš Kozjak, k Sv. Duhu ali ki gnedo "a ogled Falske elektrarne. S Sidolom se je zastrupila danes dopoldne v Primorski ulici 10 tektilna delavka Marija P. Poklicani reševalci so *° nemudoma odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki izpra-b želodec. Kaj je vzrok, da je hotela mla d^nka i« iivlienia. ni točno znano. Union Kino. Danes zadnjič »Gospodarica iz Campina«, sredo in četrtek »Ljubavne melodije«, Marta Eggerth. )» atedažiske Msatft? Otvoritev dramske sezone bo prihodnji četrtek. Otvoritvena predstava bo znana ruska umetnina »Živi mrtvec«, globoka drama, ki jo je napisal znameniti pisatelj L. Tolstoj. Režijo vodi glavni režiser J. Kovič, glavne uloge igrajo Kraljeva, Ras-bergerjeva, Nakrst in Gorinšek. Ostale vidnejše uloge igrajo Zakrajškova, Starčeva, Savinova, Grom, J. Kovič in P. Kovič. Sicer pa je zaposlen še ves gledališki ansambl ter zbor. vesti tomde m dummke kadete TOLEDO, 22. septembra. Po včerajšnjem obisku, ki ga je napravil Largo Cabalero v Toledu, se je poostreno nadaljevalo obstreljevanje edinega mo-stovža še preostalega alcarskega mosta. Potem ko so anarhisti vrgli proti mo-stovžu ognjene bombe, je nastala tišina in niso več kadeti odgovarjali s proti-streljanjem. TiLnlnuulur. PARIZ, 22. septembra. Agencija Havas poroča: Tihotapstvo z orožjem v Španijo je zadnje dni zopet vzcvetelo. V Anversu so na primer natovorili na neki sumljivi španski parnik 40 zabojev s puškami, 60 zabojev municije in 17 zabojev z raznimi razstrelivi. V Sant Nazairu so se pojavili 4 sumljivi španski parniki, ki očividno služijo tihotapstvu z orožjem ftepAja v LONDON, 22. septembra. Abesinska cesarica je prispela iz Jeruzalema pre ko Marseja in Pariza v Folkestone. Tukaj bo prebila nekaj dni v hiši, ki jo je kupil neguš. Ljudska univerza. V petek, dne 2. okt. v veliki kazinski dvorani koncert Ljubljanskega komornega kvarteta. Na sporedu: Beethoven, Faure in Belaieff. Tečaj ruskega jezika (začetni in nadaljevalni se bo začel po 1. oktobru. Prijave ob sobotah od 19.—20. ure v knjižnici Ruske Matice, Grad I. nadst., prostori društva »Nanos«. Šah. sekc. Sokola Maribor I. Velemojster g. Vasja Pirc bo odigral v soboto 3. oktobra ob pol 8. zvečer v kazinski dvorani šah. simultanko na 45 deskah. Vabijo se vsi Sokoli šahisti, da se te simultanke v čim večjem številu udeleže. Prijavnina za Sokole 3 Din, za nečlane in dijake'-? Din. Prijave sprejema brat Čer-talič. Delavska 6. Zdravo! Cercle fran?ais. Francoski krožek v Mariboru bo otvoril s 1. oktobrom svoj francoski otroški vrtec in vse svoje tečaje za ljudsko- meščansko- in srednješolsko mladino in za odrasle. Kraj, dan in ura posameznih tečajev so razvidni na lepaku v Gregorčičevi ul. 4. Prijave se sprejemajo in vsa pojasnila glede tečajev se dajejo do 1. oktobra v društveni čitalnici, Gregorčičeva ul. 4 I, ob sredah in petkih od 18.—19. ure, po 1. oktobru pa v kurzih samih. Šolnina je tako zmerna, da more vpisati vsakdo sebe ali svoje otroke v te velekoristne tečaje. Dobrota je sirota. K delavki Ani Han-dičevi v Mlinski ulici 3 je sinoči prišel neki 16 letni mladenič ter prosil za prenočišče, češ da je dijak iz Gradca in da nima denarja. Handičeva mu je dala prenočišče; ko pa je zjutraj mladenič odšel, je vzel s seboj iz omare obleko, vredno okoli 500 dinarjev. Policija sedaj poizveduje za nepridipravom. Dober plen mariborske policije. Policija je aretirala nekega 24 letnega brezposelnega delavca Franca Gerlušnika iz Sv. Trojice, ki je osumljen, da je izvršil v zadnjem času več tatvin koles, ki jih je spravljal na deželi v denar. Pri zaslišanju najpreje ni hotel ničesar vedeti o kak šni tatvini, pozneje pa je priznal, da je ukradel eno kolo in da ga je k tatvini zapeljal neki posestnik, češ da se da s tatvi nami dobro živeti. Hlapec okradel deklo. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je neki hlapec, ki je skupno z deklo Nežo Ketičevo zaposlen pri posestniku Slavku Geratiču, ukradel dekli 700 dinarjev gotovine. Orožniki, ki so zadevo razčistili, so našli pri hlapcu še 450 Din ukradene svote. Zadnjo besedo bodo imeli sodniki. Izjava. Podpisani Rehar Radivoj, novinar v Mariboru, Prečna ulica št. 3, kot svoječasni odgovoini urednik v Mariboru izhajajočega dnevnika »Mariborski Večernik«, s tem obžalujem, da je bil v štev. 66 imenovanega dnevnika, dne 20. marca 1936. priobčen članek pod naslovom »Dvakrat cerkveno poročen, a nikdar veljavno?«, v katerem članku je bil g. Kokalj Albin, tehnični uradnik drž. žel. v Mariboru, Vrazova ulica 9, z objavo njegovo zasebno življenje zadevajočih dejstev oklevetan in se imenovanemu g. zahvaljujem, da je odstopil od sodnega pregona. Maribor dne 15. septembra 1936. Rehar Radivoj, novinar. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: nobene bistvene izpremembe. pote in vrednoto Ptuja, v katerega prihajajo tujci iz najoddaljenejših dežel in držav, ne zaostajajte, in izkoristite to izredno priliko! Prijave najkasneje do 30. t. m. sprejema Putnik Maribor in njegove podružnice v Celju, Rogaški Slatini, Št. liju, Gornji Radgoni in Dravogradu. Pri kifajcih spoznavajo žene po frizuri Pri plemenu Lolo v kitajski pokrajini Bojeviti bik ... Bik je napadel nad Selnico ob Dravi 56 letnega brezposelnega delavca Antona Seifrida ter ga brcnil s feko silo v levo nogo, da je Seifrid za-dobil tako hude poškodbe, da so ga morali poklicani mariborski reševalci prepeljati v mariborsko bolnišnico.____________ ********** uu,r*'l‘ MBK pAdkitme MGvm Mednarodna konferenca potovalnih birojev v Frankfurtu. Mc . narodna konferenca potovalnih birojev v Frankfurtu, ki jjmlNan~iahko spoznamo že po frizuri, se vrši v času 25. 27. septembra in na da b je ženska še neporočena ali poro-kateri bo zastopanih preko 1000 potoval- čena in dali ima u otrpkc a,. ne Mja_ nih pisarn obenem z drugimi tujskopro- denke nosijo tu ]m g)avj ]na,0 pent]jQ metnimi organizacijami radi razgovora o ki je zvezana iz tkanjne rumenih barv najvažnejših vprašanj tujskega prometa, Pentija ima pet oglov> pa vsakem lu je predmet izrednega zanimanja v vsej je prjgit srebrn zvonček Kakor hilro se Evropi. Številni biroji iz vse Evrope so miadenka poroči, zamenja to pentljo s za to konferenco delegirali svoje ravna- ■ s!amnat;m klobukom, ki je bogato okra-telje. Živahna mednarodna udeležba ^ je • gen> Ce postane mati> označi svoje do_ tem pomembnejša, ker se naj uresničijo' stojans,tvo z rdečim trak ki ga ovije na tem zasedanju težnje Nemčije glede krog ,as> Kakor hitro se } rodj d ustvaritve mednarodne organizacije po- dete< nosi dva trakai prj treh otrodh tr} tovalnih pisarn. Tujskoprometna Zveza itd Najve5jega pomena je pri tem p,e_ — Putnik v Mariboru bo zastopana P° menu rojstvo drugega otroka in je tudi svojem ravnatelju g. Jos. I. Loosu. nošnja drugega traku nadv£e častna_ D°osu- ' Pleme Lolo ima navado in običaj, da Putnikov izlet z autokarom v Miinchen smatra drugega otroka, pa naj si bo to V času 2.-7. oktobra priredi Putnik vsa moškega ali ženskega spola — za enako-koletni jesenski izlet z autokarom v vrednega starejšega člana družine. Pri Miinchen, prestolico južne Nemčije. Pro- ( njjb je torej drugo rojStvo veliko po-gram je izredno pester ter bodo udele- membnejše nego prvo Drugorojenček žene: imeli priliko ogledati si nešteto naj je oboževan in spoštovan, kakor pri nas lepših turističnih točk Avstrije in Nem- častimo prvorojenčka, zlasti če je mo-čije: GroBglockner, Innsbruck, Garmisch škega spola.) Partenkirchen pod mogočno Zugspitze. _________ Niirnberg, Chiemsee z znamenito Her- ^m@rfŠSci knMŽevnfc’ - državni reninsel in zgodovinskim gradom, balz- burg, St. Wolfgang See, Bad Ischl, Bad . n8m®S?enC! Aussee itd. Odhod iz Maribora je 2. okt. Beda in nezadovoljstvo ameriških knji-ob 5. uri zjutraj izpred hotela »Orel«, po- čevnikov, katerim se je prejšnje čase go-vratek v Maribor 7. oktobra ob 23.30. — ( dilo prav dobro, je postavila Ameriko Vozna cena znaša po sebi le Din 690.—, ■ pred rešitev vprašanja, kako ozdraviti in ter je v tej ceni vračunan tudi vizum.; odpomoči njihovi veliki nezaposlenosti. Vse nadaljnje informacije, programi, pri-, Zlasti v zadnjih letih se je beda povečala, jave, nabava valut po najnižjih cenah pri tako, da niti najbolj znani pisatelji ne mo-Putniku v Mariboru, tel. 21-22 in 21-29. j rejo več živeti samo od tega, kar napiše- Putnik priredi v soboto 26. t. m. izlet j jo. Samo posebi je razumljivo, da si tno-v Graz. Odhod ob pol 8. uri izpred ho-' rajo iskati kruha in so v premnogih- slu-tela »Orel«, povratek ob 23. uri. Cena. čajih zadovoljni, če dobijo zaposlitev na-Din 100.—. vadnih delavcev v industriji ali na far- Izlet v Ptuj (Petovio) in naš vinorodni Končno se je ameriška vlada ven-raj Haloze v nedeljo 4. oktobra 1936. — darle zavzela za te književnike siromake Udruženje železniških uradnikov priredi s sodelovanjem Putnik-a v nedeljo, dne 4. oktobra t. 1. zelo zanimiv izlet v naš, žal od nas veliko premalo poznan Ptuj. Strokovno vodstvo tega zelo interesantnega in poučnega izleta je prevzel kon-zervator g. dr. Fran Stele. Spored: dopoldne ogled vseh bogatih zgodovinskih znamenitosti Ptuja (rimske izkopnine. Mitrovo svetišče, Minoritska cerkev s samostanom, Gotske freske, Mestni Ferkov muzej, slikoviti grad Herberstein »Gornji Ptuj« s krasnim muzejem znamenitih najdb iz rimske dobe, viteško m jim dala delo na ta način, da jih je nastavila za sestavo raznih kažipotov, vodičev in opisov raznih mest. Na ta način bo ameriška vlada dosegla dvoje: pomagala bo brezposelnim književnikom ter istočasno pospešila agitacijo za turizem Pisatelji ne bodo za to delo prejemali nobenih honorarjev, temveč bodo za eno ali dve leti nastavljeni v državni službi. Poučne in oglate Mož, ki je v svetovni vojni zaslužil naiveč, je brezdvomno Sir Basil Zalia-dvorano in grajsko kapelico itd.), potem j roff, zastopnik mnogih velikih tvornic skupno kosilo in popoldne izlet z avto-j orožja. Izračunano je, da je mož zaslužil busi v okolico (grad Vurberk. Haloze). * samo na provizijah nič manj kakor 250 Udeleženci iz Maribora potujejo v po- miliionov dolarjev. Samo od ene tovarno sebnih vozovih ob 8.35 tor se vrnejo v orožja je prejel v dobi 4 vojnih let 115 Maribor ob 21.39. Cena Din 45 (vozna karta tja in nazaj, skupno kosilo, izlet v Ptujsko okolico ter ogledi), brez popol- milj. dolarjev. Ne v Nemčiji in ne v Angliji niso po- danskega izleta cena Din 30. Iz Ljubija- zabili, da je padlo v svetovni vojni ne in drugih krajev Slovenije je prijav- 783.000 konj. Kakor v Hannovru, tako so ljeno že veliko število udeležencev. Ma- tudi v Londonu postavili tem konjem riborčani, ki veliko premalo poznate le-i spomenike. 7® m sveto Ha^enietk fteiftoveduje a sm§šk dam§fa§ik ® dm§im memi Znani lastnik največjega svetovnega zverinjaka Nemec Pavel Hagenbeck, od katerega je kupil tudi zagrebški zoološki vrt Maksimir precj živali, je izdal pred nedavnim knjigo, v kateri pripoveduje zanimive doživljaje z divjimi zvermi. Podajamo iz te knjige samo nekaj odlom kov: Kako se krotijo zveri. Pri krotenju zveri vobče, pravi Hagenbeck, igrajo najvažnejšo in odločilno vlogo dobri živci in iievstrašenost. Nikoli ne more postati krotitelj živali oni, ki pokaže, pa četudi najmanjši občutek strahu. Vse zveri spoštujejo neustraše-nost in spoznajo prav hitro onega, ki se jih boji. Ce ima krotitelj v rokah bič, še ni stein podana nikakšna gotovost, ker zmagajo edino le železni živet Oso-bito nevaren je posel s tigri in levi. Te zveri še nikoli niso sledile prvemu pozivu in dokler imajo zobe in šape, so vedno nevarne in čakajo vedno samo na trenotek. kedaj bodo krotitelju odpovedali živci. Hrabri kapetan Sevude. Največji junak in najbolj neustrašen človek, kar sem jih v svojem življenju srečal, je bil ravnatelj mojega cirkusa kapetan Sevude. Pred nekaj leti je dresiral 15 bengalskih tigrov, ki so bili tako divji da so strahovito rjuli odpirajoč žrela, če so ga samo ugledali. Sevude jih je sam krmil, medtem ko so njegovi po-mogoči čistili kletke in skrbeli za vse ostalo. Nekega dne je odšel eden izmed njegovih pomagačev v mesto in se je vrnil pijan. V takem stanju je stopil v kletko, kjer je bilo osem tigrov. Kakor hitro je zaprl vrata kletke za seboj, je planilo vseh osem tigrov nanj. Sevuda, ki je bil baš v tem trenotku v bližini, je zaslišal obupen krik in rjovenje živaii. Brž je pograbil svojo palico in zdirja! proti kletki, zo odprl in se vrgel z go'n ' palico v roki med zveri. Pograbil je rr njenega čuvarja in ga zavlekel iz kletT še prodno so se zveri zavedle za k pravzaprav gre. Sevude je vzgojil pega malega tigra, ki ni nikomur naprit vil kaj zlega. Ko je bil tiger šest let sUr ga ie vodil s seboi na sprehod. Imel ,r -je privezanega na vrvici. To je bi1:' menda edina zver, kateri bi človek lahko zaupal. Hagenbeck pravi, da niti nr.' gov oče in ne ded nistp doživela k■< podobnega. Kako se lopardi »igrajo«. « | Čim starejše postajajo zveri, tem mani j im moremo zaupati. Imel sem mladeg:1,, leoparda, pripoveduje Hagenbeck, ki n\ | bil niti leto dni star. Od prvega dne sem bil žnjim vedno skupaj in tudi od me ie imel rad. Vedno sem ga peljal na vrvici na sprehod, pa tudi v auto sem ga večkrat vzel z seboj. V avtu je vedno se- del poleg mene. Nekoč, ko smo se vračali proti domu in smo bili že tik pred zverinjakom, je nenadno skočil s sedeža in me zgrabil od zadaj za vrat. Stisnil me je s toliko močjo, da so se njegovi zobje zarili skozi kožnato suknjo prav v meso. Na pomoč mi je priskočil vratar Leopard pa se je vrgel tudi nanj hi ga podrl na tla. Bil sem težko ranjen 'n sem izgubil precej krvi. Leopard pa je moral adtlej vedno samevati v svoji »samski« kletki in ni bil več prišel na svobodo. Čez nekaj dni sem prišel zopet vkletko na obisk. Mladi leopard je bil tega nenadnega obiska tako vesel, da je zlezel svojemu gospodarju ob noge kakor najudanejši pes. Vsi so bili mnenja, da se je leopard takrat samo »poigral« z menoj. Ta »igra« pa mi ni nič ugajala, tako da bi si dobro premislil, predno bi se odločil, da bi takšnega »lju bitelja igre« vzel še kedaj s seboj na izprehod, Kako si lev izbere svojo družico. Levi, osobito samci, so izredno ošabni. Lahko bi jih, kar se tega tiče, primerjali z gotovo vrsto žensk. Velik in stasit lev ne smatra šibkejšega kot sebi enakega. Nekoč sem dal, velikemu levu v kletko štiri samice. L,evu pa je uga- jala samo ena samica in to najlepša in največja. Ostale tri manjše je pa neprestano napadal, tako da je ostala pri njem v kletki samo izvoljena samica. Nosorog, bivol, jaguar. Izredno težko je ravnanje z nosorogi. Nosorog se ne boji prav nikogar in je vedno pripravljen na boj. Ima izredno moč. Videl sem nekoč, kako je zvezanega nosoroga peljalo šest ljudi, in ga niso molgi spraviti niti z mesta. Metal jih je na tla, sedaj tega, sedaj drugega, dasi-ravno je bil komaj leto dni star. Starejši nosorogi so pa še močnejši. Vonja nima posebno razvitega, za to pa tem bolje sliši. Če vpoštevamo njegovo izredno nerodno telo, moramo priznati, da je kljub temu zelo hiter. Edino, kar preostane človeku v borbi z nosorogom, je to, da se vrže stran- medtem, ko nosorog drvi v svojem zaletu še dalje naprej in se šele čez nekaj časa .zopet vrne. če človek ponovi ta manever še večkrat se nosorog kmalu naveliča in oddirja zopet tjakaj, odkoder prihaja kakšen drug šum. Med najbolj divjimi zvermi je pa bivol. Tega ukrotiti še ni uspelo prav nikomur in je izredno težko vloviti ga živega. Zelo je rnočan in se ne boji nikogar. Mislijo pa. da je jaguar še hujši in nevarnejši. Mali oglasi Razno Službo dobi BRIVSKEGA POMOČNIKA mlajšega, dobrega irf hitrega delavca, takoj sprejmem. Stojanovič, Zrkovska c. 'M, Pobrežje. 4755 UČENCA s potrebno šolsko oredizo-brazbo sprejmem tako;. Vpra ša se v trgovini Mikek v Studtencih. , 47.‘ i! Oglašujte! Novi modni salon za damske klobuke »SALON OLGA <. Maribor, Kopališka n! 2, se c siljenim damam priporoča. Na zalogi kape od Din 52.—, klobuki, od Din 35.— in popravila od Din 10.— navzgor. Sprejme se učsnija. 4755______________________ KAM NA SLADKI VINSKI MOŠT ■> V gostilno »Vis'. Mlinska "i. !>.___________________4757 OPREMLJENO f>OBICO~" :’eem s 1. oktobrom. Ponudbe z navedbo cene na npra-vo Večernika« pod >Staier!« 475! Posest NOVO HIŠICO (v švicarskem slogu). iti-'ctrt orala orane zemlje, drvarnica, vodnjak, 500 kg sena. za eno zimo drv, '• bližini Maribora radi selitve prodam za Din 12.000, tudi za hranilne knjige ali na obroke. Naslov v upravi lista. 1753 Prodam Najnovejša pariška moda DOBER PLUG s kolesi, dvokoles,ii voziček za mleko, več ročnih vozičkov naprodaj. Lamingsr, Slo venska ul. 26. 4758 Ulmske .krnim BHBHeaaa! Šestdesetletnico Rdečega kr«a smo uroslavilj tudi v Ptuju na svečan način. V nedeljo 20. t. m. ob ll. uri se je vršila v dvorani Mladike slavnostna prireditev, pri kateri so se izročila odlikovanja zaslužnim delavcem Rdečega križa. Prireditev jo otvoril predsednik društva dr. Mrgole s primernim nagovorom. Sanitetni nadsvetnik dr. Vrečko pa je v daljšem govoru podal zgodovino to humane ustanove, ki je bila ustanovljena leta 1876 v Beogradu. Povod ustanovitvi Rdečega križa pa je dala bitka pri Solferinu leta 1859., kjer je obležalo tekom treh nr 42.C00 mrtvih in razkosanih vojakov. Po zanimivem predavanju, katerega se je udeležila velika množica ljudi, je mešani zbor meščanske šole pod vodstvom učitelja g. Hasla zapel nekaj prav lepil' pesmic. Na koncu proslave je izročil predsednik odlikovancem, in sicer SS-šolskemu nadzorniku Josipu Gorupu in vpokojenemu orožniškemu naredniku-vodniku Andreju Kovaču srebrni svetinji. Požar v Slovenskih goricah. Požar je izbruhnil pri veleposestniku Ivanu Šeguli pri Sv. Lovrencu. Ko so se domači zbudili iz globokega spanja, je bila ko-larnica že v plamenih. Ogenj se je razširil še na parmo, ki je zgorela s kolar-nico vred do tal. Škoda znaša okrog 15.000 dinarjev. Kako je nastal poižar, še ni pojasnjeno. Nesreča pri nogometni tekmi. V nedeljo 20. tm. se je vršila v Ptuju nogometna tekma med SK Drava iz Ptuja in SK Gradjanski in Čakovca. Med igro, ki je bila zelo bojevita, pa je prišlo do nesreče, ki je zahtevala 3 žrtve in sicer si je Emil Koren od Drave zlomil levo nogo in so ga morali reševalci prepeljati v ptujsko bolnišnico. Ostali dve žrtvi in sicer Avgust Špat in Mijo Drobina, istota-ko od Drave, sta dobila lažje poškodbe in sta ostala v domači oskrbi. Vlom pri belem dnevu. V ponedeljek 21. t. in. predpoldne je v odsotnosti domačih vlomil v stanovanje župana Vršiča pri Sv. Marku mlajši moški, razmetal vse po hiši ter s silo odprl omare. Odnesel je razno obleko in druge predmete ter izginil s kolesom proti Ptuju. Koliko zii3-ša škoda, se trenutno ne more ugotoviti, ker gospodarja ni doma. Neznanec 5: bil oblečen v plavo obleko. T© vam je mož S Te dni je proslavil lOOletnico svojega rojstva Anglež George Skeet iz Burn-ham Marketa. Zadnjič se je poročil pred petimi leti, ko mu je bilo 95 let. Dve leti kasneje je postal Skeet oče zdravega deteta ženskega spola. Skeetova žena ima sedaj 38 let. Skeet je v svojem stotem letu popolnoma zdrav in čil ter liodj vsak dan najmanj dve uri okrog vasi peš. Ko so ga ob priliki njegove stoletnice vprašali, kako se počuti, je odgO' in da upa, da bo živel še mnogo let in da bo še učakal poroko svoje hčerke. 5 mm$ke$a ftmiv Mmdm NapJeon .ie obsipal Maksimilijana z najrazličnejšimi častmi, počastitvami in laskanjem. Prebrisani cesar je takoj razbral in spoznal preprost Maksimilijanov značaj ter takoj prišel do prepričanja, da mu Maksimilijan lahko služi kot zanesljivo sredstvo pri njegovih političnih ciljih. V Napoleonovi glavj je že zorela misel o mehiškem cesarstvu. Tudi Evgenija je pojila ambicij in fantazij. Odkar je dala Napoleonu prestolonaslednika, se strast njene narave, častihlepnost in ambicija vsebolj odraža v politiki. To tembolj, ker Napoleon ni ravno naj vzor ne jši mož. On se čuti krivega v zakonski zvestobi in nima radi tega moči in upravičnosti, da spodbija politične želje, osnove in fantazije cesarice Evgenije. Ženska domišljija hoče ustvarjati svetovno politiko. Desettisoče ljudi mora radi tega postati žrtev te blazne igre ambicioznih žena na prestolu. Ko žene delajo politiko. Leta 1821. so Mehikanci odvrgli španski jarem. Voditelj revolucije lturbide se je proglasil leta 1822. za mehiškega cesarja. Toda cesarstvo ni trajalo niti leto' dni. izbruhnila je nova revolucija in cesar lturbide je končal na morišču. . Štirideset polnih let je trajala v Mehiki neprekinjeno državljanska vojna.! Četudi je na prvi pogled šlo v teh bor- j bali za medsebojna obračunavanja liberalnih in konzervativnih mehiških ele-mentov, je ta državljanska vojna, ki je trajala 40 let, imela vendarle svojo posebno značilnost: Bila je dejansko borba domačinov potomcev zgodovinskih Aztekov, proti belim prišlecem. Ob pričetku 60. let je končno zadržal oblast Benito Juaiez, človek popolnoma indijanskega poreklr »Fiihrer« Benito Mehiški. Ta Benito Juarez, četudi se je ponosno označeval za »pravega Azteka«, je bi! Kakor Šarlota in nešteto drugih, tako padata tudi Rudolf in Marija Večera na dušo brezsrčnega in trdoglavega starca Franca Jožefa I. sin siromašnih Indijancev. Se s 12 leti ni znal citati in niti pisati. Bil pa je nedvomno političen talent, človek impulza ter instinkta in močne volje. (Dalje sledi.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KORFN. 7.a inseratni del odgovarja SLAV|KO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.» prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.