gospodarske, oberínisk » Izhajajo vsako sredo po poli. Velj tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol poěilj P pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr a 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 18. aprila I860. Oklic 9. dan prihodnjega mesca bo letni zbor kranjske kmetijske družbe. V v f y f Castitim poddružnicam po dezeli je glavni druztveni odbor to že uni mesec oznanil in jih prosil, naj pripravijo za-nj po navadi nazuanila kakošnih posebnih kmetijskih k u s i n j y ki jih morebiti naredile naj mu ali sve t iiapredek kmetijstva zadevajoce ze mu imenujejo posebno pridno sadjo- in mur vor ej se jim podelijo sreberue medalije ali slavivne pisma, zodenejo naj da naj mu imenujejo može, ki bi se vzeli v versto udov kmetijske družbe itd. Ker gosp. predstojniki s svojimi odborniki morejo vse to le storiti, ako jim gospodarji gosposkega in kmečkega stanů povejo, kar to ali uno gori imenovanih řeči zadeva, naj se tedaj vsak, ki ima kaj sporociti > se t ted tijske družbe v Ljublj najmanj 3 dní pred zborom Glavni odbor c. k. kmetijske družbe v Ljublj visok in mesca vélikega serpana (avgusta) se more vdrugič žeti. Dvakrat požeti sirk zřaste do konca oktobra (^kozoperska ) spet 24 do 30 pavcov visok, in se more zdaj vtretjič žeti. Na polji kmetijske štajarske družbe so přidělali lani v 3 kosnjah na o ral u zemlje na enem prostoru 677 centov presne (frišne) klaje ali 117 suhe, 711 centov presne ali 140 suhe, na drugem prostoru na tretjem prostoru oberne do gosp. poddružničnega predstojnika svojega kraja. Če želí kdo kakošno mašino ali kaj druzega velikemu zboru na ogled postaviti, naj naznani to pisarnici kme- dozorčí. 599 centov presne ali 138 suhe, na četertem pa 676 centov presne ali 161 suhe klaje. u - Po tem pridelku najbolje kaže, sirk pervikrat kositi perve dní mesca julija, vdrugič sred mesca avgusta, vtretjič pa mesca oktobra. Kdor morebiti ne vé, kako rada živina sirk jé, temu povemo, damolzne krave, če jim veržeš vsake sorte klaje, najraje segajo po sirku, presne m in mladém. Sirk iz Ba bolne na Ogerskem, kjer ga vodstvo c. k. kobilstva veliko prideluje, pri nas popolnoma dozori; tišti pa, ki smo ga dobili iz južnega Francozkega, ni Gospodarske skušnje. Se nekaj o sladkém sirku posebno dobri živinski klaji. Gospod prof. Hlubek piše v 11. listu „Wochenblatt" marsikaj o sladkém sirku, kar se nam vredno zdi povedati tudi v našem listu. Poddružuice kmetijske družbe so si naročile letos 25 vagánov tega sirka, da ga bojo sejale po različnih krajih Štajarskega. Vsak si želí obile živinske klaje, ki jo sladki sirk obeta. Dalje piše gosp. dohtar o sirku to-le: Seje se sladki sirk gosto kakor turšica, ki se za klajo seje. Na Štajarskem (tedaj tudi na Kranjskem ) je čas setve od srede mesca aprila do maj nika, ako ga hoče ako ga pa v sterniše o* ospodar trikrat žeti ali kositi; seje mesca malega serpana (julija), ga more le enkrat žeti ali kositi. Na oral (joh) prav dobre, močne zemlje je 20 do 25 funtov semena treba, na srednji zemlji 30 do ktera pa vendar nikoli ne sme 40 do 50 funtov. Bolje je, gosto ga 35, na bolj pusti biti preslaba! sejati kakor redko. Kdor seje sirk, da bi semena přidělal, naj ga seje v verste (po žnori), versta od verste poldrugi čevelj, žerno od zernja v verstah pa po a 4 ali po cevlji. Kakor je vreme kali sirk v 10 ali 18 dneh; do konca r ožni ka (junija) zřaste 20 do 25 pavcov visok; zdaj se dá pervikrat žeti. (Kaj početi, k • # V % se govedu rog odlomi). Da se goveji živini rog odbije, krat se pa krave mulaste se pogoste idijo, kterih primeri, najv rogovi niso na gla tako moenojvraseni kakor volovski. Vendar se z rogom ve cidel ne odbije tako imenovani sterzen, to je, košeni storž iz kterega rog raste; in to je dobro. Smolnat flašter y ki se po odbitém rogu okoli steržena oveže, kmali zaceli. Napravi se potem okrog steržena nov rog. Če večidel vse v ■ je tudi krajsi od poprejsnega, vendar le ni živinče tako spačeno, kakor je brez rogu. (Od ja drevés). Napaka k se pri reji sadnih drevés tako pogostoma nahaj y je y da se večidel le tikom k deb okoli debla nakop zalivaj • V griček, ). Skorej vsako drevo ima da voda, s ktero se drevó zaliva, na vse kraje odteka. Kdor drevésa le tikoma debla zaliva, pripomore, da začnejo tanjši koreninice serčnih na-vzdol spušenih korenin plesniti in se sčasoma posuše. Ta bolezen se čedalje razprostira, da marsiktero drevó vsuší. Če drevésa zalivaš, ne zalivaj jih tikoma okrog debel y ampak glej na d k in v kolobar, ki ga krona za deva, zalivaj drevesom, ki precej od debla sega Ravno tako škodlj je tudi, če se drevésom okrog debla guojí Kje so sedanji čas pravi kraji za rokodelstva za obertnije in fabrike? ? V pretečenem stoletji si ljudje niso mogli nič Požeti sirk v 5 do 6 tednih zřaste 30 do 40 pavcov misliti brez ograj natanjčnih predpisov; vse je moglo teči v teh vojnicah. Se za obleko so veljale postave. Rokodelci y Se enkrat ponavljamo, da se sladkega sirka fant dobi po 40 sirk. nov. kr. na vertu kmetijske družbe v Ljubljani. Je sicer ta iz Dunaja dobíjen, dražji memo štajarskega, al iz Štajarskega ga ljubljanska družba letos ni mogla već dobiti. Vred. n&j se nikar ne pečajo s kmetijstvom so rekli ker to njih misel na druge reci obraća in jih moti v svojem rokodelstvu. Prebivavci večjih mest naj se nikar ne pečajo s kmetijstvom, ktero naj se prepusti samo bližnjim vasém 122 Le manjsi mestnjani utegnejo biti tudi kmetovavci. Nasproti pa naj se po kmetih terpijo le taki rokodelci, ki so kme-tijstvu potrebni; ker pa taki rokodelci nimajo veliko delà, ne smejo imeti ucencov, kteri se pri njih ne morejo popolnoma izučiti rokodelstva. » Tuđi je i^red sto leti sploh ta misel veljala, da velike mesta* ňiso za fabrike; na kmetih — so rekli — je za-nje pravo ihesto*' ker dobivajo marsikaj, česar potrebujejo, zlasti pa dervà. za kurjavo, veliko ce n ej se ; potem morejo tudi svoje izdelke bolji kup prodajati. Tudi je dnina (Ion) po kmetih zmiraj nižja kakor v velikih mestih; fabrike dobivajo cenejse delavce, in ti nimajo na deželi toliko priložnosti, zapraviti kar zaslužijo, kakor po mestih, kjer jih izgledi premožniših ljudi zapeljujejo, ali pa se nesrečne mislijo, če vidijo druge dobro živeti, same sebe pa stradati. Le take fabrike, ki delajo reči za lisp in potrato — je mislil na priliko žl. gosp. Sonnenfels, slavni učnik deržavnih véd na dunajském vseučilišču pod vladarstvom cesarice Marije Terezije — so v velikih mestih na pravern mestu, ker le tù se kupuje njih blago, ki bi iz kmetov dovaževano že zavolj vožnine moglo dražje biti. Tako so mislili nekdaj. Al dandanašnji se je veliko premenilo v vsem. Namesto derv se rabi v fabrikah premog, — delavce nadomestujejo parne mašine, — in delo je razdeljeno med več fabrik: ena delà samo to, druga spet samo to, in še le tretja ali peta in deseta sostavlja to, kar so vse une, pa vsaka po-sebej naredile. To se pa vse lože dožene v fabriških mestih, ne pa, ali saj z večjimi stroški na kmetih. In tako vidimo dandanašnji, da se fabrike iz dežele preseljujejo v mesta in se veliko lože obnašajo. Nasproti pa tudi vidimo, da se obertnije in fabrike po kmetih nase-ljujejo, ako jim tù bolje kaže; al delavcom se zatega voljo ne godi vselej bolje, ker skušnja učí, da v takih fabrikah na kmetih delavce včasih vsakdanji živež dražji stane kakor v velikih mestih, kjer se marsiktera reč lože in cenejše kupi kakor na kmetih ; na kmetih ti kerčmar kosilo večidel * bolj zasoli kakor v mestu, kjer si lože cenejšo gostivnico izbereš. Kaj tedaj, ako to reč na vse strani prevdarimo, je pravo? Po naših mislih je napčno, ako se ta poteguje le za to, da naj obertnije in fabrike bojo v mestih, uni pa za njih stanovanje po kmetih. Pravo zná biti to in u no, kakor okoljšine nanesó. Naj tu nobeden kopita ne zagovarja, po kterem bi se moglo vsigdar ravnati! Umen mož si bo že sam izvolil pravo. Res je in tajiti se ne dá, da je za čedno obnašanje delavcov večji dobiček, ako so fabrike na kmetih, kjer se ne steka toliko različnih ljudi, kjer ni toliko malopridnih tovaršij kakor se jih najde po mestih, in tudi ne toliko skušnjav napčnega življenja. Ali pa imajo tišti prav, ki terdijo, da po fabrikah in še celó po fabrikah, ki iz pese delajo cuker in morajo zavoljo tega blizo kmetov ali na kmetih biti, se širi spačenost po kmetih, — tega si ne upamo podpisati. Morebiti to vendar ni tako hudo, kakor nekteri mislijo, ki so vajeni, svet le skozi černe očnice gledati in ki preradi vidijo pezdir v očesu vsakega mestnjana, bruna pa v očesu svojih kmetov ne? Ne delajmo po nepotrebnem sten med mestnjani in kmeti, ker eden brez druzega dandanašnji ne more biti ! va draga kamna. Neki prost kmetič pride po opravkih v hišo zlo boga-tega tergovca. Ni bilo ravno zgodaj, pa gospod je še le ustal in se umival. Prijazno reče tergovec kmetiču: Oče, le vsedite se na ta-le stol in počakajte, da se umijem, potem se bova kaj pomenila. Kmetič se vsede in ogleduje per-stane, ki jih je gospod s perstov snel in na mizo položil, dokler se ne umije. Dva perstana sta kmetiča posebno v očí bodla, ker sta bila posebno lepa in se zlo lesketaia. Kmetič reče: Gospod žlahen, ne zamerite, da vas vprašam : koliko veljata una dva lepa perstana? Gospod pravi: „Sej mi ne boste verjeli, če vain tudi povem. Oba veljata petsto goldinarjev." Kmetič se začudi in pravi: Hm, šejnckejte, lepi dnarci! Sej ni toliko zlata, pa toliko veljata!'4 Gospod pravi: „Res ni toliko zlata, pa le kamenci so tako dragi, ki so v perstana vdelani — to so žlahni kamni, zato se tako svetijo. Kmetič pravi: No no, to pa že verjamem, sem že včasih slišal, da so taki kamni zlo dragi. Pa gospod žlahni, povejte mi tudi še, koliko dobička vam pa prinesejo ti-le žlahni kamni na leto? Gospod se nasmeja in praví: E kako ste prismojeni, ki mislite, da mi morajo kaj dobička prinesti. Perstane nataknem na perste, da se ž njimi po-baharn, kadar med ljudí grém. Kmetič pravi: Tudi jez imam doma dva kamna, pa mi prinašata vsako leto čistega dobička petsto goldinarjev, da si ne veljata več ko 25 gold. oba. Gospod se začudi in pravi: Oho! kako je to mogoče? Zdaj se pa kmetič nasmeja in pravi: Prav lahko — moja dva kamna sta malinska kamna. Višnjogorski. Glasi o cesarskem ukazu zastran učnega jezika v šolah. ' ' . • Jf1 3t? III. bl **ii>mt . / 7 ' ■ , (Dalje). Dokazano je, da je katoliška vera pri nas zares národna vera — tedaj so tudi vse šege katoliške cerkve za nas národ en jezik; tista cena, ki gré domaćemu, gré tedaj latinskému — oba sta naša; katolištvo je sprijelo se z narodnostjo in latinščina s slovenščino. Kaj pa nas uči to premišljevanje ? kaj zahteva ta res-nica? Rekel sem, da narn je latinski jezik národ en nauk, že zato je nemogoče, ga od slovenščine ločiti. Latinski jezik pa je za nas tudi svet nauk, kakor je svet Gerku starogerški, Rusu in Serbu staroslovenski. S svetimi rečmi pa se ni šaliti; s pomočjo sedanjega gerškega se uči Gerk svoj cerkveni, stari jezik, ravno tako Rus in Serb. To je po naravi in po pravici, da se izbere tak pripomoček, s kterim se najpred in najbolj natanko visoki namen doseže. Kakor se ne moremo znebiti narodnosti, se tudi cerkve ne smemo in tudi ne tistih reci, ki jih tirja cerkev. Ta pa hoče, da znajo njeni učitelji (se vé, da se ne govori tù o proste in ljudstvu) latinski. Toraj bi se ga pri nas vsa ka ko učiti morali, če bi se prav vlada za-nj ne menila. Ta nauk ni zgolj posveten, je tudi cerkven in za-toraj tudi ni zgolj deržaven, je tudi národen, za nas tako rekoč privaten in personalen. Opraviti ima ž njim neposredno naša narodnost — in kaj pa je bolj po pameti in bolj po naravi, kakor, da si ga prilastuje po narodno, brez spotik in ovinkov, kakor si ga prilastuje vsaka druga narodnost? Turek in Persijanec imata oba korán v arabském jeziku, oba si ga dajeta razlagati po turški ali perzijanski in nikoli ni še v glavo padlo Turku, najpred persijški ali francozki se učiti in si potem svoj korán po persijški ali po francozki tolmačiti, čeravno sta mu sicer ta dva jezika koristna in nekteremu tudi potrebna. „Was dem einen recht, ist dem andern billig". Ko so sprejeli naši spredniki s ka-toliško vero latinski jezik, niso šli najpred nemški se učit, da si s tujim jezikom latinščino raztolmačijo; s slovenščino se je dalo tudi to opraviti. In kar je bilo takrat mogoče, da bi zdaj ne bilo? Zdaj, ko nam nihče utajiti ne more, da nam je jezik za čudno hitro in lično se izobrazil. Družba vere in národnosti nam je bila vedno na uajvečjo korist; s ponosom se je zamoremo spominjati ; zato pa nam mora tudi histerična zgodba se imenitna zdeti, da se je pobratila že od konca slovenščina z latinščino sama, brez osrednika in mešetarja. 12$ Vse to nam dokazuje pravičnost in potrebo, da se za eva , za hiso pa nobene, ne. Vsako zvezdo poznajo pa čnemo latinski jezik po domače učiti, in da jemljemo menu, pšenice in pofcjskega sadeža pa ne, ker se z njim sicer tudi druge jezike v pomoč, pa se le potem, ko nam ie ukvarjajo. Drugač govore kmetje, drugač mesčani, drugač obetajo dobiček ; po nobeni ceni pa ne pred, kakor jih kmečki in zopet drugač mestni národi. Verli mestnjani so bili Gerki, izverstno so pecali se z obertnijami, kupčijo > z znanostmi in z všemi tistimi rečmi, na ktere lahko, svobod znamo, tedaj ne v pervih šolah, kjer se mora skoz in skoz terdna podlaga osnovati, kar pa^ se ni nikoli še dalo in se nikoli ne bo s tujim jezikom. Clovek se sramuje in neje mestno življenje prebivavce že samo napeljuje. Meščani žalost ga obiđe, viditi, kako nam je mladina zadnjih deset utegnejo in morajo tudi več in bolj premišljevati, kakor let v tem svetem, za nas katoliske Slovence poleg domaćega najbolj imenituem jeziku zaostala! Gola resnica je, da ne zná skoraj nobeden učenec več gladkega latinskega kmetje, zato gosposki, kakor sedo zasučejo misel vselej nekak po svoje, bolj po pravimo 9 bolj visoko in umetno, z eno be 9 jezik ostane jim abstrakten. Tak je na priliko, spisa sam sostaviti ; sèm ter tjè celó v najvišjih šolah treba ravno gerški jezik, ena in tista beseda ima včasi neizre- povedati. Kako morajo čeno veliko pomenov; besede, ki so zaznamljevale od konca zgolj telesne reci, dobile so v Atenah in drugej sčasoma za nemške besede latinske, vsakdanje terpeti učitelji v teologii, se lahko dá misliti. Res, da se nekdaj ni zato več znalo, ker bi se bilo po slovenski raz • dušen smisel. Vse drugač je bilo v Rimu. Ljudje so sta- lagalo; vzrok je bil, ker se je najbolj latinščina učila, druge novali sicer tudi v mestu; to mesto pa ni bilo druzega reci pa se v nemar puščale. Toda naj bo to, kakor hoče, kakor velika vas, z ozkimi ulicami, z nizkimi in lesenimi potreba ostane vedno potreba. Prav je in velik napredek, hišami. Kar je bilo obertnije in umetnosti, je bila dolgo da se gleda zdaj tudi na druge nauke; al zopet je resnica, časa v tujih rokah, domaći ljudje so zgolj kmetovali brez da se mora latinski znati, natanko znati, že zato, ker je razločka, naj že bodo patricii ali plebejci. Stari Rimljani jezik naše cerkve in da se mora drugač učiti, kakor do- so bili tedaj kmečk narod, tako cverste korenine, da ne zdaj. Učenje pa zlajšuje ravno domaći jezik in to je drugi pozná zgodovina krepkejega. Smešno je tedaj, za kaj tako vzrok glas časa poslušati, dati slovenščini, kar ji po pra posebnega rimskim vojvodom šteti, da so *. T premagavsi vici in zdaj tudi po postavi gré Pa mislijo izgovorivši to, vidim možake, ki se sila učene 9 z glavo majati, z ramami kimati, usta na zaničljiv sovražnike, zopet za plug přijeli. Saj je bila to splošna šega, dokler niso gerške in etruške navade domaćih za-dušile. Na kmetih pa niso tla za literaturo; zato jo je smeh nategovati, in tobakiro odpiraje mermrati: „kaj pa da Rimljan še le takrat razvijati jel, ko se je zasjalo v mestu tudi filosoíijo bomo jeli tradirati po kranjski^. Tako ali že obilno gerškega semena. Kako je pa previjal in koval enako nam govoré v eno mer ti mozaki. Ce dokazujemo, svoj jezik, preden ga je nekako po gerscini olikal in ga zakaj naj se začne vse po domače razlagati, nam preje- kolikor toliko prisilil, gerškemu mišljenju se udati! Vendar dajo besedo z neslanimi in hudobnimi opazkami ces 9 da le v poezii mu je to nekoliko steklo, čisto pa mu je spod se nećemo vec tujih jezikov učiti, da se mislimo s kitaj- letelo v prozi, in prav, da mu je, sicer ne bi védili latinskim zidom obgraditi, će hrepenimo za napredkom, nas skemu jeziku za naravo in lastnosti, morali bi ugibati. Tako osipljejo z ledom denunciativnega natolcovanja. Pa naj bo! pa nam je odkrito, da je bil latinski jezik skoz in skoz Le eno se ne da tajiti, da branimo namreč mi kakor dobri kon kreten, materialeu. Besede se večidel rabijo se v deržavljani cesarsko postavo, uui pa jo čertijo in gadijo. svojem pervem smislu, tako tudi cele izreke in stavki; vse Kadar jih slišimo bahati se s svojim patriotizmom (!), nam je telesno, da bi clovek z roko zgrabil, govor se giblje hodijo nehotoma na misel tisti možje, o kterih je pisano, kakor silna reka, jezik je podoba resnice, včs naraven, da so od zunaj enaki pobeljenim grobom, od znotraj pa glasen, čverst in mogočen, da se ne čudimo več, zakaj se Pa pustimo jih in premišljujmo dalje: utegne li slovenščina je o njegovih ukazih Rimljanu svet pred noge zgrudil tudi znanstveno nauku latinskega jezika pomagati? (Konec tega razdelka prihodnjič). reč > Jezike natanko primerjati enega z drugim, je prijetna za nas pa je preobširna in za namen tega spisa tudi nepotrebna. Zato nečem o specialnostih govoriti, dasi-ravno so tudi dokazavne. Le nekoliko naj jih memo gredé omenim. Znano je, da spolnika (artikel) nimamo ne mi ne Latinci. Enak nam je princip deklinacije: oboji imamo različne končnice za padeže in zopet različne za posamesne bilo društva z ljudnií, nas je razveseljevala pa rodovitna deklinacije. Nemec je tega mnogo izgubil, izmed 6 padežev in lepa horvaška zemlja; pregledovaje jo natanko na vse Kranjci na Horvaškem. Spisal J. Terdina. (Dalje.) Malokdaj nas je na Horvaškem dolgočas terl; če ni so mu najmanj 3 popolnoma enaki, včasi pa tudi vsi v sin- strani smo se kmali uverili, da ni manj krasna, kakor naša gularu in pluralu, na pr die Frau, die Frauen ostaja od Slovenija. konca do kraja. Čudno je, kako se ujema naš srednji spol Nečem govoriti o Zagorji in drugih takih zemeljskih z latinskim v substantivu in adjektivu. Adjektivna deklina- rajih ; saj tudi okoli mest ni kraj tako nepriljuden, kakor cija nam je sploh zlo podobna, slasti v tem, da je zdaj se našim neušečnim gospém dozdeva. Kaj bo mladim nogam skoraj enaka za znane in neznane řečí. Zato nain ne delà Maksimir predeleč, in če se o poletni soparici tudi spotiš, tudi particip nobene posebne zabave; kar se tiče njega, saj ti je mogoče, tik verta z najlepšo kapljico se okrepčati ljubi naše in latinsko višje pisanje participiálně konstrukcije da mores sopet čil in dobre volje vse slasti tega prelepega 'JUW1 iJUOU iu luilll^nu f IOJV JJ1PUU J \J pul lllyl^IUUlU nUllDlI U[\l>ljl/^ WW mvivo kJ ^J^r vy vit im vivmi v ' vijv * j/» ki se pa nemščini slabo prilegajo. Naš gerundi in supin sprehajališča uživati. Drugikrat se napotiš proti Ksaverju ni sicer tako poln in razširjen kakor latinski, pa ga saj ali pa 9 ce kaj bolj utegnes. se 9 dalje v vinske gorice proti imamo 9 da nam ni težko si latinskega razjasniti. Tudi v severju in zapadu, kjer se verste sive razvaline z belitni 9 sintaksi se nahaja marsikaj, kar se ujema lepo in naravnost bliščečimi gradovi, strinjaje stari čas z s slovenscino, ne pa s kakim drugim jezikom. Toda te in novim, zdanje živ take reći so vendar le bolj poveršne in unanje. Poglavitno včasi proti Samoboru za nas je jedro ali duša, in to je imenitno, da se strinja tudi v tem naš jezik z latinskim. Ni mi treba dokazovati, da nobenemu narodu ni padel jezik z nebes cel in zřel; vsaki si ie moral nebeški kal ljenje v stare zgodbe vpletaje. Tudi ti ne bode žal, če se oberneš, zrak, razgled, voda, vino, gojzd, plan, mesto in ljudje če le z odpertim sercom priđeš vse ti bode veselje delalo 9 in pa če mižal ne bodeš. Će tako na vse strani okrajino pregledaš in vse dobro na vsem južnem premisliš, porečeš z mano vred, da ga ni sam odgojiti, naravno je, da si ga je ustrojil in prikrojil Slovenskem města, na lepsem stojećega, kakor Zagreb. vsaki po svojem življenji. Arabski in afrikanski nomadi Tudi okoli Varaždina se nam ni prepusto zdelo, da bi imajo po 40 in celó po sto besed za kamelo, konja ali se ne bili vedili kam djati. Kaj ne, Matija? V četert ure * ' 1Í4 sva bila v Biskupcu. Pri tišti veliki stari lipi sva postajala nove čuda; stopi v coin in se popelji kake pol are od kraja, Bog vé, če se stoji, že takrat je pešala — in premi- pa bos vidil, da bolj prijetne šetnje ni, in ob hudi poletni sijevala, ali na desno ali na levo. Na desni je fajmoštrov vročini ti zopet zdravejega hladila ni kakor morska kopel. zeleni vert, na vertu miza, na mizo pa je to in uno hodilo, Ako si prijatel starih ostankov in razvalin, pojdi v Kast v o kakor je čas bil ali pa člověk, ki je za-njo se usedel. na levo, nekoliko korakov od lipe je stala kerčmica In V ze veš ? tista ? na grobnisko polje, na tatarske kjer so tako dober domač sir imeli, ki sva rad vedil, kakošna je vegetacija na le 2 uri od Reke proč. Če te mika zgodovina, podaj se Morebiti pa bi jugu; lej! dobre dve grobe. ga vcasi zunaj na trati s cesnom grudila. Pa streljaj od uri od města proti Istrii se blisci v vecni zelenjavi in v Biškupca sva ležala marsikterikrat v debeli senci hrasto- večni spomiadi Opatija, sred mandeljnov, smokev, oljk vega gojzda, rešetaje literaturo in literate, in odpočivši si in lovorovih gajev; če pa dvomiš o človeški umetnosti, sva merila hosto počez in podolgoma nabíraje si rudečih obérai se proti severju na cesto Luizino, ki derži iz jagod, če je bila doba za to. Kaj veljá, sva rekla ta Biškupec, ko si bližnje město bolj opomore, j da sekana iz živega kamna, več kot trideset ur deleč 7 po bo raždinska „šiška!" va • kačje raztegovaje se skoraj brez klancov po ki vam je potem toliko nepokoja po hiši délai. Pri več kakor kake tri merice, sicer bo joj za domu! In če se utrudil v posvetnem hrupu in duhu iu si potreben 81 Turčinu se nama je pot končal; to je hiša slovečega imena: . ondi so pobili Varaždinci veliko turško derhal, pa je ostalo šamote in zbranega serca in dušne tolažbe, pa pojdi po to ime kerčmi več sto let do današnjega dné; toda mi dva svetih štabljah unkraj mesta proti Tersatu; v tihi, pri- lagleje kakor kjer si nisva hodila tjè zgodovine tuhtat. Pa kdor ni še zado- jazni cerkvici matere Božje boš molil voljen pri Turčinu, naj gré po stranski poti na levi v vinsko bodi drugej, in v serce se ti bo zopet mir vernil, kakor gorico in popotovaje pičlo uro vred vertov in nogradov za- ze marsikteremu pred tabo. Res, da je narava nad Reko gleda varaždinske Toplice, pa ima najzaljši kraj in piti pusti Kras postavila, pa ne misli, da tù ni celó nič cvetja in jesti, kar hoče ali kar mu mošnja premore, in ob enem in rasti; povsod se zelené vesele trate, pa tudi cele, dolge pa se lahko okoplje, kar je vsakemu svetovati, ki misli lodovitne doline kakor Draga 7 in še večji in lepši Vinodol 7 da se je v pisarnici ali domá prevec nasedel. Pa da vidiva povsod šumljajo merzli, hitri studenci in ob njih zaganjajo bolj cveteče in bolj tudi judovsko hišo, sva jo obernila enekrati na drugo stran izpod vsakega kamenčka južne rožice, po štajarski cesti poldrugo uro od mesta v Sračinec h kerč- <3iseče kakor naše na Kranjskem. Pa tudi, če doma v mestu marju Isaku, kjer sva včasi godernjala, včasi pa tudi prav ostanes, te ne bo konec. Lepe hise, bogate prodajavuice se dobro s šlani in drugimi dravskimi ribami se mastila, ozi pred tabo lesketajo, v luki pa silne ladije in gibčni čolnički raje se proti zapadu, kjer se eno uro naprej naša Slovenija zibljejo; vse je zivo in na nogah; vsakod si obertnost in začenja. Kadar nama je čas bolj ostajal, pa sva v Me- kupčija roke podajate; ponoći pa te razveseljuje, če nisi djimurje se namenila, v tisto srečno in bogato krajino prijate! olja, po ulicah gazna svečava. Ce želiš dobre vode, med Muro in Dravo, kjer so nekdaj zrinjski junaki gospo- ti povem, da bolj merzle kakor Reka, je nobeno město v dováli, pozneje pa je Madjar si jo prisvojil, dokler je leto cesarstvu nima; vém pa tudi, da Kraujca pozimi zebe, 1848 ni zopet horvaški domovini vernilo. Koj čez Dravo je česar se ti v Reki ni bati; tù nam je led neznana prikazen; goščava, po kteri krulijo čedoma prešiči ali pa se velika, sneg sicer vidimo, pa le po grebenih visoke Učke in še na pol divja goved preganja. Bila je enkrat tudi mene v višjega Velebita bliščati se. hrast ugnala in strašno tulijoč dřevo obstopila in z rogmi Utegnil bi kdo si misliti, čemu tako obširno to popi va-nj butala, dokler pride pastir in z debelim, na koncu sujem. Moj namen je bil, ob kratkem dokazati, da se hor z žeblji okovanim tolkačem živino prepodí. Kaj rad sem za- vaške zemlje nikomur bati ni, in da naj nasi mladi urad-hajal v to hosto, kjer je sto in sto slavcov prepevalo, pa niki in učitelji z veselim sercom sčm gredó, če jim sicer da resnico povem, mojemu bolj prosaičnemu sercu ni bilo kaj tacega cc kaže ? pa tudi, da bi več naše „mamke" in toliko za slavce mar, kolikor za prijetno, hladno senco. „punce" ne tožile, če jim je sin, brat ali „namenjeui4* Mislim, dragi prijatel, da še veš, kako sva si včasi tù Horvate poklicau, kakor se tako pogostoma sliši, da bi zakurila in ležé vsak od ene strani v ogenj gledala, spo- clovek menil, da se govori o Sahari ali pa o Kurdih ali minjaje se nekdanjih srečnih časov, ko smo si tako tudi na Karakalpakih. Meni se je le v Oseku nekak pusto zdelo, paši kurili in krompir pekli, mlajši pastirje pa odločili, da precej, ko sem tjè přišel; pa mi je kmali nek znanec misel r\ll J lllIUJOl JJ U UUIOl/lll * UU piV/tVJ^ I\tr OVIH IJV p « lOUl ^ [/w J imi itwu "Wim cjuuli^v a«* «yv» Toda naji ni sentimentalnost obšla, overgel, rekoč: res, da je tù vse ravno, kamor pogledaš; zadovoljna sva bila tudi s sedanjostjo, ker sva jo raz- na sprehodih boš pogrešal marsikaj, česar si doma se na so nam krave zaganjali. uměla in jo po svoji moči tudi uživati znala. Cesta, ki je vadil, drugačen je svet in narod, pa ravno to je 7 kar sred hoste napeljana, je tako ravna, široka in gladka te skoraj da, če prav volje nimaš i na-se potegne. da Gredé i člověka mika in mu druge dobrote namestuje. Koj tù v „gradu" imaš poldrugo uro po nji, prideš v N e d e l i š č e, pa se derži na tri narode razun mnogo posameznih tujcov. V lep! spravi živí domorodni Serb z delavnim „Svaboma in levo, dokler do zidanih vrat prideš, skoz ktere na dvorišče ta s katoliškim Slavoncom, pa vsaki ima zopet svoje sege stopiš in od zadej v prijazno izbico korakaš. Vse dobrote in navade, ohranivši si jih brez mešance od roda do roda. 7 te hiše bi ne mogel več sosteti, to pa vem, da sem dozdaj Še večji pa je razlocek, ce stopis na ogersko stran ondi najcenejev piške jedel in z dobrim vinom vselej merzle ondi je skoraj ni večje vaši, da ne bi tri cerkve je lepšale; slatine dobil. Ce pa člověku ni slabo vreme nikarnor pustilo, vsaka cerkev je za drugo vero in za drugo ljudstvo. Zavolj smo imeli pa domá shajališča, zdaj v „gabriju", zdaj pri dolgega časa mi malokdaj se zdeha, saj se družimo tudi Matušinu, pozimi pa celó nemški teater! mi s svetom; do mesta nam najvecje ladje prihajajo; ce te Tudi tišti 7 kdor Reko graja, ne vé, kaj govori; če- je volja, stopi v uno i ki ravno odriva in kmali boš v Do ravno res takih sprehajališč ni, kakor okoli Ljubljane, navi. Pred sabo imaš prebogato Bačko in rimske okope m ^ v yf m toda se vendar ne manjka drugačnih. Praviš, da ni rav- sčasoma serbsko metropolo in serbsko tergovisce, premožni ume ; al se dá lepša, bolj mogočna ravnina misliti, kakor N o v i s a d , z druge strani pa rajski Srem, Fruško goro je neskončno sinje morje? Komur je pri morji dolgčas, res in na nji imenitne, gostoljubne serbske samostane in pa naj ne vem, kakošno serce ima. Saj nam razkazuje vsaki dan zdravěji zrak in mogočeu pogled > kamor se ozres. Ce ko 125 lickaj utegnemo, Dam ni težava, ob kratkem Pest in Be vedil y • o čigava je ta ali una. Vsi z rokarni pod mizo svojih i i grad viditi, in se spotoma z desetimi narodi soznaniti". nog is ej o, pa nobeden ne najde takih, da bi mogel stati na Tako mi je pravil znanec, in vidil sem, da ima prav ■^■^HHBp^H^HBH ■ ^mU ' ———i— iHpp^pH ■■■I^^B HHHV mi Po tem je lahko spoznati, da mlajsim Slovencom med niso přijeli. K sreči je bil župan pričujoč, ki je potolažil njih. Dolgo časa se prepirajo, in malo, da se za kečke Horvati nič hudega ni in zato sta se mnogim zemlja in prepir med svojimi sosedi. národ tako priljubila, da se kakor domá čutijo. Precej jih poznam i Mir vam bodi se pečajo marljivo z ilirsko literaturo: v Za- kemu pravico dati jim rece župan; jaz hočem vsa poslušajte me: S toto bergolačo grebu sta razlagala juridične znanosti v domaćem jeziku « • lim pokaze mocno sovalnato palico dva Slovenca, gg. Gostiša in Roje, dokler ni višji prepoved bom mahnil pod mizo; kogar bo zabolelo, naj zmakne nogo, in tako se ni jih ustavila; tudi na gimnazijah uče sèm ter tjè Slovenci treba bati, da bi kdo s ptujo nogo domů prikimal. domaće učence horvaškega jezika; na realni šoli v Reki Župan počne potem s palico pod mizo tleči, da so prazni je Slovenec Markovič med vsemi učitelji edini, ki hor- kozarci plesali po mizi, in glej! hitro so stali okoli mize vaški zná in učí; v Oseku je osnoval naš rojak J. slo- vsaki na svojih nogah, čeravno so se jim zlo všibavale. vans ko pevsko društvo, ki z njegovim vodstvom kaj ve- Drašek naš pa se smeja pri peči, in si misli: to je pač moder župan; zares mu ga para ni, ker tako hitro spozna selo napreduje; gosp. Matija Valjavec je dal mnoge narodne horvaške povesti in pesmi na svitlo, gospod Macun pa je spisoval domaće šolske bukve in gosp. Drobnic je sostavil dober horvašk besednjak, in naj mi se ne zameri, če vsakemu njegovo pravico, ušesa, da bo vedil domá od i • V In zapise si tega župana za njega Drugi dan plača Drašek oštarjašu povedati. svoj dolg, in gre opomnim tudi nadušeuega domorodca, prezgodaj umerlega dalje po svetu za nosom. Stanka Vra za; saj je bil tudi on Slovenec novega časa i Zdaj pride v neko malo mestice, kjer ga je bolje vse ki je daroval vse sile svojega prebogatega duha ilirskemu mikalo in veselilo; ni vedil, kaj bi od veselja počel. Cei slovstvu in bo slovel še prihodnje čase med pervimi hor- božji dan je hodil in zijal po tergu; še za jesti se ni vaškimi pesniki. Njegovo zasluženje mi se toliko zdi, da bi zuienil. Moj Bog si misli pač je živa resnica, da morali že zavolj njega samega vsi pravi ilirski domorodci slovenske brate ljubiti. (Dal. sl.) clovek ne zivi samo od kruha, ampak se dosti drugih reci • - - - - ~ - Je y k[ člověka živijo Kratkočasno berilo Ze se je začelo solnee na klopi pred veliko oštarijo. za goro pomikati Drašek sedi Kaj je Vilčekov Drašek vidil po svetu. Hoj oj h oj oj ! kriči in dirja neki človek memo njega; Ljubi moj Drašek reče enega dné Vilčekov Tine lasi so mu stali pokonci; naravnost hiti pred mestno hišo. Gospod župan ? zakřičí na ulici, da so po celem svojemu bratu, kterega je cela vas imela za malo butastega tergu stišali za Bozjo voljo, hitro na noge T eloveka poberi svoje kopita pa pojdi iskat sreće po svetu ? Župan přiletí na ulico in skerbi.o poprašuje, kaj se širok je svet, so večkrat rajni stari oče nama djali, in nihče je zgodilo? ne vé, za kterim germom zajec spi; hodi iskat sreče po svetu; kdo vé, kaj se utegne iz tebe biti. Le hitro, le hitro zberite mestno stražo; pred plotom zunaj mesta leži neka čudna stvar ? m v ■ še nikdar v mojem živ Drašek, ki je že več časa težko prenašal neprijazno ljenji nisem vidil kaj takega. V nevarnosti je naše celo obnašanje sebicnega brata, ki je vse pocel, da bi svojega mesto, ako te pošasti ne pokončamo. Dva rogova ima, spred svojo robo, obleče zglodano suknjo ; brata odtiral od doma, se obleče v svetešne hlače, dene na glavo gosposko štulo, ktero mu je brat že pred več leti prinesel iz sejma bližnjega mesta, vzame leskovico pod pazdiho, se poslovi do hiše po celem mestu poise in odzad, in najberz je breja, ker je viditi vse polno mladih pod kožo. Župan berž zapové svojemu hlapcu, naj gré od hiše 9 pa poklice vse, kar le more iti na od Tineta, pa gre iskat sreće po svetu. Se nikdar ni přisel vojsko. Na sredini terga se zbere cela pred dalje ko z gnojarji na Kako se po armada, s puškami > polje, in v domaco farno cerkev. vilami, krampi, tudi žene niso izostale, z burkljami, vesel mestih, tergih kaj slisal; mesta in Drašek tedaj gré, od terge in drugih vaséh godí, je večkrat cauii in kar je le ktera v roke dobila, je přinesla na od pa je le poznal samo po imenu, ločeno mesto. doma pregnan, pa ne vé kam. Več dní potuje in zdaj pride v neko veliko vas. Ve like in male hiše stojijo ena kre druge; Ko je že vse vredjeno bilo, zagromí župan z mocnim glasom, da se je slišalo po celem kraji: ;,ajd bratje, le ena je s slamo naprej ! u , druga s ceglom; ena ima široke in visoke okna, druga hrami so zidani, drugi leseni. Včs ginjen od kri ta majhne; eni tolike različnosti koraci od hrama do hrama. Pred vsakim oknom skoro obstojí. „Po svetu se pač vidi veliko lepega Ti nas boš vodil in pot kazal rece župan k čio veku, ki je prinesel glas od une čudne stvari. Župan peljá svojo vojsko in Županja svojo četo. Sest najpogumniših mož je bilo poslanih naprej iti gledat, ali še je strašna pošast reče sam sebi norec je i kdor domá sedí v zapećku, in na poprešjnem kraji. si ne upa nikamor po svetu". Trikrat je obhodil celo vas od enega zega ; vse je na drobno spregledal. konca do dru-Najbolj ga je mikala Se je ? oj je se: so prišli berž praviti vsi pre strašeni. Tudi Drašek se postavi med černo vojsko in gré serčno velika mlaka na sredi vaši; mislil je, da že vidi morje brez kre njih, da bi vidil konec, dná. Ze se ie začelo mračiti. Kam pa zdai snat? — si Ko že blizo pridejo, razdelí župan celo armado na povelje, sovražnika napasti od vseh misli Drasek. Včs zamišljen pride do hiše, kjer je bilo vse štiri straní, in ji dá v eni luči, in ljudje bo notri mumljali ko seršeni v bednju. štirih krajev svetá. Vse je bilo hitro razstavljeno po modrem Tukaj bodem prenočišča prosil — si misli — stopi v sklepu županovem. S puškami so stali v pervern redu, z hišo, odpre duri počasi in stopi s „Hvaljen bodi Jezus viljami in drugim orožjem v drugem. Kristus" noter. Zdaj župan, ki je prevzel poveljstvo nad celo vojsko y Nikdor ne porajta na-nj v oštarii, celó natakarca se spleza na neko visoko drevo, da je pred sovražnikom za ne zmeni na Drašeka. On pa se vsede na klop pri peči y 111 varovan in lahko pregleda celo bitvo. Udrite! gleda debelo okoli sebe. Pri neki mali mizi zagleda dva- zdaj kar je mogel. Puf se zadere je počilo od vseh štirih krajev, najst mož rudečih, ko kuhani raki, ki so serkali vince ko da so se poterie šipe na oknih po mesticu. Perva versta zdaj stopi nazaj, druga z viljami in drugim orožjem pa se zažene na strašno zmijo in jo razterga na jezero komadov. malo da žejna zemlja nebeško roso. Že zeló omamljeni od vinskega slapa se hočejo spraviti proti domu, pa glej nesrećo! noge — - - ' • ^ ^ V v «o se jim pri mali mizi splele in zmešale, da nobeden ni Zmagali so. Župau veselja nor z drevesa skoči 9 si nog ne polomi; množica pa hura! kriči, da je bilo strah in groza. Glejte le so pravili koliko mladih bi bila Dopisi imela, če bi je ne bili pokoncali. Celo noc ni bilo pokoja vse hise so bile radosti razsvetljene. y Iz Zagreba 15. aprila. Ž-n. — Kako veselo napreduje slovstvo naše, vam je že navadni dopisnik povedal. Drašek pa se tej prigodbi smeja, da bi mu bil skoro Vsaka knjiga, ki pride na dan, naj je s cirilico ali latinico tiskana, se serčno pozdravlja. Naša je! Veselje te na novo vamp počil, ker je znal in poznal, kaj je bila una stvar. Srečal je namreč, ko je proti mesticu šel, nekega mesarja, uživljene narodne delavnosti nam le ena misel krati, namreč, ki je nesel polno čajno kolin; berž ko ne mu je smuknila da narod strada. Po celi Horvatski in Slavonii, razun osečke pri prelazu ena iz nje, ktera je ostala pri plotu, in to so županije, je strašna suša lanskega leta vse pozneje pridelke, plahi mestnjani imeli za grozno pošast , zoper ktero se je posebno pa koruzo, naš poglavitni živež tako zaterla, da vzdignila cela vojska. Kašo so imeli za jajca, iz i kterih bi je še za seme ni. Velikodušni sosedui narod madjarski za se tolika množica mladih žvalila. Drašeku se je sanjalo celo noč od vojske minulega dneva; vedno mu je bernel po ušesih vesel krič serčnih slišal je naš stok; zaslišal ga je, in pomogel je! Ni mi, mislim, treba ponavljati, kako so v Peštu v narodnem ka-zališču najpervi madjarski plemenitaši igrali v korist našim stradajočim ; zadosti je to znano. Přetekli teden přinesli so zmagavcov. Drugo jutro vzdigne glavo, ko je ze solnce skoz jaher posejalo na seno, zakaj to noč je mogel spati nam trije madjarski magnati, namreč grofa Béla Festetić na štali, ker si nikamor ni upal prosit prenočiša. Umije se in Šandor Karolyi in pa baron Podmanicki nabrane milodare - in pri studenčni kopanji, se lepo Bogu zahvali za dobroto in y varstvo pretečene nocí, pa gré dalje po svetu. (Konec sledi.) Hvaležni narod jih je s gromovitim živio v Zagreb. eljen-klicom v kazališču sprejel, ter jib po doveršeui operi î Cul sem od nekega Hor Narodne pesmice isterških otrok. Lisica i je% f f V • fV Jez, jez, Brez bregéš, !) Kamo gréš? Uženit se gren. Uženi se zame Dikla nima fanta; Da bi brumna 5J bila Bi si ga dobila. do njih doma spremil. Slava jim vata madjarski in horvaški narod priličiti z dvema hrastoma na eni podlagi stojećima, akoravno s raznimi koreni in debli; kadar razsajala je burja, razsajala je čez obadva ; kadar je pa solnce sijalo, sijalo je obema ednako. Tako sta dělila žalostné in vesele dni — ne skoz sto, ampak skoz jezero > druzega podpírala Večemu, ki se med otroke let. Z vejami sta kakor s ramami eden da se vzajemno deržita in krepkeje stojita; ako eden pade podere tudi drugega; le v slogi eden druzega jači. Tako se r y y » mesa. narodi avstrijanski, če tudi različni po rodu in jeziku, ne y . Pokazí mi zube. Neću te ja ne; Imaš vele zube sovrazijo vec. y Bis mi vse pojila Sokolu. Sokole, sokole! Zene su ti jalove, Na jalovém drévu, Kad se vrane skubu Jedna reče jegugu, Druga reče ča ti je? Sokola mi doma ni S kokošami muhe lovi. Zaspal Pave pod orehom v hladè. Stani Pave! rosa na te pade. Neću stati, dokle sunce neprosveti. Sunce sveti nad merzal studenac; tukajšnim Tri vile tancaju nad merzal stu- Iz Otelce (Angeljske gore na Goriškem) A. M.... c. Letošna zima, ktera je povsod hudo pritiska la, je bila tudi gorjancom , že po lanski slabi letini dosti revnim, denac Med njimi tancal-a ta veli-a. J. Kada se otroci lovijo y y Kamerica škriplje, Majka sinka ziblje Kamerica propade, Majka sinka popade. ? Kosu. Pleši', pleši černi kos! Kak ću plesat kad san bos Prodaj konje i vole, Pak si kupi postole. Neokretnemu otroku. Biži, biži, maglina 6 r , Cuku. Katarina Danka, Goni krave vanka i Na morav ? keršin Kadar pase ćukin sin Ćuka mat, ćuka hći > y 2 Edan otac. to su tri. y y Lenobii. v Šla je ženka po vodu Ni je bilo devet dan Druge žene po delè. Moja ženka v popele; Drugi muži po delè, O moj muž va bošké 4) Pod orehom va hladè. 3 Pridna se zeni, Ticin, ticin tanca Za mlađega Juranca. Jakov teče iz Pazina S šarima voli, S pikastima konji ; Da će te nabosti Na jelove osti, Da će te ponesti V onu cernu jamu Kade je ta jama? S ternjen zagračana Kade je to ternje? Žiže ga zgorelo. Kade je to žiže? Vodica ga vgasila. Kada je ta vodica? Golubići popili. Kade su ti golubići? Svati su jih zeli. Kade su ti svati? Sli su po nevestu. Kadej ta nevésta? Ferknila je v jamu Kako mis u slamu. Biži, biži, nevesto! Četiri teću pote S puškami lombardami Pin, pon, pun! zlo zlo občutljiva. Pomanjkanje potrebnega živeža in ubožtvo je bilo zares veliko, pa vendar ne srnem zamolčati, ne tako veliko, da bi bili mogli nekteri otroci že lakote pomirati, kakor so jo malopridni berači okoli trošili, ki radi laži med ljudstvo zanašajo in ž njimi miloserčne ljudi le za toliko večje darove sleparijo. Ko okrajni predstojnik, gosp. Franc Borghi, od tega ubožtva zvedó, se hitro po pomoci okoli ozrejo ter razpošlejo pismo na vso duhovšino ajdovškega vavcov in prosijo milih darov za uboge. In glejte! darov ki so jih častiti dušni pastirji pri svojih dobrih ovčicah s pomočjo županov večidel v denarji nabrali, je bilo kmalo , v kterem ginljivo popisejo revšino tukajsnih prebi y toliko y da se je moglo celih 17 centov turšične moke ku or f*> piti, ktero so gospod okrajni predstojnik dali med zares potrebne in kolikor mogoce tudi vredne uboge razdeliti. Došlo je tudi nekoliko ječmena, fižola in jaje. Gosp. Andrej Vertovec, lokalist v Ajdovšini, so še posebej 13 gold, in 35 kr. od dobrotnikov nabrali in ž njimi ubogim gorjancoin na pomoč prihiteli. Še posebno radodarnega se gosp Anton Godina, posestnik je pa skazal v Ajdovšini, kteri je nektere tukajsne uboge z moko, salom in soljo več časa oskerboval. Hvala y Hp preserena hvala torej vsem, ki so se usmilili svojih revnih bližnjih. Mili Bog naj vam stotero poverne, kar ste dali in bote morebiti še dali! Iz Tersta 14. apr. = imenitne gospode, na ktere sum leti, da so v lanske laške vojske bili tovarši c. kr. podmaršala barona Tudi pri nas so jeli zaperati veliki goljufii Eynatten-a. Ze pred so zaperli gosp. G. Perugia, v Zapisal J. V lena. 4 Ker zdole ni bodlat. a) Imeni dveh trav. V gojzdiću. 5) Pridna. 6) Lenoba. ' 3 Na • • V r ognjiscu velikonoenih praznikih pa gospode J. Brambiila, D. L. Mandolfo in P. Revoltela. Ker vsi se štejejo med najimenitnejšo kupčijsko gospodo v Terstu, mi lahko ver-jamete, kako se je zavzelo celo naše mesto, ko smo stišali, da so take boljarje zaperli, med kterimi je eden, kterega persi kinčijo mnoge častne svetinje. „Triester Zeitg. u Z agrajena. sicer za terdno upa, da v preiskavo djani irnenitni gospodje bojo svojo uedolžnost do dobrega spričali, in tudi mi že- limo y da našemu městu taka sramota ne ostala y 121 al grozno velika golju fi ja, da se more izpeljati, po Podpisanje za loterijno posojílo je imelo ter trebuje veliko deležnikov, in ker takih gospodov go- peti le do 7. t. m. tovo niso zasačili brez mogočnih osumkov 9 se ni le samo Zeitung" je pa bilo podaljsano do 14. t. m. Po oklicu vladnega časnika „Wiener 21. dan bati, da se ti možje ne bojo očistili, temuč da utegne še t. m. se bo zvedilo, koliko je v vsem skupaj od razpi kak drug deležnik na beli dan priti. Vedeni smo tedaj, sanih 200 milijonov podpisanega. kako bo pravda iztekla. Zdaj pa še nekaj druzega. Pri nesle ste nam kratkočasnico 9 drage » Po cesarskem sklepu od 9. t. m. tudi v Tirolih Novice", v svojem 15. listu neko ne bo več kresijskih gosposk; kdaj bojo vse te 4 » pa resnično prigodbo". Dovolite nam, da vradnije jenjale, bo pozneje naznanje dano. jo nekoliko popravimo; saj se morete zanesti, da vam pravo povemo, Oseba te prigodbe ništa bila general P. in tudi ne njegov 5) koprol u 9 „A. Z.w hoće vediti, da pomnozenje notarjev po deželah našega cesarstva je začasno odloženo; deržavno ampak bivši mestni polkovnik svetovavstvo je nek predlog ministerstva, po kterem naj bi (obrist) baron Majus, in pa njegov civilni strežaj. Tudi ni šio bhhhhhhhhhh HBMH za „rum", ampak za sampanjar o belem dnevu. Vse drugo je istina. 9 in vse se je zgodilo Ne zamerite pa 9 ce se osnovalo 100 novih notarstev, odložilo do tistega casa (prih. majnika), ko bode poklican pomnoženi deržavni zbor. Iz Dunaja v Pariz se bo potem, ko bo cela Monakovem dodelana, pripeljalo sklenemo ta dopisek tudi mi z besedami, ki jih je pisal v železnica med Dunajem in davnih časih papež Urban svojemu prijatlu Rustiku zastran v 38 urah; to bo morebiti že letošnjo jesen neke pomote, namreč: „Corrigit Urbanus,, quod Rusticus egit inepte". t Po Kolbovi primerjajoci statistiki je vojska med Rusi in med Francozi in Angleži v Krimu okoli-4900 Iz Dolenskega 14. apr. (Z a h v a 1 j e n j e). Zdolej milijonov tolarjev požerla brez tega, kar so ljudje sicer v podpisani duhovni pastir, ki je po „Novicah" 14. sušca t. 1. kupčii itd. škode terpeli. Stroški laške vojske se ne dajo za reveže milošine prosil, se vsem miloserčnim dobrotnikom še prerajtati, vendar po vsem tem, kar so vlade dnarja v imenu revežev preserčno zahvaljuje rekoč: Bog poverni najele in kar je orožje stroškov prizadjalo, se morejo ee tavžentkrat! Ob enem pa poterdi prejem po častitem vřed niti nav 450 milijonov tolarjev. ništvu nabranih in poslanih 19 gold. 40 kr. J. v s Iz okolice cernomeljske 14. apr. * V našem kraji Česko. Česki časniki ginljivo popisujejo, kakosna silna revšina tare prebivavce kerkonoške gore (Rie- dragina, zraven pa po še nismo s stekl in o pri kraji. Ni davnej, kar se je v sengebirge). Slaba letina, velika Tušev Dol pritepel spet stekel pes, ki je eno kuzlo in pa manjkanje přeje in tedaj tudi delà je pripravilo uboge ljudi dve svinji popadel, k sreči, saj kar se vé, pa nobenega ki se tù samo s tem 9 V « zívijo, kar s tkanjem zaslužijo, v tako člověka. V neki drugi vasi je za steklino posinil neki vol » i siromastvo, da je za zjokati. Zaslužek je tako majhen 9 da ki ga je perve dni mesca svečana stekel pes popadel. Tako si priden tkavec ne zasluži več kot 12 nov. krajc. na dan. dolgo je kalilo seme strasnega strupa v živinskem truplu, S tem pa preživi ženo in otroke, kterih je vecidel veliko! dokler je še le te dní v grozno steklino dozorelo. Vidi se Blizo 20.000 družin zdihuje v največjih nadlogah. Bog iz tega, da nobena postava ni preojstra, ki zadeva zateranje pomagaj! nevarnega strupa. Iz Kranja 11. aprila. Ker vem 9 da 99 Novice" rade Iz Prage. Na černi tabli tukajšnih velikih šol je bil včeraj sledeći opomin nabit: „C. k. vseučilišnemu rekto kaj slišijo od sol, naj jim povem, da velikonoene praznike ratu je bilo naznanje dano, da so te dni nekteri gospodje smo na sprehodu priromali celó do Nak lega, eno uro študentje na kapah ali klobukih nosili rimske „fasces" (pohoda nad Kranj em, in da smo tu vidili novo šolsko hišo vezek palčić) v neko posebno znamenje. Ker je po postavi • prepovedano kakoršno koli zuamenje, se opominjajo gospodje na prijetnem kraji blizo cerkve liko doděláno ze s ceglom pokrito in to 9 da se bo do prihodnjega šolskega leta menda študentje velikih šol, naj opustijo take zaznamke, da ne že šola v nji začela. Naklančani sicer tudi poprej niso bili pridejo v kakošno zadergo. Od rektorata c. k. vseučilišča^. Tirolsko. Iz Inšpruka se je zvedila žalostna no-vica, da na velikonočno nedeljo bi se bila kmali cela družina s tro be li ko ali mišjekom (Schierling) zavdala, ktero brez šole; al bila je prejšne leta v neki zlo nepripravni kmečki hiši, zadnje leta pa celó nikjer. Zdaj stoji že novo Leon E. pripravno poslopje. Slava! Iz Ljubljane. Kar je naš zadnji list le za govorico so namesto peteršilja na tergu kupili in v juho pokuhali. oznanil, poterjuje zdaj vradni ljubljanski časnik za veselo Cela družina je berž po povžiti juhi (župi) zbolela in le resnico rekoč: „Njih c. kr. apostoljsko Veličanstvo so z sreča je bila, da je sin, ki je trobelične juhe celó malo lastnoroenim pismom milostljivo blagovoliti dovolili, naj se povžil, še mogel teči po zdravnika, ki je vse smertni nevar- To pač spet kaže, kako treba je gospodinjarn iz derzavne kase za polajšanje revšine na Dolenskem in nosti otel. Notranjskem brez povračila razdeli 20.000 gold." Dalje na- in kuharcam peteršilj dobro poznati. znanja ravno ta list, da je presvitla stara cesayica Karolina Avgusta poslala iz svoje kase 1000 gold, deželnemu go v Slov. Nov." beremo kakor v na velikonočno nedeljo zvečer od Iz Linea. V okolici mesta Linča je bilo spodu poglavarju za podporo dolenskim in notranjskim siro- poli devetih do ene po polnoci tako silno bi is ka nje, da makom. Milodarov na Kranjskem ali od Kranjcov, ki živijo se malokdaj poleti kaj takega vidi. Tudi od drugih krajev kje drugod, se je pa po naznanilih „Laib. Ztg u dosihmal se bere o gromu, blisku in silni plohi o veliki noči. nabralo 7.236 gold. v 96 kr., med kterimi je 1000 gold, od Ilorvaško* Železnica od Velike Kaniže do Pra premilostljivega našega knezoškofa gosp. Jerneja Vidmar-ja. garskega se ni odperla 1. dan t. m., ampak se bo se Pri tej priliki poterdi vredništvo „Novic" tudi prejetih 54 le 1. maja Ogersko. Vsi časniki popisujejo veliko žalost, ki je rojaka gospod dr. S. došli in jih je si. deželnemu pogla- zadela celo deželo, ko se je iz Dobling-a poleg Dunaja gold. nov. dn., ki so mu iz Tersta po naberi častitega varstvu izročilo. Novičar iz domaćih in ptujih dežel zvedilo, da je o veliki noči grof Štefan Szechenyí (izgovarjaj Secênji), kterega svoji rojaki „pervega do boj m ( Iz Dunaj bank t morodca in največjega Madjara" imenujejo, sam svojemu Po zadnjem oklicu dunajské banke se življenju kouec storil. Grof Štefan Szechenyi je na vsako © dnarja le še do k menjali. Naj se tedaj vsak pod onca tega ki ima takih bankovcov, da jih odpri je tega papirja po zadnj stran toliko v svoji deželi storil, da ni na prave, ktere bi ne bil ali on sprožil ali se je pri izpeljavi Res je sicer, da udeležil. Leta 1848 je bil ogerski minister. Al takrat se ta mesec. banknem nazuanilu bilo še čez mu je pamet zmešala in djali so ga v norišnico v Doblinár. 23 milijonov gold, med ljudstvom in da ute » «e podaijš biti » al bolj čas preklica Ozdravil se je sicer čez nekoliko let tako, da se je upalo. je, se jih zuebiti v pravém času. da bo sčasoma spet mož nekdanjega bistrega uma f mu bridko 128 stanovanje v norišnici olajšati, se je preselila njegova rodo- Zato je pac lahko verjeti, da nek sardinska vlada cesarja vina k njemu; prijatli so ga pogostoma obiskavali, in de- Napoleona za božjo žela se je veselila, ga kmali v svoji sredi spet imeti. Nihče ne vzame iz Rima. 12. t. m. je volj prosi i naj daj se svoje armade se ni kaj takega nadjal, kar se je o veliki noči ponoči zgodilo. Spal je sam v svoji izbi brez čuvaja. Zjutraj so leta 1850 ga mertvega našli ga pokopali v raki v spomin vernitve sv. očeta v Rim obila množica Rimlj mu veliko slovesnost ustřelil se je! 11. dan t. m. so napravila. Ko so sv. oče šli zjutraj v kev sv. N ki jo ima Szeheny-ova rodovina v zunaj mesta maševat, ga je spremila; po maši so obhajali Zinkendorf-u na Ogerskem. Snidilo se je od blizo in delječ papež čez 500 ljudi; na povratbi v Vatikan so ga pozdrav veliko ljudi, pa še več bi jih' bilo pri pogrebu bilo, ako bi ga ne bili en dan popred pokopali kakor je bilo napo ljali z zivimi eviva-klici ; zvecer je bilo mesto razsvitljeno Prusko. Tište velikana vseh bik vedano. Ogerska akademija y ktero je rajnki ustvarrl, je z imenom „Molly", kterega je njegov lastnik po vsem Nemškem kazal sklenila, mu v Peštu napraviti spominek, medaljo skovati v in je v Bernu v ŠVajci pri veliki razstavi premijo dobil, so njegov spomin in za cei mesec se v černo oblačilo obleči. 1. dan t. m. v Liku v izhodnji Prusii zaklali. Vagal je 15 Bil je 68 let star. centov \j vv ivt »iuit vvii iu » , loja je unci u tcuia , ^iava je tagaia vu iuuiut, Napolitansko. Pozornost političnega sveta se obraća vsaka noga po 13 funtov; kožo je lastnik prodal za 25 sedaj na Sicilijo, kjer so se v Palerm i in Mes i ni tolarjev. je imel 2 centa ; glava je vagala 60 funtov začele nove prekucije. Eni sicer pravijo, da je včs punt zadušen ; v Palermi je bil kervav boj, većina puntarjev je skega kralj padla na barikadah; lipanjsko. Najnovejše novice poterjujejo, da španj • V z imenom grofa Mon tem a m pa drugi pa terdijo, da v Mesini še ni njegovega brata Don Fernanda, ko jima je unidan prekucija vse zaterto; v Napolji so bili 6. dan t. m. v hudem strahu, pa se ni nič zgodilo. V Turinu so napolitanski in sicilijanski h o ti begúni že te duí sklenili, da se sicilijansko kraljestvo mora tudi zediniti s sardinsko vlado. spodletela, vendar niso vjeli. Pravijo, da jih nalaš niso vjeti da nimajo ž njima nobenih sitnost Serbsko. IzBeligrada 6. aprila. Spet je kneza Sardinsko. Iz Turi na. Garibaldi, kteremu je Miloša stara serčna bolezen tako hudo napadla da so gnjtt soba, da zboru sardinsko vlado zdravniki obupali, da bode prebolel; vendar je njegova se ima Nic a pofrancoziti, je grajal v derzavnem moćna natura po hudem boji skozi 30 ur premagala bolezen Se krepkeji ko telesna moč je pa njegov dub; komaj en-malo lože dihati začne, ukazuje berž to in uno. Tako tudi Nici ne bo svobodno ? zakaj da dovolí, da glasovanje v ampak pod stisko francozko ; al zbor ni porajtal njegovih besed. Sa v oj a in Nica bote fran- tabart. Komaj mu je enmalo odleglo, je ukazal v Kragu- Milana Jankovića v ojstro preiskavo vzeti cozke, kakor césar Napoleon hoće, naj se upirajo Savojci je vac in Ničani kakor koli hočejo in naj prostira Svajca kakor Čedalje bolj bolehni knez se misli za zdravj volj v Top koli hoče. Kako si morejo ti sami pomagati, ako druge šidor preseliti, kamor se bo tudi knez Mihael s svojo ženo 11 • » » • I f I • A It vlade jun djansko ne pridejo na pomoć? Angleži, ki so f pred dvema tednoma velik hrup gnali zoper početje francozko, so omolknili popolnoma, iu kakor Napoleon ondi gode tako pleše vse. „Diritto" sicer ne verjame, da bi ravno treba bilo Francozotn Nice dati, da bi zatega voljo Fraucozi Sardincom pomagali B e n e š k o dobiti, ter pravi, Sardinci in drugemu pomagati podal, da bota blizo očeta. Pogovori vrednistva. Založništvo „Novic" bi rado kakih 5 ali 10 čednih Novic perve četerti tega leta kupilo; kdor jih mu hoće dati, naj oznani. Gosp. Fr. Z. v G: V „pros u t ki ste jo > Francozi si morejo na vsako vizo eden zakaj kakor Lahe mika po Beneškem, tako mika Napoleona nam poslali, je treba razločno povedati nam en; saj veste, da se maček v žaklji rad ne kupi. V po Rajnu. Deržavno sardinsko svetovavstvo je 12. aprila enoglasno izreklo, da papezevo ekskomunicivno pismo nima nobene veljave. — Deržavni zbor je odložen do 1. maja. Iz Rima. General La m or ici ere (izgovarjaj La- Zitna cena v Kranji 16. aprila 1860. Vagán pšenice domače 6 fl. 10 banaške 6 fl. 15. reži 4 fl. 3. jećmena fl. ovsa 2 fl. 60. prosa moriš ier) je prevzel visje poveljstvo papezeve armade. Nekdanji francozki, sedaj rimski general to sam oklicuje v 4 fl. 3. ajde 3 fl. 50. koruze 5 fl. 25. V • sorsice povelji, ktero da je poslal 11. dan t. m. armadi, in v kterem pravi, ua „poklican od papeza se ni obotavljal za9 rr rabiti 16. aprila 1860 Kursi na Dunaji novem denarj za mec; kristjanstvo je duša omikanosti; Evropi zuga zdaj Deržavni zajemi ali posojila.l Druge obligacije z lotrijami íí V obligacije od Kreditni lozi po g. 100 . g. 100.50 Pervo, kar je general La prekucija kakor nekdaj Turcija moriciere ukazal, je, tabor napraviti okoli Ja kina (An-kone), da bodo Marke in Umbrija v zavetji. Višje poveljstvo ktero je césar Napoleon, kakor ?)Patrieu pravi, na prošnjo papeževo dovolil, je novem dnar. po 100 g. g. 64.2014 % Teržaški lozi po 100 118 posojilo odi. 1854 20 5° '/0 metalike i 4°/. 2 '0 Lamoriciere prevzel le proti temu, da sme sam delati kar in kakor koli hoće; le samému sv. očetu hoče biti odgovoren. Rimska armada šteje sedaj 16.100 vo- 0 3% 2 'A °/< 1% rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt r> 69. Donavsko-parabrod ski po g. 100 0 rt 99.50 60.251 Knez Esterhazy. po g. 40 „ 82.50 58.501 Knez Salmovi po g. 40 40. 35. 13.50 Knez Palfyovi po g Knez Clarvovi po g 40 40 rt rt rt Genoisovipog. 40 38.25 36.50 36.75 37. jakov. Pravijo, da sred maja bojo Francozi zapustili Rim. Cesar Napoleon je papežů 12 kanon podařil. Nekteri mislijo i Obligacije zemlišn. odkup (po 100 gold.) KnezWindischgrâz.po g.20„ 22.50 GrofWaldsteinovi po g.20 „ 28.75 da je césar Napoleon vesel, da bo mogel zdaj z lepo za dolnj ogerske avstrijanske g. 91 5° 0 horvaškein slavonske 5% krajnske. štajarske, koroške, istrijanske . rt 72 Grof Keglevicevi po g. 10 . . po g. 40 Budimski 16. 37.75 pustiti rimsko deželo s svojo armado in da ne bo nič već odgovoren za to, kar se utegne vprihodnje ondi zgoditi. Kakor se iz Rima za gotovo sliši, se rimska prekucijna stranka na vso moč pripravlja v tistem hipu punt začeti, Deržavni zajemi z lotrijam 25 Denarj » 86 Cesarske krone Cesarski cekini g 18.24 6.31 Napoleondori (20 frankov) „ 10.69 ko bo francozka armada zapustila Rim; ta stranka se za-naša na to, da jo sardinska vlada bo morala podpirati v svojem početji. To pa bo huda zadrega za kralja Viktora Emanuela; zakaj, če gré puntarjem pomagat, je vojska Zajem od leta 1834 po 250 rt rt gotova; ce pa pusti, da „ 1834 petink. „ rt rt rt 1839. . . „ „ „ „ 1839 petink. „ 4% narodni od leta 1854 „ 340 330 Souvraindori Ruski imperiali 21 501 Pruski Fridrikdori Lamoriciere za tare punt, se bojo Dohodkine oblig, iz Komo v 1 119 94 15 Angleški souvraindori Louisdori (nemski) . Srebro (ažijo) . rt rt rt rt rt rt 18.40 10.88 11.40 13.40 10.88 32. yt vzdignile čez kralja vse stranke, na ktere se je zdaj opiral. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik