7. Iz analize ugotovimo, da so obravnavani vplivni dejavniki pri vlačenju z IMT pojasnili 81-88 'lo skupne variance, pri vlačenju s timberjackom pa celo 85-95%. Posamezen dejavnik pojasni pri različnih načinih vlačenja različen delež variance časov vlačenja. Tako nam poprečno odkazano drevo pojasni pri IMT okoli 70 'lo pojasnjene variance, pri timberjacku pa okoli 40%. Razdalja pojasni pri IMT 22-26 %, pri timberjacku pa okoli 50%. Ostalo pojasni kategorija vlake (5-13 %) in nadmorska višina, okoli 0,5 %. Pri ugotavljanju časov vlačenja za 1 m3 sortimentov pa nam sama razdalja pojasni 80-90 'lo vse pojasnjene variance. Kategorija vlake pojasni od "1 do 14 °/o vari ance in poprečno od kazan o drevo do 2.4 %. 8. Casi vlačenja naraščajo z razdaljo pri listavcih veliko hitreje kot pri iglavcih. Razlike v časih vlačenja listavcev in iglavcev so večje, kot pa so razlike v njihovih težah. 9. Raziskava je potrdila domneve, da je na osnovi podatkov o popisu gozdov možno izdelati metode ugotavljanja izdelovalnih časov sečnje in spravila. Prav tako lahko iz raziskave ugotovimo, da je možno izdelati drugačne, dovolj natančne priročne in uporabne sisteme določanja izdelovalnih časov za potrebe nagra- jevanja po delu. Temeljili bi na poprečnem, kubnem odkazanem drevesu. Raba takih metod določanja izdelo'{alnih časov bi pomenila veliko racionalizacijo dela pri določanju delovnih in časovnih normativov. Oxf.145.7 Parectopa robiniella Clemens: 176.1 Robinia pseudoacacia L.:453 ROBINIJEV LISTNI ZAVRTAČ (PARECTOPA ROBIN/ELLA CLEMENS) NOV SKODLJIVEC DREVESNIH VRST SLOVENIJE Jože Maček Pri raziskavah razprostranjenosti in vrstnega sestava listnih zavrtačev Slo- venije smo v letu 1982 prvič naleteli na nekega zavrtača robinije v celinskem delu in sicer na Lopati pri Celju. V slovenski in hrvaški Istri (zlasti v okolici Umaga) pa smo ga opazovali vsaj že od leta 1980 dalje. V letu 1983 smo omenjenega zavrtača ugotovili v celinskem delu v Mokricah in Pleterjih pri šentjerneju na Dolenjskem, v primorskem delu pa enako kot že več let doslej. Najdbo listnega zavrtača robinije na Lopati pri Celju smo zabeležili v našem prispevku Listni zavrtači Slovenije. Xli. (Zbornik Biotehniške fakultete, serija Kmetijstvo, 40, 1983, str. 177), vendar brez določitve vrste, ker tega doslej nismo utegnili storiti. V standardnem delu o listnih zavrtačih Evrope (Hering, E. M.: Bestimmungstabellen der Blattminen von Europa einschliesslich des Mittel- meerbeckens und der Kanarischen lnseln, 'S-Gravenhage, 1957, 3 deli) so namreč za rod Robinia navedene le tri vrste zavrtačev (Liriomyza trifolii Burg, Co/eo- * Red. prof., dr. agr. zn., dr. oec. zn. J. M., dipl. inž. agr., dipl. oec., VTOZD za agro- nomijo na Biotehniški fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Jamnikarjeva 101, 61000 Ljubljana, YU. 73 phora sp. in ena nedoločena vrsta). Hkrati Hering (11/896-897) navaja, da na tem gostiteljskem rodu trajno ne živi nobena vrsta zavrtačev, temveč, da gre v posameznih primerih le za prehodno, poskusno naselitev. V naslovu omenjene vrste zavrtačev Parectopa robiniel/a C/emens torej Hering ne navaja, čeprav njegovo delo obravnava tudi vrste iz Sredozemlja. Za določitev vrste pri nas, bi bilo torej potrebno pregledovati tekočo periodika, ki bi utegnila obravnavati tega škodljivca. V jeseni 1983 pa sta zagrebška entomologa J. Igre in M. Maceljski na podlagi najdb zavrtača na robiniji iz Dragani6a pri Zagrebu in Zagreba v letu 1983 objavila v Zaštiti bilja 34, (3) st. 165, 1983, 427-430 prispevek Parectopa robiniel/a C/emens, novi štetni insekt nearktičkog porekla u Jugoslaviji, Prethodno saopC::enje, v ka- terem sta na osnovi razprav italijanskega entomologa Vidana in sodelavcev iz Jet 1970-1972 določila vrsto. Gre za mikrolepidoptero (malega metulja) iz družine Graci/ariidae. Ta določitev nesporno velja tudi za naše najdbe. Na marsikateri drevesni vrsti je lahko precej vrst listnih zavrtačev, na hrastu npr. čez sto. Zato je toliko bolj nenavadno, da jih na robiniji takorekoč ni (bilo). Čeprav robinija ni samonikla drevesna vrsta in je bila že leta 1601 zanesena v Evropo, je vendar vseeno nenavadno, da se v skoro štiristo letih nanjo ni pri- lagodil v večjem obsegu noben samonikli listni zavrtač. Ker na robiniji ni no- benega drugega pomembnega listnega zavrtača, lahko za tega na novo ugo- tovljenega, predlagamo ime robinijev zavrtač. Napad tega listnega zavrtača, ki podobno kot robinija izvira iz Amerike, v Evropo pa je bil zanesen po 2. svetovni vojni (v Italiji ugotovljen leta 1970, leta 1971 pa tudi v švici), je za to skupino škodljivcev nenavadno močan. Skoro vsi lističi lista robinije so lahko izvrtani, rovi pa zavzemajo lahko tudi več kot 50 do 70 'lo listne ploskve. Iz te ostrosti napada izhaja, da bo lahko ta zavrtač postal pomemben škodljivec. Rovi so na posameznem lističu robinijevega lista zelo izraziti, kot je razvidno iz slike. Rovi od tega zavrtača so močno podobni rovam od Liriomyza strigata. Samica metulja odloži jajčeca na zgornjo stran lističev. Učinke delajo rove najprej vzdolž glavne listne žile. Stranski rovi so lahko skoraj pravokotni na glavno listno žilo. Vzdolžni in stranski rovi zajemajo lahko velik del ploskve lističa, preostali del pa ni več sposoben za asimilacije in se ves list prej ali slej posuši. Po omenjenem ital"ijanskem avtorju s sodelavci so škode od tega škodljivca v severni Italiji »alarmantne<(. Na Hrvaškem naj bi ta metulj imel najmanj tri rodove na leto. Zaradi hudih škod in dejstva, da bi bilo kemično zatiranje zelo težavno, če ne sploh nemogoče, so italijanski raziskovalci zbirali v Združenih državah 74 Amerike naravne sovražnike tega zavrtača. V Italijo so uvedli parazitsko osico Closterococcus cinctipennis Asmead, s katero so, po pisanju omenjenih zagreb- ških raziskovalcev, dosegli izreden uspeh. Na Hrvaškem bodo tudi poskusili uvesti imenovano parazitsko osi co. Sklep Opisan je pojav robinijevega zavrtača (Parectopa robiniel/a C/emens) v Slo- veniji, ki zaradi ostrina napada utegne postati pomemben škodljivec te drevesne vrste. Zanj predlagamo slovensko ime robinijev listni zavrtač. KRESNIČKE IZ GOZD.ARSKE ZGODOVINE S prizadevanji za razvoj kmetijstva v času zgodnjega fiziokratizma smo v drugi polovici XVIII. stoletja na Slovenskem dobili več tim. ••Kmetiskih družb« in sicer 1765 za Koroško in za Goriško, za Stajersko 1766 in za Kranjsko 1767. Te družbe sprva niso poslovale v slovenščini. Led so prebile šele ••Novice•< (1843), ki jih je izdajala Kranjska kmetijska družba. Uporaba slovenščine se je okrepila šele po marčni revoluciji, vendar je trajalo še precej časa, preden smo prišli do slovenskega strokovnega tiska tudi drugod. Tako je na Goriškem od julija 1863 do konca leta 1865 izhajalo poleg italijanskega (Alti e Memorie) tudi slovensko glasilo Kmetijske družbe »Umni gospodar((, ki ga je urejal Andrej Marušič. Tečaj Il. hh•j~ 15. ,·s~~r:;~ rnesc• o~1·ud"u M 'J~ poli. V Gorici 15. maja 1864 Lisi 5. -- Ye!j~' po;lnino necluc :r.;ulc•·c, ter :.:o. h:oiJrnZc•·o.nj" ljuchh"o. sploh, Izdaja ga c. k. kmetijska družba goriška. že v programu časopisa je zapisano, da se kmetijstvo deli na ••pet vej: obdelovanje zemlje, živinorejo, čebelarstvo, sadjerejo in gozdarstvo.« Tako je tudi »Umni gospodar(( objavil več člankov o ••gozdstvu(<, ki so pomembni za zgodovino gozda in gozdarstva na našem Primorskem. Po izjavi direktorja Goriškega muzeja B. Marušiča, ki me je na časopis opozoril, je »Umni gospodar« v celoti ohranjen le v enem izvodu. To je verjetno tudi vzrok, zakaj je v našem strokovnem slovstvu ostal nezapažen. Zato bomo v tej in nekaj prihodnjih številkah objavili nekaj njegovih, za zgodovino gozda in gozdarstva pomembnih in zanimivih sestavkov. 75