jm jmmjm mwm\mmwKmmm. SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. li polti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 9 fld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 cld. 10 kr ▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za po! leta 6 gld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom poeiljan velja 1 fld. JO kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 br. Haročnino in oznanila (inserate) prejema upravniitvo in ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni" Vodnikove uliee št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VrednlStvo je v Semeniških alloah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne. Štev. 92. Že zopet obrekujemo? Naše .zavijanje" ia »perfidnost" naša (to je namreč jedro vseh »Narodovih* protidokazov več nego pol leta sem) mora že res presegati vse mere. Toda na delo 1 Obrekujmo! — Dne 19. t. m. je prinesla framasooska Židinja »N. Fr. Pr." uvodni članek, ki je imel podati vernim njenim bralcem navodilo, kaj naj si mislijo ob srebrni poroki laškega kralja in o tem, da je naš cesar poslal nadvojvpdo Rajnerja k slavnostim v Rim, pa da je uemški cesar se sam pripeljal tija. V katerem smislu obdeluje »N. Fr. Pr." svoje bralce, vsakdo lahko ve že naprej. Zjedinjena Italija I — in njeni nasprotniki je glavna vsebina imenovanemu članku. H krati seveda zatrjuje tudi, da se ob tej priliki utrjuje trodržavua zveza in da bo nemški cesar skušal pregovorili sv. očeta, naj vpliva na centrum, da se ne bo upiral „vojaški predlogi". — Framasonstvo je izdalo parolo zjedinjene Italije in zato mora tudi povsod in vselej skrbeti, da svet ue misli na krivice, na rop, na izdajalstvo, ki se je rabilo pri tem zjedinjenju; da se ne sliši obupni klic stradajočih delavcev in kmetičev, da se popolnem uduši neprenehno zahte-vanje sv. Očeta, naj se mu vrnejo njegove svete, tisočletne pravice, naj se mu vrne svoboda na lastnih tleh. Zato pa opisuje loža samo »nepoboljšljivo za-krknenost" klerikalne garde, »sanjavost" in »ne-spravljivost" sv. Stolice, ki pozablja, da narodna laška kraljeva rodbina daleč presega take nasprotnike; da njena poljudnost korenini globoko v ide-jalih narodovih, kateri so se takrat uresničili, ko je ona nastopila." Te in tem podobne fraze rabi ,N. Fr. Pr." v svojem članku. V Ljubljani, V soboto 22. aprila 1893. MBS . .n'---;,;—r 11 g Dne 21. t. m. torej dva dni pozneje kakor po navadi je pa prinesel »Narod" uvodni članek z napisom »Srebrna poroka v R.mu". Eaker vselej je tudi ob tej priliki vestno kopiral dunajsko svojo guvernanto. Poglavitne misli je vse pobral iz »N. Fr. Pr." in ž njimi vred tudi vso tendenco imenovanega članka. Dejmo, naj se „Narod" obrekuje sam, kako v smislu lože in židovstva slika stalno trdnost zjedinjene Italije in njen sijaj. On piše: »Kralj Umberto vživa iskreno ndanost vsega italijanskega naroda, ne samo kot Savojec, kot strogo konstituciionalen in skrupulozno pravičen vladar, ampak tudi kot sin stvaritelj moderne Italije, kot sin zjedimtelja razkosane domovine in kot verni no-sitelj njegovih, z narodnimi idejah strinjajočih se tradicij; čarovnolepo blondinko na kraljevskem prestolu, zvesto mu družico Margento, pa obožava sle-harni Italijan. Italija, zjedinjena v politično celoto, je tudi jedina v svoji ljubezni za savojsko rodovino, in to navzlic vsem političnim nasprotstvom, ker jo po pravici smatra za najtrdnejšo zaščitnico s tolikimi krvavimi žrtvami realizovanih narodnih teženj." Kdor le količkaj pozna laške razmere, mora priznati, da to ni le protipapeško, marveč popolnoma neresnično. Predno zopet »Narodove" trditve izpišemo, moramo svoje bralce opozoriti, da je ob priliki jubileja sv. Očeta slavil z najlepšimi besedami in da večkrat zatrjuje, kako pristno katoliška načela zastopa. Sedaj pa čujmo, kako piše: »Vatikan je nespravljiv in tirja Rim, ne meneč se za to, da italijanski narod ne da tega iz rok, kar si je pridobil s krvjo. Vatikanski krogi se ne bodo udeležili dinastičnih slavnostij niti s svojimi človeškimi simpatijami, tem manj, ker mislijo, da Letnik XXI. vse, kar se bo godilo, bo le dokaz, da oni za svoje politične namene ne smejo računati na italijanski narod." Vatikan je nespravljiv. Kdo je nespravljiv? Vatikan, z drugo besedo sedaj — Leon XIII., kakor je bil preje Pij IX. Nespravljiv zato, ker tirja svobodo, ki mu je potrebna, da vlada sveto cerkev. Te »Narodove" stavke beremo še polni svetega razvnetja, s katerimi so naši romarji navdali nam srca; to beremo teden dnij, kar so sveti oče občevali s svojimi slovenskimi otroki in blagoslovili nje in ž njimi ves naš narod. Take besede razdivjavajo mladino in naše ljudstvo in zopet povdarjamo, da je sveta dolžnost vseh poštenjakov na Slovenskem, kateri še kaj marajo za vero svojih očetov, da se kot jeden mož ustavijo takemu pisarjenju. Za to ni treba niti fanatizma, niti .Slovenčevega" zavijanja, niti gospodstvaželj-nosti, niti germauizatoričnih namenov, za to je treba le ljubezni do sv. Očeta in udanosti do svete cerkve. List, ki se uči pri framasonski ,N. Freie Presse" sodbe o Vatikanu iu ki židovska lažujiva očitanja trosi mej pošteno slovensko ljudstvo, mora najti odpor in mora roditi razpor, če bi ga še ne bilo. Najsvetejšega ne damo vzeti svojemu narodu, če bi tudi to braneč imeli zgubiti svoje življenje. Take Članke pa priporočamo vsem tistim krotkim dušicam v presojo, ki ne vidijo, da je boj res prav načelen; priporočamo jih hrvatskemu „Ob-zoru" in njegovim somišljenikom, ki tolikrat kažejo svoje katoliško prepričanje; priporočamo jih pa naposled tudi gosp. dr. Iv. Tavčarju, ki je svoje dni javno zatrjeval, da se pri nas »mladoslovenstvo" ne sme nikdar več povrniti, ker je uprav to bila največja škoda našemu narodu. i iea. V Ljubljani, 22. aprila. Liberalni pritisk pri volitvah. V prvi seji doleajeavstrijskega deželnega zbora je bilo na dnevnem redu verifikacija volitve nemškega liberalca barona Czedika. Poslanec Lueger je izvrstno pojasnil, kako se je pritiskalo na volilce. Pet uradnikov je podunavska parobrodarska družba kar odpustila, ker ueso hoteli na njeno povelje voliti liberalca. Da je to resnica, je pač najboljši dokaz to, da se celo židovska »N. Fr. Pr." pri vsej svojej nesramnosti ne upa trditi, da bi Luger ne bil trdil resnice. Trdi samo, da ta z veljavnostjo volitve nema nič opraviti, ker so uradniki bili še le po volitvi odpuščeni, in so torej faktično oddali glasove. Seveda Židinja pa tega ne pove, da tukaj ne gre le za glasove teh petih uradnikov, temveč je pomisliti, koliko druzih se je pa dalo prestrašiti, da so volili liberalca ali pa volitve se vzdržali, da ne zgube službe. Tako postopanje bode pa slabo Vplivalo na vse bodoče volitve. Tako postopa družba, kateri se je od države dovolila tako znatna podpora, da sedaj zlorablja svoj vpliv v to, da pači javno mnenje pri volitvah. Skupna posvetovanja vseh čeških strank se vendar le kmalu začno. Klub veleposestnikov je že mladočeškemu klubu naznanil svoje odposlance kneza Karla Schvvarzenberga, princa Ferdinanda Lobkovica in pa dr. Otona Mentalla in povabil Mladočehe, da naznanijo kraj in čas temu posvetovanju. Mi le želimo, da bi posvetovanje imelo kaj vspeha, če tudi nemarno dosti upanja. Toliko smo pa zagotovljeni, da se zastopniki veleposestva Mladočehom ne bodo dali vjeti v kake liberalne mreže. Mladočehi se bodo pri teh konferencah pač prepričali, da se zastopniki veleposestva trdno drže starega češkega programa, da se pa od Miadočehov ne dado strahovati, kakor Staročehi. Civilne matice. Ogerska vlada je poslala na Nemško in Francosko jednega uradnika, da tam preuči vredbo civilnih matic. Čudno je pa, da vlada še le sedaj pošlje tega uradnika to stvar proučavat. ko je dotična predloga že izdelana. Drugod vsako stvar poprej dobro prouče, še le po tem sestavljajo dotične predloge. Volilna reforma v Belgiji. Kdor čita samo liberalne liste, pač sodi, da je z vsprejetjem Njssenovega predloga poražena vlada in konservativna stranka. Če pa stvari natančneje ogledamo, pa spoznamo, da so v resnici poraženi le liberalci. Zbornica je zavrgla vse predloge, ki so se stavili od liberalne m radikalne strani. Nyssen je pašam konservativec, tedaj se sme njegov predlog smatrati za predlog konservativne stranke. Njssen je že pred jednim letom po listih priporočal tako volilno reformo. Tedaj so vsi liberalni in radikalni listi ta nasvet smešili, vladni in konservativni mu pa priznavali, da ima mnogo zdravega jedra. Vlada sama bi bila vsprejela ta predlog tudi za svojega, ali se je bala, da bi potem ne bil zavržen, ker liberalci in radikalci so bili trdno sklenili, da glasujejo zoper vsak predlog, ki prihaja od vladne strani. Njssen je nalašč čakal, da se zavržejo vsi drugi predlogi, in tako pride zbornica v zadrego, tedaj je stavil svoj predlog, in zanj so glasovali radi ali neradi radikalci in nekateri liberalci. Prvi so glasovali zanj, ker so videli, da drugače ne pridobi volilne pravice delavcem, poslednji so se pa ustrašili gibanja po deželi, ki je bilo v prvi vrsti naperjeno proti njim, ker so najhuje nasprotovali vsakemu razširjenju volilne praviee. Njssenov predlog pa tudi ne bode v škodo konservativni stvari. Z njim je zagotovljena večina glasov tistim stanovom, ki imajo kaj svojega. Odločevali bodo mali posestniki in obrtniki, kateri 8u povsod bolj konservativni. Ker je volitev obvezna, se tudi ni toliko bati, da bi Kmetijski kon-servativnejši živelj sc ne zanimal za volitve in se dal majoriiovati od z anarhističnim duhom prenapolnjenih delavcev. Vsakdo bode moral priti voliti ; in to bode vzbudilo splošno zanimanje za politično j življenje. Ker pa bogatini ne bodo več odločevali, i ^ (Dalje v prilogi.) JPriloga 92. štev. »Slovenca" dnč 22. aprila 1893. kakor so dosedaj, je z volilno reformo pokopan ve« vpliv liberalne stranke, ki je zgubila ves ugled za-radi svojega upiranja vsakemu znatnemu razširjenju volilne praviee. Ta stranka je najbolj nasprotua ka- ' toliški cerkvi in zatorej moremo le veseli biti, če jo ! volilna reforma pomete. » Dan poroke bolgarskega kneza se je po vsej Bolgariji slovesno praznoval. Po mestih so razobesili zastave. Odposlalo se je toliko čestitk, da | je brzojav komaj zmagoval delo. To veselje je pa tndi razumljivo. Se le s tem se utrdi samostojnost Bolgarije, da dobi svojo dinastijo. Kolikega pomeua je ta dan za Bolgarijo, je najbolje videti iz ruskih listov, ki so se od prvega do zadnjega strašno jezili nad tem, da se knez ženi. 8rbska prevrat. Nezavisni ruski listi pa neso nič kaj zadovoljni s prevratom v Srbiji. Vsi so prepričani, da ta prevrat ni ruske delo, ker sieer bi v novem srbskem ministerstvu ne bilo dveh napred-ojakov. Tudi ni nobenih dokazov, da bi nov ministerski predsednik bil prijazen Busiji. Mnenja roških listov ae popolnoma vjemajo z našim. Nam se je kar čudno zdelo, da so nekateri francoski in pa 1 avstrijski slovanski listi po sili hoteli v srbskem i prevratu videti nekak vspeh ruske politike. Slovstvo. „Commentarius in evangellum t. Marci et a. Lncae". To znamenito delo našega mil. g. prošta ocenjuje jako laskavo čast. gosp. prof. dr. Josip Tumpach v štev. 3 .Časopisa kat. doehovenstva", t. 1. Mej drugim pravi: .Katoliškemu slovstva sieer ■e manjka dobrih komentarjev sv. evangelijev, in sieer niti starejših, niti novejših; vendar pa ne Bmemo tajiti Klofutarjevim komentarjem važnosti in pomena na noben način. Ker so poglavitno namenjeni za priročne knjige tistim, ki se učš svetopisemske razlage, pisani so ti komentarji jasno, raiomljivo in brez pripojevanja razsežnega znanitve-nega aparata, po katerem bi sieer knjiga neizmerno narastla in se podražila, vendar bi pa točnost in in jasnost mnogo trpela. Pa vendar ni pri vsej točnosti v teh komentarjih ničesar izpuščenega, kar je treba vedeti za temeljito razumevanje sv. evangelijev. To je prednost, katero moramo posebej poudarjati. Valasti bo to preporna vprašanja, > katerimi se mora vsak pri svetopisemskem učenja bližje pečati, n. pr. .de genealogia Christi", .de anno ■ativitatis D", .de fratribus D.', .de daemoniatis", .de Maria Magdalena", .de Pasehate", .de Verbo" , itd.; in na vse to odgovarja pisatelj tako jasno, ! kot v resnici malokdo; to je pa oprav nemala prednost, če se pomisli, kako neumljivo piše Dank6 v j svoji introdokeiji o teh vprašanjih, in vendar to knjigo gledl na ta vprašanja največkrat priporočajo." , Ob kratkem obravnava razdelitev in posamične deie knjige. Na koncu jako pohvalno omenja ko- j mentar „ad Bom.*, uvod v N. Z., ki je še v rokopisu, kakor tudi razlago drugih listov in pravi: j Smelo trdimo, da bi bilo le v prospeh razlaganja N. Z., če bi tudi to tiskom izdal slavni ekseget bratskega nam naroda slovenskega. Tem besedam dostavljamo le, da je neumorno delavni g. pisatelj že dovršil rokopis za drugo izdajo komentarja sv. Janeza, ki kmalu izide gotovo kot najčastneji spomenik, ki ga postavi gospod pisatelj sebi ob svoji zlati maši. j Dnevne novice. V Ljubljani, 22. aprila. (Previvišeni knezo nadškof dr. Alojeij Zorn) odpotuje v sredo, dnč 26. t. m., v Rim. (Velik požar.) Od sv. Marka niže Ptuja: V občini Bukovci, župnije sv. Marka niže Ptuja, bil je, kakor smo že na kratko sporočili v nedeljo 16. t. m., tako velik požar, kakoršnega še najstareji ljudje ne pomnijo. Med popoldansko službo božjo stopijo g. kaplan J. K. pri velikih vratih v cerkev ter kratko naznanijo ,v Bukovcih goril'' Po tem poročilu nastala je gnječa, vse je hitelo pomagat, vse kričalo in jokalo. V tem trenotku zasliši se pa tudi plat zvoni in predno je udarilo petkrat, bilo je že 10 hiš v plamenu, ker je ravno o tem času pihal veter proti vzhodu, kakor je vas postavljena. Beda in ne-volja je zelo velika, io da se ni še mnogo večja nesreča zgodila, zahvaliti se moramo vrlim Novova- ščanom, kateri so bili prvi s svoio občinsko brizgalko na prostoru. Nekoliko tienutkov pozueje pripelji se je g. Poncratz, posestnik Dornovskega gradu, s& svojo brizgalno in .Ptujsko ognjegasno društvo", kateremu še posebna hvala za to, da se je podalo čez svojo mejo. V štirih urah se je ogenj omejil (lokaliziral). Kljubu vsem naporom pogorelo je vendar 29 posestnikov z vsemi gospodarstvenimi poslopji, z vsem živežem, s vsem orodjem in z vso obleko. Poročati pa tudi moramo žalostnim srcem, da so zgubili trije otroki svoje življenje in se je več ljudij opeklo. Tudi 22 glav živine je zgorelo. — Tej revščini opomoglo se je tudi v prvem trenotku kolikor mogoče z milimi darovi. V dveh urah nabralo se je v Ptujskem .Narodnem domu" po predsedniku g. Gregoriču 60 gl., g. Hutter daroval je 50 gld., mil. g. prošt 20 gl., g. dr. Horvat 10 gld. in g. Beicher tudi 10 gl. O. Ornik, Stari in Firtner pomagali so s tem, da so poslali koj drugi dan po g. Fr. Cehu revežem pecivo. 6. Kazimir, trgovec v Ptuji, oddaje pogorelcem brezplačno špeciraj&ko blago. Tudi vsi ostali trgovei pomagajo sš svojim blagom vsak po svojoj moči. Vsem dobrotnikom torej naj-srčneja hvala. Bog jim povrni vse stotero! (Mestne dopolnilne volitve.) Poročali smo že o izido letošnjih Ijobljanskih dopolnilnih volitev v 3. razredu. Dostaviti nam je, da je bila tndi v 2. razredu udeležba jako neznatna; udeležilo se je volitve v 2. razredo 123, v 1. samo — 78 volilcev. Sploh st letos ni kazalo za volitve nikako zanimanje; bilo je v Ljubljani, kakor bi volitev ne bilo. — Saj pa tudi stranka, ki ni vedela za prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani in ki je hotela oskruniti Ljobljano i nesramno hišo, ne zasluži večjega zanimanja zš-se. — Mi le želimo, da bi vsaj v prihodnje o mestnem starešinstvu ljubljanskem mogli sporočati kaj veselejšega. (Ogenj.) It Žužemberka se nam poroča: V nedeljo dne 16. t. m. je gorelo v Plešivici, v fari St. Mihel pri Žužemberku. Trem gospodarjem je pogorelo vse, četrtemu pa gospodarsko poslopje. Za- j žgali so, kakor navadno, otroci, ki so zakurili na poda. Gasiti ni bilo veliko mogoče, ker so radi suše vsi vodnjaki prazni. Sploh imamo po vsej .8uhi Krajini" občutljivo sušo; ako ne bo v kratkem dežja, ne bo nič klaje in tudi dragih pridelkov ne. Krka je tako upadla, da se v nekaterih mlinih komaj še kolesa vrte, kakor ob veliki suši pred drema letoma. — V ponedeljek je gorela hosta na Korinu krške fare. Se le pozno v noč so ogenj pogasili, ravno tako na Bresovem vrha poleg Sel. Vzrok tu in tam otroci-pastirji. Kakor se čuje, je več dnij zapored gorela hosta tudi na Gorjaneih. (Cerkveni roparji) so vdrli v noči med 20. in 21. apfilom v farno cerkev in ob enem v podrnžno cerkev sv. Frančiška v Železnikih. V cerkvi sv. Frančiška so se bili opekli, ker je bil nabiralnik spravljen v skritem krajo in ga niso zasledili. V farni cerkvi so pa s krampom razbili kapo ob velikem altarju ter denar odnesli. .Cerkveno je ognjeno", so rekli včasih ljudje, a sedaj gine izmed ljudsva strah božji. Jako žalostno je, da se cerkven rop med nami tolikrat ponavlja; od vseh stranij prihajajo taka poročila. So, ki pravijo: Vera ni v nevarnosti; kaj pa taka jako sumljiva znamenja? Znabiti bi onim, ki tako govorč, znala kedaj vest očitati, da ni prav, ljudstvu v eno mer po spridenih časnikih trgati iz src spoštovanje do cerkve? (Deželni ibor goriški.) Iz Gorice se nam piše: Dn4 20. t. m. je pričel naš deželni zbor delovati. Ob napovedani uri, ob 4. uri popoldne, je začel sejo gosp. deželni glavar Nj. ekscelenca grof Fr. (J o r o n i n i z navadnimi besedami za uvod. Navzoči so bili vsi slovenski poslanci, izmed italijanskih ni bilo Loeatelli-ja ■ in Ritter-ja. Vlada je predložila dva postavna načrta, katerih jedeu je prememba dosedanje postave o lovu. Nato je naznanil deželni glavar dolgo vrsto prošenj za denarno podporo in o drugih zadevah. ki so odboru došle od cestnih odborov in od posameznikov. Prošnje so se izročile odsekom. — Dalje so se izročili na predlog deželnega odbora (poročevalec dr. N. Tonkli) računski sklepi za leto 1892 vseh zalogov, ki so r deželni upravi, finančnemu odseku. — Poročilo deželnega odbora o premembi cestne postave se je izročilo posebnemu odseku sedmero članov. V ta odsek so izvoljeni: Dottori (načelnik), dr. Ivančič, Kocjaučič, Loeatelli, Mahorčič, Ritter, dr. Verzeg- nassi. Temu odseku sta se odstopila tndi zgoraj imenovana vladna postavna načrta. — Zadnja točka te IV. seie je bilo poročilo deželnega odbora o postavi, ki vrejuje ribarenje v medzemnih vodah, rekah, jezerih itd. Za to poBtavo se je izvolil poseben odsek 7 članov, in sicer: Dottori (načelnik), dr. Lo-visoni, Ritter, dr. Verzegnassi, dr. Rojic, dr. Ivančič, Kocjaučič. S tem je bila tvarina IV. seje končana. Dan prihodnje seje hoče deželni glavar naznaniti pismeno. (Prezeataeija.) C. g. Matej Sitar, kurat v Šempetru na Notranjskem, je predlagan za faro St. Jurje pri Smariji. i (Ogenj v Ihana.) Včeraj popoldne okoli četrte ure pogorelo je vse hišno poslopje pri .Lojzku" v Ihanu. V ognju zgorela sta dva otročička, 1 krava in 3 prešički, vse imetje uboge družine. Mati je nesla na polje kosilo svojemu možu ter je pustila evoja dva uboga otroka v šupi, kjer sta bržkone sama zažgala. Sosedje so pa zapazili ogenj prepozno, da niso mogli ničesar rešiti. (Smrt na oliei.) Včeraj popoludne peljala je iz Hrastja M. Cemažar, soproga tesarskega moj-j stra, svojega 23letnega jetičnega sina Antona Ce-mažarja na vozu v ljubljansko bolnišnico. Dospevši na Marijin trg lotijo se sina slabosti in hkrati izdihne svojo dušo. Mati je na to bolestnim sreem 1 peljala mrtvega sina naravnost v mrtvašnico k svetemu Krištofu. (Javen shod.) Z Goriškega: Na praznik vnebo-hoda našega Gospoda Jezusa Kristusa skliče tukajšnje katoliško - politično društvo javen shod v Kormin. Bog daj obilo vspeha I (Dr. Fr. Zigoa), prof. bogoslovja v Gorici se je nekoliko prehladil, da je moral za več dnij prekiniti predavanja. Naj bi nam kmalu okreval! (Porotna obravnava.) Danes (21. t. m.) je pred porotniki obravnava pravde prof. Babsch-a proti A. Gabršček-u, vredniku .Soče". Zagovornika sta: dr. Laginja in dr. Luzzatto. (Duhovniška vest ie celovške škofije.) Vč. g. Fran Š a v b a h , dekanijski administrator in župnik na Domačalah, je imenovan konzistorijalnim svetovalcem in dekanom dekanije Rožek. (Iivoi iig ia sode iz Trata ia Reke) vedno bolj peša. Iz Trsta se je v prvem četrtletju 1893 izvozilo 3 536.995 in z Reke 12,231.219 d6g. — Uvoz moke in otrobij v Trst znaša za prvo polovieo 1893. leta 105.304 metr. stoto v, proti 89.889 metr. stotov prvega četrtletja 1892. (Jnina železnica) je imela * 15. tedna t. 1. prejemkov 899 232 gld., torej z« 117.570 gld. več nego vlani v tej dobi. (Umirovljea) je pomorski kapitan Rihard Pogačnik z naslovom .kontreadmiral"; bival bode v Pulju. (Poljščina) bode uvedena na vseh šlezijskih srednjih šolah kot obligatni učni predmet, tako je« vsaj obljubil naučni minister Gauč državnemu poslancu Sokolovskemu. — Da bi le ne ostala samo — obljuba. (Sada.) Z Goriškega se nam piše: Tukaj je velika suša. Sena bode malo. Kraševeem je vode zmanjkalo, da bodo morali v Vipavo po vodo hoditi ob času največjega dela na polju. Dane8 se oblači in upamo blagodejnega dežja. (Ošpice razsajajo po Bohinja) kakor se nam poroča dne 21. t. m. iz Bohinjske Bistrice, tako nesrečno, da so morali zapreti šolo do 1. maja. (Za izvažanje živalskih surovin v Nemčijo.) 0. kr. deželna vlada javila je tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se je vsled naznanila c. in kr. ministerstva za vnanje reči ces. nemška vlada na neko dotičao vprašanje izrekla, da se za uvoz živalskih surovin iz Avstro-Ogerske v Nemčijo to-časno ne zahteva nebena spričevala o izviru. (Najden rokopis.) Angležin ji, gospa Levi sova in njena sestra ste našli na potu skozi Sirijo in Palestino v sinajskem samostanu dragoceni palimp-sest. Obe ženski se pečate s proučevanjem starinskih rečij. Imate tudi fotografični aparat in dobili ste navod od prof. Harisa, kako se starinske reči fotografirajo. Palimpsest je bil v slabem stanu. Per-gamenovi listi so bili 8lepljeni, ločiti so se mogli nad čajevim parom. Profesor Haris se je pripeljal telegrafično poklican ter spoznal, da se v palimp-seBtu nahajajo vsi štirji evangelji v sirskem jezika. Najbrže je iz tretjega stoletja. (Stoletnica Resseljeve smrti) praznovala se bode na Dunaju s primerno slavuostjo In tem povodom izdala slavnostna brošura v nemškem jezika. — TudivLjubliani.na koje pokopališča počivajo zemeljski ostanki pokojnega. izumitelja, se bode baje ta dan primerno slavil, a izdala tudi mala brošarica v slovenskem jezika. (Zberovanja avstrijskih živinuzdravnikov na Dunaju), ki se bode vršilo te dni udeležil se bode kot delegat zadruge kranjskih živino-zravnikov, tudi g. Julij D e v, oskrbnik mestne klavnice Ljubljanske, ter odpotuje v to svrho danes tja. Društva. — (Društvo .Pravnik" v Ljubil a n i) priredilo je, kakor smo že poročali, dne 20. t. m. v hotelu »pri Slonu" shod, katerega je obiskalo neobičajno veliko število društvenikov. Shoda udeležili so se tudi nekateri gospodje deželni poslanci. Ko se je prečitala razprava »o igri", razvila se je živahoa debata. Razprava priobčila se bode v društvenem lista. Sklenilo se je tudi, da se priredi tekom meseca maja zadnji društveni shod v tej sesiji. — Društvo »Pravnik" je velike važnosti ue samo za pravnike, ampak tudi sploh za slovenski narod, in je torej pač želeti, da bi mu pristopil vsak slovenski pravnik. (Eatol. društvo rokodelskih pomočnikov.) Vabilo na večernico, katero priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Liub-ljani v proslavo škofovskega jubileja svetega očeta Leona XIII. na praznik varstva sv. Jožefa, v nedeljo 23. aprila 1893, v svojem domu. Poljske ulice številka 10. — Vspored: 1. Dr. I. Surzyftski: Svetemu očetu Leonu XIII. ob petdesetletnici N|iho-vega škofovanja. Zbor s spremljevanjem harmonija. 2. J. B Sv. očetu Leonu XIII. Deklamacija. 3. F. Skrcup: Papeška himna; zbor. 4. P. Angelik Hribar: Slovenec in katoličan; zbor. 5. Ant. Foerster : Sv. očetu Leonu XIII.; enoglasni zbor s spremlje-vanjem harmonija. 6. Haydn: Cesarska himna. 7. Nameravani štrajk. Igrokaz v treh dejanjih. — Spisal B1. S. Finžgar. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Vstop je dovoljen le društvenikom in p. n. vabljenim gostom. (Vrtnarsko društvo) namerava se, kakor čujemo, ustanoviti v Ljubljani. Namen bi mu bil: povzdigniti na Kranjskem sploh, nič manj na v Ljubljani toli zanemarjeno vrtnarsko stroko pa dostojno stopinjo in pospeševati vrtnarsko umetnost ter jo temeljito gojiti. Umestno bi vsekako bilo, da bi se ta ideja uresničila! (Slovensko planinsko društvo) naznanja vsem čč. članom in prijateljem svojim, da priredi II. društveni izlet dne 11. maja k Sv. Joštu. Odbor bode o pravem času poskrbel, da ne bodo ničesar izletniki pogrešali. Ker bo ta izlet v praznik, bode tudi sv. maša, pri kateri bodo peli društveni pevci. III. daljši izlet bode o Bmkoštih, — kam, še ni določeno. Mlado društvo se prav krepko razvija. Udje se kaj pridno oglašajo. Dosedaj jih je pristopilo 150, med mirni 1 astanovnik. (»K a t o 1 i š ko - po 1 i t i č n o in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) napravi javen shod v nedeljo dne 30. t. m. v gostilni pri Sercerju v Šm helu nad Pliberkom z nastopnim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Govor o političnih strankah na Koroškem. 3. Govor o šolah. 4. Govor o važnosti volitev sploh. 5. Odgovor na nekatere opazke poslanca Plavca iu g. pl. Menitza na shodu »B*uern-bnnda" v Pliberku. ki se je vršil preteklo nedeljo dne 16. t. m. 6. Govor o gospodarski zadevah koroških Slovencev. 7. Slučajni govori, razni nasveti in vpisovanie novih udov. — Začetek ob 4. uri popoldne. Po končanem zboru je prosta zabava. (Bralno društvo v Mokronogu) priredi v nedeljo dne 23. aprila t. 1. v gostilni »pri L pi" društveno veselico in gledališko predstavo z vstopnino. Igrali se boste igri »Župan" in »Oče so rekli da le.* K obilni udeležbi vabi odbor. (Nemški »s c h u 1 v e r e i n".) S Koroškega, dn4 20. apr.: Nemški listi bridko jadiku-jeio, da med koroškimi Nemci ginja zanimanje za .sebulverein". K mnogim zborom podružnic ne prihajajo niti vsi odborniki!! — Judeževe groše »schul-vereinove" prejeli ste v zadnjem času šoli Pod-k 1 o š t ro m in Sv. Križ pri Mariboru. Habeant sibi! — Občni zbor tega društva bode ob binkoštnih praznikih v Toplicah na Češkem. Telegrami. Dunaj, 22. aprila. Na Schmelškem vež-bališču je zjutraj oesar ogledaval dunajsko posadko v prisotnosti nadvojvod Karola Ludovika, Ferdinanda, Viljema, nadvojvodinj Marije Terezije, Marije Anuncijate, Elizabete, vojvode Oumberlanda, ministrov Kalnoky-ja, Baura, Fejervary-ja. Defilovanje je trajalo jedno uro. Dunaj, 22. aprila. Državni zakonik objavlja sankoijonirane zakone o lokalnih železnicah, mej drugim zakon o ziljski železnici, podoljskih železnicah, zakon o državnem jamstvu za železnico Ljubljana-Kamnik. Trst, 21. aprila. Z Zanta došla so obširna poročila o nesreči, ki je mnogo straš-neja, kakor je bila v začetku februvarija. Dne 17. t. m. so se čutili trije močni podzemeljski sunki, potem se je pa dolgo časa tresel ves otok. Vpliv je bil strašen. Mesto Zante se je razrušilo in iz razvalin se vzdi-guje oblak prahu. Jedva deset hiš ni poškodovanih. Po ulicah je do 30 razpok, od katerih je jedna 30 metrov dolga. Vsi stolpi so se podrli. Javna poslopja so razrušena. Tudi po kmetih je bilo veliko razrušenje. Strah je velik. Gradeo, 22. aprila. Starkel in tovariši priganjajo, da vlada odgovori na interpelacijo z dne 17. septembra 1892 o očividnem pospeševanju slovanskih teženj v nemških delih štajerskih. — Koller in tovariši pa predlagajo, da se podržavi južna železnioa. Sofija, 21. aprila. Povodom kneževe poroke je tukaj bila razsvetljava. Bim, 21. aprila. Kralj je vsprejel osebe, ki so pooblaščene k srebrni poroki kraljeve dvojice častitati v imenu tujih vladarjev in vlad. Lizbona, 21. aprila. Volik požar je na obrežju Vieira uničil mnogo ribiških koč. 130 rodbin je brez strehe. Kozlov (vEusiji), 21. aprila. Mej Tam-bovom in Voronežem je vsled žametov promet pretrgan. Jeden vlak je obtičal v snegu. London, 22. aprila. Spodnja zbornica je vsprejela s 347 proti 304 glasom zakon o irski samoupravi v drugem branju. Elparaiso (v Mehiki) 21. aprila. Roparji so se polastili mesta Guerrero in pognali v beg vojake, 138 vojakov je mrtvih in ranjenih. Bolgarske obligacije. SV^Š go udarcev, ki niso posebno vgodno vplivali na denarni kurz. Bolgarske obligacije pa niso le ohranil« svojih kurzov, celo povišale so jih; v znamenje, da se Bolgarska raduje vedno večjega zaupanja. Sploh pa so nagle in ugodne spremembe v Srbiji pokazale, da so balkanske države bistveno vtrjene in da dajejo dovoljno poroštvo za ugoden razvoj. 215 1 Umrli so: 20. aprila. Franc Verbovšek, mestni ubog, 77 let, Kar-lovska cesta 7, ostarelost. — Julija Šuster, žena prodajalca obutev, 40 let, Poljanska cesta 9, jetika. — Ana Praznik, gostija, 61 let, Kravja dolina 11, plačni edem. 21. aprila. Jožef Baraga, umirov. stotnik, 75 let, Flori-janske ulice 27, marasmus senilis. — Anton Čemažar, tesarjev sin, 23 let, je umrl potoma v bolnioo na Marijinem trgu — za jetiko. — Franc Mokriška, mestni ubog, 82 let, Karlovska cesta 7, ostarelost. Vremensko sporočilo. Čas opazovanja 21 1. u. zjut. 2. a. pop. 9. a. »več. Stanje zrakomera v mm 737 3 736 1 736 1 toplomer« po Celiiju 76 168 12 2 Veter si. jvzh. si jugzap. Vreme oblačno .2 3 . ž« E ag 100 dež Srednja temperatura 12 ž", za 2 6° nad normalom Razglas. Vsled konkurenčne obravnave 7. marca 1893 razpisnje se za, napravo oziroma popravo farovških gospodarskih poslopij v Sentpetrn pri Novem mestn zmanjievalna dražba Ani 3. maja t. L dopolOne ob 9. uri v ŠentDetra. Skupno delo je cenjeno na 8093 gld. — Podjetnik mora 5 °/0 jamčevine zgoraj imenovane cene bodisi v gotovini, hranilničnih knjigah ali drugih avstrijskih vrednostnih papirjih vložiti. Stavbinski splošni in posebni pogoji, načrti itd. so na razgled v župnijski pisarni v Sentpetru. Jog Borštnar, 222 (1—3) stavbenega odbora načelnik. Najboljši m ( dobi se pri Ivanu Majdiču v Kranji. OPAZKA. Z ozirom na to, da se je od strani konkurence širila vest, da je njen mavec mnogo tiolji ali vsRj popolnoma enak mojemu, poslal sem uzorce obeh mavcev e. kr. kmetijskemu kemičnemu preiskovalnemu zavodu na Dunaj. Ta zavod mi z dopisom z dne 13. t. m. uradno potrjuje, da je moj dovški mavec za 22 odstotkov boljši kot oni konkurence iz Jesenic. Sploh pa je moj mavec (preje pod imenom Zelez-nikarjev) že nad 40 let tu kot najbolji priznan. 223 (1) mm Prevzetev poslovnice. Čast mi je naznanjati spoštovanemu p. n. občinstvu naj-udaneje naznaniti, da sem potem kupa prevzel že dolgo Pod Trančo štev. 1 obstoječi optični zavod ter ga bodem pod svojo tvrdko nadaljeval. Imel bodem vedno dobro oskrbljeno zalogo naočnikov, pince-nez, gledaliških kukal, poljskih kukal za lov in za potovanja kakor tudi vseh v optično stroko upadajočih predmetov ter bodem vzprejemal v izvrševanje vse dotične popravke. Kot izučen strokovnjak in dolgoletni poslovodja v omenjeui poslovnici sem si vselej prizadeval streči spoštovanim naročiteljem točno in najceneje, tembolj se bodem tudi v prihodnje trudil zadovoljiti v vsakem pogledu spoštovane svoje naročitelje ter se priporočam v blagohotna mnogobrojna naročila. Z največjim spoštovanjem J. Ph. Goldstein optik E. Roxinger-ja naslednik. 224 (3-1) V Ljubljani, dne 17. aprila 1893. Tržne centf v Ljubljani S. aprila. dne Pleni"* m. st. . . Rei, , . . Ječmen. . . . Oves, , . . Ajda. . . . Proso, „ . . Koruza, . . . Krompir, . . Leča. akti. . . Grah..... Fižol. , . . Maslo. ker Mast. Speh »tirt. gl.|kr gl. tr. 8 _ Speh povojen, kxr. . 66 6 — Surovo maslo, „ — 82 5 50 Jajce, jedno — M 6 — Mleko, liter .... — 10 8 — Goveje meso. kprr. . — «4 5 50 Telečje „ „ . — 60 5 30 Svinjsko „ „ . — 64 2 86 Koštrunovo „ „ — 40 14 — Pišancc . — 60 10 Golob ..... — 18 8 _ Seno. 100 k«r. . . 2 69 1 — Slama. „ 2 23 — 70 Drva trda. A kub. mtr. 6 50 — 64 . mehka. , 5 — Dražbe. V Ilir. Bistrici: Posestvo nedol. Kine, Antona in Franca Žuidaršiča (4400 gld.) dne 28. aprila in 29. maja — , Posestvo Mih. Franka iz Bitinj it. 8 (1100 gld.) dn<5 1. maja in 9. junija. V Ljubljani: Zemljišča BI. Pleškota iz Plešivice (3107 gld.) dne 29. aprila in 31 maja. — Pohištvo in šta-ounska oprava Marije in Franca Keržeta iz Ljubljane, Opekarska cesta, (69 gld. 67 kr.) dne 1. in 15. maja. — Premakljivo blago (železna denarnica in 2 konja) trgovca Jos. L e u c a (170 gld.) dne 1. in 15. maja. Na Vrhniki: Posestvo Frančiške lstenič na Vrhniki (550 gld.) dne 17. maja. V Za t i čini: Zemljišča Jos. Lesjaka, zdaj v Ameriki, (205 gld. in 50. gld.) dni 4. maja in 15. junija. V Kočevju: Zemljišče Jan. Lobeta iz Weissensteina (50 gld.) dnč 3. maja in 14. junija. V Mokronogu: Zemljišče Janeza Grudna v občini Dobrava (988 gld.) dne 3. maja in 14. junija. — Zemljišče Vino. Majcna v občini Pijavee (2448 gld. 50 kr.) dne 3. maja in 14. junija. V Črnomlju: Posestvo Mihe Žuglja iz Svibnika št. 8 (1319gld.) dne 12 maja in 14. junija. Razpisane dijaške ustanove. Dodatno k ie objavljenim dijaškim ustanovam ste še razpisani: 1. Lovr. Laknerjeva dijsška ustanova (I. mesto) v zneska 43 gld. 68 kr. za Ijubljansse dijake; 2. Fran Vidi-& e v a dijaška astanova v znesku 80 gld. za škofjeloške dijak«. Prezentacijsko pravo imata gosp. župnik v Škofji Loki in obč. predstojnik. Prošnje do 30. aprila t. 1. potom gimnazijskega ravnateljstva. Depoziti. Pri depozitnem uradu v Senožečah je vloženo nad 30 let za: Jan. Čelana iz Landola 22 gld.; za Matevža Prem-rova is Vel. Ubeljskega 37 gld. 74 kr.; za vipavsko graščino in vipavske občinarje 43 gld. 23 kr.; »a Ant. Vidmarja iz Senožeč 34 gld. 59 kr.; za Jozefo Puppis iz Senožeč 84 gld. 69 kr.; ako napominani lastniki ne vzdignejo v jednem letu, 6 tednih in 3 dneh tega denarja, prilastila si ga bode državna blagajnica. Pri e. kr. glavni davkariji v Ljubljani imajo istotako nad 30 let svoje depozite, in sicer: Alojzija Mekinc 0'62'/» kr.; Šifrerjevi otroci 2 gld. 19'/» kr.; Miheal VVissiakovi otroci 0-40 kr.; Mart. Siršek, želez! dalavee, 37 gld. 25 kr.; Marija Svetina 30 gld.; občinarji iz Gor. Hrusice 29 gld.; Janez Kramar 2 gld. 97«/, kr.; Jarn. Strumbl 20 gld.; Marija Slovša 44 gld ; BI. Mehle 1 gld. 281/, kr.; Ana in Artur Gozsani 2 gld. sr. in 10 kr.: Jos. Baumgartner'/ gld.; Marija Svetina 50 gld. Ako se napominani ne zglase tekom 1 leta, 6 tednov in 3 dni, pripadejo ti depoziti državni blagajnici. Lovski zakupi. Lovske pravice se bodo v navedenih občinah potom javne dralbe za pet let, t. j od 1. julija 1893 do 30. junija 1898, v najem dale, in sloer: dne 27. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne za občino Stara Loka, ob 10. uri dopoldne za občino Ose lic o. Javna dražba se bode vršila v občinski pisarni v Skofji Loki. Najemni pogoji so na upogled razpoloženi v uradni pisarni okrajnega glavarstva v Kranju ob navadnih uradnih urah: Dalje dni 8. junija t. 1. ob 8 uri dopoldne za občino Smlednik, ob 9. uri dopoldne za občino Št J u r, ob 10. uri dopoldne za občino Preddvor, ob 11. uri dopoldne sa občino H rastje; dne 9. junija t. 1. ob 8. uri dspoldne za občino sv. J oš t, ob 9. uri dopoldne za občino Kranj, ob 10. uri dopoldne za občino Mavčiče, ob 11. uri dopoldne za občino N klo; dnč 10. junija t. 1. ob 8. uri dopoldne za občino P r e d o s 1 j e , ob 9. uri dopoldne za občino Stražiše, ob 10. uri dopoldne za občino Voglič, ob 11. uri dopoldne za občino Cerklje. Javna dražba se bode vršila v uradni pisarni c. kr, okr. glavarstva v Kranju, kjer so tudi ob navadnih uradoih urah na upogled razpoloženi najemni pogoji. mtften- Turnskih ur tovarna Rih. Liebing-a .....JS na Dunaju, XIII10, Hauptstrasse 6G, izdeluje samo turnake ure za cerkve, mestne hiše, gradove vojašnice, šole, tovarne in druga večja poslopja po najnovejši sestavi in solidno narejene. 61 0—1 Cerkvenim občinam dovoljujejo se ugodni pladilnl pogoji. — Ceniki zaatonj in franko. » Novost! H>f* Novost! * Podpisani usojam si slavnemu občinstvu, posebno pa preč. duhovščini uljudno naznanjati, da imam v zalogi čisto nove vrste žepne ore katere imajo na zapiralu lično vrezane podobe Marijinega Oznanenja, Vnebovzetja, Jezusa na Oljski gori in Jezusovo Vstajenje kar dosedaj ni bilo nikjer tako lepo izvrSeno dobiti. V zalogi ima tudi zlate kronometre in četrt-repetirke, sploh vsakovrstne zlate in srebrne žepne ure. Popravila izvršuje dobro, vnanja naročila točno. Jos. Čeme, urar (fi-3) 196 v Ljubljani, sv. Petra cesta 2. rwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwww^ Premovana z častno diplomo in zlato svetinjo na higijeničnih razstavah v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Bruselju in Tunlsu. Vsakomur priporočamo oblak naie prodajalnloe in ogled vele-zanlmlve zaloge najraznovrstnejšili rezbarakih proizvodov, korbio v najrazličnejših oblikah in izpre-hodnih palio 218 2 7. zagotovilom najuljudnejše postrežbe in najnižje cene. Franc Stampfel • (kočevska domača ol>i*t) v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle). Želodčna tinktura 50- (1) lekarničarja PICCOLI-ja v Ljubljani, krepi in ohrani ielodeo zdrav, pospešuje prebavljanje in čiščenje. - Izdelovalec jo razpošilja v škatljicah po 12 in več X steklenic proti povzetju zneska. Cena steklenici 10 kr. ♦ J. BEUDIK v Št. Valentinu pri Steyru jedini izdelovalec novo izumljene c. k. privilegovane WT svetle tinkture za usnje s katero se naredi svetlo (zlika brez krtače) usnje na konjskih komatih, vozovih, usnje za čevlje in galanterijsko usnje, priporoča ta svoj izdelek, kateri se rabi ne le pri c. in kr. vojaštvu in velikih transportnih podjetjih na Dunaju, temveč tudi v hlevih cesarskih visokostij že več let. Hfl&i Nadalje priporoča ravno ■ 61 lili isti za nepremočljive čevlje svojo JKV lj|!(l . slavnoznano 377 20—16 nepreniočno mast za usnje, ki daje usnjif posebno mehkobo in se rabi celo pri najvišjem dvoru. Cene: Svetla tlnktnra za usnje kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica šiev. 1 — 80 kr, št. 2 - 40 kr., št. 3 — 20 kr. Nepremočna mast za usnje kilo 80 kr.. V, kilo 40 kr., >/« kilo 20 kr., »/. kilo 10 kr. Prodajalci na drobno in vojaki dob6 rabat. Da se izogneš prevaram glej na ime „J. Bendlk v Št. Valentina", ki je na vsakem kosu. V Ljubljani je prodajeta Schussnig Weber, v Celju Tanner in Stieger, v Mariboru Ilolusek in Marti nz. Mi za živino. SktiŠena redilna štnpa za živino, sa konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živinče ne more Jesti, slabo prebav-lja ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka. Zamotek z rabilnim navodom vre d velja le 50 kr. 5 zamotkov z rabilnim navodom samo^2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolen, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld. Ta zdravila za živino se dobijo v 203 2 lekarni Tritkoczi - v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s ]>ošto razpošiljajo Ljubljana, Špitalske ulice 9 priporoča visokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato izbiro lastno izdelanih šopkov in vencev 7,a razne cerkvene potrebe, kakor o Šmarnioah, o sv. Rešnjem Telesu, za bandera i. t. d. po najnižji oeni. Za visokočastite gospode novo-maSnike imam najnovejše in najcenejše ^ šopke z napisi in vence za na roke. Dalje priporočam za oerkvene potrebe čipke (špice) po najnižji ceni. P. n. trgovcem naznanjam, da imam največjo zalogo vsakovrstnih in najnovejših vencev in šopkov za ženitnine in druge potrebe, vse po tovarniških cenah. Nagrobne vence s trakovi in napisi najkrasneje izdelane in najceneje. Jfcar Vnanja naročila se točno izvršujejo. 2254-1 Sargove ^,l,lske speci jalitete. s ** (Grlaswagen) in voziček (VVagerl). Odda se tudi ye6 stanovanj. Kje, pove upravništvo »Slovenca". 220 3—1 le najboljše kakovosti priporoča v veliki ijsberi in po nizkih cenah li. Mikusch, tovarna solnčnikov in dežnikov t ^•mfeljaai, 179 IB-8 M! o h t n i trg štev. IS. Od kar jih je izumil in uvel F. A. Sarg, rabijo jih Nje veleiastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hiše in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, dvo ni svetnik pl. Scherzer itd itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju. Meister v Gothi itd. Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjicah in škatljicah. — Medno glycerinsko milo v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v flakonih. — Teilehio karbolno glycerinsko milo. — Eucalyptut glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. - Glycerinska crlme. — Toiletni glycerin — Lysol-milo in toalelno Lysol-glicerin milo. Mlečno milo itd. itd. (539) 11—5 ■7 II l||WI\ur zdravstvenooblastveno pre-iaia.U*r Wii * 9 skušena zobna creme. F. A. Sarg-a sin «fc comp., c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaja. Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerljah. I Cena gld. 1-85 sko-' edrom 3 gld. s ci-fernlco svetečo se po noči, 40 kr. več. — 6 komadov ■ unljsklh budil poštnine prosto na vsako postno postajo gld. 10'a0. \nV(l rezljana omarica, koščeno kazalo in številke, cena 7 gld. 1 ( Eukovica, prepelica in repetiranje, dolgost skoro 1 in.. ( bogato zrezljano gld. 18 50. Kovinska trpežna ' 1 remontolr ura za gospode odkrita, masivno ' ( novosrtbrno okrovje 4 gld., z dvojim okrovom 6 gld. Zakoniki prstani, 14karatni, po 4 gld , močni ' 5 gld. komad. 43 10—9 1 ;EMILMAYER, Dunaj, I., Schottenring 33.; Tovarniški oenlki zastonj. 2 ( , Vse proti dveletnemu jamstvu. ^B p potem ure za samostane, šole, tovarne, javna poslopja izdeluje izvrstno dobro, strokovnjaški sestavljene in narejene vsled razdelitve dela mnogo bolje in ceneje, kakor drugi konkurentje in z ugodnimi plačilnimi pogoji za župnijske urade in občine tovarna za cerkvene ure s parno vribo 156 20—11 JF3». HO»jm^mrU« v Brnu na Moravskem. Proračuni con. zn8tonj lii frnnko. Premovano s prvimi darili v Londonu, Bruselju, Palermu, Kromerliu, Lincu, Boikoviču Hd. 2 V mali dvorani „TonliaIle". 206 12—8 velike astronomije ure. Pojasnujuča predavanja o tem velezanlmlvem umotvoru bodo natančno ob nastopnem času: Dopoldni od 10. do 11. ure. Popoldni ob 3., 4., 5. in 6. uri. Vstopnina : I. prostor 30 kr., II. prostor 20 kr. Of Otroci ln vojaki od narednika nižje plačajo polovioo." 0pS Lepa mladinska fcnjiiieodiči slika Leona ^ XIII., obeega 110 ttr. m proslavlja letošnji jubilej ht. Očeta ter 300 letni spomin zmage pri Sinku ▼ otročki igri, ki se lahko predstavlja hren posebnih priprav. Zaradi lične oblike, mikavne, večidel pripovedovalce vsebine je zelo pripravno spominsko darilo, kakor tadi primerno darilo ca piruhe, za birmo, ob godovih, koncem šolskega leta in ob podobnih prilikah. POMLADNI GLASI posvečeni SLOVENSKI MLADINI. III. svezek. Uredil ALOJZU STROJ. Zalotili sotrudniki. Tistsl« Katoliški Tiskarna y Ljubljani. 1813- Lepa mladinska knjižica! Kv/,w®jy, ...................................................................................................................................... U Najprimernejša darila za vsako priliko so U »»55 Zavaruje proti toči na Atajernkem. Koroškem ln Kranjskem po najnižjih stalnih premijah generalno agentstvo v Gradcu (Piaarna: Thonethof, Pfarrgasie 2) francosko-ogerske zavarovalne družbe („Fraiico - Hon groise"). škodo se kalamtno |0liv«d6 In točno Izplačujejo. — Premija ee na željo nore plačati še le Jeiinl. Družba je do sedaj izplačala nad 50 milijonov goldinarjev avstr. velj. za škode zavarovancem. Kdor bi hotel previeti agintitvo, oglasi naj se pri glavnem agentstvu v Ljubljani v Kožnih ulicah št. 15, kjer se tudi vsprejemajo ponudbe in radovoljno dajo pojasnila. 219 3—i ttr t r r ^r : : : : švicarske žepne ure katere ima v največji izberi v zalogi France Čuden, preje G E B A, urar v Jjjubljani, Slonove ulice štev. 11. Po najnižji oeni dobe se tudi naj-raznovrstnejše stenske ure, ure za dvo- jjjj rane in s stojalom, ure- U budilnice itd. L"J Največja zaloga prstanov, uhanov, mU verižic, srebrnih in zlatih, vse po to- Jjj varniški ceni. 185 4 II Popravila Izvrinje točno pod Jamstvom. — Ilustrovanl oeniki so |M ^jj franko na razpolago. — Poštna naročila izvršuje obratno. Grričar & Mejač prej M. Neumann V&ICG He Največja z a log-a Jj Uggl LUUU I) luuuuiliu I I za gospode ln dečke; ilagčev, jopic, mantelet, pelerin za gospč ln gospodičine. Obleke in plašči za otroke vsake starosti. Točno Izvrševanje naročil na vsakovrstno l| duhovniško obleko | Iz dobrega blaga po nizkih oenah. 167(5) Uniforme za državne uradnike vseh kategorij. Zaloga najmodnejšega tn- in inozemskega siiknenega blaga (štofa) iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtačl in vse drugo za gospode, dežni plašči. Jopioe, manteletl in vsi konfekcijski predmeti za gospe in gospodičine po najnovejšem kroju na Dunaju, in ki se tudi po jako nizki ceni oddaje na lueter. Najboljše srajce, nianšeti in ovratniki. goldinarjev 4* >f)»Ani on nr
  • lnn <» ^ ^ stane pri meni eden modroe na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s tinim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo, j/f Pri naročilih z dežele naznani naj a« vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroe na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgovo ulice 4. Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žlmnlo, garnitur, dlvanov, atolov, preprog, zagrlnjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, ♦i« nizke ceno. 536 50—24 Zahvala in priporočilo. Za dosedaj v obilosti izkazano naklonjenost in zaupanje se zahvaljujoča si usojava uljudno javiti, da sva kupila in prevzela tudi občeznano S£ trgovino z mešanim blagom ^S pokojnega Vinka Verhovšek-a v Trebnjem na Dolenjskem. Kakor doslej bode nama vestna skrb i v bodoče, da zadovoljiva vsestranski sl. stanovništvo v Mokronogu in Trebnjem in v njuju okolici z dobrim, svežim blagom po nizki ceni. Proseča nadaljne naklonjenosti beleživa velespoštovanjem 2173-3 Sbil in Petrovčič „pri škofu". M o k r o n o g - T r e b n j e . dne 15. aprila 1893. J. N. POTOČNIK, kroaški mo ster, v J jjuT>ljani, Koiigrcsni trg- št. 17 (Uršulinsko poslopje), se priporoča prečast. duhovščini v naročila vsakovrstne duhovniške obleke iz najboljšega trpežnega blaga, katero ima v veliki izberi v zalogi. Obljubuje točno postrežbo, vestno delo po nizki ceni. 138 8—6 izdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani, Poljanska cesta 8 (poleg Alojzljevlšča) se priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim predstojništvom in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in točno izdelovanje vsakovrstne '4 H ul iz zlata, srebra ali druge kovine po uzorcih ali lastnem načrtu Izvršeno blago pošlje dobro, varno Izvršeno blago poSlie dobro, varno rjf| zavito poštnine prosto."Mi 2K 52-15 z gospodarskim poslopjem, hlevom, dvoriščem in vrtom, ležeča tik farne cerkve v prijetnem pol ure od železniške postaje Rakek oddaljenem trgu Cerknioa na Notranjskem, v katerej se že več let nahaja prodajalnica z mešanim blagom, obstoječa iz prostorne podstrehe, 12 sob in še drugih večjih prostorov in shramb (kleti itd.) je pod ugodnimi pogoji na prodaj in se bode prodaja vršila potom dražbe dne 7. maja 1.1. ob 4. uri popoldne na licu mesta. S 1. januvarijem 1894 bode otvorjeno v tem trgu na novo ustanovljeno c. kr. okrajno sodišče, ki bode prav blizu te hiše nastanjeno. Natančneja pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo tega lista. 1*4 4-2 podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 priporoča se prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za napravo in popravo altarjev prižnic, tabernakeljnov ln drnzlh v to stroko spadajočlh oerkvenih del, s točno in pošteno postrežbo po najnižjih cenah V zalogi imam vsakovrstna razpela, kakor: za misijon, procesije in šole. Za vhhUo delo no Jamči. 190 10-3 .SLAVIJA' ~ vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseli kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke .Slavije- imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende katera je doslej iznašala po 10%, 20%, 25% in jedno leto celo 48% Za škode izplavala je doslej banka „Slavija" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico. Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje pri m © r e : 1. Helena Avbeljnova, kramarica v Ljubljani, zavarovala se je dni 5. maja 1884. Do svoje smrti dne 15. februvarija 1885 splačala je 32 gld. 54 kr. zavarovalnine; banka „Slavijau pa je izplačala njenim dedičem 1000 gld. 2. Dr. Fran Ambroiič, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval se je dne 30. januvarija 1875. Do svoje smrti dne 11. februvarija 1891 uplačal je 1352 gld. 52 kr.; banka »Slavija" pa je rodbini njegovej izplačala 3000 gld. 3. Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. decembra 1871. Do svoje smrti dne 8. febr. 1885 uplačal je 1393 gld. 92 kr.; banka »Slavija" pa je izplačala njegovej rodbini 3000 gld. 4. Miha Serdič, uradnik v Trstu, zavaroval se je dne 30. novembra 1878. Dasi je do svoje smrti dne 14. julija 1880 uplačal le 80 gld. 16 kr., prejeli so dediči njegovi od banke „Slavije" 1200 gld. 5. Marija Jjenčkova. posestnica na Blanici ob Savi, zavarovala se je dne 5. maja 1870. Ko je umrla dne 24. maja 1882, izplačala je banka »Slavija" dedičem njenim 5000 gld., dasi je bilo uplačanc zavarovalnine le 2292 gld. IG kr. 6. Ivan Vlah, posestnik v Jušičih, zavaroval se je dne 25. novembra 1888 za lOOO gld. in dne 30. aprila 1890 zopet za lOOO gld. Na obe zavarovanji splačal je do svoje smrti dne 13. januvarija 1892 vsega vkup 192 gld. 16 kr.\ dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavije" 2000 gld. 7. Ivan Železnikar, urednik „Slov. Narodu" v Ljubljani, zavaroval se je dne 30. junija 1882 za lOOO gld. Do svoje smrti dne 26. januvarija 1891 uplačal je 381 gld. 60 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala dedičem lOOO gld. 8. Peter Budnar, c. kr. poštni ojicijal v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. maja 1876, ter je do svoje smrti dne 10. aprila 1892 uplačal 597 gld. 12 kr. Banka »Slavija" izplačala je pa rodbini njegovej 1500 gld. 9. Andrej Velikanje, gostilničar v Ilirskej Bistrici, bil je zavarovan od 15. dne maja 1880 do 3. dne junija 1887 in je v tej dobi uplačal 364 gld. 80 kr.; banka „Slavija" pa je po smrti njegovej izplačala vdovi lOOO gld. 10. Reza Kernova, kramarica v Cerkljah pri Kranju, zavarovala se je dne 20. aprila 1884 za lOOO gld. in banka »Slavija" izplačala je njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dne 21. septembra 1892 uplačala le 241 gld. 20 kr. 11. Ernesta Jelusičeva, soproga občinskega blagajnika v Kastvu, bila je zavarovana od 5. februvarija 1884 do 19. avgusta 1888 ter je v tem času uplačala 187 gld. 60 kr.; banka »Slavija" pa je izplačala njenemu soprogu lOOO gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop "banke »Slavije" v L jnt>lfaiii 1*025-5 ▼ lastni hiii, Gospodske olioe št. 12. Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kmmw^ 33 52-17 athreiner-jeva Kneipp-a sladna kava z okusom navadne kave. Ta kava daje to ncdosežno prednost, da se škodljivemu vži vanju naiuešane ali s surogati pomešane navadne kare lahko odrečemo in dobimo okusnejio, pri tem pa Se zdravejšo in redilnejšo kavo. — Neprekoaljlva kot dodaja navadni kavi. — Pona- redeb se skrbno izogibaj.'^- '/, kilo 25 kr. — Dobiva ae povsod. Pristno samo v ■ S la zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. Francovo nabrežje Francovo nabrežje Josip Rebek kjiičarskl mojster 182 6-3 priporoča se za stavbeno ddbo prečastiti duhovščini, eenj. podjetnikom in slav. občinstvu v izvršitev ključarskih naroČil potrebnih pri zgradbah žnpnišČ. cer kva, šolskih in drugih poslopij ua. v mestih in na deželi z zagotovilom najboljše in najcenejše postrežbe — V zalogi ima trpežno izdelana SJT štedilna ognjišča "5BS različne velikosti in njih posamne dele, kakor tudi ključe od aluminija, "3£tC kateri Vo trikrat ložji od železnih a ravno _ - tako trpežni. - Napeljuje ztJT blšne telegrafe in strelo- " Francovo nabrežje vode, za katere ima tudi posamne dele v zalogi. Francovo nabrežje V Ljubljani. Proračune za veija in manjša dela pošlje na ieljo. V Ljubljani. aprila, Najboljša; pristna laška vina razne kakovosti ima v zalogi in razpošilja v poljubni množini in le v originalnih sodih 205 4—2 Eduardo Jttattlstella, spediteur v Vidnu (Udine). 3ra željo ponije tudi vina za poskusnjo. Gospodarji in kmetovalci! Pomlad. čas za nakupovanje različne železnine in poljskega orodja in č»s za zidanje je došel. Pri nakupovanju vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki ceni, ali pa po eni in isti ceni boljše blago. Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji oeni, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji oeni. Posebno se bodein ttudil vtem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vaml za okna in vrata in s cementom. V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-cement, stare železniške šine za oboke, preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze itd. Nadalje imam v zalogi raznovrstne priproste in najfinejše okove za okna in vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd. Za strehe kriti imam bogato zalogo cinkaste in pooinkane plošče-vine ter strešnega papirja. — V zalogi imam vsakovrstno orodje za mizarje lepo i teto pozlačene nasro&ae Mu, posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih f i flP _ J ® WL »t1 in njih posameznih delov ; Rarttielov izvirni karbolinej. Vnanja naročila se točno ln vestno zvršč. Za obilno nakupovanje in naroSevanje se priporoča 210 4 Andrej Druškovič, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. -■^r vvnrvvvvvvvvvvvvv-vvvvv ■ v yy ' v t t # • ? t " r • I ♦ f *♦# » r T T1 V 'fT** Podfosfornasto-kisli , apneno - železni sirup ! prireja lekarnlčar Julij Herbabny na Dunaji. Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdrav- j nikov najbolje pri/.nani in priporočani prsni sirup raztaplja : slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pčt. daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redilnost, telo Jačl in krepi. Železo. Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljivc fos- j forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenici Her- | babnyjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti j Ž0 kr. več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.) Svjirllft' Svarimo pred po- 1 OtaillUi naredbami, ki se pojavlja t pod jednakimi ali podobnimi imeni, a so vendar posvoji sestavi in svojem učinku po- { polnoma različne od riaš ga originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-* " železnega sirupa. Zahteva nai se torej vselej lzrečno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 473 20-19 83 6-9 Osrednja razpošiijalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzlgkelt" JULIJA HERBAB-NT-Ja, Neubau Kaiserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje leksrničarji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnk6czy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-5