PLANINSKI VESTNIK vplivom zaščiti Pohorje pred nadaljnjimi večjimi posegi v to okolje, pa tudi kakšne planinske poti speljati po drugi trasi. Prav tako moramo za planince ohraniti »kapi­ talne postojanke«, kot Kremžarico, Rib­ niško, Ruško ter tudi Mariborsko kočo. To navajam zgolj iz previdnosti, saj pričaku­ jem prej obratni trend, da si bo marsi­ katera druga postojanka želela postati pla­ ninska, saj brez armade prostovoljcev ne bo prenesla prihajajočih ekonomskih za­ konitosti. In tako vidim tudi za Ruško kočo edino možno alternativo — da bo ostala planinska. Andrej Vovšek Popravek V prispevku »Kategorizirane planinske poti« (PV 10/1987, str. 427) je — enako kot v »Obve­ stilih PZS« — ostala rokopisna napaka, ki spre­ minja dejstvo, na katerega so hoteli avtorji, komisija za pota in komisija za GRS, še po­ sebej opozoriti. Smisel je spremenjen, ker manjka besedica »ne«. V tretjem odstavku mora biti za stavkom »Obe komisiji ugotavljata, da je vsako leto več kot polovica nesreč na mar­ kiranih in varovanih poteh« stavek: »Analize nesreč nam povedo, da ne gre za objektivne vzroke, kot so slabe ali poškodovane varovalne naprave in oznake na poteh.« Rezija in njene gore O planinskem vodniku »Rezija in njene gore«, ki je izšel v italijanskem jeziku, smo v Planinskem vestniku že poročali. Po izidu te ocene je v uredništvo prispela še ena, ki ta vodnik predstavlja še v dru­ gačni luči in še s širšega zornega kota, zato jo — tudi glede na Slovencem v matični domovini manj znano gorsko po­ krajino, v kateri (še vedno) živijo tudi naši rojaki — v celoti objavljamo. (Op. ur.) Rezija in njene gore — tak je naslov vodnika, ki so ga letošnjo jesen izdali rezijanski »polhi«, da bi z njim pokazali lepote svoje doline in si utrdili samoza­ vest. Nekaterim Slovencem ga je iz upra­ vičenega navdušenja poslal domačin iz Bovca Boris Mlekuž, eden izmed redkih z zahodnimi obronki Julijskih Alp in nji­ hovimi prebivalci čutečih »matičnih« Slo­ vencev. Pošiljka je hkrati vabilo in opo­ min, naj vendar ne bi prezrli tistih na­ videz ne posebno visokih, a zaradi od­ prtega južnega obzorja in najzahodnejših etničnih straž čisto posebnih kotičkov Ju­ lijskih Alp (zmotno in krivično imenova­ nih »predalpsko hribovje«, »Prealpi«. Vodniček obsega sicer le 59 strani in ima približno format razglednice, a je že na pogled nadvse ljubezniv. Prednja plat­ nica kaže klasično popolno podobo naj­ boljšega rezijanskega prizora: barvno sli­ ko potoka Rezije (Rezijanske Bele) s Ka­ ninom v ozadju (jasno, kaj pa drugega! Kanin je za Rezijo, kar je Triglav za Dov­ je, Glockner za Heiligenblut in Matter- horn za Zermatt). Na zadnji platnici vodi tiha, samotna gozdna pot v rumeno gor­ sko jesen — intimno vabilo brez besed (kateri naš vodnik je že na zunaj tako prikupen?). Med obema platnicama pa zemljepis, geologija, cvetje, živalstvo, na­ rodopisje, politika, gospodarstvo, zgodo­ vina (omenjen in na sliki prikazan je med slovenskimi jezikoslovci visoko čislani proučevalec naših narečij, posebej rezi- janščine, francosko-poljski učenjak Jan Baudouin de Courtenav) in, razumljivo, popisi dvanajstih rezijanskih planinskih poti, ki zavzemajo glavnino vodnika. Zad­ nja med njimi, kot krona, se prebere TA VISOKA ROSAJANSKA POT — v takem tisku tudi tam, da ime bolj zablešči. Je pač res ena najveličastnejših poti v ce­ lotnih Julijskih Alpah — in zakaj bi do­ mačini tajili svoj ponos nad njo. Med besedilom prisrčne barvne sličice doma­ čih rezijanskih motivov, med njimi ljudi pri delu, živine na planini, skal in slapov — in čisto (ali skoraj čisto) neznanih gora (npr. Muzcev), da je »poznavalca« Julij­ skih Alp kar malo sram, ker jih kratko malo — ne pozna! Vmes trije zemljevidni izrezi z vrisanimi potmi; zemljevidi-foto- kopije so sicer slabi, toda mišljeni so zgolj za osnovno orientacijo, na turo naj bi planinec vzel s sabo cel izvirni zem­ ljevid. Vse je videti tako mikavno, da bi najraje stopil do svoje osnovne organi­ zacije sindikata in vprašal, ali ne bi tja napravili vsaj en izlet. Besedilo je vse v italijanščini, razen ime­ na za najponosnejšo pot (»ta visoko ro- sajansko«), ki je dvojezično. Pri celi vrsti ledinskih lastnih imen seveda bode slo­ vensko jedro skozi italijansko preobleko: Carnizza, Gnivizza, Gniva, Zaiaur, Berdo, Pusti Gost, Tanamea (t. j. Tam na Meji) itd., itd. Slovensko (pisati) v dolini ne znajo. Za uglajen javni nastop je itali­ janščina, za domačo rabo rezijanscina (če niso torej za skupni slovenski kul­ turni hram, kamor bi lahko vstopili le s slovenskim knjižnim jezikom, izgubljeni?). Prihodnji dopolnjevalci našega vodnika po Julijskih Alpah (Mihelič-Petkovšek- Strojin, Planinska založba, Ljubljana) ne bodo mogli mimo te rezijanske brošure. Ne tako davno tega smo se ob tretji iz­ daji (1985) precej trudili, da bi pokrili bele lise tistih krajev — komaj morda s polovičnim uspehom. Zal rezijanski vodniček ne prestopi meja domače rezijanske občine. Bežen pogled na zemljevid (TABACCO — Alpi Carniche e Giulie Occidentali, 1:50.000) razkrije zajetne kose okoliškega pred­ alpskega gorovja (Breška gora-Brinica, Campon/Chiampon, Lopič/Plauris), ki bi jih bilo treba za enciklopedični vodnik PLANINSKI VESTNIK po Julijskih Alpah še temeljito popisati, hkrati z nekaterimi od tistih, ki spadajo tudi k Reziji (npr. Muzci), a jih rezijanski vodniček, ki je bolj »pohlevne«, izključno »markirane« narave, pušča ob strani. Zgodovinsko vendarle ne bi bilo resnič­ no, če bi kdo sodil, da se Slovenci šele ozaveščamo za tiste gore. Rešujeta nas vsaj dve ugledni imeni: narodopisno v Re­ zijo zaljubljeni Milko Matičetov in široko razgledani domoljubno čuteči planinski klasik Henrik Turna. Slednji jih je ne le popisal v svojem Imenoslovju, marveč nam je zapustil neverjetno natančen (da­ nes seveda zastarel) zemljevid Beneške Slovenije (z Rezijo). Po zadnji vojni so nam jih znova delno odprli Tržačani (SPD Trst) s svojo »vertikalo« in njenim vodni­ kom. Ni pa se menda še našlo pero, ki bi jih vodniško v celoti in popolno popi­ salo bodisi v italijanščini bodisi v sloven­ ščini. Ko bi vedeli, kako je človeku pri srcu, ko zlatega oktobrskega ali novem­ brskega dne stoji na Lopiču ali Čampo- nu, skoraj vštric s poševnim soncem, ki visi nekje za Benetkami, z megličasto brezbrežno furlansko ravnino, ki se glo­ boko spodaj kot prepredena dlan steguje k rumeno ožarjenemu Tržaškemu zalivu, s pravljičnim pogledom v dalji na zasne­ žene Dolomite in zadaj na Kanin, ne bi več dolgo odlašali. Ali pa prav zato: da bi ohranili otoček miru in prijetne divjine prav na pragu za­ kajene civilizacije. Kdo bi konec koncev še upal vedeti, kaj je bolje? Stanko Klinar Nove karte Planinci, pohodniki in izletniki v naše gore vse bolj uporabljajo karte, ki so pomemben pripomoček za načrtovanje poti, orientacijo, izračun potrebnega časa, opozarjajo na znamenitosti, vredne ogleda in podobno. Zato bomo poskušali v PV sproti bralce seznanjati z domačimi no­ vostmi iz kartografije, z novimi kartami ali zemljevidi. Tokrat predstavljamo nekaj kart, ki jih je zadnje mesece pripravil Geodetski zavod SRS. Izletniškim kartam (doslej so izšle Slo­ venska obala, Bohinj z okolico in Žum- berak-Gorjanci) v merilih 1 :50.000 se je že v začetku turistične sezone pridružila še ISTRA v dveh delih: severni (do Pa- zina) in južni. To je prva karta, ki zelo podrobno predstavlja osrednji in zahodni del polotoka Istra in obiskovalcu-uporab- niku omogoča spoznavanje znamenitosti tega območja. Na njej so posebej po­ udarjene znamenitosti, ki jih ni malo. Karto dopolnjujejo dokaj podrobni opisi na hrbtni strani v petih jezikih. VINA S SONČNE STRANI ALP je te­ matska predelava šolske karte merila 1 :500.000. Podrobneje so na njej obde­ lani vsi vinorodni rajoni (primorski, po- dravski in posavski) s posameznimi vino­ rodnimi okoliši, kvalitetnimi vinorodnimi legami in vinskimi kletmi. Tiskana je v treh jezikovnih kombinacijah (slovensko- angleški, slovensko-nemški in slovensko- italijanski) s podrobnejšimi opisi na hrbtni strani. Praktično dokončana je izdelava kart ob­ čin merila 1 :50.000. Geodetski zavod SRS je v zadnjem času pripravil nasled­ nje: — AJDOVŠČINA, turistična izvedba, ob­ sega Trnovski gozd, Komenski kras in Nanos. Na njej so označene vse marki­ rane planinske poti, planinske koče, na­ ravne znamenitosti, spomeniki, smučišča, gostinske zmogljivosti itd. Dobro so ozna­ čene vse poti, od magistralne ceste do steze. Prav tako je solidno predstavljen relief s kombinacijo plastnic in senčenja. Hrbtna stran pa vsebuje podrobnejše opi­ se znamenitosti in krajev v slovenskem je­ ziku. — NOVO MESTO, turistična izvedba, je bistveno vsebinsko in tehnološko izpopol­ njena izvedba prve take karte v Sloveniji sploh iz leta 1975. Ima izjemen format 110X80 cm in sega od Ivančne gorice na zahodu do Krakovskega gozda na vzhodu, od Kočevja na jugu do Mirne na severu. Suha krajina, Gorjanci, Kočevski Rog in drugi predeli so dovolj zanimivi tudi za planince. Vsebina karte, tehnolo­ gija izdelave in estetski videz se ne raz­ likujejo od karte Novega mesta. Hrbtno stran pa ima neizrabljeno. Škoda! — SEŽANA je prav tako izdelana v turi­ stični izvedbi z izpopolnjeno vsebino prve izdaje iz leta 1981. Tudi ta je zelo ve­ lika: na severu sega do Branika, na jugu do meje s SR Hrvatsko, na zahodu do Devina, na vzhodu do Košane. Obsega Tržaško-komenski kras, Nanos, Brkine in Čičarijo. Mimo vsebine, kot jo vsebuje Novo mesto, ima posebej označeno vin­ sko cesto, slovensko planinsko transver- zalo in spomenike iz prve svetovne vojne. Tudi ta ima prazno hrbtno stran. — MOZIRJE nima posebej označene tu­ ristične vsebine, čeprav prikazuje zelo zanimiva območja: Golte, Veliko planino, Logarsko dolino itd. Ker so dobro prika­ zani potna mreža, relief in naselja s po­ drobnimi opisi imen, je karta za pohod- nike zelo uporabna. Mnogo bi pridobila z označbo markiranih poti in drugo turi­ stično vsebino. Ima pa koristno izpolnje­ no zadnjo stran z dokaj podrobnimi opisi znamenitosti in krajev občine. Vse karte občin (in tudi druge naštete) so zgibane v žepni format. Dobiti jih je moč v knjigarnah posameznih občin. Pri­ zadevamo si, da bi distribucijo za vse karte občin organizirali tudi v Ljubljani, in sicer v Republiškem centru geodetske dokumentacije. Prav bo, če ob koncu vsaj omenimo še šolsko karto Jugoslavije, ki je letos v me-