Poštnina piacana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO._Cena posamezni številki Din 150. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo ira obrt. * Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za :/2 leta 90 Din, za V\ leta 45 Din, ' Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO IX. Telefon št. 552. LJUBLJANA, 7. septembra 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 104. Spor vlade z rudniki — preteča katastrofa za celo Slovenijo! Svečana otvoritev pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni«. V soboto 4. septembra t. 1. ob pol 10. dopoldne se je vršila ob najlepšem vremenu svečana otvoritev velike pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni«. Že pred napovedano uro so se začeli zbirati na sejmišču pred ravnateljstvom Ljubljanskega sejma zastopniki oblastev, državnih in avtonomnih uradov, gospodarskih korporacij in politične osebnosti iz naših gospodarskih krogov. Videli smo ministra za kmetijstvo in vode g. Ivana Puclja, ki je imenom vlade izvršil slovesni čin otvoritve razstave, nadalje velikega župana g. V. B a 11 i č a , generala Ž i v k o v i č a , predsednika ge-rentskega sveta g. dr. Puca, italijanskega in češkoslovaškega konzula, načelnika ministrstva trgovine in industrije g. dr. K. Marna, tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo gg. dr. F. Windischerja in I. Mohoriča, predsednika Zveze industrijcev g. 1). Hribarja in tajnika g. dr. Golid, načelnika G remija trgovcev v Ljubljani g. Gregorca, .šefa kmetijskega oddelka g. Sancina, kmetijskega svetnika g. V. K o h r m a n a, kletarskega nadzornika g. F. Gombača ter še umoge druge odlične zastopnike in goste. Veleindustrijalec in požrtvovalni predsednik Ljubljanskega velesejma g. F r a n Bonač je po pozdravu navzočih gostov zlasti zastopnika vlade ministra g. Puclja izvajal: »Vodilna misel požrtvovalnih sodelavcev pri razstavi je bila ta, da pokažejo kolikor mogoče nazorno sliko specifično slovenske kulture, predvsem agrikulture. Predočil naj bi se javnosti uspeh dela naše ljubljene domače grude, uspeh neumornega delovanja našega kmetovalca, živinorejca, vinogradnika jn dokumentirala ter poglobila naj bi se zveza ter vzajemnost med agrarnimi pridobitvenimi slcji ter našimi mestnimi gospodarskimi centri. Obenem naj bi pa nudila današnja razstava tudi delno sliko duševne naše kulture. Ako so naši dosedanji velesejmi bili manifestacija slovenske industrije, obrti in trgovine, naj bi jesenska razstava vzbudila v naših srcih samozavest in zaupanje v našo domačo zemljo. Zahvaljujem se najiskrenejše požrtvovalnemu kmetijskemu odboru z gospodom :-vetnikoni Rolirmanoin na čelu za ves njegov trud in mu iskreno čestitam k današnjemu uspehu. V okvirju te razstave bomo videli plodove vestnega in marljivega dela našega kmetovalca. Pokušali bomo žlahtno kapljico naših goric. Čestitati moram dalje * h krasnemu aranžmaju vrtnarske razstave, prirejene od največjih ljubljanskih trgovskih in umetnih vrtnarjev. V pouk našim kmetskim slojem m mestnemu prebivalstvu je namenjena hi-gijenska razstava ki bo občinstvu v lah-kopristopni obliki predočevala važnost higijenskega življenja in nas opozarjala na škodljivost različnih razvad. Slovensko umetniško kulturo zastopa posebna razstava, ki v svojih prostorih združuje vsa znatnejša dela naše specifično domače upodabljajoče umetnosti. Za razstavo, ki je popolnoma posrečena, gre posebna zasluga umetniškemu odboru s profesorjem g. Vovpotičem na čelu. V paviljonu »F« so razstavljeni radijski aparati. Razstava, ki jo je priredil ljubljanski Radio - klub, ima namen, nazorno predočiti najmodernejše tipe radijskih aparatov. Omeniti moram še razstavo avtomobi- | lov, gospodarskih strojev, industrijskih in obrtnih izdelkov vobče, ki se neobhodno potrebni za našo agrikulturo; dalje v nedeljo 5. t. m. se vršečo razstavo plemenskih konj in na dan 8. in 9. t. m. določeno mednarodno razstavo psov. Želim iskreno, da bi dragi nam gosti iz ostalih pokrajin naše države zapustili našo jesensko razstavo z najboljšim vtisom. Končno je omenil, da so plemenita stremljenja prirediteljev pokrajinske razstave našla odziv na najvišjem mestu s tem, da je Nj. Vel. blagovolilo prevzeli protektorat nad razstavo.« Na poziv predsednika g. Bonača so navzoči zaklicali N j. Vel. Kralju Aleksandru trikratni »živio«. Minister za poljedelstvo in vode g. L P u c e 1 j je nato s kratkim nagovorom pozdravil v imenu vlade prireditev ter otvoril razstavo. Po formalni otvoritvi se je vršil ogled razstave. Prisotni zastopniki in gostje, njim na čelu minister g. Pucelj so si pod vodstvom predsednika velesejma g. Bonača, predsednika upravnega odbora g. Praprotnika in ravnatelja velesejma g. Milana Dularja ogledali razstavo, ki je napravila na vsakega najlepši utis. Pred vhodom v paviljon, kjer je bila prirejena kmetijska razstava je pozdravil g. ministra kmetijski svetnik g. V. Rohrman, kateremu gre obilo pohvale za odlično uspelo kmetijsko razstavo. Z vidnim zadoščenjem so zapustili vsi odlično organizirano in krasno uspelo prireditev. Cule so se glasne pohvale posameznim razstavljalcem, nič manj pa tudi spretnim organizatorjem, ki smejo biti na prireditev res ponosni. Trgovec, obrtnik, kmetovalec, niikdo ne sme opustiti prilike, da si ogleda razstavo. Za vsakega nudi ta prireditev mnogo zanimivega. Vsakdo je že pri prvem površnem pregledu presenečen nad prireditvijo, kakršne še nismo videli. Zlasti naj bi si naši kmetovalci dobro ogledali kmetijski oddelek, ki je res mojstrsko urejen, pa tudi drugi oddelki, kamor pogledaš, povsod najdeš nekaj kar te vleče, kar te bo zanimalo. Obisk je bil prve tri dni zadovoljiv in je z dneva v dan večji, tako, da je upravičena nada, da bo tudi število posetni-kov dokazalo, da je ta v državi res pr ca prireditev te vrste! NASA ZUNANJA TRGOVINA V PRVEM POLLETJU 1926. Po ravnokar objavljeni statistiki Generalne direkcije carin, je znašal naš uvoz v prvem polletju t. 1. 593.208 ton v vrednosti 7.707 milijonov papirnatih ali 345 milijonov zlatih dinarjev. Celokupni izvoz je znašal v istem času 2,616.625 ton v vrednosti 3.938,000.000 papirnatih ali 359 miljonov zlatih dinarjev tako, da je bila naša trgovinska bilanca v prvem polletju 1926 aktivna za 168,000.000 dinarjev. — V drugem četrtletju t. 1. je znašal uvoz. 323.742 ton v vrednosti 1.939 milijonov papirnatih ali 176,800.000 zlatih dinarjev, izvoz pa 1,503.000 ton v vrednosti 2.170,700.000 papirnatih ali 197 milijonov zlatih dinarjev. V drugem četrtletju je bil torej naš izvoz za 231 milijonov papirnatih ali 20 milijonov zlatih dinarjev večji kot uvoz. — Če primerjamo uvoz letošnjega prvega polletja z izvozom v isti perijodi drugih let vidimo, da je znašal naš uvoz v prvem polletju 1924 501.120 ton v vrednosti 3.819 milijonov dinarjev, v prvem polletju 1925 801.483 ton v vrednosti 4.602 milijona, v prvem polletju 1926 pa 593.208 ton v vrednosti 3.770 milijonov. Spor med prometnim ministrstvom in upravami privatnih rudnikov je še j vedno odprt in drži v mučni negotovo- ! sti na tisoče rudarjev, kakor tudi ne- i številno trgovcev in obrtnikov. Z napetostjo pričakuje poravnanje tega spora najširša javnost, ker se vsak zaveda, da pomeni (redukcija obratov Trboveljske premogokopne družbe za Slovenijo pravo katastrofo, ki bo imela v ekonomsko gospodarskem oziru najhujše posledice. Vsa javnost enodušno obsoja postopanje prometnega ministrstva, ki je povzročilo, da je hkratu zgubilo svoj kruh na tisoče rudarskih družin. Ministrstvo se ni niti potrudilo, da bi navedlo vzrok za svoj ukrep, da bi skušalo vsaj olajšati odgovornost za usodne posledice svojega koraka. Ne, ministrstvo se za tisoče in tisoče eksistenc niti ne zmeni in nima niti besedice, da bi položaj vsaj pojasnilo! Ne poznamo vzrokov, ki so dovedli upravo državnih železnic do tega koraka, vemo samo, da se tak način postopanja ne da opravičiti. Najširša javnost odločno obsoja način, kako je generalna direkcija železnic telegrafično brez vsakega predhodnega opozorila odpovedala prevzem premoga, način, ki stavi v najslabšo luč odgovorne vladne faktorje in ubija vsako zaupanje do vlade same. Vlada, ki razpravlja že mesece in mesece o gospodarski krizi, ki sklicuje v Beograd ankete strokovnjakov iz cele države za pro-čevanje sredstev za omiljenje položaja, zmanjšanje števila brezposelnih, a ki vrže kar čez noč na tisoče delavcev ha cesto in spravi v težkoče neštevilno trgovcev in obrtnikov, je s tem ukrepom pokazala, da je vsa njena skrb za omiljenje krize sam liumbug. Nočemo razpravljati o raznih namigovanjih na več ali manj čedna sredstva, s katerimi se baje hoče uplivati na Trboveljsko premogokopno družbo, obsojamo le način postopanja, nepremišljen korak, ki ga bi odgovorni faktor nikdar ne smel storiti. Če se je pa že storil, je dolžnost vlade, da ukrep takoj prekliče in popravi težke posledice, ker nosi vlada sama vso odgovornost za katastrofo, ki jo mora izzvati tak način postopanja. PRIJAVE PRODAJALCEV 0 NAKUPU TROŠARINSKIH PREDMETOV. V zadnjem času je zahtevala finančna kontrola od, prodajalcev trošarinskih predmetov, da morajo vsak nakup katerihkoli trošarinskih predmetov prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole. Ta zahteva je segala preko odredb troša-rinskega pravilnika. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je zaradi lega na to postopanje opozorila generalno direkcijo davkov v Beogradu, ki je z razpisom z dne 31. julija 1926, št. 89972 pojasnila sledeče: Člen 40. troša-riuskega pravilnika govori samo o dolžnosti prodajalca, da pazi, da so predmeti, koje kupuje, predpisno oznakovani, člen 41. pravilnika pa govori o slučajih, v katerih se trošarinski predmet pretaka ali prelaga iz večjih posod v manjše, za katere je predpisana posebna trošarinska oznaka, čl. 104. specijelno o kavnem nadomestku in čl. 110. o svečah. Ne v enem teh primerov ni opravičena generalno iz-dana naredba, vsled česar naj se dolžnost prijave trošarinskih predmetov omeji samo na one predmete, glede katerih je prijava izrecno predpisana. i Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je opozorila vlado na katastrofalne posledice, ki morajo neizogibno slediti, ako se spor med rudniki in upravo državnih železnic takoj ne poravna, in je že prvi dan po odpovedi dobav naslovila na ministrskega predsednika in vse prizadete ministre naslednjo nujno predstavko: »Generalna direkcija državnih železnic je včeraj nenadno, z brzojavko na komisarja ministrstva saobračaja' g. Topaloviča ustavila vsako neadalj-no dobavo premoga za državme železnice iz vseh privatnih rudnikov. Posledica tega dalekosežnega ukrepa, za katerega še ne navaja nobenih vzrokov, je, tla je Trboveljska premogo-kopna družba, ki je dobavljala državnim železnicam 50 do 60.000 ton mesečno, bila primorana ustaviti dva svo-jiD, že itak jako skrčenih obratov, ter talto odpustiti okoli 3000 delavcev, primorana pa bo postopno še nadalje omejiti tudi ostale svoje obrate. Brzojavna odredba Generalne direkcije železnic je tem nerazumljivejša, ker se vršijo med upravo državnih železnic 'in upravo rudnikov že dalj časa pogajanja za podaljšanje sedanjih dobavnih pogodb. Podpisana zbornica ima zato čast opozoriti Vas, gospod minister, na katastrofalne posledice tega, ukrepa generalne direkcije železnic v gospodarskem in socijalnem oziru, ker niso s tem samo prizadete nedogledne škode največjemu industrijskemu podjetju v državi, ampak bo tako tudi odvzeta eksistenčna možnost nad 10.000 delavcev in indirektno tudi nebroju trgovskih in obrtnih podjetij, katerih obrat in obstoj je neposredno odvisen od tega podjetja in se s tem podvoji že itak preobčutna brezposelnost v Sloveniji. Že v toku prošle pomladi je bila Trboveljska premogokopna družba primorana odpustiti 2700 delavcev in skrčiti svojo produkcijo. Poplava in omejitev prometa z Vojvodino je prizadela podjetju nove ogromne škode baš v času, ko se ima aprovizionirati tamošnja industrija s kurivom in pogonskimi sredstvi za celo zimsko sezono. Akutno pomanjkanje vagonov, ki CARINE PROST UVOZ STROJEV. Ministrstvo trgovine iu industrije je, kakor smo že poročali, sestavilo seznam predmetov iz tarifnih štv. 646 do 652, 653, tek'k 1 in 2 št. 664, 657, 668, 660, točk 16, 3, 4, 663. in 664 ter strojev iz tarifne številke 662, ki so prosti carine, če se ne izdelujejo v državi. Ta seznam je objavljen v Službenih Novinah št. 196, od 1. septembra 1026. V bodoče ministrstvo trgovine in industrije ne bo izdajalo overenj za carine prost uvoz, ki se vrši po določilih točke 4., obče opazke k XV. delu obče carinske tarife, razen za spe-cijalne dele strojev iz tarifne številke 658, koje izdelujejo specijalne tovarne. Izdajalo pa bo še v naprej overenja za carine prost uvoz po točki 5. in 6. navedenih občih opazk, to je za kompletne instalacije za gradnjo tvomic in za dele strojev za industrijsko uporabo, ki se ne izdelujejo v državi, dalje za predmete in tvarine za izdelovanje in popravljanje strojev, parnih kotlov itd., ki se ne izdelujejo v državi v zadostni količini, ako jih uvažajo osebe in podjetja, ki se ba-vijo z izdelovanjem in popravljanjem omenjenih predmetov. * * * traja že nad mesec dni, je povzročilo, da je morala Trboveljska premogo-kopna družba vedno bolj omejevati produkcijo in je množina deponiranega premoga dosegla horendno višino 6000 vagonov. Tudi pri izvozu se ima Trboveljska premogokopna družba boriti z največjimi težkočami ter je vsled nedavnih ukrepov madžarske vlade, predvsem radi povišane železniške tarife za uvoz premoga, izgubila to, za naš izvoz najvažnejše tržišče. Vsled tega je položaj Trboveljske premogokopne družbe tembolj težaven, ker je kon-sum premoga po domači industriji, predvsem radi izredne stagnacije že itak padel na minimum. V času, ko trpijo vse panoge indu-štrijalne in kupčijske delavnosti pod notorno težko krizo, pomeni ukrep generalne direkcije državnih železnic za Slovenijo težko katastrofo, ki bo imela najdalekosežnejše posledice. Zato se usoja zbornica prositi Vas, gospod minister, da blagovolite v zadevi nujno intervenirati, da se izdani ukrep Generalne direkcije železnic ukine, ter da se vrši do zaključka pogajanj dobava premoga upravi državnih železnic pc dosedanjih dobavnih pogodbah. Blagovolite sprejeti.. .< Kakor čujemo, je stopila Trgovska zbornica v stike tudi z Delavsko zbornico, da bi š skupnimi akcijami mogli preprečiti katastrofo, ki preti Sloveniji. Gj. Č ure in, I. tajnik Centrale industrijskih korporacij v Beogradu: * Naša gospodarska kriza. (Konec.) V podrobno naštevanje nadaljnjih vzrokov njegove škodljivosti se nočemo spuščati. Sicer pa je etatizem pri nas samo še enkrat potrdil to, kar je dolgoletno izkustvo v naprednejših državah dalo podlago za teoretično pravilo. Pri nas sta škodljivost etatizma- priznala vlada in tudi Narodna skupščina. Kljub temu priznanju in dokazanemu neuspehu pa se etatizem z neverjetno naglico širi po naši državi. Širijo ga organi obla-stev iz razlogov, ki se ne dajo opravičiti z narodno obrambo, javno varnostjo in higijeno ali t. drugimi v teoriji priznanimi izjemami. »Etatizem« se širi danes, ko se radi štednje krčijo uradniške doklade in se iščejo vzroki za propadanje gospodarstva. V teh časih se obremenjuje proračun z investicijami v državnih delavnicah vagonov in lokomotiv, v tovarne zrakoplovov, pa tudi za tovarne blagajn in železnih omar, krajšajo pa se naročila pri naših zasebnih tovarnah. D očim se v inozemstvu privatna inicija-tiva industrije pospešuje z izdatnimi državnimi naročili po primernih cenah, se pri nas taka inicijativa sistematično ubija. Uradniško vprašanje ovira pri nas produkcijo in povišuje produkcijske stroške tudi na drug način: Imamo nekaj odelenj v ministrstvih, ki sistematično izigravajo izvrševanje zakonov in gospodarske kroge stalno silijo, da vlagajo tožbe na državni svet. Najdejo se celo taki, Ici potem še nadalje sabotirajo zakonske odredbe in ponovno silijo posameznike, da se individuelno obračajo na državni svet glede določil, ki so popolnoma jama ali glede katerih je državni >vet že izrekel svojo odločbo ne enkrat, ampak že večkrat. Dobijo se tudi slabo plačani uradniki, ki streme za tem, da potoni iudustrije pridejo do potrebnih honorarjev s tem, da odrejajo komisije na licu mesta (takozvana Commissions-reiterei«). Imamo še dandanes uradnike, ki se hvalijo, da so- zakone, ki so ogromne važnosti za našo produkcijo, sestavili in napisali prej nego v petih dneh. Ne malo škodo povzroča gospodarstvu nesigurnost in diletantizem uradnikov ministrstev, glede katerih je sigurnost in kvalifikacija brezpogojna potreba. Mnogi od teh uradnikov brez dovoljne pred izobrazbe postajajo nezaupni in iščejo v vsakem poslu privatnih podjetnikov slabe namene in ovirajo, odnosno zavlačujejo brez potrebe njihovo obratovanje. Dogajajo se slučaji, da ministrstvo odredi takojšnjo izvršitev gotovih del, a sa- mo mesece in mesece zavlačuje določitev cen. Ravnotako se dogaja, da podjetniki radi kake pogreške mesece čakajo na načrt ali na navodilo za popravila. Tudi finančna stran naše administracije ni boljša od ostalih. Komplicira aparat državnega računovodstva in glavne kontrole, ki je za gotove panoge naše produkcije naravnost usodepolu, ker se računi za državna dela in nabave ne iz--plačujejo pravočasno. Vsled tega je gospodarstvo primorano, da nosi visoke obresti za ogromne vsote, katere vsled zavlačevanja izplačila računov kreditira državi. V tem oziru prihaja v poštev sa-*mo za eno podjetje po deset milijonov dinarjev ali še več. Nazadnje moramo omeniti tudi des-organizacijo po krivdi ministrov samih. So resori, v katerih minister celo posle vodstva ministrstev prepušča načelnikom, nekateri pa celo taki, da minister nikdar ne vidi načelnikov in referentov, ker prihaja v ministrstvo samo podpisovat, sicer je pa polno zaposlen s svojimi privatnimi in strankarskimi posli. Jasno je, da se v takih ministrstvih ne uraduje^ enakomerno, da se delo zavlačuje in da si rešenja posameznih odelenj, celo enega in istega resora večkrat nasprotujejo. Vse to gre na škodo našega gospodarstva. Nastaja vprašanje, v čem obstoji uradniško vprašanje in kako ga je rešiti. Kadar se pri nas o njem piše ali govori, se običajno kaže edino na preveliko število uradnikov in vpokojencev. Mi pa mislimo, da to ni točno, ampak da imamo jako veliko slabih, a jako malo dobrih uradnikov ter jako veliko za delo sposobnih, a jako malo za delo nesposobnih vpokojencev. To nesorazmerje glede enih kakor drugih nastaja vsled tega, ker se pri nas uradniki ne rekrutirajo objektivno po kvalifikaciji, ampak po drugih, v prvi vrsti osebnih in strankarskih kriterijih. Ti kriteriji spremljajo uradnika ves čas njegovega službovanja, nahaja se pod njihovim vplivom. Avtoriteta, brez katere uradnik ne more uspešno vršiti svoje službe, je prešla že davno na šefe strankarskih organizacij in na ne-' katere posamezne strankarje. Vsak od teh more ne samo izigravati naredbe in dispozicije uradnika, ampak tudi uradni- j ke premeščati ali potiskati v pokoj. Avtoriteta se ne more vpestaviti samo s pis- j iiiom ministrskega predsednika. A ko si ogledamo vzorčno zvezo uradniškega vprašanja s strankarsko politiko, vidimo, da se uradniško vprašanje pri nas ne da tako rešiti kakor v Avstriji ali kje drugje z navadno redukcijo urad-ništva, da se znižajo proračunski izdatki. Pri nas bi bilo treba, da se obravnava redukcija v vsakem ministrstvu kot poseben problem v zvezi s potrebnim dopolnilom uradništva, ki glede strokovnega znanja nudi dovoljno garancijo, ter z reorganizacijo celokupne službe dotične-ga resora. Nepotrebna ministrstva naj bi se ukinila ali vsaj preuredila v oddelke drugih ministrstev. Ob tej priliki bi se morale ugotoviti smernice za gospodarski program. Ministrstvu trgovine in industrije bi se moral vrniti delokrog, koji mu pripada. Pri nas bi se morala hkratu tudi izvesti depolitizacija naše celokupne administracije s tem, da bi se jo odvrndo od strankarske politike, ako bi se iskreno hotelo, da se v celoti reši uradniško vprašanje. Ni naša naloga, da ugotavljamo, ali je to danes še mogoče, ali se temu ne pro-tivi dejstvo, da je vse naše javno življenje zastrupljeno s strankarstvom v vseh njegovih posledicah, kakor protekcijo, korupcijo, nepotizmom itd. Tudi se ne moremo spuščati v razglabljanje, da bi se temu zlu bolje odpomoglo z novo grupacijo strank ali z nadstrankarskimi in strokovnimi komisijami in vladami. Ni niti naša naloga, da prerešetavaino podrobnosti tega problema in njegovih etap. Poizkušali smo samo dokazati, da je zanemarjenje uradniškega vprašanja onemogočilo uspešno reševanje drugih točk gospodarskega programa in da mora oni, koji resno misli rešiti problem našega gospodarstva, predhodno se ba-viti s postopnim reševanjem uradniškega vprašanja. S tem bi si hkratu pridobil zaupanje gospodarskega sveta, brez če-gar sodelovanja si uresničenje gospodarskega programa ne moremo niti misliti. Tretji kongres »Svojine« (Lastnine) dne 7. in 8. septembra 1926 Dnevni red kongresa: Ob 9. uri dopoldne drugi redni letni zbor Glavnega Saveza društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in SloVencev v Mestni dvorani v Ljubljani. Izročitev legitimacij vseh zastopnikov in overenje istih po treh overovateljih, ki jih imenuje predsednik. 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo o dosedanjem delu Glavnega Saveza. 3. Poročilo o društvenem premoženju ter blagajniškem zaključku v pretečeni upravni dobi na podlagi poročila nadzornega odbora. 4. Poročilo o nalogah in predlogih tretjega kongresa. 5. Volitev odsekov za: 1. stanovanjske, 2. davčne, 3. kreditne (lastni denarni zavod) zadeve, 4. za organizacijo in po potrebi še drugih odsekov. Ti odseki bodo zborovali isti dan dopoldne v posebnih lokalih, pretresali in sestavili predloge kakor tudi resolucije, ki jih ima odobriti ple-neum kongresa. 6. Volitev novega upravnega odbora in predsednika. 7. Volitev novega nadzornega odbora. 8. Določitev članarine za 1. 1926, ki jo morajo plačati Glavnemu Savezu pripadajoča društva. 9. Določitev kraja, v katerem se bo vršil četrti kongres »Svojine« v letu 1927. 10. Predlogi, katere zamorejo staviti posamezna društva pismeno ali potoni svojih ' delegatov. Ti predlogi morejo se predložiti pismeno najkasneje do 1. septembra 1926 Pokrajinski zvezi društev hišnih posestnikov Ljubljana, Salendro-va ulica 6. 11. Po rednem zboru zborujejo takoj posamezni odseki, jednako popoldne ob 3. uri. 12. Ob 5. uri bo redni občni zbor Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani v Mestni dvorani. 13. Prijateljski sestanek ljubljanskih in drugih posestnikov na čast našim delegatom in gostom iz tujih držav dne 7. septembra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union« v Ljubljani. 14. Dne 8. septembra 1926 ob 9. uri dopoldne zborovanje vseh delegatov, da plenum zastopnikov odobri predloge in resolucije posameznih sekcij. Določitev govornikov in tem za govore ne velikem zboru. Veliko manifestacijjsko zborovanje vseh hišnih in zemljiških posestnikov iz cele naše države, na praznik dne 8. septembra 1926 točno ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Pozdravni govori gostov iz tujih držav. 3. Proglaše-nje vseh po Saveznem zboru odobrenih predlogov, sklepov in resolucij glede hitre likvidacije stanovanjskega zakona, zjednačenja direktnih in davkov in davčne razbremenitve hišne posesti, o načrtu gospodarskih zadrug in posestniških komor, o ureditvi hipotekarnih posojil in obrestni meri, o razširitvi naše organizacije ter morebitnih drugih predlogov in resolucij. 4. Govori po upravnem odboru določenih zastopnikov. 5. Poziv n« večjo in močnejšo organizacijo vseh posestnikov »lastnine«. 6. Zaključni govor predsednika in zaključek zbora. — Na kongres so povabljeni tudi zastopniki organizacije hišnih posestnikov i/. tujih držav. — Upravni odbor glavnega Saveza društev hišnih posestnikov. KONKURZI IN POSLOVNI NADZORI V NEMČIJI. V mesecu avgustu t. 1. je bilo proglašenih v Nemčiji 457 (v juliju t. 1. 639) konkurzov in 205 (358) poslovnih nadzorov. Največje število izkazuje oblačilna m živilska stroka. Prva izkazuje 104 (192) konkurzov in 48 (108) poslovnih nadzorov; druga pa 64 (114) konkurzov m 30 (42) nadzorov. RANCO Dl NAPOLI IMA KOMISARJA Uradno glasilo »Gazzetta Ufficiale« objavlja naslednji zakon z dne 20. avgusta 1926, glede denarnega zavoda »Banco di Napoli«, ki določa: čl. 1. Finančni minister je pooblaščen s posebnim odlokom odrediti razpust vodstva in upravnega sveta zavoda »Banco di Napoli« ter imenovati kr. komisarja in vicekomisarja na njihovo mesto. Tema organoma bo finančni minister sporočil smernice za na-daljno upravljanje zavoda. Čl. 2. Kr. komisar se bo smel posluževati najrazličnejših ukrepov za reorganizacijo poslovanja v zavodu »Banco di Napoli«. Gospodarski položaj Rusije. Mi moramo še proučiti kapitalistični sistem' gospodarstva ter k njemu hoditi v šolo, da bomo sposobni prevzeti njega dedščino,« tako je rekel Lenin, oče ruske revolucije ob inau-guraciji nove gospodarske politike leta 1921. S to parolo in doslednim izvajanjem teh principov je zastavil pot skrajni komunistični struji, ki je hotela z vso silo zabarikadirati pot svobodnemu razvoju gospodarstva v kapitalističnem smislu. Z jamstvom tujih kapitalov, da se lahko svobodno razvijajo, je Rusija privabila ogromno tujega denarja v deželo, ki mu nudi vse pogoje za dobro rentabiliteto. Tako vidimo, da se iz vseh večjih industrijskih držav podjetja borijo za koncesije v Rusiji, toda Rusi so pri tem zelo zbirčni in sprejemajo le ona podjetja, od katerih "morejo pričakovati, da bodo kaj ustvarila in koristila državi. Koncfesije na polju industrije in trgovine se množe z MERKUR> kot izdajatelja in tldkarja. A. SEVER, Ljubljana.