it. 264
plato*«-
Utaja. izvzemšl pondeljek -AsiŠkega žt. 30, I. pisma se ne sprcj Prof. F. Peric. — L* zrefa za mese= L 7.—, Za inozemstvo mesečno 5 lir
več. — Tef
umiti ni li uda)
lljaj-V^io. . i Tiffjc tisk«r~„ .leta L
Infctva in uprave it. 11-57
..tu, v torak 4» novembra 1924.
Posamezna številka 20 cent«
Letnik XILX
Uredništvo: ulica sv. Frar Mnlltvu. Nefr „fv.

cDINOST
Posamezne Številke v Trstu ln okolici po 30 cent — Oglasi se rafanajo v tirokosti eoe kolon« (72 mm.) — Ogla« trgovcev ta obrtnikov mm po 4© ocat osmrtnica« zahvale, poslanica la vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L % — Oglasi, naročnina In reklamacije se potiljajo izključno uprav« Edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nad**ropj«. — Telefon uredniitva in nor sv« 1I*S7.
Praznik imm
Danes slavi Italija šesto obletnico zmage, ki jo je izvojevala italijanska armada nad vojsko dedne sovražnice Italije — nad avstrijsko vojsko. Proslava te obletnice m in ne more biti nikaka strankarska proslava. Nje pomembnosti si ne more m ne sme usvajati nobena stranka za svoje posebne namene. To je dan vse Italije m ivsega italijanskega naroda. Pa je to tudi zgodovinsko važen dan nas Slovanov v Julijski Krajini, ki smo bili vsled tega zgodovinskega dogodka priključeni k italijanski državi, ker se je s tem začela za nas nova zgodovina. Mi smo lojalno sprejeli —-naj rabimo to besedo, ki je tako v navadi
_ dovršeni čin: Tudi bi se brez vsake
rezerve pridružili današnji proslavi, če bi nam ne grenila trenutka razlika med nekdanjimi obljubami in zagotovili in s temi v zvezi med našimi pričakovanj in nadami na eni in pa sedanjim postopanjem napram drugorodcem v državi na drugi strani.
Ker pa je izvojevala zmago italijanska .ojska, sinovi vsega italijanskega naroda, Li ker so po zasedbi našo deželo upravljala vojaška oblastva, ne bomo omenjali tu vseh tistih obljub, ki so se dajaie drugo-rodnim manjšinam v prestolnem govoru, v parlamentu in odposlanstvom narodnih manjšin ob raznih prilikah. Naj ponovimo le doli proglas na naslov Slovencev iz leta 1918, iz prvih dni po zmagovito zaključeni voini proti Avstriji.
Da današnja proslava ni nikaka strankarska manifestacija, marveč praznik vsega naroda brez razlike strank, govori tudi dejstvo, da so bojevniki in pohabljenci odklonili soudeležbo na proslavi obletnice pohoda na Rim, ker jo smatrajo kot strankarsko manifestacijo, medtem ko s*> izrecno izjavili, da smatrajo za svoj praznik obletnico zmage, dan 4. novembra. In ti bojevniki in pohabljenci so bili, ki so na bojnem polju in v strelskih jarkih tvegali življenje za domovino. Reči smemo torej, da je bil omenjeni proglas na naslov Slovencev izdan v njihovem imenu in tudi v Imenu pol milijona padlih bojevnikov — spk>h v imenu italijanskega naroda. Proglas se je glasil: « Slovenci!
Danes vladajo novi zakoni pravičnosti in svobode. Avstrijske vlade ni več, ki vas je zapeli av a! a dolgo vrsto let in izigravala narod proti narodu v svrho svojega samodrštva. Zmagovita Italija je danes napravila konec temu boju m sovraštvu. Zato je treba, da zavlada mir in slo ž nos t med narodi. To vam prinaša Italija. Italijanski in slovenski nared nista več sovražnika, nista več nahujskana od Nemcev, ki so izkoriščali ta boj v svoje namene. Lahko je njima danes deliti delo in dobiček. Italija spada danes k trem evropskim veleviastim, ker je bogata po svoji veliki obrti, katero si je sama ustvarila v zadnjih letih, ker je bogata po svoji svetovni trgovini, po svojem zelo razvitem poljedelstvu in po svoji veliki kulturi. Samo obrtna in trgovska velevlast kakor Italija vam more zagotoviti blagostanje, katerega ste zelo potrebni. Samo tako se more razviti v bodoče vaša živinoreja, vaše poljedelstvo, katerega sadovi so vir blagostanja, ako najdejo trga v velikih italijanskih mestih. Vsakomur so proste v bodoče pomorske ceste, da je mogoče onstran morja razviti svoje trgovine. Slovenci! ITALIJA, VELIKA DRŽAVA SVOBODE, VAM DA ISTE DRŽAVLJANSKE PRAVICE KAKOR VSEM DRUGIM .SVOJIM DRŽAVLJANOM, VAM DA ŠOLE V VAŠEM JEZIKU, VEČ KAKOR VAM JIH JE DALA AVSTRIJA. Vaša vera je spoštovana, saj je katoiišlra vera, vera cele Italije. Italijansko kraljestvo, veliki italijanski narod, ki je sam uničil gospodstvo Avstrije, vas bo ščitil z vsemi svojimi močmi. Italija se ni vojskovala in ni zmagovala samo za svobodo svojega naroda, temveč vseh od Avstrije tlačenih narodov. Preteklo ie skoro stoletje, odkar se bori Italija za to svobodo. V dokaz vam je zgodovina. Slovenci, bodite uverjeni, da mogočna in zmagovita Italija skrbi za vse svoje državljane katere-sibodi narodnosti v svojih novih mejah.» Današnja vlada se ponaša, da je še le ona začela uveljavljali zmago in nje pridobitve v življenju Italije. * S tem večjo pravico jo opozarjamo, da je prav ona doižna časti in ugledu države iu pa slovesni besedi, ki jo je dala tedanja vojaška uprava v imenu naroda, da začne napram oaši naredni manjšini ude'stvovati obljube in zagotovila, vsebovana v gornjem proglasu!
A kaj doživljamo namesto tega? V opravičbo sedanje raznarodovalne politike, v opravičbo sistema, ki nam je odpravil naše šole, izgnal naš jezik iz sodne dvorane, ki proglaša za svoj vrhovni cilj raznaro-ditev novih državljanov — v opravičbo vsega tega in vseh drugih krivic, ki jih nočemo danes naštevati, moramo gledati iii poslušati, kako se razni činitelji sedanje poiilike v naših krajih sklicujejo celo na žrtev onih po-1 miiijona Italijanov, ki so dali svoje življenje za domovino in njeno zmago nad dednim so vražnikom. Kakor da bi ne bila izdala gornjega proglasa vojaška oblastva, to je torej oni činitelji, ki so bili tovariši v trpljenju in borbi onih pol milijona italijanskih vojakov, ki so pustifi
In ali niso morda bili oni vojaški činitelji, ki so izdali ta proglas na nove državljane, najpristnejši tolmači stremljenja in hotenja vseh onih milijonotv Italijanov, ki so pravi tvorci zmage, stremljenja in hotenja celokupne italijanske armade? Ni dvoma, da so bili in raztoimačili so ga v smislu, DA NAM DA ITALIJA SOLE V NAŠEM JEZIKU IN VEĆ KAKOR NAM JIH JE DALA AVSTRIJA.
Ali ne zadobiva spričo tega gornji proglas kar avtomatično pomen globokega apela na naslov vlade, naj spravi svojo politiko napram našemu slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu v sklad z nroljo onih, ki so bili pravi in resnični tvorci zmage? Ti milijoni pravih in resničnih zmagovalcev obsojajo poitalijančenje naših šol in s tem tudi vso sedanjo protislovansko politiko v novih pokrajinah!
svoje živ1;enie na krvavih bojnih poljanah!
ji ministrskem m\n
Diaz in Cadorna postaneta maršala, Thaon di Revel pa veliki admiral - Praznik zmage
RIM, 3. Danes ob 10. uri se je sestal ministrski svet pod predsedstvom on. Mus-solinija. Navzočni so bili vsi ministri razen vojnega on. Di Giorgio, ki je nekoliko obolel. Predvsem je ministrski svet določil program za praznik zmage, dne 4. novembra. Ob 9. uri bosta kralj in kraljica s pre-stolcnaslednikom in člani vlade prisostvovala slavnostni maši v cerkvi Santa Maria degli Angeli. Nato se podajo na grob neznanega vojaka. Od 10. do 10.30 bodo zvonili zvonovi po vsej Italiji in izstreljene bodo salve iz topov. Ob 14.30 bo kralj izvršil pregled zrakoplovstva na letališču Baracca v Cento Celle. Ob 17.30 se udeleži vlada manifestacije v pajači Augusteo», ki so jo napovedali vojni prostovoljci. Popoldne bodo imeli častniki nagovore na vojake po vojašnicah.
Min. svet sklene, da ob tej priliki predloži kralju imenovanje gen. Diaza in gen. Luigi Cadorna za maršala in Paolc Thaon di Revela za velikega adir-rala.
Kritje občinskega primanjkljaja v Istri
Na predlog finančnega ministra odobri ministrski svet načrt za ukaz, ki daje Državni hranilnici in posojilnici pooblastilo, da posodi istrskim občinam do 13,751.000 lir v svrho kritja občinskega primanjkljaja; za izvršitve raznih javnih del pa sme izdati posojilnica do 3 milijonov Ur.
Ministrski svet prejme na znanje ponudbo treh Benečij (javnih ustanov in posameznih državljanov), da prispevajo k popravi palače Venezia, kjer ima vlada seje.
Finančni minister ostane še nadalje pooblaščen, da nakaže v 5 obrokih pristanišču iv Genovi za razširjenje prisatniških naprav 8 milijon, lir. Odobri se kredit za poslov. Mednarod. instituta za zedinjenje civilnega prava, ki se ustanovi v Rimu pod vodstvom Društva narodov. Ravno tako odobri ministrski svet kredit 12 milijonov lir za dovršitev univerze in tehnike V Padovi.
Seja se zaključi ob 13. uri; prihodnja seja se bo vršila v petek 7. t. m.
Za rešitev vinske krize
Delovanje tehničnega odbora
RIM, 3. Ministrstvo za narodno gospodarstvo sporoča, da se je sestal tehnični odber za proučitev sedanje vinske krize. Minister za narodno gospodarstvo on. Ce-sare Nava je otvoril delo odbora ter pozdravi- vse člane. Nato' je oddal besedo predsedniku odbora profesorju Vittorio Peglioniju, ki je podal daljše poročilo o vzrokih sedanje krize. Po njegovem mnenju krožijo glasovi o vzrokih krize v lem, da so proizvajalni stroški vina v Italiji previsoki, da je vsa vinslca industrija dezorganizirana; ravno tako je v neredu tudi trgovina z vinom.
Po zaključku predsednikovega poročila so se osnovali posamezni odseki, tako odsek za proučavanje vinorejskega kredita in odsek za proučavanje prometnih sredstev. Nato je bila prva seja zaključena. Delo se bo nadaljevalo 27. novembra.
Hormnllzaclja je ie daleč
Umor v Rimu - Opustošenje sedeža bojevnikov
RIM, 2. Še danes se ves tisk bavi s strašnim zločinom, ki so ga zagrešili fašisti na predvečer Vseh svetih v okraju Traste-vere. O dogodku so znane danes naslednje podrobnosti:
Po zborovanju v palači Augusteo so razgrajale po mestu večje skupine oboroženih fašistov kljub strogi prepovedi notranjega ministra, da ne sme nikdo v črni srajci hoditi okoli ponoči. Karabinerji so morali na več krajih poseči vmes in pomiriti fašiste.
V okraju Trastevere se je nahajal kipar Gino Marciani s svojo soprogo v nekem baru v ulici Lungara. Bilo je okoli polnoči in natakar je prosil goste, naj zapustijo lokal, ker je odbila policij, ura. Tedaj je nenadoma vstopilo 6 mladeničev v črnih srajcah, poveljeval jim je mlad človek v plašču iz gabardina. Poveljnik te čete se obrne do Marcijanijeve žene ter jo os»orno vpraša, kaj da dela njen mož ob teh urah v baru. Marciani je suroveža zavrnil, naj pusti njegovo ženo na miru. Toda ®e-sramnež ni odnehal; končno je zgrabil Marcianija za jopič- ter ga potegnil na cesto, češ da mću bo zunaj povedal, kaj želi od njega. Par minut na to so oni, ki so,
ostali v baru, slišali obupen krik. V tem trenutku je planil poveljnik čete zopet v bar ter namignil svojim tovarišem, naj mu sledijo, kar 90 tucfc nemudoma storili. Ljudje so naglo stopili iz bara ter našli na cesti v mlaki krvi Marcianija, ki se je boril s smrtjo. Na poti v bolnišnico je izdihnil. Zdravniki so ugotovili, da je bil Marciani zaboden z noiem, kakršnega nosijo ardit^ v prva in trebuh.
Marciani zapušča 2 nedorasla otroka in ženo. Marcianijeva žena je izpovedala, da se je nahajala tisti večer že v postelji, ker je bila nekoliko bolna; a mož jo je toliko časa prosil tn prosil, dokler ni šla ž njim v bar na čroo kavo. Niti zdaleč ni pač slutil, da ga čaka taka smrt. Žena je izjavila, da so bili oni fašisti — po govorjenju sodeč — iz Južne Italije.
Fašisti opustošili sedež bojevnikov
MODENA, 3. V S. Felice sul Panaro so vdrli v sedež bojevnikov neznanci ter vse opustošili; pustiK so le italijansko troboj-nico. Odnesli so tudi vse dokumente. Po zidovih so napisali: «2ivijo Mussolini! Dol z izdajalci nove Italije I»
Zgorel s smoiko v ustih ■ TURIN, 2. Sinoči se je vnela v neki hiši (na korzu soba, kjer je stanoval neki urad-j nik. Ko so s silo vdrti v sobo, so našli na postelji sežganega uradnika Camillo Rei-naud. Ugotovilo se je, da se je Reinaud podal <v posteljo 9 smoiko v ustih in tako zaspal. Ker je bil še precej vinjen, se je zbudil, ko je bil že ves v plamenih.
Vladna kriza v Jugoslaviji
ie nI relena
BEOGRAD, 3. (Izv.) Pričakovanje, da bo nedelja prinesla rešitev vladne krize, ki se vleče m vleče, se ni uresničilo. Položaj je danes v bistvu neizpremenjen in tudi ni izgleda, da se kriza takoj reši.
Volitve na AngleSkam
Končni podatki
Sedanje prejšnje volitve
Konservativci Liberalci Laburisti Komunisti Druge stranke
410 39 152 1 3
258 158 193 0 6
Palestinsko vprašanje pH DroStve narodov
Komisija mandatov zaključila upravno poročilo o Palestini
ŽENEVA, 3. Komisija mandatov je zaključila proučavanje britanskega poročila o upravi v Palestini. Komisija je zaprosila prisotnega britanskega za-stopnika, visokega komisarja Palestltae, Herbert Samuela, da ji poda dopolnilne informacije o javnem pouku, o krščanskih, muslimanskih in hebrejskih šolah, o rabi hebrejskega jezika v uradnem poslovanju in o trgovski in finančni biinaci dežele. Nato je vzela komisija v preressiavanje poročilo o politiki, ki jo 1e zasledovala upre.?* v poslednjih štirih letih. To poročilo je predložil izvršilni odbor arabskega kongresa v Palestini komisiji mandatov, a obenem tudi britanski vladi.
Predaechrik Teodoli je izjavil, da bo komisija uvaievaJa porodilo o upravni politiki v smislu smernic, ki jih je začrtal svet Društva narodov._
Romunski proračun 281 milijard . in 281 milijonov
BUKARE9T, 3. Nov proračun, ki se predloži ▼ kratkem zbornici, znaša 281 milijard in 281 milijonov le je v; torej 4 milijarde več kot preteklo leto. Proračun predvideva likvidiranje vseh notranjih dolgov in zvišanje uradniških plač radi splošnega podraženja življenskih potrebščin.
Gsrmaine Berton hotelo fzvriifi samomor
Važno pismo na F. Daudet
PARIZ, 1. Anarhistinja Germaine Ber-ton, ki je bila pred nekoliko meseci radi umora tajnika udruženja «Action Fran-caise» Marija Plateau-a pred sodnijo oproščena, je izkušala izvršiti samomor v cerkvi Notre Dame d! Lourdes. Evo natančni podatki: Ob 13. je vstopila neka mladenka v cerkev in se je zgrudila na tla v trenutku, ko se je hotela sesti na klop. Prisotni verniki so jo odnesli v sakristijo, ter ji nudili prvo pomoć. Na Kce mesta so bili takoj pozvani agenti jaivne varnosti, ki so preskrbeli, da se odda nesrečna mladenka v bližnjo bolnico. V žepih so ji našli listine, iz katerih je raavidno, da se mladenki imenuje Germaine Berton. Je dvaindvajset let stara in po poklicu delavka-mehaniki-nja. Vsa Francija jo pozna kot neizprosno anarhistinfo. Zdravniki v bolnici so dognali, da se je Berton skušala zastrupiti.
Ko je Berton priSla k zavesti je izpovedala, da se je bavila že več dni z načrtom, da si vzame življenje. Ob dveh ponoči se ie podala na pokopališče Pera La-chaise, da se ustreli. Ker ni revolver funkcioniral, je opustila ta načrt, vrgla orožje proč ter odšla iz pokopališča v navedeno cerkev. Germaine Berton je hotela izvršiti samomor, kakor zatrjujejo, radi nesrečne ljubezni z nekim mladim anarhistom. Na gospo Daudet, vdovo po slavnem romanopiscu Alfonzu Daudet, ki je mati Leona Daudet, ravnatelja «Action Franca£se», je Berton naslovila dolgo pismo, t katerem je bajć izpovedala vse skrivnosti, ki ae tičejo zagonetnega umora Filipa DetzdeL
Delovanje medzavezniške kontrolne komisije
BERLIN, 3. Do 23. oktobra t. 1. je med-zavezniška vojaška kontrolna komisija izvršila 793 pregledov in sicer 196 v vojaj ških udruženjih, 117 v trdnjavah in na vojaških vežbališčih, 73 v središčih vojaških uprav, 205 v policijskih uradih in 252 v tovarnah.
Izjave reparacijskega agenta Owen Younga
BERLIN, 3. V London je odpotoval v soboto zvečer Owen Young, agent za izplačevanje reparacij. Pred odhodom je izjavil Young zastopnikom tiska sledeče: Vse nemške uradne in privatne osebnosti in posebno nemške oblast? so vse storile, da olajšajo* mojo nalogo. Izkušnje zadnjih tednov so me prepričale, da bodo veliki narodi našli primerna sredstva za sodelovanje v smeri splošne blaginje.
Naraščanje rek v zapadni Nemčiji
BERLIN, 3. Radi neprestanega deževa-nja so visoko narastle. kakor pravijo poročila iz zapadne Nemčije, reke Ken, Men, Saar in Neckar. Naraščanje vode je povzročilo posebno veliko škodo v okolici Saarbrueckena. Velike dimenzije polja so poplavljene. Cestni promet je otežkočen a železniška proga je na več mestih znatno poškodovana. Iz več mest prihajajo poročila o pojemanju vode, medtem ko javljajo iz Mainza, Frankfurta in KSlna, da voda zc-pet narašča in ogroža pokrajino.
Nemčija oddala v septembru 1,412.509 ton koksa
BERLIN, 3. Glasom podatkov uradne statistike je izplačala Nemčija na račun reparacij v mesecu septembru 1,412.509 ton koksa. V to vsoto niso vštete količine premoga, ki so jih dali rudniki v ruhrski kotlini pod francosko-belgijsko režijo. Iz statistike je razvidno, da je od navedene kvote dobila Italija 384.877 ton, medtem ko se je razdelil ostanek med Francijo, Luksemburg in Belgijo.
Jadrnica brez jadra
BERLIN, 3. V Kielu je bila pred kratkim dograjena jadrnica, ki so jo izdelali po načrtu inženirja Antona Plettner. Jadrnica je mesto z jadri opremljena z dvema kovinastima cilindroma, ki sta 15 metrov visoka in ki merita v premeru 3 metre. Pod pritiskom zraka napravijo ti cilindri sto obratov na minuto in dajejo ladji 15 krat večjo- brzino, kakor če bi bila opremljena z navadnimi jadri. Te ladje se bodo lahko uporabljale tudi pri preko oceanski trgovski plovbi in bo njih vzrdževanje za S0% cenejše, kot pri navarWl ->?kih. Prvi poskusi na Baltiškem morju so se sijajno obnesli.
Mednarodna konferenca za ukinjenje rabe opija in alkaloidov
2ENEVA, 3. Danes je bila otvorjena mednarodna konferenca, ki jo je sklical? Društvo narodov v svrho proučavanju vprašanja o postepnem ukinjenju uporabe epijevega preparata handou na skrajnem vzhodu. Na konferenco so bile po* vabljene vse države, ki osedujejo ozemlja, na katerih se kadi opij. Je to1 Britanija, Kitajska, Francija, Japonska, Portugalska, Sijam in Indija, ena izmed glavnih dežel, ki pridelujejo opij, določen za kajenje.
Prihodnja konferenca prične 17. novembra ter se bo pečala z ukrepi, ki naj bi ' omejili produkcijo alkaloidov (morfija, ' eroina in kokaina) kakor tudi produkcijo I in izvoz surovega opija. Na to konferenco I so povabljene vse države, ki so podpisale konvencijo iz leta 1912 in vse one drŽave, v katerih se proizvaja alkaloide.
Bolgarska prepovedala izvoz žita in moke
SOFIJA, 3. Ministrski svet je sklenil prepoved izvoza moke in žita. Ta ukrep bo ostal v veljavi le začasno; ima predvsem namen, da prepreči morebitne špekulacije z izvozom poljskih pridelkov.
Samomor na materinem grobu
BUDIMPEŠTA, 3. Policijski koncipijent dr. Geza Karolyi se je ustrelil pretekli četrtek na materinem grobu na pokopališču Rakoskerasztur. Ta samomor ima tragično predzgodovino. Karolyi, ki je vršil službo policijskega kontrolorja na brzovlakih Dunaj-Budimpešta, je bil pred dobrim i tednom naprošen od neke dame, naj ji kufri na Dunaju podlago za kožuh in naj ; isto prinese v Budimpešto. Karolyi se je prvotno branil sprejeti naročilo, a končno se je vendarle <vdal. Zaželjeno podlago je prinesel v Budimpešto v ročnem kovčegu. Imel je smolo; carinski uradnik mu je na avstrijsko-ogrski meji pregledal ročni kovčeg ter mu našel podlago, ki jo je hotel vtihotapiti na ogrska tla. Carinski uradnik je zadevo takoj javil predstojnikom dr. Ka-rolyija v Budimpešti. Mladi policijski koncipijent, proti kateremu se je pričela disciplinarna preiskava, si je ves dogodek tako vzel k srcu, da si je sklenil ivzeti življenje. V četrtek predpoldne se je podal na materin grob ter si pognal tri krogle v glavo. Našli so ga uslužbenci pokopališča v zadnjih vzdihljajih ter ga odpeljali v bližnjo bolnico, kjer je kmalu zatem umrl.
Ar ^entinija ukinila poslaništvo pri Vatikanu
BUENOS AIRES, 3. Proračunska komi sita zbornice je sklenila ukinjenje poslaništva republike Argentinije pri Vatikanu.
DNEVNE VESTI
Proslava zmage
Danes 4. novembra preteče Šest let, odkar je bila zmagovito završena vojna Italije proti Avstriji Obletnica zmage se proslavi po vsej Italiji s primernimi patrijotičnimi patrijotičnimi svečanostmi. V Trstu se bo vršil popoldne ob 15. uri slavnosten sprevod s trga Unita k cerkvi sv. Justa. Sprevoda se udeležijo zastopniki cerkvenih, civilnih in vojaških oblastev, vojaštvo in milica, matere in vdove v vo^ni padlih vojakov, šolski otroci in razna italijanska društva. Pri sv. Justu bo sprevod defiliral pred «poročilom o zmagi», ki je vzidano v zvonik, in pred spominskim kamnom, posvečenim v vojni padlim prostovoljcem iz Trsta. En del cerimonije bo tvorilo tudi «pozivanje mrtvih» in med tem opravilom bodo zvonili po nalogu škofa mons. Fo-garja zvonovi vseh tržaških cerkva. Ob 18. uri bo v stolni cerkvi sv. Justa «Te Deum».
***
V nedeljo so prispela iz Vidma v Trst trupla šestnajstih prostovoljcev iz Trsta, ki so padli v zadnji vojni kot borci v itali-jandci armadi. Avtomobili s trupli so prispeli na trg Venezia ob 15.30. Od tod so bili spremljani v sprevodu preko trga Unita po Korzu do trga Garibaldi, kjer je imel župan sen. Pitacco poslovilni govor. Nato so bila trupla odpeljana na pokopališče pri Sv. Ani. Včeraj predpoldne se je vršila na pokopališču maša zadušnica, katere so se udeležili zastopniki oblastev in razni drugi dostojanstveniki, med njimi tudi ju gosi oivenski in francoski konzul. Mašo na pokopališču je bral vojaški kaplan De Pensi. Istočasno je bral v cerkvi pri sv. Justu mašo zadušnico škof mons. Fogar.
Pravosodni minister Oviglio m razmere na naših sodniiah
Pred kratkim smo poročali o zborovanju odvetnikov tržaško-istrske odvetniške zbornice. Na omenjenem zborovanju so sklenili odvetniki odločno resolucijo, v kateri so zahtevali takojšnje ukrepe za ozdravitev sedanje neznosne krize v poslovanju sodnij. Sedaj pa se poroča, da pride v kratkem v Trst nadzornik v pravosodnem ministrstvu kom. Ferraro. Njegov namen je preiskati na hitro položaj na sodnijah in določiti s sodelovanjem odvetniške zbornice najnujnejše ukrepe za zboljšanje položaja. Pozneje pride v Trst tudi pravosodni minister sam, da |se prejjrtča na lastne oči o razmerah na sodnijah. Zatrjuje se tudi, da se je minister Oviglio odločil storiti vse, kar bo mogoče, da se spravijo so dni je v novih pokrajinah zopet v tir. Ra-
dovedni smo, kakšni bodo ukrepi, s katerimi bo skuial to doseči. Jasno je, da drugače ne bo šlo nego- tako, da se prekli-čejo oni ukrepi, s katerimi jo bilo povzročeno pomanjkanje osobja — sodnega in pisarniškega — in s tem upropaščeno poslovanje naših sodnij.
ObreMcl noJesn ljudstvo I
Nasproti raznim podtikanjem, sumničenjem in tudi direktnim težkim obtožbam, ki «e od > raznih strani govorijo in piš«to na račun našega ljudstva, smo ugotovili pred nekoliko dnevi neoporečno dej&tvo, da to naše ljudstvo spo-I Štuje vsakega, kdor njega spoštuj«, da želi tU I voti v božjem mu~u z vsakomer.
Taka sumničenja in obtožbe ac govorijo in j pišejo tudi na račun nemškega prebivalstva v 1 Poadižju. Tako se je zgodilo nadolgo temu v [ vladi prijazni rimski «Tribuni», kjer je nekdo : obdolževal Nemce, postsbno pa njih duhovnike. učitelje, zdraivnike, da so prežeti od prita-j jevanega sovraštva proti Italijanom. Ljudstvo da je fanatično ter vidi v Italijanu sovražnika Boga in vere. On da je bil celo dejanski napaden, seveda — tako ' dostavlja — na »nem« : ški načinto je, da ni bilo nobene priče poleg.
' Na ta obrekovanja je došel odgovor od italijanske strani v isti «Tribuni». Objavil ga j» Italijan Giorgio Carrega, ki je — kakor naglasa — prepotoval vse nemško Poadizje in na I licu mesta proučeval tamošnje prebivalstvo.
Ne pa — kakor oni klevetnik — s hudobnim i namenom, marveč da spozna objektivno rea» nico. Kar piše Carrega o Nemcih v Poadižji^ moremo posneti v obrambo resnice tudi gled« ; našega ljudstva v Julijski Krajini.
Obhodil je z velikim zanimanjem vse kraje, j Preživel je dlje časa med onim ljudstvom, i Povsod je videl prosiodušno&t in odkritosrčnost. Obiskoval je na večer tudi vaške gostilne. Nikjer ni opazil pretirane vljudnosti, ki naj bi prikrivala sovraštvo in izdajstvo, nikjer ni videl sovražnih pogledov. Pač pa je bil deležen odkritosrčne prijaznosti in gostoljubja. Presspal je tudi marsikatero noč med tistimi ljudmi. Kolikor so le mogli, so mu tii na ro<ko pri niegovem potovanju. Nikdar mu ni bilo niti v misli, da bi ga utegnili zasramovari, ali cdo napasti. O kaki tzdajaki propagandi ni bilo ni« I kier nikakega znaka. Prebivalstvo ne pozna drugih idealov nego Boga in delo. Iz t»h idealov ven mu je Itadijan prijatelj in, po starem običaju, posvečen gost.
Carrega zaključuje svoj odgovor: «Te beseda smatram za potrebne kot Italijan in kot prija* tel j resnice v obrambo vrlega prebivalstva*. Tako je tudi naše Ijrudstvo! — Mi bi pripomnili ie, da tudi gled« inteligence in voditeljev )• vse naklapanje o pretvezni izdajski propagandi le drzna izmišljotina, preračunjena v namen sumničenja ki obrekovanja. Kar hočejo ia P® čemer stremijo nafti voditelji, je ohranitev naft« narodnosti in obramba političnih, kulturnih ia jezikovnih pravic v italijanski državi. To ravno : pa je, kar grize obrekovalo®. — To U nepre« vidno priznal tudi oni dopisnik v «Tribuni»,
ko pravi, da fre poitalijančenje prebivalstva še y veliki dal jari! V tem grmu tiči zajec vsega obrekovanja. Resnica pa je, da nale ljudstvo Itoo^tnje vsakogar, ne misli na nikaike pusto-fovtćine in se zaveda svoje dolžnosti napram oktavi. HoOe le živeti svoje narodno življenje!
je v tem hotenju izdajstvo, potem pa res ifcfe more drugače, nego da ostane tudi nadalje «iadajakko». Krivda na tem pa ne zadeva našega ljudstva, marveč obrekovake, ki mu v svoji zlobnoeti in slepoti odrekajo to najna-varvne^šo pravico!
Proti draginji
Uradni list «Gazzetta Ufficiale* je objavil te dni kr. odiok, s katerim se ustanovlja pri ministrstvu za državno gospodarstvo osrednji tržni odbor. Naloga tega odbora bo, da prou-fcoje gibanje cen in stavi ministrstvu predloge, na podlagi katerih bo vlada ukrepala potrebne mere, da se prepreči neutemeljeno naraščanje cen najpotrebnejših živil, n ptr. kruha, mesa itd. Za predsednika osrednjega tržnega odbora je določen predsednik Zveze italijanskih občin, a sestavljen bo ta odbor iz zastopnikov sledečih občin: Turin, Milan, Benetke, Genova, TtsI, Bologna, Firenze, Rim, Na-polj, Bavi, PaJermo m Cagliari. I>alje bodo v odboru zastopniki ministrstva za notranje zadeve, finance in za državno gospodarstvo, končno pet priznanih strokovnjakov na polju tržnih cen.
Od svoje ustanovitve je imel osrednji tržni odbor že par sej, na katerih se je razpravljalo
0	tipih kruha, ki naj se določijo. Odbor je sklenil predložiti ministrsivu za državno gospodarstvo, naj se odločijo. Odbor je sklenil pred-'k>žsti ministrstvu za državno gospodarstvo, naj bi pokrajinske tržne komisije proučile, ali bi ne bilo primerno, da se uvede enoten tip kruha iz moke, sejane na 75—82% čistosLi. Izjeme bi se dovolile za izdelovanje biškotov, slaščic in testenin. To izdelovanje pa bi se moralo disciplinirati s posebnimi predpisi. Prihodnja seja osrednjega tržnega odbora sc bo vrsla dne 12. novembra. Tedaj bo odbor razpravljal predvsem o zalaganju z zmrznjenim maora.	_	_
Osrednji tržm odbor za borbo proti draginji fe torej šel takoj na <delo», kakor se vidi. Ali ^a b6 tudi imel uspeh, ki bo odgovarjal njegovi
1	vnemi»? To bo odvisno predvsem od tega, ali bo znal ali ne iztuhtati primerne ukrepe za pobijanje špekulacije z draginjo. Brez števila je špekulantov, ki bodo skušali izkoristiti sedanjo krizo živil v svoto korist in se obogatiti na škodo revnih slojev.
Iz urada netit, draživa „Edinost" v Trstu
1) Uršula H., Predloko: Vašo zadevo smo požurili. Manjkale so nekatere listine in informacije, katere se je vdebilo od lokakiih oblastev.
1) Marija H, Rtcmanje: Isto kakor pod št. 1) 3) A- K., Col nad Vipavo: Določbe, ki so sedaj v veljavi, ne dopuščajo kapitalizacijo vojne pokojnine.
Iz uradnega list« kraljevine «Gazzetta Uf-ficiale* od 31. oktobra t. L objavlja odlok o j ustanovitvi katoliškega vseučilišča Presvetega Srca v Milanu. Novo vseučilišče bo imelo ju-ridično in filozoiično fak»Heto. Dalje sta objavljena v isti številki pravilnik za izvršitev kr. odloka od 30 XII. 1923, št. 3229 o pokrajinskih kmetijskih svetih in kr. odlok od 25. septembra 1924, št. 1664, s katerim se raztegajo na nove pokrajine italijanski 2ako*ri o zastavljalnicah.
Repriza «Tujega kruha Nocoj* točno ob 8. uri zvečer ponovi dramatični krožek «Cital-nice» pri Sv. Jakobu krasno dramo «Tu£ kruli*, ki je pri premijeri tako lepo uspela-V glavni vlogi nastopi zopet g. Terčič, član ljubljanskega gledišča, ki je zadnjič s svojim lcra-snim podajanjem poslušalce naravnost navdušil. «Tuji kruh» je realistična drama, ki jo lahko uživa mteligent kakor t-ud* priprost človek in je boli stvar čustva kot razuma. — Blagajna se odpre ob 7 zvečer. Igro režira A. Si-
Društvena vesti
Pevsko društvo «Đirija». Opozarjamo pevce, da bo nocoj, kljub prazniku, navadna pevska vaja ob 20.30 uri. Bodite točni in poinoštevil-ni. — Odbor.
«Zora». Danes ob 20. uri sestanek dramatičnega odseka. Prva vaja in pričetek dramatičnega odseka. Prva vaja in pričetek dramatične šole. Kdor čuti veselje do te umetnosti, naj se javi. Svetuje se, da se javijo interesenti koj v začetku, ko sicer ne bodo mogli slediti snovi, ki jo bo podajala dramatična šola. — Načelnik.
<S. D. Adria*. Danes ob 10. uri vsečlanski sestanek na igrišču Via Calvola. Važno — volitev tehnične komisije.	Odbor.
Avto ga je podrl Predsinoč&pm je favni avto št 74.432, podrl v utiet Scuole nuove 34-letnega težaka Aniona Lott, stanujočega v ulici Lodol« it. K sreći se je šoferju posrečilo takoj ustaviti avto in tako preprečiti da Lott ni prišel pod kolesa. Pri padcu se je le nekoliko opraskal po nogaii. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici.
Roparski napad V zelo obljudenem delu mesta se je neznanim lopovom pradsinočnjim posrečil drzen roparski čin, katerega žrtev je bil železniški čuvaj Matej Rosmann, stanujoč v ulici Navali št. 123. Mož je šel okoli 22. ure po ulici Arcata, kar plane nenadoma proti njemu kakih 5 neznancev, zahtevajoč, naj jim izroči brez odlašanja listnico, sicer da mu bo slaba predla. Rosmann se je skušal postaviti napadalcem po robo,, a je podlegel premoči. Po kratkem ruvanju so mu lopovi iztrgali listnico s 400 Krami ter se spustili v beg. Bil je pa tudi že skrajni č%s, kajti klici napadenca so že privabili več oseb, vendar pa so jo lopovi srečno odkurili.
Orožniki, katerim je bil prijavljen dogodek, so včeraj zjutraj aretirali 31-letnega težaka Homola T, stanujočega na trgu GaribaJdi, ki je močno osumljen, da se je udeležil roparskega napada, kar pa mož taji. Kljub temu pa je bil pridržan v zaporu.
Smola mladega zlikovca, 15-letni Jordan I., stanujoč v ulici Olmo št. 4, se je predvčerajšnjim vtihotapil v bufet Renata Punzo na glavnem kolodvoru ter ukradel paT salamov in dve steklenici likerja^ vse skupaj vredno kakih 170 lir. Toda fant je imel smole, kajti lunalu potem sta ga ustavila dva orožnika ter ga spremila v zapor.
Orožje brez orožnega lista- Povodom prevoza trupel padlih Tržačanov so policijski agenti ustavili in preiskali 52-letnega fašista Ivana Gemelli; našli so pri njem revolver in bombo. Ker čmosračaik ni imel orožnega lista, 'je moral v zapor.
■ — Iz istega razloga je bil včeraj zjuiraj aretiran mehanik Albert B., stanujoč v ulici Cro-sada. Pri njem so našli nabasan revolver.
Ponesrečil pri zažiganju min. V kamnolomu podjetja FratelH Cachiano v Nabrežini se je včeraj popofcdne dogodila težka nesreča. Kamnosek Vincenc Dubrovič, rodom iz kraja Jordani pri Reki, zaposlen v omenjenem kamnolomu, je pripravil in zažgal več min, ki so kmalu potem druga za drugo eksplodirale, Medfem se je bil Dubrovič že precej oddaljil in je mislil, da ie na varnem. Nesrečno naključje pa je naneslo, da je silna eksplozija vrgla kamenje nenavadno daleč v stran, in par kamnov je priletelo v Dubroviča; zlomilo mu je na kompliciran način leto roko ter ga poškodovalo po hrbtu. Nesrečni kamnosek je bil prepeljan v tržaško mestno bolnišnico. Ždra-viti sc bo mchral 2 meseca.
Padel z drugega nadstropju 2-letni Ferruc-cio Ličen, stanujoč v ulici Lloyd št. 3, se j* včeraj popoldne pri igri na domačem hodniku skobacal na šktf, ki je stal pod oknom, in končno se je mali akrobat skobacal na okno. Predno je njegova mali, ki je bila zaposlena v v kuhinji« to zapazila, se je otrok, ne zavedajoč se nevarnosti, nagnil naprej, izgubil ravnotežje ter padel z višine drugega nadstropja na dvorišče. Mati, ki je čula ropot in prestrašeno vpitje žensk, ki so bile priče preLrasljivemu prizoru, je prihitela vsa obupana na dnrorieče, vzela otroka ter ga prenesla v mestno bokiii-nico, kjer je zdravnik dognal, da ima mali Fer-ruccio poleg rane na glavi tudi pretreseno drobovje. Stanje nesrečnega otroka je nevarno.
Padel s senika. Kljub svojim Bi letom |e kmet Ivan Kobec, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni sp. št. 963, včeraj zvečer pridno sprav-ieno v senik. Od napornega dela pa je
koncertu bi pevski zbor izvajal latinske^?), far^oj*« fajgresske p	^
1922. Primanjkljaj gorUkega mesta v letu 1922 je zna&il 609.6000 lir. V kritje tega priman-kljaja je goriški mestni svet sklenil najeti posojilo z ugodno obrestno mero.
Občine St. Peter in 3tan<M dobe električno razsvetljavo. Goriški mestni eeet je na svoji poslednji seji odobril predlog mestnega odbora, da se racitri električna razsvetljava na občine Standrež in St. Peter.
Iz Kanala. V soboto, 25. oktobra je priredila «Narodna Čitalnica* Finžgarjevo dramo ^Razvaline življenja».
Prireditev sama na sebi Je izpadla kar najboljše in jo lahkio prištevamo h na^>olj uspelim v povojni dobi. Igralci eo ae potrudili, da so se vživeli v svofe nelahke v4oge, ter tadio podali verno sliko tega reaničoo našega dela. Drama ima velik vzgorjevaien pomen. Saj nam slika tako živo in k*3pko zle posledice napačnih naukov, ki izvirajo zgolj Us Interesa in ne iz ljubezni.
Igra se je ponovila v nedeljo. £al, da se je takrat del občinstva ni znal resnosti drame primerno vesti. Mogoče bi b&> potrebno pri sličnih igrah še posebej opozoriti bbčinstvo na
to. —
Zemski ostanki triaikih dobrovoljce v v Gori. V nedeljo opoldne so prispeli iz Vidma na treh z zastav arii in z crnjem okrašenih kami-jonih zem«ki ostanki tAJkSi dobro vol jc ev, padlih v poelednH gveiovno vojni xa svdbodo rodne zemlje. PteA ljudskim vrtom so pričakovali žrtve za »vobodo stotnika aJpincev z godbo, zastopniki obUsti in mestnih organizacij ter precejšnje množica Ijorii. Po fccvtfienih obred ili in končanih govorih se je sestavil sprevod, ki je spremljal tnipia dobrovoljeev do starega pokopaJlSča, odkodar so nadalgevala svo ;o poslednjo pot prtiti Trstu.
Milanski planinci ▼ Gorici« V soboto zvečer so prispeli v Gorico planinci is Milana — približno lO0 po šle viki —, ki ostane jo v našem mestu do 4. t m. Tekom tega časa obiščejo bližnja gor!8ke vrh(yve> za katere so »e v poslednji vtjjni b'& ^uii boft šn prelili potoid krvi. V nedeljo so napravili eropno » goriSkimi planinci Izlet na Sv. Gorč tn na Kdk. Sicer pa imajo miianski planinci s svojim izletom v Gorico veliko smolo, ker ravno te dni je vreme v Gorici teko zoperno, da se Človeku niti na ulico ne Kubi, če ni primoran, ke"j pa Sele na Sv. goro ali na Sabotin.
Idrijo. Po več mesecih nedeiavanja je tukajšnja čitalnica pred kratkim zopet oživela. Da so predli s^ri ložaft zopet ▼ fctetaiško laM, gre predvšđto tasktfa netssttafenemu in odločnemu nastopu gf. F, Vidica tn J- Sra-a. Novi odbor s predaedn&om g. Fortičem jamči, da bo druttvo uape&no nadalyevab borbo za naš narodni obetana in napredek.
Poslanog
C00PERAT1VE OPERAIE
Z ozirom na razglas Municipija v Trstu naznanjajo Cooperative operaie (Delavske zadruge), da bodo držale za sedaj neizpremenjene cene kruhu in sicer:
Kruh navođen, v štrucab po 1 kg L 1.70 k!
Rna bel, v flracaH no



•i
ti
1 kg
V
L
2 »1 II
II
2-Z.Z0 2.40
kg
n
•i
1
2.10 L 2.30
Kal________.	.
starcu nenadoma po«talo slao o In v omecHcvia je padel skozi odprtino v hlev. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil kosti v kolku. Zdravnik re&Hne postaje je dal ubogega starca po prvi pomoči prepelfajti v mestno bohninioo. Očka Kobec bo moral varovati posteljo mesec dni.
Vesti z doriSkega
Nogometna tekma. Na igrišču S. D. A. (Via
Calvola) se bo vršila danes ločno ob 14.30 re-vansna tekma med I. četo «Zariex — Rojan in II. četo S. D. -Adrrja .
M. D. <-Za i>a» — Rojan. Danes točno ob 13 uri 30 minul se snidejo vsi nogometaši pri ro-
£mskih obokih, da odidejo od tam na igrišče, fer se bo vršiJa tekma.
—	Odborova seja danes zvečer odpade. Vršila se bo v soboto ob 19.30.
—	Jutri zvečer sestanek ob 19,30. S. D. A, Sv. Ivan- V sredo ob 8.30 sestanek
vseh nogometašev v Nar. Domu.
Iz tržaškega iivllenla
Nevaren padec vrtnarja. Pretekle nedelje
popoldne se je v vili »Frida*, ki se nahaja v fc-adinu št. 597 in katere lastnik je g. Engcl-mann, nevarno ponesrečil 48-letni vrtnar Ivan Kocjančič. Mož je splezal* na visok kostanj, da bi odrezal veje. Zdi se, da je pri tem poslu •topil na trhlo vejo, ki se je nenadoma ulomila in mož je padel z višine kakih 7 metrov z drevesa; obležal je težko poškodovan. Zdravnik rešilne posiajc, ki so ga prihiteli ljudje poklicali na pomoč, je dognal, da ima Kocjančič poleg poškodb po prsih in glavi najbrž tudi zlomljene kosti v kolku. Nesrečni vrtnar je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo v 1 mesecu, ako ne nastanejo kake komplikacije.
Nezgoda z motornim kolesom. 37-letni mehanik Ivan Pahor, stanujoč v ulici Coroneo, se \q pretekle nedelje podal z motornim kolesom na izlet v Ilirsko Bistrico; spiemljal ga je njegov mlajši brat Marij. Izlet pa je slabo končal,
kajti na nekem ovinku pri Škocjanu se >e mo-	_
torno kolo prevrnilo in izletnika sta seveda ! Zveze» v ViAnu? Pod tem naslovom in ravno-
Ia&eaovanje. G. Karol Rubbia, dosedanji nadzornik v Goriškem šolskem okraju, je imenovan od ministrstva za prosveto za definitivne-ga nadzornika za goriški šolski okraj, V njegovo področje bodo spadala šolska ravnateljstva v Gorici, Gradiški Romansu, Solkanu, Cervi-njanu, Ajellu, Latisani in v S. Giorgio di No-g&ra,
Z uvedbo italijanskega šolskega zakona so bili, kakor znano, v tekočem šolskem letu ukinjeni šolski sveti in nadzorniki. Delokrog prejšnjega šolskega sveta je sedaj razdeljen med didaktične ravnatelje, (olske nadzornike in šolsko skrbništvo v Trstu.
Od enega svetnika do drugega. Odkar se je vitez Peternel izkcbacal iz Kanala, v kaierem je obtičal, io rajža kot občinski tajnik od enega svetnika do drugega. Dosedaj je tajnikoval pri Sv. Petru v bližini Gorice, katerega je nase ljudstvo prekrstilo v Št. Peter. Ker pa mu je najbrže 5>v. Peter odvzel ključe, se |e zatekel k Sv. Florjanu — katerega je naše ljudstvo tudi prekrstilo v Steverjan — in io najbrže v nadi, da se v njegovi goiwii najde kaj tudi za
n)e6a-
Toda pride čas, ko mu tudi vsi svetniki skupaj ne bodo več pomagali!
Pobožne želje ka&a„skih iašistov. Kanalski fašjo, če ga smemo sploh tako imenovati, ker sedmorica članov, ki jih šteje, niti za odbor ne zadostuje, se strašno huduje, da smo pisaii o krizi v kanalskem fašiu. Ker kanalski fašjo ne zasluži kakega posebnega zanimanja, bi mi o tej krizi sploh ne vedeli in še manj pisali, ako bi ne čitali o njej v fašistovskem glasilu «Gior-nale del Friuli. Zatorej je vsako razburjanje kanalskih fa?isiov docela neumestno in brez
potrebe.	i
Pač pa nas zornima resolucija, katero so nedavno sprejeli na svojem zborovanju kanalski fašisti in to, v kolikor se v tej resoluciji smatra za potrebno, da naj se občinske volitve v Kanalu izvrše pod nadzorstvom obnovljenega kanalskega fašja, ker bi na ta način bilo dano ljudstvu absolutno jamstvo, da bodo njegove koristi skrbno čuvane*.
Za onega, ki ve, kako so se vršile poslednje državnozborske volitve v kanalskem okraju, ko je sedem kanalskih fašistov strahovalo ves okraj, je vsak komentar k tej zahtevi odveč. Če bi se ta nezahteva tudi izpolnila, bi to pomenilo ravno toliko kakor izročiti Čredo ovac volkovom v varstvo.
Koncert pevskega zbora «Slov. učiteljske
padla. Ivan Pahor si je l>ri tem precej h ^do poškodoval desno nogo ter sc pobil po c i-zu in glavi. Z nekim avtomobilom, ki je slu
tako tudi pod vprašajem prinaša vide m sk i «G:ornale del Friuli* vest, da se vrše med pevskim zborom «S. U. Z.» in med videmskim
čajno privozil po cesti jt bil nesrečni motoci- krožkom prijateljev glasbe pogajanja glede klist prepeljan v mestno bolnišnico, kjej je do- % koncerta,, katerega bi v bližnji bodočnosti pribil potrebno pomoč.	redil pevski zbor «S. U. Z» v Vidmu. Na tem
za 100 kg:
.L 520—600
.. «0- 80 .. 40— 60 .„ t—170 KM)—140 76—100 . , 150 —600 .. 140-300
dne S. t. m.
(Oddaja na debelo)
Vrsta sottvja ozir. sadja
Čtesec rdeča pesa
korenje ........
klalo zelje • • . . • ■
karfijol
čebula........ •
fižol v stročju . . . . • fižol ....■••••>	_ _
fige suhe........... 200-249
salatu.............60-360
limone • ...........,6.60 10-—
melancane................^
jabolka.............JJJJ
orehi...................^
hJSSS1.:::::: .*; m*-^
grah...............12<>
paradižniki............70—150
kostanj.............»-iS
radii.............
»pinača............
............
..................
..........70
pfi Wm un-
DQ V i!nK3l Krtih koprski notin v strucsh po 7* ks po Krah v kitah, Bezabeljen v ttracab _ po 1 kg po L 2.10
Kroh v kitah, nezaheBen v jtrucah _ po % kg po L 2.30
Krah v kltrt, imien v »racah
po 1 kg po L 2.40 kg
Krah v kitah zabelien v Kračah po % kg po L po L
po -.20 komnsl
izdelujejo Cooperative največje jamstvo kar se izdelovanja in upoštevanja higijeničnih predpisov.
Ka^ift .ifeljs^c«
BKii i!saE2g3sawaE22EHrs n^m
B prvim marcem 1925 bo oddajala „Podnanoška mlekarska io sirarskft zadruga" v H ruševju pil Postojni približno \2 do 15 hI mleka najbolje semu ponudniku.
esirani naj naslovijo svoje ponudbe vodstvu mlekarne, najkasneje dd 15. novembra.
Hočelniitvo.
662
III8AB3SE
IIS BI
Božički
fflehffli mm
Kruh, ki ga operaie, nudi tiče kakovosti,
2.60 2.40
iij
kg
kg kg
V?.' 5

1
Tnt - Vic flrtisti 9 - Trst
kupuje zlato- srebro, platin in srebrn denar
Pohištvo za dom
Najfinejše vrste.
Pohištvo za urade
Navadna in amerikanska vrsta. Zajamčena kakovost.
l^VEl
•j 2* členke pod tem aaslovom odgovarja itr+4-Blitve W taiiko koMkor mu eakoo veleva.
ZAHVALA.
^ Na^sicrejžp zahvalo izrekamo vsem onim, ki sc sočustvovali z nami ob izgubi predrage in tj ubijene hčerke
D» s o.
TRST, Via GCSJD51J - Oia Pcifona
(Vogal Piazza Stazione)
u
1
i
HIŠA, s tremi stanovanji, (kuhinja, soba in sobica) velikim dvoriščem, hlevom kosom zemljišča s 300 trtami se proda. Sv. Ivan, Vrdela — Timignano »t. 1603, pri postaji
1422
3
Posebna zahvala na? veija prečastitemu g. župniku v Brezovici prt Materiji kako* tudi vsem občanom vasi Rožtc* ta Brezovice mnogobrojno udeležbo pri pogrebu.
Iskreno se zabraljufeCDO todi slavnemu god-benemu druStvu iz Sežane in ^eni dra-gim sosedom ter c«tfj. prijateljicam drage pokojnice za darovane vence in njibovo po2rtvo-vaino spremstvo na poti k večnem« počitku.
SEŽANA, dne 2. novembra 1°>24. (M0)	Družina VATPVEC.
Zlato, srebro, krone, platin, sobovle
kupnje
Zlatarna Albert Povh
Trst. Via Mmditl 46
KRASNO POSESTVO, 36 oralov, arondirano, 1H ure od Maribora, v Slovenskih goricah, na glavni ceeti, obstoječe te hiš za gospo-i da rja, oskrbnika in vii^čacja, hlevov ter fundus instruktus, se proda p«o«torotao. Pismene ponudbe na A. Reisman, Maribor, Vojaš- | niška c. 6.	1420
POZOR!
V mesnici v via O. Caprin štev, 8 (Sv. Jakob) se prodaja prvovrstno zmrznjeno meso.
Priporoča se lastnik. <*!
Hali osiasi v „Edinosti imelo najiiollSl uspeh
BABICA, avtoricirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpoUgo. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Sla-Via GiuKa 29.	1394
'SUPERIGR, rumsno in 'PURO VERDE,
je zajamčeno čisto in brez-dvomno najboljše, bodisi vsled svoje naravne dobrote bodisi vsled posebnega izdelovanja. Pazite na ime „FENDERL" ki je vtisnjeno na vsakem kosu.
vec.
SOBO tračno, če mogoče s brano išče uradnik s 15. noveoAc-om. Ponudbe z navedbo cene
pod *Snažno» na upravo
»Edinosti
1423
PRIDNA služkinja, vajena vseh domačih del, ifcče mesto pri mirni družini v Gorici aH pa okolici. Gre tudi na deželo. Naslov: Eržen, Idrija — poStnoležeče.	1421
Predno kaj nakupite, obiščite
Veliko skadišce pohištva
tvrdke
ALESSANDRO LEVI MlMZl
Via Rettori it. 1 — VSa Malcanion it. 7-13
Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi
v veliki izberi.
pohištva
PODLI S T E K
W. Colbnj:
9REZ IMENA
(159;
Roman.
«To je prav. Jaz pa se ga nečem dotakniti, ampak vam hočem razložiti stvar. Neka dama ie oddala pismo, ki nosi tale naslov: Gospod Noel Vanstone, pri admiralu Bartramu, Sv. Križ v Marši, Essex.» Pisala je v naglici in ni gotova, če je dodala poitno postajo Ossorjr. Je pa zelo važno, da pride pismo tja — ali ne bi mogli vi dostaviti poitno postajo?»
Poštar je privolil k temu in vzel pisma iz nabiralnika. Kapitanov pogled ga )e spremljal z veliko napetostjo. Nenadoma je uradnik potegnil ven pismo ter vpražal: «Noel Vanstone, Esquire, ste rekli? »
«Noel Vanstone, Esquiref pri admiralu Bartramu, Sv. Križ v Marši, £ssex.»
*Ossory, Essax», je dop<^nil poitar; «dama ni ničesar pozabila, naslov je popolnoma pravilen, gospod«.	...
Kapitan bi bil svoj visoki klobuk kmalu v zrak pognal, ko je prišel na ulico. Vsi dvomi so izginili! Gospa Lecount je pisala, bila je na poti v Zuri g!
Naročil ie voz za tako uro, da je mogel pri-
speti na železnico k drugemu vlaku v London. Potem je oznanil pri mežnarju poroko za prihodnji pondeljek.
Kapitan se je odločil, da ji brez ovinkov razodene, kar se je zgodilo in da bo v pondeljek poroka.
Bil je pripravljen, pomiriti jo, če bi ozrojila, jo prepričevati, če bi prosila za odlog, kazati ji svoje sočutje, če bi jo solze oblile. Toda nič takega se ni zgodilo. Brez besede, brez solze se je vrgla v stolico, njene velike oči so strmele vanj kakor da niso pri stvari in njen obraz je bil podoben mrliškemu.
Kapitan je ni videl še nikoli takšne. Poskusil jo je opogumiti, zato ji je prigovarjal: «Pač ne boste klonili v zadnjem trenotku?»
Njene poteze se niso izpremenile, vendar pa ga je slišala, ker je nalahko odmajala z glavo.
Zadnje naročilo je celo njegove živce nekoliko pretreslo in okrepčal se je z žganjem pomešanim z vodo, predno je dal pozvati k sebi Magdaleno, da ji pove dogodke tega jutra. Pričakoval je novo nevihto, ko bo zvedela, da je zadnji nepreklicni korak napravljen.
Napisal je na Ust svoje privzeto ime in spodaj: «Ne moreno lagubiti nHt tr eno tka, pričakujem vas, pridite takoj,>
Nato je napisal naslove na lest pisemskih ovojev takole: «Tomaž Bygrave, Esqu., Mus-sareds Hotel* Salisbury Street, Straud, Lon-
don.® Ko je končal, ter shranil list in ovoje v žep, je vstopila Magdalena.
«Iz svoje proste volje ste se odločili za to poroko,* je nadaljeval kapitan s hladnim in tresočim se glasom, kakor kdo, ki mu ni dobro pri srcu. «Bila je to vaša misel, ne moj.".; jaz bi ne bil sprejel odgovornosti za to niti /a dvakrat dvesto pfuntov. Če vas vaša odločnost zapusti, če ste se premislili....«
Obstal je, ker so se njene ustnice zazibale; dvignila je popolnoma levo roko z iztegnjeni-', mi prsti, opazovala to roko, kakor da ni njena in štela na prste, koliko dni je še do poroke.
• Petek eden,» je mrmrala, »sobota dva; nedelja tri; pondeljek —»
Roke so ji omahnile zopet v naročje, obraz ji je zopet omrtvel in naslednje besede so ji zamrle na ustnah.
Kapitan si je obrisal potno čelo.
«K vragu onih dvesto pfuntov!« je rekel, •Niti z dvemi tisoči bi ne bil poplačan.*
Vzel je iz žepa pisemske ovoje ter rekel: •Opogumite se. Moram vam še nekaj povedati Ali morete poslušati?
Stresla se je, se vzravnala, ostra rdečica ji je zopet zaplala v obličje in prikimala je.
«GleJte sem», je nadaljeval. «Ce uporabim te ovoje, tedaj ne bo gospod Noel Vanstone prejel pisma gospe Lecount; če jih raztržem, tedaj bo jutri zvedel, da ste vi ona oseba, ki ga je obiskala v Vauxhall Walku. Ali naj jih raztržem, ali spravim zopet v žep?