TTTTOTTAXTA' TWOrTT TŽ TJPRTJTTATJ TA' Prva izdaja Cena io odrekla svojih teritorialnih zahtev do dela Koroške*. Po našem mnenju bi bilo logično in tudi razveseljivo, če bi se ob iskreni jugoslovanski podpori avstrijskim težnjam po svobodi in neodvisnosti, avstrijski demokratični, predvsem pa socialistični tisk zavzel za nadaljnje poglabljanje odnosov med obema državama, prav s tem v zvezi pa tudi za večje razumevanje utemeljenih teženj koroških Slovencev. Kajti le tako zavzemanje bi končno pripeljalo do ustrezajočih, že omenjenih medsebojnih odnosov, le po tej poti bi sčasoma moglo priti do tega, da bi gornje vprašanje res moglo odpasti. Vsaka d'uga pot pa je škodljiva, posebno pa še tista, po katen z napačnim tolmačenjem hote ali nehote vnašajo dczorientacijo ter vzpodbujajo že tako preveč sproščene šovinistične strasti. Korejski spletkar Prav v času, ko skušajo v Berlinu — zaenkrat še brez večjega uspeha — najti rešitev za ublažitev mednarodne napetosti, se je zopet oglasil korejski spletkar, ki mu pre~ mirje na Koreji nikakor ne gre v račun. In ne samo to, da hoče ponovno razr.etiti vojni požar na Koreji, hotel bi se vmešati tudi v vojno v Indokini. Medtem, ko se po era strani razburja zaradi napovedanega odhoda dveh ameriških divizij iz Koreje, po drugi strani ponuja svojo divizijo Indokini za vojno proti Ko Si Minhovim silam. Kakor poroča »Sunday Times», je že, ne glede na ameriški ugovor poslal na Fornozo svojega odposlanca generala Čoj D uk Sina, ki naj bi pri Čankajšku izposloval, da bi kuomintan-ško b rodovje spremljalo in podpiralo prevoz južnokorej-skih stl v Indokino. Prav tako kot njegova izjava, da bo »,čeprav sam« nasilno združil oba dela Koreje, je tudi ponudba za udeležbo juž-nokorejskih čet v indokitajski vojni izzvala zaskrbljenost v tistih mednarodnih krogih, ki se trudijo, da bi ohranili mir na svetu in našli tudi za indokitajski spopad miren zaključek. Sing Man Rijevo ponudbo je francosko veleposlaništvo v V/ashingtonu menda že zavrnilo, laoški ministrski predsednik Souvanna Phouma pa je izjavil, da se njegova vlada ni nikdar obrnila na nobeno tujo državo, da bi ji pomagala braniti laoško ozemlje. Na ostro nasprotovanje je ta nojnovejša S-ng Man Rijeva spletka naletela tudi v japonskih krogih. Zaskrbljenost je vsekakor na mestu, kajti Sing Man Ri je že s svojim dosedanjim ravnanjem dokazal, da ga pri njegovih načrtih ne more nihče vn ničesar ovirati. Prav te dni je odstavil dosedanjega načelnika generalnega štaba juinokorejske vojske generala Suna Jupa Pena, ker je bil proti slehernemu poskusu nasilne združitve Koreje. Svoj načrt pa skuša podpreti tudi z izjavami, kakršne je dal agenciji United Press, ko je med drugim izjavil: »Z obžalovanjem moram reči, da ne vidim načina za mimo združi tev Koreje«. Čeprav Sing Man Rijevo spletkarjenje povzroča skrbi tudi washingtonskim krogom, pa je vendar gotovo, da moč za svoje neprestano izzivanje črpa prav iz dejstva, da mu ZDA nudijo vsestransko pomoč in da je ameriški senat pretekli teden ratificiral ame-riško-južnokorejski vojaški pakt. Ameriška pomoč evropskim in azijskim državam Izjava ravnatelja ameriške uprave za poslovanje s tujino Stassena — ZDA bodo predvsem podprle japonsko industrijo Tokio. 15. febr. AFP) Po mnenju Harolda Stassena, ravnatelja ameriške uprave za poslovanje s tujino, sta gospodarska obnova in oborožitev Evrope za enkrat toliko odmaknjena, da položaj v tem delu sveta dovoljuje znižanje ameriške pomoči. Povečali pa bi pomoč državam Bližnjega in Daljnega vzhoda. Stassen je izrazil upanje, da bodo države Daljnega vzhoda privolile na enak sistem gospodarskega sodelovanja kot države Zahodne Evrope. O Japonski je Stassen dejal, da so ZDA pripravljene opremiti japonske obrambne sile, ko bo podpisan sporazum o pomoči, glede katerega se sedaj pogajajo. ZDA tudi letos ne bodo znižale svojih izdatkov za Japonsko, da bodo tako podprle japonsko industri- New York, 15. febr. (Tanjug). Po ponesrečeni vstaji proti gua-temalski vladi, ki je bila, kakor kaže, pripravljena, se nemara tudi poskus, da bi v Karakasu 1. marca začeli razpravljanje o »komunističnem viplivu« v Gua-temalj, ne bo posrečil. Precej držav Latinske Amerike namreč nasprotuje tej zahtevi. Hkrati so opazili, da so se pokazala v ameriškem ministrstvu za zunanje zadeve nesoglasja glede smeri, ki naj bi jo zavzele ZDA do držav Latinske Ame. jo. Do konca tega proračunskega leta nameravajo povečati vojaška naročila na Japonskem na 100 milijonov dolarjev. Japonski bodo prodale žita za 50 milijonov dolarjev, 8O’* domače japonske valute, ki jo bodo do- New Delhi, 15. febr. (AFP). Ko je danes začel novo zasedanje parlamenta, je predsednik indijske republike dr. Rajendra kor piše »New York Times«, dokazujejo pisma med Gabotom in ministrom za zunanje zadeve Dullesom, da je bil Cabot premešečn, ker se ni strinjal z ekonomsko politiko do Latinske Amerike. Trdijo, da je Cabot Lodge vztrajal pri tem, da je treba v razmerju ZDA do Juž. ne Amerike predvsem računati s političnimi momenti in ne z gospodarskimi. Tedaj je nastal spor z Guatemalo zaradi nacionalizacije zemlje, ki je bila last ameriške družbe »United Fruit«. bile za to žito, pa bodo investirale v japonsko industrijo za nakup orožja in streliva. Harold Stassen bo odpotoval iz Toki j a v Manilo, kjer se bo udeležil regionalne konference uprave za poslovanje s tujino. Z uslužbenci uprave na Daljnem vzhodu bo proučil položaj, ki je nastal po pospešenih operacijah v Indokini in premirju na Koreji. Prasad dejal: »Upamo v napre. dek miru, hkrati pa nas navdaja strah pred. preizkušnjami, ki morda čakajo nas in ves svet«. Predsednik indijske države je potrdil politiko prijateljstva Indije do vseh držav, nato pa se je zelo prizanesljivo dotaknil položaja, ki je nastal med Indijo in Pakistanom zaradi nameravanega vojaškega pakta z ZDA. New Delhi, 15. febr. (Tanjug). Indijski politični krogi izražajo prepričanje, da bo predsednik vlade Nehru v kratkem pismeno obvestil predsednika pakistanske vlade Mohameda Alija, da Indija v kašmirskem vprašanju še vedno podpira priporočila Združenih narodov. Pakistan se namreč pritožuje, da je bilo s sklepom kašmirske skupščine o tesnejši povezavi med Kašmirom in Indijo kršeno priporočilo Združenih narodov ZDA an Guatemala Gospodarski pritisk pod pretvezo obrambe pred komunistično nevarnostjo Leto upanja in strahu Poudarek indijskega državnega predsednika na prvi letošnji seji indijskega parlamenta — V kašmirskem vprašanju se Indija ravna po priporočilih Združenih narodov rike. Kakor pišejo tukajšnji časopisi, je dokaz teh nesoglasij premeščen, ker se ni strinjal z močnika za mednarodne zadeve Johna Cabota za veleposlanika na Švedskem. Drugi dokaz za nasprotujoča si mnenja bi bil odstop Duddleya Feedglisa, regionalnega ravnatelja za Latinsko Ameriko v Stassenovi upravi za poslovanje s tujino. Ka- Odgovor na nacionalizacijo je bila gonja v ZDA proti »komunizmu v Guatemali«, ki še vedno traja. Nekateri senatorji so zahtevali sankcije proti Guatemali in prepoved uvoza kave iz te države. GuatemaLsko ministrstvo za zunanje zadeve je imenovalo ta predlog ameriških senatorjev »poskus gospodarskega pritiska«. Pogajanja v Bimu Beograd, 15. febr. Jugopres je zvedel, da bo konec tega meseca v Rimn posvetovanje med predstavniki jugoslovanske in italijanske vlade glede plačila vode, ki Jo Je jugoslovansko podjetje »Go- riški vodovod« dobavljalo italijanski občini Gorici. O tem so že bili razgovori v avgustu lani, bili pa so iz tehničnih razlogov preloženi. Italija je dolžna Jugoslaviji to vodo plačati, kar pa se doslej ni realiziralo. o pripravi ugodnih pogojev za plebiscit. Isti krogi pa poudarjajo, da Indija ne bo odrekala kašmirski skupščini pravice odločati o usodi svoje države. Glede na prizadevanja Pakistana, da bi kašmirsko vprašanje zaradi nedavnih dogodkov vnovič sprožil pred Varnostnim svetom, so delhijski politični krogi prepričani, da Pakistan v tem ne bo uspel. . Menijo, da ZDA ne bodo storile koraka, ki bi dal Sovjetski zvezi ugodno priložnost za nove napade na ameriško politiko na Srednjem in Daljnem vzhodu. V NEKAJ VRSTAH LONDON, 15. febr. (r). Včeraj se je na britanski letalonosilki »Eagle« v Gibraltarju pripetil zopet hujši primer sabotaže. NAIROBI, 15. febr. (r). v enem mesecu je bilo v Keniji ubitih 94 pripadnikov organizacije Mau Mau, gl pa ujetih. Na britanski strani je padlo 5 policistov in 39 domačinov. TELEBAN, 15. febr. (r). Na povabilo perzijske trgovske banke je prispel danes v Teheran bivši nemški finančni minister dr. Schacht. MADRID, 15. febr. (r). Danes Je prispela v neko špansko pristanišče prva ameriška ladje z orožjem za Španijo. Pripeljala je tanke, tovorne avtomobile in tehnični material. Ladjo je osebno sprejel ameriški veleposlanik v Španiji, ki je izjavil, da bodo ta mesec prispele v Španijo nadaljne ameriške pošiljke vojaškega materiala. TOKIO, 15. febr. (r). Poveljnik ameriškega letalstva na Daljnem vzhodu je sporočil, da so ZDA poslale v Indokino 12 lahkih bombnikov tipa B-26 in da bodo poslale nadaljnja ojačenja. v Indo-kino je prispelo tudi 250 ameriških letalskih tehnikov, v teku so pošiljke ameriškega vojaškega materiala s Filipinov v Indokino. TAJPEH, 15. febr. (r). Predsednik nacionalistične Kitajske Cang-kajšek je sporočil, da ne želi, da bi ga zopet kandidirali za predsednika države. Centralni odbor kuomintanške stranke pa je danes soglasno odklonil Cangkaiško-vo željo in sklenil, da ga zopet kandidira za predsednika. Cang-kajšek doslej še ni dal svojega odgovora. Cangkajšek je prvotno sporočil, da je pripravljen obdržati mesto ministrskega predsednika ali vrhovnega poveljnika vojske. Za državnega predsednika Je predlagal dr. Hu Sija, ki ne pripada kuomintanški stranki in ni politična osebnost. PRED PROGRAMSKIM'GOVOROM SCELBE Velik prepad med programom in finančnimi sredstvi vlade Socialnodemokratska levica, ki je proti vladnemu bloku, bo v nedeljo zborovala v Milanu — Nakane in pričakovanja kominformovcev Rim, 15. febr. (Tanjug) Predsednik italijanske vlade Scelba je nadaljeval posvetovanja glede programa s člani svoje vlade, zlasti o gospodarsko-finančnem delu programskega govora, ki bo posebno važen. Ministra za proračun in finance sta prevzela nalogo, da bosta proučila možnosti ukrepov, ki bi vladi lahko zagotovili večja finančna sredstva v okviru sedanjega davčnega in gospodarskega sistema. V tem je namreč ključ učinkovitosti vladnega programa investicij in gospodarsko - socialnih načrtov, ki bi morali olajšati brezposelnost in težak položaj delavskih množic. Proračunska sredstva vlade so zelo omejena, ker morajo poleg letošnjega deficita računati še z deficitom iz preteklih let v višini štiri in pol tisoč milijard lir. borbo. Enako borbo je v imenu kominformovskih sindikatov napovedal Di Vittorio. Ofenzivo kominformovcev proti vladi tolmačijo kot željo slednjih, da bi krščansko demokracijo pahnili v koalicijo z desnico, kar bi zaradi razkroja v sredinskih strankah približalo levo usmerjene struje kominformovcem. De Gasperi in zagovorniki koalicije sredinskih strank v krščansko-demokratski stranki pa se trudijo, da bi okrepili podporo novi vladi s tem, da bi pomirili nasprotujoče si struje v stranki. V teh krogih sodijo, da samo sedanja rešitev z vlado centra lahko zavre razkroj v meščanskih strankah, do katerega bi dovedla tako leva kakor desna koalicija. Ti krogi menijo, da bi morala nova Scel-bina vlada, če bi se obdržala, Rim, 15. febr. (Tanjug) Socialnodemokratska levica, ki se je izjavila proti sedanjemu vladnemu bloku, je sklicala konferenco svojih pristašev za prihodnjo nedeljo v Milanu. Ta struja, v kateri so namestnik tajnika stranke Matteotti in člani upravnega odbora Mon-dolfo, Russo, Faravelli, Grimaldi in Zagari, da bi socialno-de-mokratska stranka »mogla sodelovati v vladi samo, če bi se vladne sile, zlasti krščansko-demokratska stranka usmerile proti levi«. To stališče pa verjetno ne bo povod, da bi social-no-demokratski poslanci — pripadniki te struje odrekli zaupnico vladi Scelba-Saragat. Leva kominformovska opozicija pa je medtem zaostrila svoje napade proti novi koalicijski vladi. Nenni in Togliatti, ki sta včeraj govorila prvi v Bologni, drugi v Milanu, sta si razdelila naloge. Nenni je napadal predvsem socialne demokrate in vladno atlantsko politiko, Togliatti pa krščansko-de-mokratsko stranko, predvsem BONN, 15. febr. (r). Zahođno-nemški kancler dr. Adenauer Je povabil zahodne ministre zahodnih velesil, da se po berlinski konferenci sestanejo z njim. Zvečer poročajo, da se bo dr. Adenauer v ponedeljek sestal z zunanjim ministrom ZDA Dullesom v Berlinu. Iz tega sklepajo, da ho konferenca zunanjih ministrov podaljšana do ponedeljka. pa je uporabil vse stare argu- pripraviti nove volitve in izko-mente proti Scelbi — bivšemu ristiti svojo akcijo za utrditev notranjemu ministru ter napo- vpliva meščanskih strank med vedal vladi brezkompromisno volivci. NOVICE V SLIKI Skupina tržaških delavcev, ki so v soboto demonstrirali po tržaških ulicah, ker Je ravnateljstvo ladjedelnic zvišalo število delavcev »izven produkcije«. Ti delavci morajo vsak dan prihajati v ladjedelnice, kjer jih zaprö v barake in pokličejo posamezne od njih, kadar imajo za njih kako postransko delo, ki nima nobene z-eze z njihovo strokovno usposobljenostjo. Ladjedelnice teh deÄvcev ne morejo zaposliti, ker nimajo naročil, kljub temu pa odklanjajo naročila iz Jugoslavije, kjer bi jih edino lahko dobili. Sodelovanje med Turčijo in ZDA Ameriško brodovje je obiskalo turško mornarico — Zastopnik ZDA v vojaškem odboru Atlantskega pakta prispel v Ankaro — Opozicija v turškem parlamentu se boji, da bo Turčija prikrajšana pri osnovnih pravicah neodvisne države Ankara, 15. febr. (Tanjug). — stališče turške opozicijske republikanske stranke do prija, teljstva z ZDA je povzročilo mnogo komentarjev v turškem tisku. Spravljajo jih v zvezo z napadi republikanskega glasila »Jeni Ulus« proti zakonu o investiranju tujega kapitala, zakonu o izkoriščanju in raziskovanju petrolejskih vrelcev In s tem v zvezi proti udeležbi tujih družb. Republikanci se upirajo tudi, ker demokratska stranka izkorišča obisk predsednika Gr. Gruber odpotoval na novo dolžnost Dunaj, 15. febr. (Tanjug). Novi avstrijski veleposlanik v ZDA dr. Karel Gruber je odpotoval v Washington, kjer bo nastopil novo dolžnost. Po trimesečnem presledku bo dr. Gruber nadaljeval politično delo. Imenovan je za avstrijskega veleposlanika v Washingtons Bayara v ZDA za gonjo proti njim. Generalni tajnik republikanske stranke Nihat Erim piše v »Jeni Ulus«, da sta bila on in stranka v načelu vedno za so. delovanje z ZDA, da pa je težko Ameriška letala za Indokino Tokio, 15. febr, (AFP). Prvih 12 ameriških bombnikov z oporišč na Japonskem je že prispelo v Indokino. Djruga skupina ameriških bombnikov za Indokino je zapustila svoja oporišča 13. februarja. Tako je povedal danes poveljnik ameriškega letalstva na Daljnem vzhodiu Weylamd, ki se je pred nekaj dnevi vrnil iz Indokine. Dejal je tudi, da so poslali 250 mož ameriškega letalstva v dve oporišči v Indokini. General Weyland je pripomnil, da gre za tehnične in strokovne svetovalce in ne za borce. biti prijatelj z velesilo in zah-šavanje v notranje zadeve. Majhna država mora ščititi svo. jo neodvisnost in svoje koristi, tevati enakopravnost In nevme-Generalni sekretar republikanske stranke piše, da Turki žele sodelovanje z Američani, da pa so v zadnjem času napravili napake i demokrati i ZDA. Zakon o petroleju ne priznava Turčiji pravic, ki jih mora imeti civilizirana država. »Naši prijatelji Američani«, — piše Erim, »morajo razumeti, da je pri tem dokaj stvari, ki bi jih bilo treba razčistiti in pojasniti.« Ankara, 15. febr. (Tanjug). — Skupina ameriškega brodovja v Sredozemlju, obsegajoča 9 ladij pod poveljstvom admirala Css-5adyja, je priplula danes v Bospor na vljudnostni obisk k turški mornarici. Ostala bo nekaj dni. V zaliv Smirne so pri. pluli tudi 2 rušilca, 3 prevozne ladje in 1 podmornica. V Ankaro je prispel zastopnik ZDA v vojaškem odboru Atlantskega pakta general Collins. V Turčiji 'bo ostal do 23. februarja in bo medtem obiskal poleg Ankare tudi Smirno, Carigrad in Adano. General Collins je obiskal turškega ministra za obrambo Yilmaza in ministra za zunanje zadeve Köprillüja. Letno poročilu nekronanega predsednika (Od našega dopisnika iz New Yorka) In senator }e res za to izrabil preiskano po ameriških čitalnicah o inozemstvu. Wechsler se ni mogel dovolj načuditi, ko mu je senator takoj ob pričetku zasliševanja izjavil, da so ga pred preiskovalni odbor poklicali zato, ker so v evropskih čitalnicah našli njegovo knjigo >Labor Baronu. Wechsler je izdavil, da je to knjigo napisal zadnja leta in da je odločno protikomunistična. Toda kakor vedno, tako so bile čitalnice tudi v tem primeru samo povod. Senator je takoj prešel na bistvo stvari. *Vaš časopis je po mojem mnenju — je dejal senator McCarthy — takoj za >Daily Workerjem< in ga popolnoma posnema<. Iz vprašanja, ki je bilo pravzaprav obtožba, je Wechsler takoj razumel, da hoče senator s tem zasliševanjem pred javnostjo, ki verjame o čarovnice, onemogočiti časopis, ki se je drznil napadati metode mogočnega senatorja. Toda Wechsler, ki je v preteklosti spremljal vsako potezo senatorja, je bil pripravljen na >satanske metode< zasliševanja. Izjavil je, da njegov časopis nasprotuje obema Jožefoma. >Nem York Post< prav tako odločno nasvrotuje Josipu Stalinu kakor Josephu McCarfhyju in verjame, da svobodna družba lahko premaga oba. Senator pa je vztrajal na tem, da Wechsler lahko samo na en način dokaže, da ni komunist, in sicer tako. da izroči odboru seznam vseh oseb, s katerimi je imel zi>ezo o času. ko je bil član partije. Wechsler se je temu uprl in senator je v večurnem zasliševanju dokazal vso svojo spretnost. Wechsler je skur4d odgovarjati z latinskimi tuikanu, ki jih senator ni razumel, toda brez uspe- ha. Vendar pa je bil Wechsler trd oreh, toda McCarthy ja ni prav nič zmedlo in vztrajno ter docela mirno je ponavljal svojo zahtevo, naj mu obtoženec izroči seznam svojih tovarišev iz komunistične partije. Wechsler se je boril, poskušal se je izviti z izjavo, da je seznam izročil tajni policiji, toda senatorju to ni bilo dovolj, hotel ga je imeti tudi on. In ko je Wechsler končno seznam izročil, je izjavil, da je že vnaprej vedel, da na seznamu ne bo nikogar, za kogar bi njegov odbor že davno ne vedel, da je bil snotorni komunist «. >Nen> York Times<, ki prav gotovo ni niti od blizu niti od daleč inspiriran od komunizma, je objavil uvodnik >Svoboda in strahooa-nje<, v katerem je odločno napadel metode mogočnega senatorja ter poudaril, da je delo po takih metodah >samo■ komunizmu v korisU. Toda ves proces odikriva tano-go već. Odikriva namreč to, da se senator nikdar ne zmede, če naleti na trd oreh in tudi ne, če ga kdo osmeši. Pred seboj ima cilj: Lomiti hrbtenice! Čeprav je Wechsler danes junak ameriških napredno mislečih ljudi, se mi zdi, da je senator naiposled zlomil tudi njega prav tako, kot je neki senator v Pragi zlomil Oaitisa. Kakor je dal Oatis v Pragi seznam vseh ameriških agentov, ki jih je po®nak tako je tudi Wechsler naposled tudi senatorju izročil svoj »seznam«. Toda Wechster-jeva kapitulacija ni toliko njegova zasehna tragedija, temveč je to predvsem tragedija naprednega dela ameriške družbe. Ta krog, ki naj bi bil »jedno je bil cilj, ki ga je bilo treba doseči zaradi drugih velikih idealov in tak ideal je bil State Department. Senatorjeva borba s State Departmentom je dolgotrajna. Preiskava ameriških čitalnic jn knjižnic v inozemstvu Truman pred Me Carthyjevim odborom: — Me Carthy: »Odbor ima pozitivne dokaze, da Je priča Harry S. Truman zajtrkoval 21. julija 1945 v Podsdamu z enim od komunističnih voditeljev, imenovanim Stalin.« Amerike«, meni, da v takih razmerah Wechsler ni dru- gače ravnati. Toda Wechsler , je bil v aferi s čitalnicami samo epizoda. To naj bi samo dokazala, da v zunanjem ministrstvu niso dovolj pozorni na komunistično aktivnost in da zato to breme, ki je pravzaprav edini problem ameriške politike, pada na preobremeni enega senator j a. Preiskava o neredu v arhivih State Departmenta naj bi bila same korak dalje v senatorjevem naporu za dosezanje dolgoročnih ciljev. Mc Carthy pripoveduje v svojem letnem poročilu, da ie njegiova preiskava v arhivih zunanjega ministrstva odkrila, da so bili uničeni mnogi dokumenti, ki dokazujejo komunistično aktivnost ali komunistično povezanost mnogih aktivnih uradnikov tega ministrstva. Preiskava je ugotovila, da so arhivi nepregledni, ker so na enajst raizličnih mestih, da v nekaterih posebnih poročilih manjkajo dokumenti itd. itd. Človek bi mogel misliti, da se je senator spremenil v bi-rokratičnega revizorja, toda samo dejstvo, da je senator začel pregledovati arhive, je bilo dovolj, da so vsi uradniki zunanjega ministrstva začeli iskati »zaslombo« v bližini senatnega odbora. »SUBVERZIVNOST V OBRAMBNEM NAPORU« To je naslov drugega poglavja senatorjevega poročila, v katerem se senator bavj v glavnem z odkritji svoje preiskave v nekaterih vojaških ustanovah, zlasti pa v »Fort Montmouthu« in nekaterih zasebnih tovarnah, kjer izdelujejo orožje ja vojaški instrumentarij. Po senatorjevih besedah je preiskava ugotovila, da so bili o času, ko se je preiskava začela, v mnogih vojaških ustanovah nastavljeni komunisti ali komunistični simpatizerji. Vsi, proti katerim je bila preiskava naperjena, pa so to takoj občutili in vedeli. Sekretar ministrstva za vojsko Stevens je izjavil, da je bilo poročilo Me Carthyjevega odbora o vohunstvu v vojaških ustanovah pretirano, kar dokazuje dejstvo, da odbor ni mogel dokazati, da je bila izdana kaka vojaška tajnost iz teh podjetij. Sekretar je zato vrnil na delo 12 uslužbencev, ki so bili s senatorjevo preiskavo osumljeni komunistične aktivnosti. Toda senator je povabil ministra za vojsko na kosilo in ta je potem izjavil, da armada m našla med temi uslužbenci nobenih agentov, s čemer pa seveda ni bilo rečeno, da ne bi bilo potrebno nadaljevanje senatorjeve preiskave. General Taylor, ki si je upal napasti senatorjevo zasliševanje in ga tudi senatorjevo kosilo ni pr e-ričalo, je na lastni koži skusil vse, ar se dogodi tistim, ki se upajo upreti mogočnemu senatorju, ki ima svoje agente o vsakem vladnem de-partmanu, kakor je to 26. decembra 1953 poudaril londonski yEconomisit. General Taylor je bil sam postavljen pred preiskavo. Senator zadovoljno konstatira v svojem letnem poročilu: >Sekretar armade je sprejel politiko, ki zahteva takojšnjo odpustitev vsakega uslužbenca, ki bi se skriva! za petim amandmanom< -7 Sloviti *peti amandman« je poslal sinonim metod senatorja Me Carthy-Je. Odredbe tega amandmana namreč dovoljujejo vsakemu ameriškemu državljanu, da na vprašanje, s katerim bi bil lahko sam obtožen, ne odgovarja. Toda senator je uvedel pravilo, da fe odrekanje odgovora — dokaz krivde. To svojo teorijo je senator nekoč razložil na zanimiv način: (Se nadaljuje! * sfr. 7 SlovetisJa poročevalec 7 ST- 39 = 1S- ™3*uärja »54 Splošno o avtocestah in posebnosti avtoceste Lfnbliana-Zagrob Težnja za dosego čim večje hitrosti gibanja je človeku že prirojena. V tej težnji so naj večji duhovi človeštva konstruirali razna transportna sredstva in jih z naj večjo vztrajnostjo spopolnjevali. Dosedaj so naj hitrejša in naj-popolnejša sredstva za gibanje po utrjenih površinah z veliko hitrostjo vozila na pogon z eksplozijskimi motorji, ki so v zadnjem času dosegla nesluten razvoj. Če hočemo, da bodo tehnične izpopolnitve motornih vozil prišle praktično do izraza, morata razvoju in porastu motornih vozil slediti v najkrajšem časovnem presledku tudi rekonstrukcija in izpopolnitev cest, sicer bodo izboljšanja motornih vozil ostala neizrabljena. Časovni presledek, v katerem »e more cestna mreža prilagoditi razvoju motornih vozil je tem manjši, čim večja je gospodarska moč države. To velja seveda za države z ustaljenim gospodarstvom. V naši državi je bilo treba prej ustvariti temelje industriji, sedaj ko je to storjeno, lahko mislimo tudi na izgradnjo in izpopolnitev naših cest, da bomo lahko izkoristili tehnične in gospodarske prednosti sodobnega motornega vozila. Razvoj motornih vozil se največ odraža v povečanju vozne hitrosti in udobnosti vožnje, oboje pa ima za posledico povečanje gostote prometa. Zaradi večje hitrosti motornih vozil, udobnosti vožnje in gostote prometa je treba spremeniti tehnične elemente cest, in sicer širino ceste, cestne ovinke in vzpone ter odstraniti s cest, ki so grajena za hiter motorni promet, vsa počasna vozila. Cim večja je vozna hitrost, tem gtrša mora biti cesta. Vožač mora imeti pri večji hitrosti večji občutek sigurnosti, zato mora biti razdalja od vozila do roba ceste tem večja, čim večja je hitrost vožnje. Isto velja za razdaljo med vozili, ki se srečujeta ali prehitevata. Za varno vožnjo Je praktično odvisnost med vozno hitrostjo in širino ceste naslednja: do 60 km-uro 6 m 60 — 80 km-uro 8 m 80 — 100 km-uro 9 m 100 — 120 km-uro 10 m 120 — 140 km-uro 12 m Pri. hitrosti preko 150 km-uro bi morala imeti cesta za vsako vozno smer svojo vozno ploskev; s tem bi bilo srečanje na isti Vozni ploskvi izključeno. Veljavnost zgornje tabele pa Jo seveda odvisna od gostote prometa. Če nam na pr. pri vožnji po 9 m široki cesti nihče ne pride naproti, vozimo po njej lahko tudi s hitrostjo 150 km-uro, če krivine niso preostre. ko hitrostjo, zato Je treba strmine prilagoditi zahtevani hitrosti. Kljub velikim hitrostim mora biti vožnja vama in udobna. Cim večje so vozne hitrosti, tem hujše so posledice morebitnih karambolov, zato so tudi varnostni ukrepi odvisni od vozne hitrosti. Varnost prometa še povečamo, če deloma ali popolnoma odpravimo karambolne točke. Ce zgradimo cesto tako, da se vse vozne smeri križajo v različni višini, to je s podvozi ali nadvozi, je verjetnost trčenj zelo majhna. Pri cestah, kjer je križanje v isti višini izključeno, pripelje na križiščih vozilo na svoj desni vozni tir vedno tako, da ne križa voznega tira, ki je določen za vožnjo v nasprotno smer. Zaradi križanja prometnih smeri v različnih višinah imajo križišča in priključki posebne oblike. Križanje in priključek dveh cest z enim prometnim tirom. Cesta A je nad cesto B. Puščice kažejo predvidene smeri vožnje. Na cesti A so karambolne točke odpravljene, na cesti B pa ostanejo. Križanje in priključek dveh cest, od katerih ima vsaka po dva prometna tira za vsako smer vožnje po enega, dobi obliko šti-reperesne deteljice. Pri ukrepih za zagotovitev varnosti vožnje se ne omejujemo le na odstranjevanje resničnih ovir, temveč skušamo odstraniti tudi namišljene ovire oz. motnje, ki učinkujejo kot resnične. Vozač vidi s svojega sedeža perspektivno sliko cestne ploskve* in se mu zdi v določenih primerih tudi zadosti stegnjena krivina preostra, zaradi česar nastopa na ta način kot navidezna ovira, na katero vozač podzavestno reagira z zmanjšanjem hitrosti vožnje. Vsaka ovira, naj si bo prava ali namišljena, povzroči živčno napetost, ki se pri ponavljanju stopnjuje in ima za posledico prehitro in pretirano utrujenost vozača; razen tega se čas vožnje podaljša. Drng pojav, ki zmanjšuje delazmožnost vozača, je ENOLIČNOST VOŽNJE. Pri razgibanem poteku cestne trase se slika pred očmi vozača stalno spreminja in v takšnem primeru o enoličnosti vožnje ni govora. Drugače je to pri vožnji v dolgih premicah, zlasti pri onih, ki se končujejo na obzorju. Zaradi utrujajočega pojava monotonosti vozač nemirno išče izhoda iz te monotonosti. Spremembo oblike lahko najde le na obeh straneh ceste, zato mu oči krožijo od ene strani na drugo. Posledica tega je, da začne voziti po premi ploskvi vozišča v lahnih krivinah. Če pa se vozač pri vožnji v premici prisili, da gleda v mirujoče stikališče obeh robov na obzorju, vpliva to nanj tako, da skuša to oddaljeno točko čim prej doseči. Vozilo pred njim, ki se giblje hitreje od njegovega vozila, preganja monotonost, če se pa vozilo pred njim giblje z isto hitrostjo, ostane slika pred njim monotona, vozač pa bo skušal to monotonost sam pregnati, hotel bo vozilo prehiteti in za njim še vse ostale pred njim. Iz tega sledi, da so predolge premice v trasi lahko tudi vzrok nesrečam. Vsi ukrepi, ki so biU dosedaj navedeni« se nanašajo na varnost prometa in na udobnost med vožnjo. Pri daljših vožnjah pa je potrebno, da poskrbimo tudi za udobnost potnikov med počitkom. Na primernih mestih, na lepih razglednih točkah, ob jezerih ali v senčnih gozdovih uredimo prostore za parkiranje in postavimo v bližini klopi. Na daljših razdaljah je treba postaviti servisne postaje, ki nudijo potniku vse, kar na vožnji potrebuje: prenočišče, prehrano, gorivo in mazivo za vozilo ev. popravilo za vozilo in prijeten počitek v lepo urejenih prostorih ali parkih. V novejših časih posvečajo graditelji cest veliko skrb servisnim postajam. Naslednja skica kaže eno izmed najmodernejših. Navedeni ukrepi za doseganje večje hitrosti, varnosti in udob- Cestišče z enim prometnim tirom Pri manjših hitrostih vozijo vozila po eni vozni ploskvi, vsako po svojem prometnem pasu. Oba prometna pasova sta samo % vmesno črto ločena drug od drugega. Cim večja je hitrost vožnje, tem bolj moti vozača nasproti prihajajoče vozilo. Neugodni občutek vozača skušamo omiliti s povečanjem razdalje med obema voziloma, ki se srečujeta; s tem seveda večamo širino ceste. Na ta način pridemo do neke mejne širine ceste, od katere naprej se bolj izplača ločiti obe vozni smeri, z vmesnim, neutrjenim pasom, ki ga običajno zasadimo 8 travo. S tem so karamboli izključeni, ker je za vsako smer vožnje predviden poseben prometni tir. Tudi v tem primeru je vsak prometni tir s črto razdeljen na dva prometna pasova, od katerih je predviden zunanji za vožnjo v eno smer, notranji pa za prehitevanje. Z uvedbo dveh prometnih tirov pa stalno ni odpravljena nevarnost trčenja dveh Vozil. Od Ljubljane do hrvaške meje bo imela naša avtocesta 7 priključkov, to je mest, na katerih bo možno z vozilom priti na avtocesto. Priključki so predvideni v bližini večjih krajev, kjer lahko pričakujemo močnejši dotok prometa. V večini primerov je priključek izkoriščen tudi kot križišče, ker pri tem uporabimo za priključitev ene smeri in za križanje isti podvoz ali nadvoz. Za servisno službo je predvidenih nekaj manjših servisnih postaj, kjer bo možno dobaviti KULTURNI RAZGLEDI RAZSTAVA „XYLON“ Jugoslovanski pomorci bodo odšli v Indonezijo Reka, 15. febr. Sindikat pomorcev je sklenil, da bo poslal v Indonezijo 17 pomorcev. Z indonezijskimi ladjedelnicami je že sklenjen kolektivni dogovor za 13 strojnikov in 4 kapetane dolge plovbe, ki bodo delali v indonezijski mornarici dve leti. Prva skupina pomorcev bo odpotovala v Indonezijo še ta mesec, druga pa konec marca. nostl vožnje, se uporabljajo ▼ tolikor, kolikor to zahteva pomembnost ceste, ki jo karakterizira v glavnem gostota prometa, ki ga na cesti registriramo oz. pričakujemo. Ceste, na katerih so ukrepi za doseganje velike hitrosti varnosti in udobnosti vožnje izvedeni v znatni meri, imenujemo AVTOCESTE. Ime pride od tega, ker na takšno cesto ostale vrste prometnih sredstev nimajo dostopa, ker bi zaradi svoje počasnosti ovirale hitro vožnjo motornih vozil, katerim mora biti zagotovljena neka v naprej določena hitrost. Ta hitrost se Imenuje OSNOVNA HITROST, to Je tista, s katero lahko po vsej dolžini avtoceste vozi povprečen vozač brez rizika in brez posebnega živčnega napora, v svojem normalnem delovnem času. Cim večja je hitrost pri isti gostoti prometa, tem večji so gradbeni stroški za cesto. Sedaj ko poznamo osnove za gradnjo avtocest, lahko presodimo, kakšna bo naša slovenska avtocesta Ljubljana— Zagreb in s kakšno .hitrostjo, varnostjo in udobnostjo bomo lahko po njej vozili. Naša avtocesta bo imela lo en prometni tir. Za sedaj in za bližnjo prihodnost je drugi tir nepotreben, vendar je prostor za njega na terenu predviden. Kadar bo nastala potreba, ga bo možno zgraditi. Prometni tir naše avtoceste bo od Ljubljane do St. Petra pri Novem mesta širok 10 m. Od tega bo odpadlo 7, 8 na vozno ploskev ali vozišče, ki bo s črto kontrastne barve po sredi razdeljeno na dva prometna pasova. Voena ploskev bo obrobljena * robnima trakoma kontrastne barve, Sitne po 0,35 m. Na vsaki strani je še s travo porasla bankina širine 0,90 m. Avtocesta Beograd—Zagreb ima prav tako le en prometni tir, ki pa je 12 m širok, kar je glede na ravninski teren, na katerem je gradnja mnogo cenejša, upravičeno. Od Šempetra do Zagreba bo tudj naša cesta široka 12 m, ker je teren na tem odseku ravninski. Osnovna hitrost vožnje na naši avtocesti bo od 100 do 120 km-uro, na večini odsekov pa bo možno razviti znatno večjo hitrost. Naša slovenska avtocesta bo imela večjo varnost kot cesta Beograd—Zagreb, ker vprežna vozila in kolesarji nanjo ne bodo imeli dostopa in ker na njej ne bo križanj v nivojih, ki so še začasno na cesti Beograd —Zagreb. gorivo in mazivo. Na teh postajah naj bi bili tudi bifeji. Približno v sredini ceste, t. j. v bližini Novega mesta bo verjetno večja servisna postaja, ki bo nudila potnikom vse, kar potrebujejo za daljši počitek. Nekoliko nad vznožjem Trške gore na Bajnofu je mesto, ki je za takšno postajo zelo prikladno. Ob zaključku naj omenim še to, da slovenska avtocesta ni le naša najvažnejša prometna žila, ker povezuje Slovenijo z ostalimi republikami, ampak je odsek važne mednarodne ceste London - Dover - Calais - Paris - Zürich - Innsbruck - Celovec - Ljubelj - Tržič - Kranj - Ljubljana - Zagreb - Beograd - Skoplje - Atene, ki je vzporedna, oziroma deloma se krije s smerjo London - Dover -Ostende - Bruxelles - Köln -Frankfurt - Nürnberg - Regensburg - Passau - Linz -Dunaj - Budimpešta - Subotica - Beograd - Niš - Skoplje -Atene, ki je bila dp konca zadnje vojne mišljena kot glavna mednarodna cesta v smeri severozahod—jugovzhod. V sedanjih razmerah zveza preko Madžarske za mednarodne eeste ne pride v poštev, zato je njena vzporednica po Jugoslaviji pridobila na pomenu. Z izgradnjo odsekov Ljubljana— Zagreb in vzpostavitvijo dobre cestne zveze z Avstrijo čez Karavanke bi bila mednarodna cestna zveza do Beograda dograjena. Jugoslovansko avtocesto Beograd—Ljubljana lahko smatramo kot glavno diagonalo naše cestne mreže, s katere se odvajajo transverzale, ki povezujejo južno in srednjo Hrvatsko, Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Srbijo z avtocesto. Vse te transverzale so na jugu zopet povezane z jadransko cesto, ki bo potekala ob vsej obali Dalmacije. Ko bodo po izpolnjenem 10-letnemu planu izgradnje cestnega omrežja zgrajene vse važnejše transverzale in jadranska cesta, bodo ustvarjene široke možnosti za razvoj domačega in tujega prometa. Ing. Albin Jerin 26. septembra lanskega leta so v ZUrichu ustanovili mednarodno društvo »XYLON«, ki naj poveže med seboj umetnike - lesorezce vsega sveta ter pridobi lesorezni grafiki v svetu spet tisti ugled, ki ji po pravici gre. Društvo, v katerem je do zdaj včlanjenih že lepo število umetnikov iz štirinajstih držav, med katerimi je tudi naša, je v ta namen sklenilo prirediti vsako drugo leto v Zürichu več. jo razstavo umetniškega lesoreza, nato pa naj te razstave obiščejo še druga svetovna mesta. Tako se je zgodilo, da je prva tovrstna razstava obiskala po Zürichu najprej Ljubljano, kar gotovo priča o ugledu, ki ga uživajo slovenski grafični mojstri med svetom. Okrog 800 grafičnih listov je prispelo v Ljubljano in iz teh jih je posebna žirija odbrala 380 za razstavo v Moderni galeriji, ki je bila odprta letos 6. februarja ter pomeni gotovo zelo važno kulturno manifestacijo v mednarodnem merilu. Pri izbiri je odločala kvaliteta grafik, njih tehnična pomembnost in narodnostna značilnost, tako da si lahko obiskovalci razstave ustvarijo precej zgovoren prerez čez današnjo grafično tvornost svobodnega sveta. Predaleč bi nas zapeljalo, če bi se hoteli podrobneje ustavljati ob vsakem razstavljajočih umetnikov, zato si oglejmo le posamezne nacionalne skupine, katerih vsaka si je izoblikovala dokaj samosvoj izraz. Predvsem se jasno uveljavljata dva osnovna pola: ekspresivni in objektivni, pri čemer naj poudarimo, da je prav prvi v razvoju modernega lesoreza imel kaj važno nalogo, saj je usipešno izkoristil za lesorez značilno življenje črt in črno.belih ploskev za dosego poglobljenega Izraza. Najekspre-sivnejši značaj kaže pač nemška skupina, za katero slutimo še vedno močne odmeve združenja »Die Brücke«, saj je eden njenih članov, Max Pechstein, na razstavi zastopan s petimi, naravnost barbarsko sugestivnimi lesorezi in tudi naš dobri znanec Otto Pankok »e duhovno približuje temu krogu. Ob cikličnih lesoreznih obsodbah vojnih grozot Johannesa Lebeka nam zapojo lirično občuteni listi Gerharda Marcksa (»Orač in jata ptic«) kot poroštvo dobrote zemlje, plemeniti liki Karla Rössinga ter arhaično prestili-zirane figure Ewalda Matareja pa kot tolažilo iz sveta prete. klosti, poostvarjenega z rafinirano grafično tehniko. Tudi pri Avstrijcih prevladuje spomin na vojno v ciklu Herberta Flade-rerja, v katerem utriplje goyev-ska pošastnost. Pri Belgijcih dominira socialna motivika, ki doseže višek v trpko poetični ekspresiji Franca Masereela, do-čim sta velika lesoreza Chantala de Hemptinnea, »Aglae« in »Ležeči akt«, ki sledita potezam s čopičem zarisanega osnutka, tehnično zelo mikavna, z matematičnim lirizmom pa bi lahko krstili barvna lesoreza Carla Rabusa »Kozmični žongler« in »Ikarus«. — Angleži so nam pokazali oblikovno zelo dognane liste preciznega, če ne puritanskega, pa vsaj purističnega reza (A. S. H. Milio, George Mackley), kar velja tudi za klasično občutene kompozicije Johna Bucklanda-Wrighta, v tenkočutnem pravljičnem svetu Dorothee Braby pa bi utegnili zaslutiti še prerafaelitsko estetsko etiko, ki zveni tudi še v surrealistično usmerjenih barvnih lesorezih kakega Blaira R. Hu. gues-Stantona ali Franka Mar- Tržačani v ljubljanski Drami Križanje dveh cest metnim tirom z «nlra pro- Ces ta. Id Je grajena za veliko Vozno hitrost, mora imeti v ovinkih stegnjene, blage krivine, sicer vrže sredobežna sila pri vožnji po krivini vozilo s ceste ali pa pritiska potnike oz. tovor k zunanji steni vozila. Vsak iz-rred bralcev je to neugodnost že občutil! Na ostrih ovinkih je nevarnost. da zdrsne vozilo s ceste, tem večja, čim bolj gladka Je cestna površina. Opisane pojave preprečimo, da damo trasi takšne krivine, kakršne so glede na dano hitrost potrebne, vozno ploskev pa nagnemo proti notranjemu robu krivine. .__,. Znano je tudi, da po s Lunin ni mogoöe voziti z veli- DBUŽINfl, KI SO JO POZABILI Na Jesenicah precej skrbijo za gradnjo stanovanj, vendar mnogo premalo mislijo na to, komu stanovanja dodeljujejo, oziroma kdo jih je najbolj potreben. Blizu jeseniške železarne je velik kamnolom, od koder dobiva železarna potreben apnenčasti kamen. Približno 200 metrov od kamnoloma so na vidnem mestu napisi, ki opozarjajo mimoidoče na nevarnost pred kamenjem, ki se ob razstreljevanju vali v dolino. Pod kamnolomom pa se nahaja lesena baraka, ki je sicer primerna le za shranjevanje orodja, vendar stanuje ti njej petčlanska družina železarskega delavca Ludvika Skoka. Baraka je iz desk zbita. da bi skoraj lahko stanovalci ponoči iz postelje šteli zvezde na nebu. 4. februarja ob približno pol dveh popoldne je žena Ludvika Skoka sedela pri skromnem štedilniku in dojila ma- šeč dni starega otroka. V tem hipu pa je priletel iz kamnoloma velik kamen s tako silo, da je prebil leseno steno barake, popolnoma zdrobil kuhinjsko omaro in v njej vso posodo. Delavec Ludvik Skok živi tako s svojo družino v stalni smrtni nevarnosti že skoraj dve leti in prosi pse mogoče organe, naj rešijo njegovo družino pred to nevarnostjo. Vendar se zaman trudi. Prebivalci Jesenic se upravičeno sprašujejo, ali res ni v vodstvu železarne ali pri stanovanjskem organu na Jesenicah človeka, ki bi se zavzel za to družino in ji skušal najti stanovanje. Ko so prišli organi notranje uprave po nesreči na ogled r.a lice mesta, so bili Skokom otroci smrtno prestrašeni zbrani okrog matere. Upajmo, da se bodo pristojni organi vsaj sedaj zganili, saj ta primer dovolj jasno govori, v kakšnem položaju se nahaja Skokova družina. V nedeljo popoldne in zvečer je Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostovalo v Drami z Zemljanovo dramsko reportažo »Odločitev«. Večerna drama je bila v počastitev 70-letnice Ivana Regenta, borca za pravice delavskega razreda in primorskih Slovencev. Predstava je bila pravzaprav premiera, ker gledališče dela na tržaškem ozemlju še ni moglo javno uprizoriti Gledalci so drage goste za dobro igro nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. XOdločitev« je delo, ki je bilo napisano neposredno po osmem oktobru in je bilo aktualen izraz čustev, ki so tedaj prešinila vse Slovence in Jugoslovane. Za tržaško uprizoritev je igro presadil Miha Grijan, v kontovelsko narečje, s -čimer je izredno nridobila na pristnosti in učinkovitosti. Z živo govorico primorskih ribičev je na odru pretresljivo zaživelo tudi njihovo trpljenje ter njihov trdni boj za svobodo. Pri uspehu ima pomembne zasluge tudi režiser Jože Babič, ki je celotno vzdušje in posamezne prizore pripravil domiselno in zelo skrbno. V vsem je bila to svojevrstna in dobra predstava, vštevši sceno, ki jo je zasnoval tržaški slikar Jože Cesar. Igralci so bili, na kratko Ivan Lavrič, Jesenice povedano, dobri in odKžni vsi po vrsti. Primorski domačini so s prirodno dikcijo ustvarili sugestivne like, z živo prizadevnostjo pa so se jim pridružili tudi ostali. Justa Frlugo je igral Stane Razstre-sen, izklesal je verno postavo slovenskega ribiča, prekaljenega v boju z morjem in bur-jo. Nada Gabrijelčičev a kot stara mati je bila polna materinske modrosti in plemenite odločnosti zavedne žene, Tea Starčeva, ki je igrala Olgo, je kontovelska rojakinja in je pristno podala svoj dekliški lik. Ivana je igral Julij Guštin, Bernarda Stane Starešinič; oba lika sta bila dobro postavljena. Italijana Giulia je izvrstno karakterizi-ral Silvij Kobal. V ostalih vlogah in v zboru je nastopil skoraj celotni ansambel; Fi-libert Benedetič, Leli Na-krstova, Zlata Rodoškova, Jožko Lukeš, Štefka Drolčeva, Danila Zerjalova, Anton Požar, Josip Fišer, Ema Starčeva, Valerija Silova, Miha Baloh in drugi. Po celotedenskem uspešnem gostovanju v Mestnem gledališču so Tržačani s svojima predstavama v Drami ponovno dokazali svoje umetniške kvalitete. Ko se vračajo v svoj in naš Trst, se jim zahvaljujemo za obisk in jim želimo vsega najboljšega pri njihovem nadaljnjem delu. tina. Na svilo odtisnjeni lesorez Bernarda Ricea »Rammuda« prepesnjuje Indijsko tematiko. Morda ni samo slučaj, da prav pri Angležih prefinjena gravura v lesu prevladuje pred čistim lesorezom. — Od fraaco-skih lesorezcev bi morda pričakovali več izrazne revolucionarnosti, kot nam je razstavljena dela pokažejo. Poleg abstraktnih kompozicij Jeana Arpa in Marcela Fiorinija prevladujejo na splošno vedute, posebno zajem, ljiva sta v japonskem načinu izvršena lista Germaine de Coster »Amsterdam« in »Marseille« — melodiozno uglašeni Jacques Boullaire pa s svojo pravljično fantazijo pomeni na razstavi pravi oddih, posebno z ritmično linijo »Ariane« ter z narativnostjo »Ciganskih glumačev«. — Italijani nas pritegnejo s kultiviranimi, precej nordijsko občutenimi lesorezi Tranquilla Ma-rangonija, s klasicističnim, pastoralno ožarjenim svetom Bruna Bramantija, predvsem pa s tehnično neprekosljivim tihožitjem Luigija Servolinija (»Jastog«), ki je odtisnjeno z desetimi barvnimi ploščami. — Za industrijsko Posaarje je razumljivo, da prevladuje med njegovimi umetniki socialna poanta (linorezi!). Med Nizozemci srečamo v delu Gusta Romijna otroško primitivni surrealistični svet, slično tudi pri Harryu Disbergu s trpko obsojajočo »Izložbo otroških igrač« (pupe, tanki, smrt), njuno akademsko nasprotje pa »o kar pretirano virtuozne kreacije Dirka van Gelderja (»Stvarjenje sveta«, »Kuščarica«); preseneča nas vi-zionarni racionalizem barvnih lesorezov Mauritsa Cornelisa Eshera s čudovitim, japonsko občutenim motivom »Cestna luža« ali s fantastično perspektivo »Drugi svet«. Nizozemska skupina kaže torej na razstavi dokaj heterogen, toda zelo vab. ljiv obraz. — Švicarsko grafiko že dokaj dobro poznamo z nedavne samostojne razstave v Ljubljani z njeno trojno usmerjenostjo v germanski, pariški in italijanski umetnostni krog, kar Spet nas pozdravljajo stari znanci: klena grafična poteza Carla Bierija — čeprav ne v najboljšem izboru! — surrealistična žalobnost Sergea Brigno-nija, barvna temperamentnost Ernsta Grafa, dekorativni izraz Otta Tschumija in Emila Bur-kija. Značilno je, da se prav pri Švicarjih najmočneje uveljavljata domača krajina in človek, pogosto z močnim ekspresivnim poudarkom. Posebno je vredno omeniti tudi Roiberta Hainarda barvne gravure v les iz živalskega sveta, polne toplih tonskih prelivov. — Častno je za. stopana na razstavi jugoslovanska grafika, kjer poleg Marjana Detonija in Sergeja Glumca prevladujejo slovenski mojstri, ki so lesorez pri nas najbolj dognali. Tudi tu se uveljavlja lirična dediščina ekspresionizma, ki je rodila Božidarja Jakca in Miha Maleša. Pri Jakcu nas poleg priznanih starejših grafik prevzame posebno najnovejši lesorez »Poslednje zvezde«, ki navezuje na njegovo starejše stilno obdobje, pri Malešu simbolični krik »Sovražnik prihaja v deželo«, pri Sedeju zeleno-črni barvni lesorez »Melanholi. ja«, listi Toneta Kralja žive iz ere »nove stvarnosti«, Debeljak pa z vso silo uveljavlja svoj novi, trpko sugestivni izraz (»V spomin materi«). Drugačen je svet tržaških Slovencev, Avgusta Černigoja in Lojza Spacala, ki zastopata kot edina STO. Prvi je kubistično ekspresiven, drugi pa gradi in tke svoj dekorativni svet z dognanim kom-pozicionalnim čutom, ki je po formi sicer svetovljanski, po globlji ubranosti pa ves naš, li- ričen in otroško zavaet. = Finci so dahnili v svoje lesoreze nordijsko mračnost munchovske smeri, prežeto z lastno, finsko fantastiko, ki že takrat ne izgubi na teži, ko upodablja n. pr. sicilsko morje (Sdcki Tan-ttu) ali Pariz (Tojmi Kivihar. ju). Se barva je ne premaga, kot pričajo barvni lesorezi Voitta Vikainena to Erkkija Herva, le ViLho Askola je sicer virtuozen, toda objektivno suhoparen oblikovalec, -r ZDA nam v svoji grafiki ne povedo mnogo. Skoraj bi lahka rekli, da ji manjka neke tradicije. Etnična raznoličnost njih grafikov je pripomogla sicer k izraznemu bogastvu, ki doseže vrh v kakem Antoniju Fzasco-niju, vsebinsko pa nas razstavljeni listi ne zajamejo preveč. Izredno fina gravura Gracea Albeea ne more odtehtati banalne motivike. Največjo kulturo — kleejevske smeri kaže »Riba« Hansa Jelineka, prav. ljična, surrealistične fantastika pa prepleta lesoreze Mischa Kohna. — Dokaj homogena je mehiška skupina, tehnično in kompozicionalno dognana ter nacionalno pogojena — čeprav nam v črno-beli tehniki ne prinaša posebnega razodetja. Listi Abelarda Avila» Manuela Echaurija in Joseja Julija Ro-drigueza učinkujejo s svojo monumentalno preprostostjo, v grafiki Feliciana Pesa pb slutimo ekspresiven, masereelovski pridih kljub poudarjeni lokalni motiviki. Dotaknil sem se le najvidnejših mojstrov na razstavi ter se izognil predolgemu naštevanju imen. Na splošno bi lahko rekli, da prevladuje na razstavi umir. jena smer, ki ji določata fiziognomijo ekspresionistična dediščina in realizem, ki je grafiko kultiviral po tehnični strani. Ekstremnejše smeri se ne uveljavljajo preglasno. Vse kaže, da sta si virtuozna forma in vsebina često v recipročnem razmerju, tako da je akademsko dognana tehnika le redko tudi nosilec globljega izraza; v najboljšem primeru se druži še s plodno domišljijo. Seveda pa tudi velja, da ifam par grafičnih listov ne more pokazati v polni luči niti umetnika, niti kake etnične skupine. Toda to končno niti ni glavni namen razstave, ki ne želi biti akademsko poučna, ampak življenjsko vzpod. budna. Gledalce želi opozoriti na neizčrpno bogastvo lesorezne in linorezne tehnike, ki je enakovredno sestra ostalim umetnostnim panogam, pa še s to prednostjo, da je naposred-nejša, intimnejša, subjektivnej-ša in laže dostopna. Čeprav je prav slovenska zemlja rodila vrsto odličnih grafikov, je vendarle kazno, da naša javnost te panoge ne ceni tako, kot bi ta zaslužila. Dokaj malo je pri nas zbiralcev grafike, še knjižne opreme se zadovoljujejo raje kar z risbami. Morda moramo temu iskati vzrok v preživelem malomeščanskem megalomanst-vu, ki je cenil le tisto, kar je lahko bahavo obesil na zid in s tem poudarjal svoje »mecenstvo« in — pogosto laži — kulturnost. Da bi lesorez občinstvu še bolj približala, je izdala Ido. derna galerija tudi bogato ilustriran katalog z uvodnim pregledom zgodovinskega razvoja in značilnosti lesorezne tehnike izpod peresa univ. prof. dr. F. Steleta ter z noticama o XY-LONU in razstavi sami, ki ju je dodal dr. Karel Dobida. Najboljšo popularizacijo grafične umetnosti pa bi gotovo pomenila ustanovitev Društva prijateljev grafične umetnosti, ka. kršno po drugih deželah že dolgo imajo, in ki bi utegnilo tudi pri nas roditi lep uspeh. E. C. Z razstave Xylon v Modemi galeriji George Mackley: Bata T. *9 = i«. februarja 1954 j SLOVENSKI POROČEVALEC ] str. 5 MEDVEDEK NEEWA - Po J. O. Curwoodu — Riše Miki Muster 115. Miki je zaslišal pokanje suhljadi in nekaj trenutkov nato je stekel Atik mimo njega; slišal je njegov od strahu in smrtne grozn hropeči dih. Toda že je izginil. Namesto njega so se prikazale neslišno hiteče sence, ki so se mu zazdele kakor od vetra gnane. Vendar je Miki, čeprav z nejasnimi predstavami in čudnimi pradavnimi spomini, spoznal v njih svoj rod, svoje nekdanje prednike. 116. Še dolgo je stal in prisluškoval, toda noč se je spet umirila. Poiskal je Neewa in legel k njemu. Naslednje ure je prebil v snu brez pokoja. Sanjalo se mu je o stvareh, ki jih je bil že zdavnaj pozabil: o Challonerju, o mrzlih nočeh in velikih tabornih ognjih. Slišal je glas svojega gospodarja in čutil njegovo božajočo roko. Med vse to pa so se mešali divji glasovi njegovega rodu. 117. Zgodaj ob jutranjem svitu je zlezel iz njunega zatočišča in ovohal sled, ki so jo bili pustfi volkovi in jelen. Doslej je bil vselej Neewa vodnik, zdaj pa je sledil Mikiju. Z duhom po volkovih v nozdrvih je tekel pes v smeri proti dolini. Čez pol ure je bil na cilju. Prišla sta na kamenito vzpetino, preko katere je vodila pot v dolino. Tu se je Miki ustavil. Nudil se mu je nenavaden pogled. Na Dobrovi so proslavili zmago v okrajnem tekmovanju IZ DELA MARIBORSKE INŠPEKCIJE TRŽIŠČA K ul . umo-pposvetno drnStvo »Dolomiti« na Dobrovi pri Ljubljani j« pred kratkim proslavilo svojo zmago v tekmovanju ljudsko-pposvetnega dela v okraju Ljubljana-okoli ca za lern 1953. Dopoldne je bilo redno predavanje Ljudske univerze. Predaval direktor veterinarskega zavoda v Ljubljani tovariš Pavšič >0 živinoreji La zdravstvu pri živinoreji«. Pri ••m je bil-o predvajanih tudi nekaj filmov s kinoprojektorjem na ozki ik. ki *a je društvo prejelo kot prvo nagrado v tekmovanju. Popoldne se je nadaljevala proslava v novem zadružnem domu z raz--iasitvijo tekmovalnega uspeha. Upri- zorili so dramo »Sveti plamen« ter predvajali zabavni film. Društvo je lani naštudiralo sedem dramskih del in jih je z uspehom predvajalo, uredilo nov oder v zadružnem domu, zelo uspešno pripravilo kulturni teden, ki je obsegal akademijo, dve dramski premieri, predavanje s filmom in barvnimi diapozitivi, literarni večer, ki je bil zaključen z izletom po stezah »Dolomitskega odreda«. Društvo je tudi preuredilo svojo knjižnico. V okviru Ljudske univerze ie imelo 17 predavanj, ustanovilo odsek za folkloro in recštacijsiki krožek. J. Z. . ŠE NEKAJ... Postrežljiv tat Dne 30. januarja se je z jutranjim vlakom vračal iz Zagreba v 1 i ubijano že znani in večkrat kaznovani Leopold Gradišek, ki tuje imovine preveč ne spoštuje. Utrujen od dolge poti se je napotil v kolodvorsko restavracijo, da bi se odpočil in okrepčal. Hkrati je mislil na priložnostni zaslužek. Imel je ravno še toliko. da bi lahko popil Šilce žganja. V restavraciji je našel družbo železničarjev, ki so pravkar prejeli plačo in bili že dobro razpoloženi. Kozački so pridno romali od mize do ust. »Ta družba bo prava,si je mislil prebrisani Gradišek, ki je hitro ocenil situacijo in se pridružil veselim pivcem. Toda družba se je kmalu razšla. Naš novi gost je mislil, da ne bo nič za njegove posle, pa je zagledal na videz poznanega P. F., ki se je namenil v gostilno »Šibenik , da si privošči še kak požirek krepilne p*jače. Gradišek se je hitro odločil in se mu pridružil. Prispela sta v gostilno »Šibenik«. P. F. je naročil 2 del ki-sie vode, ki mu jo je z vso usluž-r.ostjo prinesel Gradišek in zraven še 2 del vina. P. F. se ga je precej nasrkal in slonel na mizi. Gradišek je z vso spretnostjo segel vinjenemu tovarišu v žep ter iz njega izvlekel 3000 dinarjev. Toda to pot ni imel sreče. Kljub temu. da jo je hitro pobrisal, je bil prijet prej, preden se je dodobra upehal. Ugotovili so, da opisani podvig ni njegov edini trr-eh. Tudi brezposelni Leopold Gradišek, ki mu pošteno delo ne diši. bo moral uvideti, da taka obrt ne pripelje nikamor drugam kot v zapor in bo po prestani kazni morda to delo le zamenjal s pošteno zaposlitvijo. V. Z. slaščičarnah In trgovinah skladovnico čokolade in bonbonov, prstan in druge drobnarije. Čeprav je bila kmalu aretirana, ji je preostalo le še borih 345 dinarjev. Ugotovili so, da Je nepoštena deklica 20-letna S. F. iz Sinjih goric, ne pa O. F. z Vrhnike, kot se je predstavila svojemu gostitelju. S. F. je ukradla tudi Slavki Tod z Vrhnike obleko, izvršila Je še tudi druga nepoštena dejanja ter je prava delomržntca, ki bi si rada na lahek, pa tudi na nepošten način služila kruh. Predana je sodišču, kjer bo za kažnjiva dejanja, ki jih je storila, prejela zasluženo kazen. y. Z. Nepravilna gradnja dimnika povzročila požar Preteklo soboto Je nastal požar v sobi Ane Korber, stanujoče v Mariboru, Linhartova ulica. V jutranjih urah so dimnikarji v tej hiši sežigali saje v dimniku. Kor-berjeve ni bilo doma in je zaradi tega sežiganja pričelo goreti v njenem stanovanju. Požar je uničil vse pohištvo ter znaša škoda okrog 40.000 din. Mrtvo so našli v stanovanju V začetku februarja so našli v njenem stanovanju mrtvo 68-letno Antonijo Kreft iz Gradišča pri Mariboru. Starka je živela popolnoma sama in se je čez poletje preživljala s poljskimi deli, pozimi pa je ostala brez dela in kurjave. Ker je ni bilo dalj časa na spregled, so sosedje vdrli vrata in jo našli na postelji mrtvo. Domnevajo, da je morala zaradi hudega mraza zmrzniti. Zahrbten napad Dne 29. januarja Je devetnajstletni K. T. iz Korenjaka v ptujskem okraju napadel delavca Angela Majhna, ga vrgel ob sod, pri čemer ga je težko poškodoval. Zaradi hudih telesnih poškodb se je Majhen zdravil v mariborski bolnišnici, kjer je 9. februarja umrl. Razen poškodbe želodca, ki ;o je dobil pri padcu, je imel močno poškodovano tudi hrbtenico. V zahvalo za gostoljubnost ga je okradla Dne 4. februarja se je namenil k zadnji kino-predstavi v kino »Union- med drugimi tudi 73-letni upoicojenec A. T. iz Ljubljane. Po naključju je dobil sedež poleg mladega dekleta, ki je kmalu začelo na sivolasega moža metati prav koketne poglede. Priznati je treba, da so ljubeznive besede in lepi pogledi mlade koketke tudi sivolasega moža spravili v boljšo voljo in mlada koketka mu je na njegova vprašanja dajala prav ljubeznive odgovore. Potožila mu je, da je bila pred časom zaposlena v tovarni usnja na Vihniki, kjer pa je delo zaradi smradu, ki ga ni mogla prenašati, zapustila in je zdaj brez zaposlitve in brez stainega bivališča. Med takim po-govovom je film stekel in v srcu starega moža se je že vzbudilo globoko sočutje do svoje sosede. Povabil jo je v gostilno »Istra«. V pičli uri je bila velikodušna pogostitev lačne revice končana. K d se je nasitila in napojila, je us dljenemu možarkarju potarnala, da gre spat na kolodvor, ker nima znancev, h katerim bi se zatekla. Tedaj se je v srcu 73-let-nega vžgala nova iskra usmiljenja ln Dovabil jo je k sebi domov češ, če je že za enega prostor, bo tudi za dva. In mlada koketka. vzhičena nad tako dobrosrčnostjo, je ponudbo sprejela. Srečno je prestala noč pod krovom dobrega moža. Zjutraj, ko se Je njen dobrotnik za hipec odstranil iz njene bližine, mu je bila prav hvaležna za vso njegovo dobroto. Kar se da hitro je pograbila dobrotnikovo denarnico s 3700 dinarji in izginila kot kafra. Dobrodušni starček je bil globoko razočaran, ko ni našel mladega dekleta v sobi. kjer Jo je pustil, in pred vrati svojega stanovanja prazno denarnico. Napotil se Je na najbližio postajo LM prijavit tatvino. Medtem pa si je nepošteno mlado dekle nakupilo po 2238 prijav v enem letu Sodnik za prekrške, ki inšpekcije tržišča ne obvešča o usodi njenih prijav — Preveč različne kazni za enake prekrške Leto dni dela gasilcev v železarni Ravne Prejšnji teden je bila redna letna skupščina industrijskega prostovoljnega gasilnega društva Ravne na Koroškem. Društvo šteje 43 članov, od katerih je 34 aktivnih. Kakor je ugotovila skupščina, je v gasilskih vrstah premalo mladih članov. Lani je bilo na terenu 28 praktičnih vaj. Povprečna udeležba na vajah je bila po 14 članov, kar je premalo glede na njih število. Lani so opravili prostovoljni gasilci v železarni Ravne 1461 prostovoljnih ur za gasilstvo, kakor tudi za splošno ljudsko korist. Vrednost opravljenih del znaša 36.375 din. F. S. IZ RELE KRAJINE Prejšnji četrtek Je predaval na Ljudski univerzi v Črnomlju Svetozar Ilešič o vtisih s poti po Ameriki. Zanimivo predavanje je poslušalo okrog 120 ljudi. Skoda, da sindikalne podružnice v Črnomlju še vedno niso uspele pritegniti za zanimivo in poučno predavanje ljudske univerze svojih članov. Tako lahko vedno znova ugotavljamo, da teh, ki bi jim bila predavanja najbolj potrebna, še vedno ni k večerom ljudske univerze. • Pred kratkim so v Preloki zaključili gospodarsko-gospodinjski tečaj, ki ga je pripravila zveza zadružnic. Tečaj je obiskovalo 18 tečajnic. Pobudo za tečaj so dale žene iz Preloke. Za pomoč so naprosile Zadružno zvezo, ki jim Je rada ustregla. 2ene so bile s tečajem zelo zadovoljne, saj so se marsičesa koristnega naučile. J. K. 60-letnica ameriškega Slovenca Franca Somraka V prijazni vasici Suhorja nad Prečno pri Novem mestu se je pred 60 leti rodil France Somrak. Slabe razmere so bile povod, da je še mlad dal slovo domu in odšel s trebuhom za kruhom. Po sedemletnem trdem delu v premogovniku Kotredež v Zagorju Je leta 1927 odšel v Kanado. Marljiv ln varčen si je v teku let v delavskem mestu Sudbury postavil lastni dom. Dasiravno je že veliko let v tujini, ni pozabil svoje domovine, ki Jo iskreno ljubi. Hvaležni rojaki se ga ob tem lepem jubileju spominjamo in mu želimo Še mnogo zdravih let. Javnim tožilstvom, sodnikom za prekrške, tajništvom za notranje zadeve in disciplin-skim sodiščem je prijavila lani mariborska inšpekcija trž-žšča 2238 primerov, glede katerih 1‘e meniila, da predstavljajo dejanja, :i so (na področju blagovnega prometa) v nasprotju z veljavnimi zakonitimi predpisi. Od tega je bilo rešenih le 1177 primerov ali 52.6%, izrečene pa so bile naslednje kazni: denarnih kazni v skupnem znesku 6,115.000 din, disciplinskih kazni v 60 primerih, odvzem prostosti do 6 mesecev v 67 primerih, odvzem prostosti od 6 do 21 mesecev v 6 primerih, odvzem prostosti do 2 let pa v 10 primerih. Upravno-pravni postopek je končal prijavo v enem primeru, v 63 primerih pa je bil zamenjan kader. Zadnja kazen — odvzem neupravičeno pridobljenega dobička ali sredstev — ie dosegla skupni znesek 16,455.000 dinarjev. Ta kratka bilanca kaže, da imamo na področju blagovnega prometa kar naprej opraviti z raznimi pojavi, ki zantevajo, da posegajo vmes organi oblasti, katerih naloga je varovati izvajanje predpisov. Med temi so tudi sodniki za prekrške. Kar se teh tiče, mariborska inšpekcija tržišča z njimi ni najbolj zadovoljna. Po določbah uredbe o inšpekciji tržišča so sodniki za prekrške dolžni obveščati inšpekcijo tržišča, od katerih prejemajo prijave, s kopijo odločbe o izrečeni kazni oziroma o ustavitvi postopka. Sodnik za prekrške v Mariboru tega določila ni upošteval in inšpekcije ni obveščal o usodi njenih prijav. Posledica tc prakse je bila, da ni imela inšpekcija tržišča nobene možnosti pritožiti se po potrebi na senat za prekrške, ki se je zato v glavnem pečal le s pritožbami kaznovanih strank. Ta okoliščina nosi v sebi po mnenju inšpekcije kal nevarnosti, da se ravna sodnik za prekrške pri izrekanju kazni ali nsta-vitvi postopka le po svojih več ali manj subjektivnih koncepcijah, namesto da bj postopal v duhu zakonitih predpisov. Na razpravi pred sodnikom za prekrške prihajata torej do izra-za le zagovor obdolženca in osebno mnenje sodnika za prekrške, kajti prijavitelj, to je inšpekcija, ki ni obveščena o rezultatu postopka, praktično ne more spremljati postopka. Posledica takega obravnavanja zadev je, da izgublja inšpekcija tržišča bolj in bolj značaj državnega organa, čigar zapisniki so uradni dokumenti, in da se spreminja ta inšpekcija v očeh sodnika za prekrške v nekakšne »splošne« prijavitelje, kakor da gre za prijave poljubnih državljanov, recimo s terena. To trditev dokazuje j>o mnenju mariborske inšpekcije dejstvo, da sta bila v začetku januarja kot priči zaslišana pred sodnikom za prekrške v zvezi z dvema prijavama inšpekcije dva člana te inšpekcije, čeprav sta svoje ugotovitve Že navedla v kontrolnem zapisniku in čeprav sta storiJca prekrška priznala svoj prekršek. Po mnenju mariborske inšpekcije tržišča bi moral sodnik za prekrške upošteva tn zapisnike organov inšpekcij tržišča načelno brez pridržka. V svojem poročilu inšpekciji tržišča državnega sekretariata za gospodarstvo Slovenije opozarja mariborska inšpekcija tržišča na kaznovalno prakso njihovega sodnika za prekrške. Po veljavnih predpisih mora biti n. pr. vsako blago v izložbi ali prodajalni označeno s ceno, tako da jo potrošnik lahko vidi. Prekrške zoper to določbo je januarja lani sodnik za prekrške kaznoval še s 1500 dinarji globe, toda že mesec dni pozneje je bila kaznovana poslovod-kinia trg. podjetja »Papir« za enak prekršek le z globo 100 dinarjev, čeprav je šlo v tem primeru pri isti o<*ebi za drugi prekršek v istem letu. O tem pravi mariborska inšpekcija takole: >Ce vemo, da znaša kazen za prekršek kakega prometnega predpisa 50 din in da nima z izterjavo te kazni miličnik pravzaprav nobenega dela. ali če vzamemo, da mora kolkovati prebivalec Maribora Silvers takso 275 din, da s tem plača »čas« državnega uslužbenca, ki ga bo ta porabil za reševanje vloge, vsako vlogo, na katero pričakuje re-tedaj je jasno, da ni globa 100 din za zgoraj navedeni prekršek v nobenem razmerju s časom, ki ga porabilo državni uslužbenci po krivdi nekega trgovskega podjetja: sestaviti je treba kontrolna zapisnik, napisati prijavo, poklicati obdolženca na zaslišanje, sestavki zapisnik o zaslišanju in izdati odločbo o prekršku. Vse to se protokolira, o vsem tem se vodi evidenca itd.« Razen tega je postopek mariborskega sodnika za prekrške nekako nedosleden. Inšpekcija tržišča je n. pr. prijavila tri poslovodje treh različni« državnih trgovskih podjetij, ker niso imeli blaga vidno označenega s cenami. Poslovodja »Merkurja« je dobil ukor, poslovodja »Grude« je moral plačati 2000 din, poslovodja »Jelena« pa je bil oproščen krivde in postopek ustavljen. Lani januarja je inšpekcija prijavila pet gospodinj, ki so vodili e »črne menze«. Kaznovana je bila samo ena obdol-ženka, ki je prehranjevala 8 abonentov, postopek zoper ostali dve pa je bil ustavljen, čeprav je bila ena izmed teh oseba, ki je imela na hrani kar 50 abonentov. Končno je mariborska inšpekcija tržišča pri pregledovanju dnevnikov ugotovila, da okrog 35 njenih prijav sploh ni protokoliranih. Sele podrobnejša raziskava naj pokaže, kakšna usoda je doletela te njene prijave. Glede na te pojave se mariborska inšpekcija tržišča zavzema v primerih majhnih prekrškov za učinkovitejše, direktno izrekanj« kazni na licu mesta, kar dopušča tudi uredba o inšpekciji tržišča. Res bi bilo prav, da izda državni sekretariat za gospodarstvo LR Slovenije potrebne bloke, saj bi se s takim postopkom izredno skrajšal čas postopka, pa tudi učinek bi bil boljši. Kazen, ki se izreče za manjši prekršek mesec ali dva po tem, ko je bil ta prekršek storjen, pač ne učinkuje več vzgojno. Tudi gostinci imajo tečaj Okrajna gostinska zbornica je organizirala strokovni tečaj za uslužbence svoje stroke, ki ga obiskuje nad 35 tečajnikov. Tečaj je v zdravilišču Dolenjske Toplice. Tudi pri splošnem gradbenem podjetju PIONIR nameravajo čimbolj koristno izrabiti mrtvo sezono v gradbeništvu za strokovno vzgojo članov kolektiva. Po sklepu upravnega odbora so pričeli s tečaji za polkvalificirane delavce, ki bodo po končanem tečaju polagali izpit za kvalificirane delavce. Na tečajih predavajo strokovnjaki podjetja. (r) KDOR LJUBI SLOVENSKO KNJIGO. SE VPISE V PREŠERNOVO DRUŽBO KOT PODPORNI ČLAN HAZPlS SPECIALIZACIJA ZDRAVNIKOV Uprava Poliklinike v Mariboru razpisuje mesta za specializacijo zdravnikov za naslednje socialnosti: l mesto za okulista, 1 mesto za ginekologa, 1 mesto za nevropsihiatra, 2 mesti za kirurga. Nadalje razpisuje mesto za • I medicinskega tehnika — rentgenskega pomočnika. Prošnje je dostaviti na upravo Poliklinike, Maribor, Sodna ulica 13, do 1. IH. 1954. RADIO Poročila: 5.35, 6.30, 7.25, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00. 7.00 Za naše kmetovalce; 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — Pri Ribničanih (reportaža) — ponovitev; 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo — Prof. Drago Ulaga: Planica: 12.00 Spored slovenskih vokalnih in orkestralnih skladb; 13.00 Modni kotiček: 13.10 Orkestri in solisti: 13.45 Glasbeni razgledi; 14.00 Od melodije do melodije — vmes ob 14.35 — 14.40 Radijske reklame: 15.30 Športni tednik; 16.00 Popoldanski simfonični koncert — Benjamin Ipavec: Serenada za godala, I« v. Beethoven: Simfonija št. 8 v F-duru, Richard Strauss: Vesele potegavščine Tila Eulen-spiegla (simfonična pesnitev); 17.10 Za dobro voljo Vam bodo igrali Štirje fantje, Vaški kvintet in Veseli godci; 17.45 80. lekcija angleškega jezika; 18.00 Zabavna in plesna glasba: 18.30 Iz bojev naših narodov: o partizanskem taborišču na Mokrcu; 18.40 Samospeve Fr. Schuberta poje mezzosopranistka Dana Ročnik, pri klavirju Pavel Si vic; 19.45 Zabavna glasba, vmes reklame in vremenska napoved: 20.00 Okno v svet: 20.10 Od Mozarta do Richarda Straussa (odlomki iz oper nemških skladate-ljev);21.00 Literamo-esejistična oddaja: Cervantes in njegov Don Kichot; 21.30 Igrajo veliki zabavni orkestri: 22.15 — 23.00 Nočni komorni koncert — L. v. Beetho-wen: Sonata za violino in klavir op. 96, Bela Bartok: Druga sonata za violino in klavir: 23.00 — 24.00 Oddaja radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba). UMRLI Sporočamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da Je umrl naš ljubljeni mož, oče, brat, stari oče in stric IVAN KARUC rudar tz Trbovelj Pogreb pokojnika bo v sredo, 17. II. popoldne iz hiše žalosti na Guldi. — Žalujoča žena in ostalo sorodstvo. Podružnica Društva upokojencev — Ljubljana Center obvešča svoje člane, da je 15. febr. 1954 zjutraj umrl naš dolgoletni, požrtvovalni predsednik, vzor delovnega človeka IVO SANCIN načelnik banske uprave v, p., bivši deželni poslanec v Istri, bivši predsednik Kmetijske družbe, bivši častni predsednik akad. Športnega kluba Primorje itd. Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v sredo, 17. februarja ob ob 16. uri. — Slava mul — Odbor KINO »UNION« ameriški barvni film »Ivanhoe«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Film Je na sporedu še do 18. febr. 1954. »KOMUNA«: avstr, film »Veruj v mene«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. »SOCA«: amer. film »Točno opoldan«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografiji od 10 — 11 ter od 15 dalje. »SLOGA« amer. film »Pohlep-neži«. Brez tednika. Predstava ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10 — li ter od 15 dalje. Ob .10 je matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9 dalje. »SISKA«: amer. film »Draga Ruth« Filmske novosti 2-1 ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »TRIGLAV«: amer. barvni film »Kapetan Horatio«. Tednik: Filmske novosti 1. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«; 'ameriška drama »Ne poj mi žalostnih pesmi« in tednik ob 19.30. Prodala vstopnic eno uro pred pričetkom. »DOM ŽELEZNIČARJEV« — Trg OF: Predvaja I. Jugoslovanski trodimenzionalr* film »Korak v prostor«. Predstave ob 15. 16, 17, 18. 19 in 20. Prodaja vstopnic vsak dan od 9 — 11 in od 14 dalje v Turističnem uradu, Miklošičeva 17. CELJE »UNION«: angl. film »Ta-Hnstvenl profesor«. CELJE »DOM«: ital. film »Straža In tatovi«. BLED: ameriška barvna risanka »Veselo In brez skrbi«. KAMNIK: švedski film »Plesala Je eno samo poletje«. »JESENICE«: amer. vojni film »Zmaga ali smrt« ob 18 in 20. TESENTCE - »PLAVŽ«: ameriški pustolovski film »Tajni tovor« ob 18. MALI OGLASI TAKOJ ZAPOSLIM dobro moč za obnavljanje rokavic, po možnosti s strojem. Ponudbe pod »Takojšnja zaTvvditer« v o el. odd. 2152-1 UPOKOJENKO k otroku m ra gospodinjstvo iščemo. Plačilo po dogovoru. Na«lov v o gl. odd. 2155-i GOSPODIN TO išče starejša oseba. Klopčič. Celovška 43. 2154-1 TRGOVSKI POTNIK z večletno prakso, upoznao s trgovsko mrežo na teritoriju NR Srbije, AP Vojvodine vn Bosne, išče zastopstvo s 1. marcem letos. Ugiješa Radovič, Beograd, Kneza VišesJava 52. 2150-1 RAČUNOVODJA ali samostojni finančni knjigovodja - bilanedst z vsaj 5-letno prakso dobi službo. Nastop takoj. Ponudbe poslati ua trgovsko podjetje »Primorka«, Izola. 2149-1 1 ELEKTROTEHNIKA z vsaj par-letno prakso sprejme takoj »Elek-tro-stropno podjetje »TIKI« Ljubljana. Trata 12. 2141-1 ZA VODSTVO GRADILISC in sektorjev iščemo več samostojnih gradbenih tehnikov z najmanj petletno prakso; poleg tega iščemo samostojnega tesarskega mojstra za vodstvo tesarskega obrata. Prejemki po tarifnem pravilniku oz. za vodilno osebje event, po dogovoru. ObveSčamo, da se je odsek Narodne obrambe MLO preselil iz Magistrata na Rimsko cesto 22, kjer vrši vse spremembe, ki se nanašajo na vojaške obveznosti. — Tajništvo MLO Ljubljana. Vabimo na občni zbor Ginekološke sekcije SZD, ki bo v torek, 16. t. m. ob 19. uri v predavalnici Porodniške klinike. Stanovanjski urad MLO Ljubljana sklicuje za četrtek, 18. februarja ob 16. uri konferenco vseh predsednikov terenskih stanovanjskih svetov v prostorih kluba v »Kresiji« — Mačkova ul. l. — Stanovanjski urad MLO Ljubljana. Filatelistični klub »Ljubljana« sklicuje redni letni občni zbor 28. februarja ob 9. uri v klubovem lokalu. Dnevni red običajen. Danes sveže morske ribe v ribarnici. Obveščamo ustanove, podjetja in koristnike prevozov, da se je uprava Državnega transportnega podjetja »Prevoz« Krško preselila v Brežice. — Telefonska št.: Uprava in poslovalnica avtobusnega prometa Brežice 43, poslovalnica tovornega prometa in avtomehanična delavnica 33, poslovalnica tovornega prometa Krško 46. — Tekoči račun pri Narodni banki Brežice, štev. rač. 6151—T—182. Pri pitanju prašičev uporabljajte priznano dobri Gosadov krmilni prašek »REDISOL«. GLEDALIŠČE OPERA Torek, 16 febr. ob 19.30: Baletni večer. Abonma red D. Sreda, 17. febr. ob 19.30: Massenet: Werther. Gostovanje Rudolfa Francla. Abonma red H. Četrtek, 18. febr. ob 19.30: Baletni večer. Abonma red C. Petek, 19. febr. ob 19.30: Gounod: Faust. Zaključena predstava za Ljubljansko garnizijo. Sobota, 20. febr. ob 19.30: Foerster: Gorenjski slavček. Gostovanje Rudolfa Francla. izven in za podeželje. DRAMA Torek, 16. febr. Zaprto. Sreda. 17. febr. ob 20: Hecht -MacArthur: Prva stran. Abonma red F. Četrtek, 18. febr. oh 20: Hochwälder: Javni tožilec. Abonma red B. Petek, 19. febr.: zaprto. Sobota, 20. febr. ob 20: Salacrou, Tak kakor vsi. Red E. Nedelja, 21. febr. ob 15: Torkar, Pravljica o smehu. Izven in za podeželje. Ob 20: Hecht — MacArthur, Prva stran. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 16. febr. ob 20.30: J. B. Priestley: Cas in Conwayevi. Zaključena predstava za GT in TSS n. Sreda, 17. febr. ob 20: J. B. Priestley: Cas in Conwayevi. — Izven. Četrtek, 18. febr. ob 20: Vilharjeve šalolgre _ večer v čitalni, ci- — Zaključena predstava za TSS I. Petek, 19. febr. ob 20: Mary Chase »Harwey«. Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Resljeva cesta 28 Torek, 16 febr. ob 15: Gostovanja v Mavčičah na Sor. polju. Ob 17: Gostovanje v ZabnicL Sreda, 17. febr. ob 15: Gostovanje v Smledniku. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Zaradi hudega obolenja v ansamblu odpade danes, v torek 16. febr. predstava komedije p. Ustinova »Ljubezen štirih polkovnikov«. petek, 19. febr. ob 15: Peter Ustinov: »Ljubezen štirih polkovnikov«. Šolski abonma. PREDAVANJA P. D. Ljubljana _ Matica priredi drevi ob 20. uri v dvorani DOZ predavanje Janka Blažeja o vzponu na Nanga Parbat in naših načrtih v centralnih Alpah in Hiipalaji. V četrtek, 18. febr. 1954 bo ob 19.30 predaval prof. Ferdo Gestrin: »Turško gospodstvo v našem družbenem in etničnem razvoju«. Predavanje bo v prirodoslovni dvorani Univerze (preje fizikalna) vhod iz Gosposke ulice. V petek, 19. febr. bo ob 20. uri predaval univ. prof. ing. Viktor Fettich: »Svinec, baker ln cink — naša »trdna« valuta«. Predavaje bo v prirodoslovni dvorani Univerze (preje fizikalna) vhod iz Gosposke ulice. Železne blagajne, pisalni stroji, pisalne mize in omare, črne plinske cevi 2", svetla pločevina itd. — ugodno naprodaj pri industriji obutve »PLANIKA« — KRANJ V starosti £3 let je umrl naš dragi oče in nono FRANC PAVLETIČ Pogreb bo v sredo, 17. februarja ob 14.30 iz Frančiškove mrliške veže na Žalah. Ljubljana, Trst, Ro$ -Istra, 15. II. 1954. Žalujoči: Pavletiče vi ZAHVALE Za izraženo sožalje, za spremstvo na njeni zadnji poti ter za vence in cvetje, poklonjeno moji sestri EMILIJI FILIC se vsem naj iskrene j e zahvaljuje Erna Jankovič. Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene, žene, zlate mamice in tašče IVANKE KOKALJ se naj prisrčne j e zahvaljujem vsem, ki ste nam izrazili sožalje, ji poklonili cvetje ter jo spremili na zadnji poti. — Mož Franc, hčerki Tonči, Anica, sin Jože z ženo. Vsem, ki so spremili očeta in starega očeta FRANCA GOLAVSEK na njegovi zadnji poti, iskrena zahvala. Ponudbe z opisom dosedanje prakse poslati na »Standard«, Splošno gradbeno podjetje, Tolmin. 2115-1 PRILOŽNOSTNI ZASLUŽEK dobite pri podjetju KMETIJSKI PRIDELKI, Gosposvetska 13, s tolčenjem lešnikov in mandeljev. 2142-2 DVA GUMI VOZA 5- tonskega in 2-tonskega prodam. Mav Pavel, kovač, Jarše 29, p. Domžale, -t: - 2145-4 SENO PRODAM. Naslov v oglasnem oddelku. 2138-4 CRNO MOŠKO SUKNJO, obleko in nizke čevlje prodam. Kajba, Novi trg 2 2156-4 MAGNET ZA MOTORNO KOLO 500 ocm kupimo. Ponudbe s ceno na Avto-moto društvo Ptuj. 2165-5 KAROSERIJA OPEL-BLITZ, nosilnost 1.5 tone ugodno naprodaj. Ogled v delavnici »Meprom« na Savski c. 8. Ljubljana. 1957-4 SOBICO Z DOPLAČILOM nudim dekletu za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 2161-9 INOZEMEC 1SCE opremljeno sobo. Ponudbe pod »Nujno« v oglasni oddelek. 2158-9 GOSPODU ODDAM opremljeno sobo. Ponudbe s podatki poslati pod »Miren dom«. 2137-9 IZGUBIL SE JE ČRNOBEL španieL Sliši na ime Tam. Vrniti: Cankarjevo nabr* 3-II. 2162-10 IZGUBIL SE JE RJAV Spaniel. Vrniti za nagrado: Flegar, Grad Tivoli. 2155-10 PREKLIC! V popotni torbi »Pavlihe« z dne 18. I. 1954 je bilo zaradi napačnih informacij priobčeno, da je računovodja zdravstvenega doma v Kočevju nabavil stare ure za nagrade zdravstvenim delavcem, kar ne ustreza resnici. Nekateri člani zobne ambulante Kočevje. 2047-11 ZLATO damsko zapestno uro, izgubljeno v soboto zvečer, 13. u» od Gledališča v kino »Union« in nebotičnik, naj pošten najditelj odda proti nagradi na naslov v ogl. odd. 2170-10 Ne pozabite kupiti srečke 51. kola Jugoslovanske loterije. Žrebanje bo 23. februarja 1954 v Brčkem. Zapustil nas je danes za vedno naž srčno ljubljeni oče, ded, praded, brat, stric IVO SANCIN načelnik banske oprave v p. Pogreb dragega, nepozabnega pokojnika bo v sredo, 17. t. tn., ob 16. uri lz Andrejeve kapele na Zalah. Oialošfeni; otroci Danilo. Savo, Vanda, Guido; sestre Marija, Terezina. Katarina, Francka; vnuki in pravnuka: Beba, Branka, Savo, Ivica, Maja, Tomažek; snahe: Mila, Pe-plna in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Trst. Graz, Rijeka, Osijek, Buenos Alre«, Atene, Calcutta, Durban. •••••• ••«»*••• .«•••<••• ••«>•»••« »•»••.»•. •••••■»•• .«.»•. . j V SOBOTO i BO IZŠEL UGANKARSKI LIST »SLOVEN- j SKEGA POROČEVALCA« »KAJ VES, KAJ ZNAŠ?« • ? »List je sedaj res pester in zanimiv, zato ga * težko pričakujemo!« pišejo bralci in naročniki uredni-? štvu z vseh strani. : Cena posamezni številki na 16 straneh velikega * formata je komaj 20 dinarjev. Priporočamo Vam pa, f da se nanj naročite na naslov: »KAJ VES, KAJ ? ZNAŠ?« naročniški oddelek, Ljubljana, Kardeljeva 3. * Celoletna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrt-t letna 120 dinarjev. j »KAJ VES, KAJ ZNAŠ?« je najboljši in naj- j cenejši ugankarski list v naši državi. •»•*»•• *•*■••»•* .•.«•»»•» »••»•» •••■•«••* *•.»•« I». 5ČETKARNA, Maribor, Pipuševa uL 12, sprejme ščetkarskega mojstra s prakso, in kvalificiranega lesostrugarja Plača po dogovoru. ••••«M«» ••••••»•».•»••. .«.. UUDSKl ODBOR MESTNE OBČINE LENDAVA razpisaje PRVO OFERTALNO LICITACIJO za izgradnjo dvonadstropne stanovanjske hiše v Lendavi v vrednosti gradbenih in obrt. del 7,845.116 din Licitacija bo 28. februarja 1954 ob 10. uri dopodne v prostorih LO mestne občine Lendava. Ponudniki morajo položiti pred licitacijo kavcijo v predpisani višini. Elaborat z gradbenimi pogoji je interesentom na razpolago pri LO mestne občine Lendava. Ljudski odbor mestne občine Lendava • •*»•#•••••••«•••#• •••»*«••• •••••*••» »••«•»••• ■•»./( Lik in mik zelenega Pohorja IZ CELJA Živahna propagandna dejavnost Gostinske zbornice mariborskega okoliškega okraja — Snemanje filma »Pohorje z zaledjem« in izdajanje periodične ilustrirane turistične revije kot glavni nalogi v letošnjem letu Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Celju v soboto v dvorani ljudskega gledališča raz _ , vilo svojo društveno zastavo. V ni gostinskega oseh ja na svojem pod- nedeljo je odprlo svojo knjižni ročju je zbornica priredila tečaj, co y dvorani društva »Partizan« V propagandne namene je zbornica nadalje celih 14 dni prikazovala po mariborskih kinematografih učinkovite zimskošportne motive pod geslom »Zima na Pohorju« in to s primerno glasbeno in govorilno spremljavo o splošnem pomenu turizma in zimskega športa. tZa dvig kulturne in strokovne rav- Laiti je razvila Gostinska zbornica mariborskega okoliškega okraja pre-oej obsežno in uspešno propagandno dejavnost. V desetletnem planu, ki govori o razvoju turizma na področju Pohorja in Kozjaka, Dravske ddftne, Boča in gričevja Slovenskih goric, so izdatki za dosego postavljanih tujsko-prometnih in turističnih ciljev določeni v znesku 1.850,000.000 dinarjev. Na spomlad je zbornica izdala učinko rit, z lepimi slikami opremljen pomladanski prospekt Pohorja, si je privabil nedvomno mnogo tujih gostov ne le na Pohorje, temveč obenem tudi v Maribor. Ob kongresu zastopnikov jugoslovanskih mest je nato izšel zimski prospekt, ki bo prav tako pomagal popularizira ti lepote Pohorja po državi, pa tudi izven nje. Najpomembnejše turistično propa- fan-duo delo zbornice pa je bilo brez vozna izdaja in založba bogato in okusno ilustrirane knjige »Lik in mrk zelenega Pohorja« z zemljevidom in učinkovito naslovno sliko pohorske vzpenjače. V razmeroma kratkem času je ostalo od celotne naklade neprodanih le nekaj sto izvodov. . a uspeh dokazuje, da je bilo navedeno delo ne le posrečeno, temveč tudi potrebno. Slaba reklama za celjsko klavnico Te dni se je oglasil v našem celjskem dopisništvu naročnik našega lista tov. 2. ter nam pripovedoval približno takole: V začetku februarja je kupila znanka K. v mesnici na Stanetovi ulici (bivši Gorenjak) 3 kg črevinske masti. Ko je prišla domov, je na veliko presenečenje in jezo ugotovila, da je poleg masti kupila še žolč in poln mehur z vodo! Vse to je odnesla v klavnico, kjer so se ji sicer opravičili ter ji obljubili, da boco v bodoče na takšne Okrajna konferenca ljudske reči bolj pazili. Vendar to, kar mladine krškega okraja, ki je se je dogodilo nekaj dni po- bila v nedeljo v Brežicah, je bi- obenem pa je istemu namenu izdala strokovno učno knjigo »Kletarstvu v gostinstvu«, ki jo je napisal inž. Miško Judež. Za letošnje leto ima zbornica v načrtu dve zelo pomembni akciji. V zvezi z drugimi poklicnimi turističnimi in kulturnimi organizacijami želi uresničiti snemanje filma z naslovom »Pohorje z zaledjem«, ki bi prav gotovo bil aktualen po vsej naši državi. Razen tega želi pritegniti k sodelovanju vse domače zbornice za gostinstvo in druge turistične organizacije ter ustanove, da bi se ustanovila iti začela izhajati periodična ilustrirana turistična revija za področje severne Slovenije. Dr. F. U. v Gaberju. Ob priliki teh slavnosti je vprizoril dramski odsek »Svobode« v nedeljo popoldne ljudskem gledališču dramo »Ugasle luči«. * V našem mestu bomo imeli 7 kategorij stanovanj. Stanovanj I. kategorije v Celju nimamo. Največ stanovanj v Celju bo spadalo v m., iv. in V. kategorijo. ZANESLJIVA JE UDELEŽBA severnjakov v Planici Tudi letos bo v Planici veliko mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih. Letošnja prireditev bo pomembnejša predvsem zaradi proslave 20-letnice Planice in otvoritve nove 120-metrske- Poštni uslužbenci slovenjegraškega okraja so imeli letos skupščino Te dni so tudi delavci na kmetijskem državnem posestvu v Slov. Konjicah imeli občni zbor svoje sindikalne organizacije. V precejšnji meri so že poročila doke igre. Okoli ?00 mladincev in mladink se bo pomerilo v tekih, veleslalomu in v skokih za. naslove najboljših smučarjev v naših šolah. Pri SP K LRS smo zvedeli ,da bomo poleg absolutnih moštvenih zmagovalcev v vseh smučarskih disciplinah in individualnih prvakov, kakor je bilo predvideno po razpisu, dobili na republiških tekmah tudi moštvene prvake za moške in ženske ekipe, saj bo vsaka cona lahko poslala poleg določenih tekmovalcev še conska prvaka v moških in ženskih disciplinah na stroške prireditelja, medtem ko bodo lahko drugo in tretje-plasirani moški in ženski ekipi poslali na lastne stroške. Zmagovalna moštva bodo prejela lepa spominska darila, medtem ko bodo zmagovalci dobili opremo za smučanje. Skoraj neopazno gredo mimo javnosti letošnja naj več ja smučarska tekmovanja naše mladine in vendar so pomembna za napredek šolske telesne vzgoje in smučarskega športa. Res je, v njih ni nobene kričave senzacionalnosti, saj gre pri njih »samo« za množično udeležbo in zdravo udejstvovanje mladine. E. S. Študenti imajo svoja prvenstva )E O G M A D* Francuska 65 Fah 29 • Telefon 30-757 in 30-476 nudi iz svojega skladišča v Beogradu s Tuš Ce»? v Beogtadu Po znanih uspehih študentov na mednarodnem športnem tednu v Dortmundu lahko smatramo to tekmovanje za prelomnico v delu študentskih športnih organizacij. Kakor je znano, je bila jugoslovanska delegacija sprejeta med članstvo mednarodne športne zveze in izvoljena v izvršni komite te organizacije. Posledica tega je bila ta, da je študentska organizacija postala tudi član Zveze športov Jugoslavije. Delo študentske športne organizacije v letošnjem letu bo plod-neje kot doslej. Vse delo bo načrtno in stalno, kampanjskih prireditev pa ne bo več. V vseh panogah bodo državna prvenstva, poleg tega pa bodo tudi posamezne univerze izvedle svoja medfa-kultetna tekmovanja. Na podlagi rezultatov bodo sestavili ekipe, ki bodo sodelovale na državnem prvenstvu. Koledar športnih tekmovanj je zelo bogat. Državno prvenstvo v streljanju in smučanju je bile že v Zagrebu oziroma na Sljemenu. Smučarska študentska tekmovanja so bila doslej vedno v Kranjski gori, tokrat pa so organizacijo prevzeli hrvatski študenti, ki so hoteli pokazati, da so tudi oni sposobni organizirati tako večjo prireditev. V Ljubljani so študentje prevzeli organizacijo državnega prvenstva v odbojki in košarki, ki bo VREME Napoved za torek, 16. febr.: Pretežno oblačno z vmesnimi razjasnitvami. Ponoči temperature nekoliko nižje. Na Primorskem slaba burja. Snežne razmere, 15. febr. ob 7. uri: Komna 160 cm, Planica 42 cm, Jezersko 30 cm, Novo mesto 27 cm, Koča ob 2ičnici 37 cm, drugod v nižjih predelih Slovenije pa od 15 do 20 cm južnega snega. meseca maja na igriščih pod Ce-kinovim gradom. Za čim boljšo izvedbo bosta poskrbela študentska kluba AOK in AŠK, ki imata glede organizacije že dobre izkušnje. V Sarajevu z uspehom deluje študentsko športno društvo »Bosna«, ki bo priredilo nogometno in rokometno prvenstvo, v Beogradu, kjer so dogradili nov plavalni bazen in veslaški dom, pa bodo prvenstvena tekmovanja v plavanju in tenisu. Kot je razvidno, bo delo študentskih športnih organizacij letos pestro in zanimivo. Slednjič lahko upamo, da bo študentski šport vendarle našel mesto, ki mu pripada. MTV Mn Hokejska ekipa Partizana iz Beograda je na turneji po Nemčiji nastopila prvič v Garmisch Par-tenkirchenu proti zelo močnemu nasprotniku Riesersee ter izgubila z nič manj kakor 2:12 (1:5, 0:4, 1:3). Za Partizan sta dala gola Mijuškovič in Pötzl. Domačini so bili ves čas igre za dva razreda boljši od Jugoslovanov. To pot so si gotovo izbrali premočnega nasprotnika ... Mednarodna košarkarska tekma med Španijo in Francijo, odigrana v Madridu, se je končala z zmago Španije 42:35. Drevi ob 20 bo v dvorani DOZ ob Miklošičevi cesti 19 predavanje Janka Blažeja o vzponu na Nanga Parbat in o naših možnostih v zimski alpinistikl. Smučarski klub Enotnost obvešča: V sredo ob 20. uri bo v klubskih prostorih seja tehničnega odbora. Zaradi bodočih prireditev (Bukovniški smuk) je seja obvezna za vse smuč. učitelje, sodnike in tehnične sodelavce. V četrtek ob 18. uri bo istotam sestanek tekmovalcev za vse discipline. ÜD KUPCI3A Tedaj se je nenadoma znašel nekdo ob njem — prav tako kot na frankfurtski postaji. »Prodajate?« je vprašal polglasno v trdi nemščini. Biel ni pogledal navzgor. »Ne. Rad bi nekaj kupil,« je odvrnil prav tako ti no. »Kavo?« je vprašal oni. »Ne.« »Cigarete?« »Ne.« Oni je za bip obmolknil. »Dolar se je spet dvignil,« je dejal nato. »Tudi dolarjev ne mislim kupiti.« je odvrnil Biel in nato dodal: »Potrebujem listine —.« Mož poleg njega je na rahlo zažvižgal. Prijel je Biela pod roko. »O tem se morava pogovoriti. Pridite!« Šla sta v majhno, zakajeno beznico. Šele ko sta si sedela nasproti, je Biel natančneje pogledal svojega poslovnega prijatelja. Mož je imel sivorumenkast obraz s krepkimi ličnicami in napetimi ustnicami. V njegovih rjavih očeh je bil prav tak rumen sijaj kakor na njegovi koži in na njegovih topih, redko stoječih zobeh. »Listine hočete?« je vprašal. »Da,« je prikimal Biel in pozabil na zunanjost onega. Zdaj je bil na cilju. »Listine so drage.« »Koliko?« je vprašal Biel. Mož ga je s pogledom ocenil. »Koliko lahko daste?« »Tisoč,« je dejal Biel. Mož se je nemo zarežal. »Tisoč pet sto,« je dejal Biel. »Cigareto?« je vprašal mož. Biel je odkimat. Vročično je računal. Ce mu ponudi dva tisoč, mu ostane še vedno tisoč. Tudi to bo še kar dober posel. Pogledal je sivorumeni tujčev obraz. »Ali jih lahko dobim za dva tisoč?« je vprašal s poželjivo prizadevnostjo. »Več nimam.« Oni si je prižgal cigareto. Obvisela mu je v desnem kotu ust, kot da se je bila tam prilepila. »Bomo videli.« Biel se je oddahnil. »Kdaj?« »Kdaj lahko plačate?« »Takoj,« je dejal Biel. Oni se je sklonil. »Pravite, da imate denar pri sebi?« Biel je vneto prikimal. Možakar se je tedaj dvignil. »Pridite!« »Kam?« »Mar mislite, da imam listine pri sebi?« Vrgel je na mizo bankovec in stopil proti izhodu. Vodil je Biela skozi zmešnjavo ulic, ki so si vse bile podobne; zanemarjene, deloma zapuščene hiše z obrabljenimi ozkimi stopnišči in temnimi hodniki. Končno sta bila na cilju. Zavila sta v ozko vežo, ki je bila obložena z velikimi kamnitnimi ploščami. Tudi tu je bilo skoraj temno. Biel se je ustavil. Ničesar ni razločil. Mož z rumenim obrazom ga je prijel za roko. Peljal ga je čez dvorišče v še temnejšo vežo. »Ali bo še dolgo trajalo?« je vprašal Biel, ki je postajal nezaupljiv. Mož ni odgovoril. Na koncu veže pa je obstal. »Ali smo že na mestu?« je vprašal Biel. Glas se mu je tresel, Nenadoma je spoznal, da je zašel v past. Mož ga je gledal in se režal s svojimi rumenimi, zamazanimi zobmi. Odgovoril pa ni. Nato pa je stopil tesno ob Biela, Biel se je obupano ozrl okoli sebe. Obšel ga je silen strah. Na to možnost ni bil pomislil! Ni mislil pač na ničesar drugega kot na listine. Mož. ga je zgrabil za plašč in ga potisnil ob steno. Rumeni zobje so bili tesno ob Bielovem obrazu. »Daj denar!« Biel ni spravil iz sebe niti glasu. Z izurjenimi rokami je oni stikal za Bielovo denarnico. Hitro jo je našel. Ko je prešteval denar, je njegov obraz preletelo škodoželjno režanje. »Imel sd le dva tisoč, ne?« je dejal poro®* ljivo. »Ali si se morda uštel? Našel sem tri tisoč.«