Leto LXX1. št. 102 LJubljana, petek t. ma)a 1938 Cena Din 1.— vrat a Din l. do 10U vral t Din 2.50 oa luo oc 300 vrat a Din 3, večji inserati petlt vrsta Din 4.—* Popust pc dogovoru, inseratnj davek pose Dej. — »Slovenaiu Narod« velja mesečno v Jugoslaviji DU> 12.—. za inozemstvo Dtn 4b— Rokopisi se oe vračajo UREDNIŠTVO LN (JPRAVNlsTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 6 Telefon: 31-22. 31-23. »1-24. SI-25 ta 31-26 Podružnica: MARIBOR, SUoaamaverjeva Sb - NOVO MESTO, Ljubljanska telefon sl 26 — CELJE, cel jako uredništvo: SUoesmaverjeva unca i, telefon s t. 65; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon s t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10351 Konferenca Male antantc v Sina ji: Mala antanta 1 Stalni svet Male antante je proučil vse pereče mednarodne probleme in iznova potrdil zvestobo Druitvu narodov in načelo mednarodnega sodelovania v svrho okrepitve miru Sinaja. 6 maja r. Po dvodnevnih posvetovanjih treh zunanjih ministrov je bila sinoči zaključena sinajsks 35 konferenca talnega sveta Male antante Po končanih posvetovanjih je bil objavljen uradni komunike, ia vsebuje vse glavne sklepe treh zunanjih ministrov glede stališča držav Male antante do vseh perečih mednarodnih problemov. Zvečer je bila na dvoru prirejena sve-*aPa ve^er-a ki so se je poleg treh zunanjih ministrov udeležili tudi vsi člani romunske vlade Pc večerji sta dr Stojadinović in dr Krofta ob l 25 zjutraj zapustila Sinajo in se s posebnim vlakom vrnila v svojo domovino Komunike Ob 18.45 so predsednik jugoslovenske vlade in zunanji minister dr Milan Stojadinović, češkoslovaški zunanji minister dr Kamil Krofta in rumunsk: zunanji minister Comnen Petresen sprejeli v dvorani hotela »Palače« zastopnike tiska, ki jim je zunanji minister Comnen p reči tal naslednja komunike: Stalni svet držav Male antante se je sestal na redno zasedanje v Sinaji 4. in 5 maja 1938 pod predsedstvom Vikolaja Petresca Comnena, romunskega zuna-nj~«ra ministra. Jugoslavijo je zastopal predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinović. Češkoslovaško pa zunanji minister dr. Kamil Krofta. I. Zananji ministri so proučili razne dosodke. ki so se pripetili v mednarodnem položaju po zadnjem zasedanju finega sveta it so podrobno izmenjali misli o vseh vprašanjih, ki se posebno tičeio politike Male antante Ueotovili •»o soglasno, da je treba nadaljevati vsa prizadevanja za sodelovanje pri vsakem «u za sporazum in pomirienje Stalni svet Male antante je posvetil posebno pozornost nedavno sklenjenemu anele-"ko-ifaluanskemu dogovoru ki se mu /di element velik- pomena za ohranitev trajnega miru. II Stalni svet je čim najpozorneje proučil razmerje med državami Male antante in Madžarsko. Stalni svet vztra-19 soglasno pri svoji želji, da nadaljuje razgovore, ki so v teku m ki jim je cilj, doseči sporazum in medsebojno zaupanje v Podunavju. ITI. Mala antanta ponovno potrjuje čustva lojalnosti do DN in podčrtava izjavo, ki jo je podal v njenem imenu zastopnik Rumunije na zadnjem zasedanju sveta mespca * uaria t. 1. Obenem L raza voljo, da dela v duhu te Izjave za uresničenje ideala mednarodnega sode-1 -uja. kakor a razumeli ustvari-telji pakta DN. Stalni sve* «*» ie seznanil z dnevnim redom prihodnjega zasedanja >veta DN in je ugotovil popolno enakost naziranj svoiih članov glede stališča, ki ga bo zavzel rumunski delegat kot zastopnik Male antante v -vetu DN. IV Stalni svet Je z največjo pozornostjo proučil s pravne in deianske Mednarodna vloga češkoslovaške ĆSR bo postala most za zbližan}e med osjo —Berlin in zapadnima velesilama Pariz, 6. mata b Pc londonskih razgovorih nastal: položaj presojajo v tukajšnjih političnih krogih v glavnem takole: V Londonu ni bila dosežena le tesnejša nevezanost med Anglijo in Francijo, temveč je bil s tem storjen važen korak naprej tudi v politiki napram Češkoslovaški, katere poJoaaj je bistveno utrjen z angleškim pr znanjem skupnosti interesov a Francijo. Tans je Ceskoskrvaiks posredno pridobila večjo svobodo akcije v notranjepolitičnem hi zunanjepolitičnem pogledu Sedaj ji bo praktične !azje zadovoljiti nekatere Hen-leinove zahteve ker je v glavnem prešla neposredna nevarnost, ki bi zaradi tega zanjo nastala tako v pogledu nedotakljiva- ^„re zunanje politike kakor v pegfe n-dotskljlvosti njenega ozemlja Razen te^a ke noeodte. ie odgovarjal snoči v spodnji zbomci državni podra nik v zunanjem ministrstvu Butler-ki je izjavil med drugim: Angleška vlada je pripravljena er»reieti sleherno pobudo za rjiivljenje treov^ke zmenjave z vsemi dni ;Tm, 1-7 v;-ni na ovnov- klavzule o naiveČj' u£odoo**ti V tem pocledu ne bo vlada pu stila neizrabljene nobene možnosti. Za sedaj n mamo nikakega poročila, ia bi se nudna kakršnakoli ma*er:alna pril'ka za povišanie naše trgov-.ne s Češkoslovaško CSm se bo taka priVka ponudila jo bomo seveda izra-V adi bo razen tega smatrala to zadevo za nuino. Interesna področja Rima in Berlina Jedro razgovorov med Hitlerjem ia jem v Rimu je raidelitev vpliva v na Balkana lini-in Rim, o maja r. Po razgovorih, ki so b 11 v Umu prvi dan Hitlerjevega bivanja v Italiji, je bil objavljen kratek komunike, ki w?flab da se bodo ti razgovor', nadaljevali ter da bosta zunanja ministra grof Ciano in Ribbentrop ostala v stalnih stikih ter podrobno obravnavala posamezne probieme Italijanski tisk posebna podčrtava važnost teh razgovorov in pri tem naglasa da proučujejo vse mednarodne dogodke poslednje dobe m tečno določajo funkcije ki jih imata vršit: Rim in Deran Vprašanja ki jih pn tem obravnavajo se ne tičejo samo neposrednih interesov Italije in Nemčije, marveč «rp*nftnraa položaja v Evropi »Giomale d' I tališ« pile. da je pomen teh razgovorov toliko večji ker so se po zadnjem sestanku med Hitlerjem in Ifus-soimijem odigrali važni dogodki, od katerih je največjega pomena priključitev' Avstrije k Nemčiji in sklenitev anglesko-itali-janskega sporazuma Ni pa treba nagla sati niše list da tudi ta dva tako važna dogodka ne moreta spremenit) funkcije osi Ujm Hm An Ta dva dogodka se sploh ne moreta spraviti v neoosredno zvezo Stališče Italije glede anJlusa je točno izraženo v govoru afussolinijs v italijanski zbornici 16 marca Italija smatra snilus za uaiaveu razvoj one akcije Id je morala dovesti do politične združitve in zedi-nienja Nemčije Tako pojmovanje Italije vi okvir, ker se je po izjavi Mussolinija Evropa pom.nla S temi dogodki os Rim —Berlin ni bila niti najmanj omajana V Berlinu namreč dobro vedo. da je Italija zainteresirana na vseh evropskih problemih, da pa ob enem vodi tudi svojo posebno politiko na Sredozemskem morju in v Podunavju ter na Balkanu V Rimu pa prav tako dobro vedo da ima Nemčija kot velesila svoje posebne interese v Severnem morju in v vzhodnem delu Evrope V tem pogledu so smernice italijanske in nemške politike lahko spravijo v sklad ter se razvijajo v stvarno ir koristno sodelovanje Harmonija obojestranskih teženj omogoča, da Italija in Nemčija lahko koristno vrtita svojo gospodarsko m kulturno nalogo v Podunavju London. 6 maja r Rimski dopisnik - Manchester Guardiana« poroča v zvezi z rimskimi razgovori med Italijo in Nemčijo, da sicer ni pričakovati sklenitve formalnega vojaškega pakta med Rimom in Berlinom, ds pa skuša zlasti kancelar Hitler doseči tesno sodelovanje med obema oboroženima silama na kopnem, na morju in v zraku z avtomatskimi obveznostmi za gotove primere Hitler tudi želi pridobiti MussoHnija za to. da se Italija desin-teresira na Srednji Evropi Nekateri njegovi svetovalci zlasr* zunanji minister Ribbentrop gredo celo tako daleč, da predlagajo, naj bi te Italija tudi odrekla vsa-i tenu vplivu na Balkanu. V nemških strani novi položaj na Dunavu glede plovnega režima in je soglasen, da je v interesu vseh. ki s- doslej sodelovali pri pospeševanju medsebojne trgovine v Podunavju. da poiščejo skupno najprimernejši način za nadaljevanje moralnega, tehniškega in materialnega sodelovanja, ter podpro rešitev, ki bo upoštevala vse obstoječe interese. V. Stalni svet sprejema na znanje in odobrava rezultate 11- zasedanja gospodarskega sveta, ki je bilo v Bukarešti od 9 do lf marca t. 1. Zunanji ministri so srečni, ker morejo ugotoviti, da gospodarska Mala antanta Čimdalje bolj plodno razvija svoje delo od leta do leta. ter so sklenili, da bodo niihove pristojne oblasti proučile in izvedle vse ukrepe, ki jim je namen utrditev raznih gospodarskih zvez med državami Male a i fante. VI. Prihodnje zasedanje stalnega sveta Male antante bo na Bledu ob koncu avgusta t. 1. Prvi odmevi V Berlinu Berlin, 6. maja. br V nemških političnih krogih so z veliko pozornostjo zasledovali sinajsko konferenco Male antante in so z velikim zadovoljstvom sprejeli zaključni komunike o sinajskih sklepih. S posebnim zadovoljstvom ugotavljajo, da komunike prvič od obstoja Male antante niti z besedico več ne omenja nadela kolektivne varnosti, stališče do Društva narodov pa označuje v zelo zmerni obliki. V Berlinu so računali s tem, da bo Mala antanta posvetila čeakoslovaSkemu problemu vso pozornost in napravila sudet-sko-nemško vprašanje za problem, ki se tiče vse Male antante. To pa se ni zgodilo in v komunikeju to vprašanje sploh ni omenje-no. Iz tega sklepajo( da. Češkoslovaška v Sinaji ni dosegla zaželjenega ci-lja V Parizu Pariz. 6. maja br V francoskih političnih krogih je izzval sinajski komunike bas nasprotno razpoloženje od onega v Nemčiji Vsi današnji pariški listi izražajo nezadovoljstvo nad rezultati sinajske konference. »Epoque« piše, da je komunike zelo meglen ter da so bila posvetovanja v Sinaju v znaku skrajne previdnosti Vidno so se hoteli izogniti vsemu, kar bi imelo značaj kake manifestacije To kaže tudi že izbira kraja tega zasedanja ki so ga iz Češkoslovaške prenesli v Rumunijo. Mala antanta je bila osnovana v borbi proti madžarskemu revizionizmu, sedaj pa se zavzema za sporazum z Budimpešto Gospodarski interesi Male antante se tu križajo Kakih novih obveznosti glede Češkoslovaške Mala antanta ni hotela prevzeti. Tudi desničarski »Jour« pravi, da je sinajski komunike mračen in nestvaren, ker prikriva pravi položaj Levičarski listi se v zvezi s tem zavzemajo za CSR in ne šte-dijo s kritiko sinajske konference, o kateri pravijo, da je prva v obstoju Male antante. ki je končala brez stvarnega rezultata. krogih upajo, da bo Italija osredotočila svojo glavno zanimanje na Sredozemsko morje. Španijo in severno Afriko Kakor pa zatrjujejo v italijanskih krogih, imajo Italijani druge načrte in so pripravljeni prepustiti Nemčiji kot njeno interesno področje Madžarsko, Rumunijo in Bolgarijo, dočim bi ves ostali Balkan ostal še nadalje :talijansko interesno področje Angleško časopisje naglasa, da bi bil tak sporazum zelo lab len in je veliko vprašanje, ali bi bil trajno vzdržen. „Temps" o timskih razgovorih Pariz, 6. maja b V u odoiiku o Hitlerjevem obisku v Rimu ugotavlja oficiozni organ francoske vlade »Temps« med drugim: »Os Rim—Berlin je dejstvo, s katerim je treba odslej v enaki meri računati kakor s trajnim sodelovanjem med Francijo in Anglijo Nihče ne more resno misliti na manevriranje proti tema dvema skupinami z namenom, da bi vsako zase razdvojil. Pamet zahteva, da priznamo stvari takšne kakor so v resnici in da se v tem spoznanju trudimo, da v evropskem okviru omogočimo sodelovanje obeh liberalnih in obeh avtoritarnih velesil v službi miru. Angleško-italijanski sporazum in pogajanja za italijansko-francoski sporazum sta najboljši sredstvi za omiljen je mednarodne napetosti Potrebni sta torej mirnost in hladnokrvnost presoje. Rumunski predlog za zaščite pred letalskimi napadi Določitev posebnih nevtralnih, pasov Ženeva. 6 maja o. V odboru Društva narodov za socialna vprašanja ie zbudil veliko senzacijo predlog rumun«ie vlade, naj bi se v vsaki državi za čas vojne določali posebni nevtralni pasovi, v kamere bi se zatekli otroci, da bi bih na varnem pred vsemi letalskim' napadi. Nedot*kHivo*t področij naj bi se mednarodno zajamčila Rumunski predlog je bil v odboru sprejet z velikim odobravanjem in ga sedaj v splošnem proučujejo Ze na enem izmed prihodnjih zasedanj sveta Društva narodov bo predlog memorrvo obravnavan ▼ Rntnotiiji Bukarešta, b. maja. k. S kraljevim ukazom je bil osnovan v ministrskem pred-sedzustvu manjšinski komisariat, čegar področje bo mnogo večje kakor manjšinskih državnih tajništev, ki so obstojale od časa do časa v preteklosti Komisariat se ne bo barvil samo s tekočimi zadevami manjšin, temveč tudi s pripravlja mtm 1 deli. da primerno prilagodi vsak zakon, ki se bo tikal manjšinskih vprašanj. Temu notranjepolitičnemu ukrepu pripisujejo ob otvoritvi sinajske konference Male antante poseben pomen, ker bodo na konferenci razpravljali o odnosa jih med Malo antanto in Madžarsko. Čeprav se i e more ničesar pozitivnega reči o stališču Rumunije, ae more vendarle domnevati, da je Rumunija z osnovanjem manjšinskega komisariata hotela pokazati svojo dobro voljo. Bukarešta, 6. maja. h. Včeraj je izšel kraljevski dekret. ■ katerim s« generalno ravnateljstvo tiska in propagande, ki je bilo do sedaj podrejeno ministrskemu predaedniitvu, podreja notranjemu ministrstvu Bukarešta, 6. maja w Kakor se zdi, je vlada opustila svojo prvotno namero da uvede proti Železni gardi velik proces. Odločilne za ta sklep vlade so bile najbrž Izkušnje ls L 1*34 v procesu proti telesni gardi, ki so ga njeni člani uporabili za veliko propagando v sodni dvorani za svojo organizacijo. Vlada izvaja, kakor se zdi, sedaj delne akcije. Vojaška sodišča so v več pokrajinskih mestih izvedla razprave proti lokalnim voditeljem Železne garde zaradi protidržavnega delovanja. Sodišča so že izrekla več razsodb, v katerih so bili obtoženi obsojeni na ječo od 3 mesecev do 1 leta. Voditelji Železne garde v Bukovini in na Sedmograškem so bili obsojeni do enega leta ječe. Brat zabodel brata Maribor, 6. maja V Oseku pri Sv Trojici v Slovenskih goricah se je včeraj popoldne odigrala tragedija, ki je zahtevala življenje 24 letnega posestnikovega sina Vilka Kranerja Vilko je popoldne s starejšim bi atom okopaval krompir na njivi Pojedla sta malico, na-enkra* sta se pa začela prepirati in v jezi je 27 letni Alojz potegnil žerpni nož ter brata večkrat sunil v vrat, prsi in roke, da je Vilko obleža1 v mlaki krvi in kmalu rzdrhnil. Tgbijalec je sam odšel na orožniško postajo k Sv. Trojici, kjer je prijavil zločin. Pokojni Vilko Kraner je bil zelo nervozen fant in se je še nedavno 6 tednov zdravil v umobolnici v Novem Celju, kjer so ga pa odpustili, češ, da svoji okolici ni nevaren. Doma se je Vilko prepira! z vsemi domačimi, ki so po mnenju zdravnika vsi nevrastenikL Orožniki so Alojza Kranerja izročili šentlenarškemu sodišču. O zločinu je bilo obveščeno tudi rnanborsko državno tožilstvo, ki je odredilo obdukcijo pokojnikovega trupla za dsnes popoldne. Nesrečnega Vilka so prepeljali v mrtvašnico na pokopališče pri Sv. Trojici Sorzna ooročila, Curih, 6. maja, Beograd 10. — Pariz 12.22, London 21.79, New York 436.625, Bruselj 73.475. MIlan 22.97, Amsterdam 243.10, Berlin 175,50, Dunaj 47. — Praga 15-18, Varšava 82J50, Bukarešta 126. Sokolska župa Ljubljana II, obrambni zbor Sokoistva Vsem društvom, članstvu, naraščaju in deci ! Sokolshi kresovi drevt ne hoda goreli. — Tglasite se danes zvečer ob 9. vsah v svojem društvu l Zdravo ! SOKOLSKA ŽUPA LJUBLJANA poCitični o6§QXniH 99Delavska pravica" o kongresu Jugorasa JRZ ima svo/o delavsko organizacijo, fct jo imenujejo Jugoras (jugoslovenski radnički savez). Jugoras ima svoje slovensko glasilo »Slovenski dela\*ec*, ki ga urejuje jeseniški kaplan Krizman. Ta organizacija je imela v pravoslavnih velikonočnih praznikih svoj kongres v Beogradu, ki so se ga udeležili tudi jugorasovci iz Složnije, saj je sam poslanec Kaiel Gajšek pripeljal na kongres 40 delavcev iz mežiške doline. S tem kongresom se bavi tudi glasilo »Jugoslovanske strokovne zveze« »Delavska pra-vica«, ki piše: »V nedeljo in ponedeljek, na pravoslavno veliko noč, se je vršil v Beogradu kongres Jugorasa* delavske sekcije JRZ. Kongresa se je udeležila tudi delegacija Zveze združenih delavcev pod vodstvom predsednika Prežija. »Slovenski delavec« je o tej stvari sramežljivo molčal. Zakaj neki?« Vozna razsodba sodišča Svoječasno je sresko sodišče v Dubrovniku obsodilo B. Kolendiča, znanega nacionalista, na 300 din globe in 3 dni zapora, ker je v neki dubrovniški cerkvi ugovarja! proti propovedniku, ki je v svoji pro-povedi zagrešil izpade, ki so izzvali njegov ogorčen odpor. Obtožen je bil zato po paragrafu zaradi motenja vere. Kolendič se je proti tej razsodbi pritožil na apelacijska sodišče. To je načelno razsodilo, da se cerkvena propoved ne more smatrati kot del bogoslužja, na katero se nanaša paragraf 163. kazenskega zakona. Na podlagi te načelne razsodbe apelacijskega sodišča se je vršila ponovna razprava pred okrožnim sodiščem v Dubrovniku proti Kolendiču. Sodišče je obtoženca oprostilo vs a k e krivde in kazni. — Statišče apelacijskega sodišča je juridično gotovo popolnoma pravilno in je le želeti, da bi se povsod uva-ževalo Spori v hrvatskem klerikalnem taboru Včeraj smo spregovorili o brošuri splitskega knaonika Antona Piletiča, ki je v njej ostro napadel vodjo hr\ratskih križarjev odvetnika dr. Protulipca. Na ta napad odgovarja sedaj dr. Protulipac v zagrebškem klerikalnem tedniku »Nedjelji« V tem odgovoru poudarja med drugim: »Mi smo iskali čisti katolicizem na gori hrvatskega narodnega življenja. Zato je moral naš katolicizem biti del naše duše, pa tudi del in temelj življenja hrvatskega naroda. Katolicizem, oblikovalec naše nacionalne duše, se nikakor ni smel oddeliti od hrvatskega narodnega življenja. On mora biti kakor v stoletjih našega nacionalnega oblikovanja: kvas našega rojstva, naše izgradnje in našega razvoja. Zato se naš katolicizem ni mogel vezati ob nobene skup ne. zlasti pa ne ob nobeno politično stranko ali skupino, ker skupina je skupina* a katolicizem je občestvo... Križarski organizaciji očitajo, da je dobila od dr Mačka »priznanje«. Toda ti, ki iznašajo te očitke* prav gotovo niso prečit ali tega »priznanja« ali ga niso hoteli preči tat i. V tem »priznanju« se namreč zlasti poudarja to, da so križarji nepolitična in nestrankarska organizacija. In ti križarji, ki se jim očita politična opredeljenost, so najodločneje zahtevati naj se katoliško delovanje ne označuje politično in strankarsko. O tem obstojajo tudi pisani dokumenti...« Vsa javnost je sedaj radovedna, kaj poreče k tem sporom v hrvatskem katoliškem taboru škofovska konferenca in kako jih bo resila. Ti spori so bili predmet razprav ie na zadnji škofovski konferenci. Takrat je bila odločitev taka, da je ostal volk sit, koza pa cela. Medtem pa so se spori tako poostrili, da polovična rešitev najbrže ne bo več zadoščala. Koga bodo obglavili, dr. Protulipca ali dr. Simraka, alt oba. da bi izročili vodstvo v katoliškem taboru »bel-gjearnsf to Jf očetom Jezuitom?! Ur«? »SLOVENSKI NAROTM. petek. «. maja 1938. Ste* 102 Pred stoletnico Muzejskega društva ima 217 Sasov ia testnega člana Ljubljana. 6 maja V fc ta miri Narodnega museja je včeraj predsednik univerzitetni prof. dr. Milko Kos na občnem zboru poročal o delovanju Muzejskega dru!v. a m Slcvenijr ki ga je šteti med najatarejia naša znanstvena in kulturna truštva Zborov alci ao počastili spomin štirih zvestih in uglednih članov, ki so v lanskem letu umrli, to so bili univerzitetni profesor dr. Ivan Prijatelj, bibliotekar dr. Pun ta r. knji±*vr..k polit. Fran Jaklič in univerzitetni profesor dr. Alfred feerko. Predsednik je izrekel za-hvi!- - - tf se hnistve lan r^ip.rait. da je moglo služiti s uspehom svojemu namenu. Glavna skrb društva je društvena publikacija »Glasnike U je v 19. letu izhajanja. Tudi 19 letnik bo izšel v dveh zvezkih, od katerih je prvi že v tisku Znano je. kako tržko je Izdajati pri na« znanstvene publikacije. Društvu se je posrečile vzdržati kontinuiteto pri Izdajanju >Glas-sDcac in z novim letnikom 1938 prehajajo publikacije Muzejskega društva v 50. leto Za 50-letnico izdajanja svojih publikacij bo društvo izdalo repertorij društvenih pu-UHJracil v zadnjih ?50 letih, katerega bo sestavila trn. dr. Pivec-S tele tova Muzejsko društvo obstoja prav za nrav že od 1. 1839. Prihodnje leto bo izšel 20 letnik >0!asnika< kot jubilejno Izdanje s katerim bo društvo proslavilo 100-letnlco svojega obstoja Društvo bo izdalo dr. 2on tarjevo >Zgod*jvino mesta Kranja« prva polovica knjire je le v tisku. Jeseni bo prvi sestanek slovenskih zgodovinarjev in zaag°vori glede časa in kraja ter dnevnega reda tega sestanka se vrše med društvom in Zgodovinskim društvom v Mariboru. Tajnik prof. dr. Zwltter je poročal o prošnjah in deputaeijah ki so se prizadevale zagotoviti obstoj društvu in redno izdajanje glasila Te prošnje so imele uspeh le pri favnih čfrrteltlh. kakor pri vladi v Beogradu, pri banski upravi in mestni občini. Društvo je sodelovalo pri reševanju vprašanja kočevskih krajevnih imen. raz-pT-ar-'4-* v> r% vmra«anm naših domač .h arhi- vov, ki so v nssadovoijivem stanju, kakor o vprašanju še vedno ne izvedene Izročitve naših ar hi vali J na Dunaju in v Gradcu. To vprašanje je po priključitvi Avstrije k Nemci j: v novem Stadiju. Ob začetku tega poslovnega leta je imelo društvo 216 članov. Med poslovnim letom je pristopilo 11 članov črtanih je bilo 5 članov umrli so štirje člani. Število članov je torej stalno. Castiu član društva je prof dr. Seid! iz Novega mesta. Blagajnik prof. dr. Sara je poročal 0 stanju blajrajne. ki izdaia največji znesek za tisk svojega glasila. Namesto obolelega knjižničarja in arhivarja dr. L/Oiarja je njegovo poročilo preči tal tajnik dr. Zvvitter. >G1asnik« (17. letnik) je bil poslan na 143 naslovov Med poslovn'm letom je bilo črtanih pet naslovov. 18. letnik je bil poslan na 145 naslovov. Zamenjalne publikacije: Ob zadnjem občnem zboru je bilo v kartoteki 190 naslovov prihaiaiočih zamenjalnih publikacij. V teku leta sta odpadli dve zamen jalni publikaciji društvo pa je dobilo v teku leta % novih zamenjav Društvo ima v kartoteki skunni ?°2 na^l^vn zamenismlh pu-Mikaoil V toicu lanskega leta izkazuje rtru*?v*«a Vmiiznica prirastek na 24<* en^t Ako '-sčunamo vsako enoto povprečno po 50 din kar je najmanjši znesek, predstav-'p'r,^-i prirastek kniižnice minimalno \-rednost 10.000 din. Urednik >Glasnika<: dr Mal je poročal, da je bilo izdajanle glasila letos zaradi Izrednih podpor olajšano. Orisal je delo '•redn:.*tva in prizadevanje sotrudnfleov. Tr!*roktor s. Josip Turk je predlagal raz-reftnico. predlog je bil soglasno sprejet. Pri volitvah ie bil za predsednika izvoljen Mpsf prof dr. MiTko Kos. za podpredsednika dr. Josip Mal za ta mika prof dr Zwitter. za blacainika nrof dr Baldulrt Faria. za kni:žTrfear»a dr. Rajko Ložar. v rtiVir so pa bili Tzvof-»em" e-a. dr. Pivec-Štele tova prof. dr. Jakob K" e Vre m s. m-«pektor Tn^ip Turk. nrof. Silvo Kranjc in - --f. dr. Mirko Rupel. Sprednji de lakoraj novega avta je z motorjem vred utrpel precejšnje poškodbe in znaša Skoda okrog 2O.000 din. Kakor se domava je prav ta vos dan prej v Zagorju pri Toplicah do smrti pevozil nekega 6tetnefa otroka. S sekiro ubil brata Sevnica. 5. maja Te dni js delavec Gortčan razbil svojemu starejšemu bratu glavo a sekiro. Starejši brat je razjezil mlajšega s tem, da mu je pobral neke malenkosti, zaradi katerih sta se sprla in ga je tudi z nožem zabodel v meča. Ko se je drugi dan vrnil, je mlajši brat skočil po sekiro, s katero je brata pobu na tla m mu strahovito razmesarll glavo tako da ie obležal mrtev. Sam se je javil orožnikom, ki so ga imeli nekaj časa zaprtega na tukajšnjem sodišču, odkoder so ga sedaj odpeljali v zapore celjskega okrožnega sodišča Pomladanski velesejem v Ljubljani na 6. maja Letošnji pomladanski veleseiem v Ljuh Ijani bo ie 18 in 43. velesejmska prired-tev. Otvorjen bo 4. junija in traial bo dr-13 jurHja. Splošni velesciem bo obseg.il strojno m kovmsko industrijo, fmo mehan: ko. radio in eletrotehniko. razsvetljavo ir kurjavo. dvokolesa. vozove in športne p-o-trebičine. poljedelske s*roie in orodie. ies-no in tekstilno industrijo, usnic in konfeK cijo. krzna rs t vo. papir m prsa miške potrebščine, živilsko industrijo, stavbarstvo itd Posebne razstave bodo: of cielna razstava Francije, razstava ceste, prirejena po Dru srvu za ceste, razstava tobačnih izdelkov monopolske uprave, avtomobili in motorna kolesa svetovnih znamk, pohištvo in sta.no vanjska oprema, ženska domača obrt m mala obrt 4. in 5 junija bo v Ljubljani kongres Društva za ceste, ck" 10 do 12. junija pa III. jugoslovensk-! državni rrgovsk: kongres. Za razstavno blaijo veljajo znatne prevo?-ne, carinske m trošarinske olajšave Inozemski obiskovalci dobe na podlag vele-sejmske legitimacije ju^osiovensk- vizum brezplačno pr vseh jugoslavenskih konzulatih. Na naših železnicah imajo obi^kovai- WILLY FORST Film o mladem dekletu, ki postane druga žena slavnega violinskega virtuoza. Ona se bori. trpi. se muči. a končno zmaga! V tem krasnem filmu globokih, plemenitih čustev boste po dolgih letih zopet videli vašega ljubimca iz dobe nemega filma IGO S Y M A režira svoj Sesti in najboljši film.kiga boste videli DANES V P K K MI E B I OB 16., 19.15 in 21.15 URI Serenada Nastopajo še: HTJLDE KRAHL H. JTNKERMANN" WALTER JAN" S SEN Kino Union Za ta program Vam nujno priporočamo nabavo vstopnic Telefon 22*21 v pred proda ji' Ljudje na zatožni klopi Namestil pristnega morfija je bila v vrečicah borova kislina v prahu in rastlinske barvane Ljubljana. 6. ma i a V začetka februari« so detektivi aretira!« v nekem ljubljanskem hotelu elegantnega, okoli V) ;CT starega gospoda. Po zunanjosti bi ga človek imel vsa t za solastnika kakšnega več e^a podietja. ki Trna vsa pooblastila za sklepanje večj'h kupčij Vca«;h vidimo take s-volase sentlemane kot goste v najboljših ljubljanskih hotelih rn kavarnah N\a:aka-'- se jim klanjajo do tal in j m na-z:vajo direktorje, doktorje tri generalne ravnatelje. nssnansni aretiranec ye bil trgovski potnik G. Ivan. stanujoč v Ljubljan- Detek-* - ga je prijel ca stopnicah ravno ko se je G. aapotil v prvo nad*trop je hotela, kjer ga jc čakal interesent za »blago« Ko so odprl: aktovko, ki jo je potnik imel s seboj, so našli t njej — vzglavnik A delčki .. se niso dah premotit . iskali so in našli v hotelski garderob- drugo aktovko, katero je neka Ženska očda a na trne aretiranega potnika V' tej aktovki so pa našli kar so iskali V hotel so prišli na ovadbo nategi B Rudolfa Id je naznan« policiji, da prodaja potnik G. opojne droge, predvsem morfij. Policija je posis'a najdeno snov v preiskavo kemičnemu oddelku na še car ranice. Analiza snovi je pokazala da se r. ihaja v dveh vrečicah navadna borova kislina v pnahu. v drugih dveh vre čicah so b e ps rastbnske snovi pomešane 2 žeiesnisn: barvami. Aretirani potnik je romal s pohcije v sodniiske zapore m bi- obroben prevare Včeraj e pri*ei na vrsto pri sodniku-poe-dracu okroinegs sodr*ča a Kokalju §es* tednov je presede* v pee-skoval nem zaporu. Pred sodnskom se je obtoseoec vedel kot otmen gospod, govoril je tiho si v rzbra-- r *rd:' da ~- :rr>ei -»ame-"2 ~ f- - -- •?•'•>■ ssT Ver*ar»en Ovadite 1 j B Rudolf je izjavil, da obtoien-ca ie več let pozna Prve dri februarja gs je sreča? v Francidksosk- ulici in pn tej priliki mu je obtoženec ponudH v nakup morft j Dal mu je dva WI tega mam na B se je v neki leksu .ii mforirotml glede rr-50 vanja z morfijem m je hrvedeL ds ao take kupčije prepovedane Svetoval- so mu. •naj prodai sic a ovsdv Se dobro nngrsdo bo dobil V zvorčnih vrečicah, ki jia je dobil, je bil pristen tnorftj. Ovsditeij je prodajalcu morfija nastavil pase v katero se je G. ujel le v toliko, da je bil aretiran m da se "e morsi zagovsrjat< pred sodnikom G je ^nmreć ovndieeija poznal, kakor je trdi! včeraj pred sodnikom, in vedel o njem to. ds je nekoč v Mariboru nekoga Tihotapca s saharinom speijni na led KJiub temu se je seveda dYwi»rni1 z njmi za sestanek v hotelu. Dobna ats se m ovsditdj je prodajalca napotil v prvo nadstropje hotela kakor da gs tam ie čnks resen kupec Prodajalca so čnknli seveda detektivi V aktovko je ob'osenec stlači1 vzglavnik ker trie. s rnkrki-mi ovaditHji love tv ij bi mosnl vztrajati do počakati bi ssorni do trenotks ko bi TKisjaiec prirteae sk ovko s Mngoan VI čijo vn šele tedai bi biio dokazano, da je imel nrodsislec namen kupca oslopsriri. Tako pa kupčija m poTeicaia. potnuca so prehitro aretirali. Kaj lahko se ie zagovarjal pred sodnikom, da it dobil bisgc vz Zagreba od nekega Premi ova in mu je ta Pre-mrov. o katerem nihče ne ve kje stanuje in al: sploh ekMstira, zatrdil da je blago pristno, kakor so bih pnstrti vzorci. Sodnik je obtožencu verjel. redke. Godnarju so dokazali, da je stotega rejenca 10 letnega Beso Ivs nečko-ve^co pretepa! in ga pu«rr: klečat: na betonskih tleh ter ga tudi izrabljaj s tem. da ga je ponoči pošiljal po gostilnah prodajat •odje Dečkov učitelj je izjavil, da je Ivo ck zanemarjen in v soli slabo napreduje, ker gs rejnat ne pusti v šok). Ka/m obsojenec m takoj sprejel, iziavid ie, da bo te prermslii. ▼i velesejma brezplačni povTatek. na železnicah drugih držav pa popu si od 25 do 50* e Na parnikih Jadranske in Dubrovačke pAovatoe velja vozni listek nižjega razreda za vožnjo v v:šjem razredu Na par nikih Zetske piovitbe pa imaio obiskovale: veleseima 50° n popust. Na železnicah velja popust od 30. maja do 13. junija za prihod in od 4. do 18. junija za povratek, na pa rn likih pa od 20 maja do 13. junija za pnhod m od 4. do 20 junija za povratek. Razstavni prostor našega velesejma men 40.000 kvad m in v razstavnih paviljonih je prostora 8000 kvad. m. Otvoritev važne nove Avto in vlak trdila skupaj Porjeane 5. maja Okrog 6- ure ečer sta včeraj trčila skupaj težak 5 tonski tovorni avto. ki je vozil vino z Bize.^skejra na tukajšnjo postajo ter vlak ozkotirne konjhflke aoleaui-oe. Razen avtu. ki je obe al na mestu občutno poškodovan, se k »reči nikomur ni nič prtpetOo. lahko pa bi bila nenreča tudi smrtna Kakor se je uerotovDo. je jrlav-ttl .trok nesreče v tem. ker tamkajnndi prostor ni zavarovan in tudi m prej in niti tik pred progo nobenega svarim aga naznsa ali znamenj. Voanik je vozil prm-vjtoo počasi in po deani strani ia dajal potrebne signale. Kot tujcu pa mu ni bilo znano da tam premika sem as tja v tam času vtak. Signala vlaka, ki ga opaziš v zadnjem trenutku 1 pogled je a obeh strani zaprt), ni slišal zaradi brnenja motorja K sreči je počasneje vozil, da j> tako mogel v zadnjem hipu avto malo niti In je tako sedel vani «troj od kar je precej omililo sunek, Razen šoferja so bdi na vosu se štirje ki pa ao s« Maribor, 5. maja V nedeljo 8. t. m. se bo uresničila pol-stoletna želja prebivalstva Slovenskih goric, ko se bo sJovesno otvariala nova cesta Sv. Peter—Ložane—Slovenske gorice Borba za to ces»to, ki je velikega narodnega, gospodarskega, ru jskoprornet n c^a in splošnega pomena, je trajala že od leta 1878. ko so takratni Župani sk*veoiegoriskih občin nujno prosili štajersko deželno vlado v Gradcu, da se napravi nova cestna zveza med Mariborom m Slovenskimi goricami. Lepi siovenjegonški kraji od S\ Petra pn Mariboru proti vzhodu in jugovzhodu so bili brez vsake poštene cestne zveze in so morali ljudje, ako so hoteli priti z vozovi proti Sv Lenartu ali dalje v Slovenske gorice ah na Mursko pol te. po velikem ovinku preko Maribora, Kc/šakov, mimo Sv. Marjete ter dalje po Pesniški dolini. Ze ooemdic samo je v tem predelu Slovenskih goric ilovnato m i a po mat o ter so kolovozi v tako strašno blatnih klancih izpeljani, da je bila za ljudi in živino prava muka, ako so hoteli priti rz blatnih dolin in hribov v mesto ali v kake druge prometne kraje. Zaradi teh prometnih nodostatkov je gospodarstvo »lno trpelo, o kakem tujskem prometu ps sploh govora ni bilo v teh krajih. Zaradi teh težav so občine vzhodno od Maribora že pred mnogimi desetletji naslavljale na oblasti prošnje, naj bi se vendar zgradila mimo Sv. Petra čez hribe proti Sv Lenartu prepotrebna nova cestna zveza. Ali vse prošnje in ves trud jc bil zaman §ele ko je svetovna vojna prinesla nam Jugoadovenom našo narodno državo, so na*i ljudje, ki so dob:!i v roke kram-zastop in deželno vlado v Lnibljani ter pozneje oblastni odbor mariborski začeli s pripravami za uresničenje načrta ceste Maribor—Sv Peter—Ložane—slovenske gorice. Veliki ovinek, ki so ga morali popre je nosovi in pešci napraviti iz Slovenskih goric preko Sv. Marjete in Kosakov. je sedaj skrajšan za mnogo kilometrov. Nova cesta, ki se vije po najlepšem, rodovitnem in vinorodnem predelu Slovenskih goric, je dolga 5.815 m ter so znašali gradbeni stroški skupno s humsko dovozno cesto (1.8 km) 2*512.964 dšn. Pri gradnji nove ceste so so-dntovsk tvrdkc inž Jeienec & inž Siajmer kot nadzornika, inž Nassimbeni kot prvi graditelj, inž. Jug kot režiser, inž. Ferluga ter inž. A. Soberl Tudi domačini »o k cest m gradnji mnogo prispevali. Posebno zemljiški rx»eatniki so žrtvovali vinograde, sa-donosrrika, njive in druge kulture, skozi katere se vije novs cesta. Skoro vsi posest-isrrtljišča brezplačno. Novi cestni zvezi se bo pridružila zveza do Sv. Barbare in Sv. Ruperta v Slovenskih goricah in ob Dravi do Dupieka in Metave. M>,ii »l'-e J.-.- n >• 1 > is*a si v*— a «n> a 1 i'Af\. i m $ r m i 1 W t> f «4 juurV-sJ sr*k»4» MM&m tki s: -m ^ t Usi a*f-7 r ^raira \im> ct mm) rs mnn, "W%z) 1 s- ^ , £na je skupna dolžnost Narod, ki hoče naprej, si nikdar miru dati ne sme. So stvan na katere mora zdrav narod stalno misliti, da mu ne postanejo usodne. K tem stvarem spadajo tudi ljudske bolezni Najnevarnejša od teh bolezni ie nedvomno jetika Ta problem mora biti stalno na dnevnem redu. kajti najskrbnej-se zanimanj*- vsega naroda zanj je sestavni del naše nacionalne kulture sn lepota našega moralnega m etičnega življenja in nujnost socialnega družabnega reda Sposobnost in pripravi »enost, da najvažnejši ljudsko-zdravstveni problem, skrbstvo za jetične bolnike, smatramo za svojo resno narodno stvar moramo u a posebno izrazit način pokazati letno vsaj enkrat, čeprav bi bilo napačno, ako na£a skrb za te reveže ne b: bila vedno enako živa in izrazita v tihem vsakdanjem podrobnem delu. Enkrat ietno moramo z vsem poudarkom manifestirati za narodno skupnost, ki je potrebna za našo br.go za ttžko usodo bolnih in revnih sinov m hčera naroda. Manifestirat", moramo, ker je potrebno, da mladini damo globoko socialno vzgojo, narodu pa pokažemo, da nac mora skupna volja združevati tudi v žrtvah za skupno stvar. V nas samih leži naša bodočnost. Tej manifestaciji ic namenjen vsakoletni protituberkulozni teden. Ti dnevi morajo /brati tudi sredstva, da moremo blažiti trpljenje jetičnih bolnikov in stonti. kar je možno, da ljudstvo varujemo pred okužen jem. Kdor daruje, daruje sebi v korist. Dnevi našega r>ou-darjenega sočutja do bolnih in revnih trajajo od 8 do 14. maja, V teh dneh naj pride med nas dih božjega miru, da bomo vsi eno n sJozni, kadar .mamo pred seboj le eno dolžnost: telesno in duhovno jakost naroda in države. Protituberkulozna zveza v Ljubljani V Ljubljani. 7. maja 1938. Tajnik: Predsednik: Dr. Fr. Debevec s. r. Dr. Joža Bohinjec s. t. Iz Celfa —c Radi j* k j prenos koncerta iz celjskega gledališča. Glasbeno pevski večer, ki se bo pričel v okviru Celjskega kulturnega tedna v soboto 7. t. m. ob 20.15 v Mestnem gledališču, bo prenašala ljubljanska radijska postaja. Sodelovali bodo orkester Glasbene Matice, Celjsiko pevsko društvo, pevski društvi ^Oljka« in >Celj-ski Zvon«, Celjski oktet ter solisti ge. Helena Lapajnetova, Helena Rajhova, Mirca Sancinova. in Anica Mikelnova in gg. Mirko Modic, prof. Mirko Močan, Stjepan Telč in Janko 2agar. Na sporedu so skladbe celjskih skladateljev dr. Antona Schwaba, Ris ta Savina, Karla Sanci-na, Cirila Preglja, Alojza Mihelčiča, dr. F ran j a Delaka. Avgusta C e perja izi Slavka Mihelčiča, ki po večini še niso bile nikjer izvajane. Ob zaključku bodo izvajali vsi zbori ob sprem ljevanju orkestra najnovejšo skladbo ravnatelja Karla San čina jHimna Celju« na besedilo Prana Rosa. —-c V celjski bomici je umrla v sredo 34letna žena rudniškega paamika Frančiška Prešnikova iz Gornjih Grahovs pri Sv. Lenartu nad Laškim. —c Dve nesreči- V torek si je 26ietna hčerka upokojenega radarja Brna žunko-va iz Retja pri TToovljah doma pri padcu zlomila levo roko v zapestju Pri padcu si je prav tako zlomil levo roko v zapestju 651etni posestnik Štefan Petelin-šek iz Gornjih Slemen pri Dramljah. Ponesrečenca se zdravita v celjski bomici. —c Ixp*tl vozačev motomn vorfl aa kandidate iz celjskega, gornjeg-rajskega. konjiškega in šmarskega sreza bodo v četrtek 2. junija ob pol 9. dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj pošljejo pravilno opremljene prošnje čimprej sreskemu načelstvu v Celju. Iz Zagorja _ »Krog s kredo«, prekrasno odrsko de lo pokojnega Klabunda v-prizore v sokol-s-kem gledališču člani trboveljske sokol-ste družine v soboto 7. tm. ob 19.30. Naši sosedje so na glasu odličnih igralcev, ki so tudi to igro naštudirali z vso ljubeznijo in gotovo ne bo nikomur žal. če si ogleda to prekrasno delo, ki š? danes zanje po svetovnih odrih zaslužen uspeh. Dejanje se godi na Japonskem, videli bomo povsem novo scenerijo. Prijatelji gledališke umetnosti naj ne zamudijo prilike m naj si gotovo ogledajo predstavo in s tem pokažejo našim sosedom svoje simpatije. Cene prostorov niso zvišane, čeprav bodo Trboveljčani imeli z gostovanjem velike izdatke. Torej v soboto vsi v Sokolski dom! Iz Maribora — Obrtno gibanje. V preteklem mesecu se jc položaj obrtništva v Mariboru zopet uanlahfial Tukaišnja obrtna obflast je aprila izbrisala IS obrtnih pravic, na novo iadala pa samo 15 — Koliko votil je v Mariboru? Pn mariborski policiji ie letos prijavljenih 4968 koles. 122 motociklov. 262 potnih in 75 tovornih avtomobilov. Izvošđcov je v Mariboru 93. Velik porast je opaziti zlasti pri kolesih. _. iz državne složne je odpušren policijski čJa-drana-c m ^Maribora« ob sodelovanju ljubljanskih in mariborskih solistov. Poleg domačih odlicnikov je posetil koncert tudi francoski konzul Remerand s soprogo. — Delo dobe. Borza dela v Mariboru išče cevljarskeza učenca in dva fasaderja (kamnoseška obrt). Pojasnila se dote med dopol-a .t-^ir-^A uradnimi urami. — Djurdjev dan. Meddruštveui odbor opozarja članstvo inaribottakili tokolskiji dru Stev na Djurdjev dan 6. t m. ki ga priredi tukajšnje vojaštvo. Zbiranje na .reru Svobode ob 18. uri. Zdravo! — Vlomilec padel v bazen, v eni preteklih noSi je neznani vlomilec vloraii v trgovino Ivana Ferka v Pesnici. Vlomilec ie odnesel za več tisočakov Špecerije in manufakture S plenom je tat skočil skozi okno m padel v bazen poln vode. Pljnsk je srižada domača služkinja, ki je takoj poklicala gospodarja. Med tem je vlomilec splaval k bregu in pobegnil v noc. KOLEDAR Danes: Petek, 6. maja katoličani: Janez. Judita DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Beli Jorgovan Kino Sloga: Beli tovor Kino Union: Serenada ^ Kino Moste: >V senci giljotine« (Ronald Colman) in >Silvija in njen šofer« (Leo Slezak> Šentjakobsko gospodarsko in kulturno društvo občni zbor ob 20. pri Amerikancu Nastop »Slovenske scene mladih« ob 20. v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE Danes: T>r. Piccoli. Tyrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus Moste — Zaloška cesta. Samo enkrat v letu so dovoljene potegavščine — prvega aprila. Nekateri se ukvarjajo z njimi tudi zadnjega aprila, toda to je boi j za lase privlečeno, prisiljeno Vendar pa nisi pred potegavščinami nikoli zavaro\'an. Vsak čas ti lahko kdo natvezi in podtakne, da ustreliš kozla w. proglasiš neresnico za resnico, \ajbolj preti ta nevarnost človeku ob uredniškem košu. Mi-stifikacija pravimo taki potegavščini. Včeraj je bil neki zdravnik proglašen najprej za poročenega^ potem pa še za mrtvega. V resnici pz ni niti poročen, niti mrtev, temveč se počuti prav dobro m je zaenkrat še samec. O človeku, ki gs proglase za mrtvega, ko jt. še živ, pravijo, da mu je sojeno potem še dolgo življenje. Kaj pa če proglase fanta za zakonskega moža? Analogno bi mu mom,o biti potem sojeno še dolgo samsko živi jt nje. Težka reca Zidani most. 5. maja Te dni se Je pripetila v Zagrebu težka železniška nesreča, ki bi kmalu terjala sonrtno žrtev v osebi 301etneg;a železniškega zavirača Alojzija Kajtne iz Sirij pri Zidanem mostu. Ka.jtna se je službemo mudil v Zagrebu, kjer so s postaje Zagreb Save premikali vozove proti črno-mercu. Ko js odpel neki voz, je držeč v eni roki nočeo svetilko skočil v diru na stopnico lokomotive ter se peljal z njo proti kurtmici. Kot tujec ni vedel, da je tu silno ozek prostor, ki bi lahko postal zanj ueoden. Lokomotiva ga je z vso silo pritisnila in mu zmečkala roko v rami m nalomila rebra ter mu tudi sicer po životu prizadejala precejšnje poškodbe. Sunek je bil tako močan, da je nočno svetilko zmečkalo liki karton. Na bolestne Kajtnove krike se je lokomotiva ustavila In prihiteli so tovariši, ki so ponesrečenca spravili na prosto, kjer so mu nudili prvo pomoč. Pozvali so rešilno postajo, ki je nesrečnega Kajtno odpeljala z avtomobilom v bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo ohraniti gra pr* življenju. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Petek 6. maja: Ob 15. uri: Na ledeni plošči. DijaSka predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota 7. maja: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene Nedelja. 8. maja: Poko;nik. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 9. maja: zaprto ★ Prihodnja premiera v drami bo v petek 13. t. m. V proslavo 25-letneg-a umetniškega delovanja člana drame Vala Brati-De, vprizore šnuderlove tri skeče z epilogom »Lopovščine« v režiji Era tka Krefta. Osnutki za inscenacijo: Eratina, V prvem skeču se obravnava problem zaroke med dekletom in mladim možem, nečakom trgovca, čigar ljubica je bilo dekle poprej. Drugi skeč prikazuje lopovščine, ki jih zagrešijo zdravnik, policijski komisar in dekle, tretji skeč pa riše zamotano zapuščinsko zadevo, ki se tudi konča z lopovščino. OPERA Začetek ob 20. uri Petek. 6. maja: zaprto Sobota, 7. maja: Trubadur. Premijerski abonma. Nedelja, 8. maja: Grofica Marica, Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Ponedeljek. 9. maja: V kraljestvu palčkov. Proslava materinskega dne. Cene od 30 din navzdol Z Zidanega mosta — Materinski dan. Tukajšnja ljudska šola priredi v soboto 7. t. m. ob 11. uri proslavo materinskega dn^- na kateri bodo sodelovali otroci vseh razredov. Na sporedu eo deklamacije, nagovor učenke o materi in pevske točkP. Na proslavo vabi šol?ko upraviteljstvo vse mamice. _ Razširite cesto! Cesta, ki pelje z Zi-damesa mosta proti Rimskim toplicam m še dalie proti Celju, je na nekaterih krajih skrajno opa€»n;i zaradi velikih in ostrih ovinkov ki so bili v nekaterih primerih že vzrok številnim avtomobilskim nesrečam. Res je da so nad Gračnico odpravili že hude ovinke. ka«r jih je pa Se ostalo, jrh r.o treba že odstraniti. Mno^o se je že Govorilo in pisato m pe »voieai udpnesanon poikovnatu Raaote M licu ▼ srede za botra j- etiim sina Vnasresas Ms ti rs v Pcajaeoru. — Upretaeoibe t taktnih tarifa*. Famanl- je aortdii i •porazu mu a trgo-ir^m. z: i-m 6* in dopa»nA> " * . ? i n nV • i od ro. d bassjs br 52 »akta« tarife k zakone • ^'ftia i one Si anr.is 1996. To teb izcwe-dopo^itvah to utdajsis devol* .h .u**..-. .ejelicah. zborovanjih ia §J pri rfM f.na .na d-'ftkr.je t%tim. ti fo n t« r prosoah zrooo prosai is ki imao x>vo<-riis je bilo brezrK*e£oJb fte 29.711 moških m €.702 ženskih. V primeri t m Trčen* ie bfo T IJ509 bresposetaaih v*sc. Podpore ie dobilo 23659 breapoee*nih 3.086 797.25 din 1. maja {e bilo vsem borzam dela prijavljenih 38.120 breaposelnafa. — Leteseh scsfeserski ksnsre^ profesor-- o IroJtvo kraljevine Jugoslavije bo imelo fvoi lsto*nr kongres 5. m *v julija v Subo-Tici Xa kongresa ho rSnarrib okrog 500 pro ^eSOTfST — T--i»\in-ka poCajaaja t Nemčije. V V^rlin .e odtoloraLa nsaa deleeacija aa *r-j-ovin^k i jjoca anja r Nemci jo. Podajanja se rodo n\na?a:a na revizijo medsehomih ea-rjajiifc in ielezn#kih tarif, na določanje »r^osnih kom' - «»i*ov, na obmejni promet •Sr na vprašanje nemških fnpovrev v Juz*>-alaviii in naših v N>n£ifi. 5ala delesrarna o?:a-= v Berlinu pnblino dvi tedna pot^m bo na n m vodja pomočnik tunanjeca mm -sra Miiivoj Piiia odpo*ovai v £v:co na trgo-vinfrka posaiaaja. — terk pi^atPlj Ca pek pritpe t šarajsvo. Znani češki p sate! j Karel Capck priaoa v jesosa a o r Aoproco v Sarajevo. — Statistika naaec* tujske^a prometa. Po podatkih Putnika je bilo lani v naši dztavi 907.93', turistov, fitevilo domačih turistov je nazadovalo za 53 292, tujih pa narasio za 16.307. Število turistov iz Nemčije je naraslo nad 30 000. povečajo s« >e pa tudi število turistov iz Madžarske, • "o .jc. .\ns:i:je. Amerike, Francije. Skan-dšnavakih držav. Behrije in Holandake. — r*r\a v*t-drravna ^onfereurs Krojav-oev. \ri pobudo beoera.tske aekrije kro;.a-cev moške obleke bo v nedeljo 8. t. m, v Beogradu vsedržavna konferenca kroja-čev ki Dodo obravnavan pereča F*anovska vprašan a. tako vpraša-.je kolektivnih po-srodb. kulturne in j^rof <■ .«i fona_ne povzdiire kroj . onabitaejjfa izdajanja eJasila. ustanovitve zveze krojBjoa« mo.-k^- obleke itd — propagandne taJvlopne inam^e zs X\1JI ljubljanski pomladni velesejem ao izšle. Na razpolago so s slovenskim, srbo-fcrvatakim latinica m cinhca). nemškim ali rranciak.m napisom v lični in okusni izvedbi (Uprava ljubljanskega velesejma dostavlja tv-rdkam na željo znamke brezplačno na razpolago, da z njimi opremija- 5€ svoje postne pošiljke. Poftna upra-i po rabo teh znamk dovolila. — Xa po*taj| >- Mednem promet stalno nara. dastJ cb nedeljah ia pVsznikih. Ri - Bf |0B pa je ena sama klop pred pooti poslopjem. Ta kričeč nedosta-teK je treba nujno odpra\-itJ. saj vendar - -!<^oče zahtevati od ljiudi. da bi posedali po g-oiih tleh. ko morajo utrujeni več-kzat delflB čakati ns zamujeni vlak. Če je bik) v tem pogledu dovoljno poskrbljeno v Ketecah in celo v žabnici. Medno nikakor ne sme zaostajati: — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno hladno ia ^e^^lpvo vreme. Včeraj ft ietevalo v Beocradu. na Sušaku il Split': Nav «a temperatura jp znašala v Spi:*u iS aa Sušaku 17. v Marrbona « Rč ;-»du ML v Liubliani ia Zaarebu 13. v Sarajevu 10. Davi it kazal barometer r Liubliani 7637 temperatura ie znašaia OS. — Pod voz je padel. Snoči so bih reševalci pozvan: v Podsmreko pri Brezovici. kjer so naložili na avto težko poškodovanega posest r kovega atna Ivana Remica. Kerr..c ;e včeraj voail iz g-oada hlode. Ko je stopal po gozdni poti pred konji, ae je pa naenkrat spodtaknO in padel pod voz M je šel čezenj. Na tleh ležečega je brcnil v glavo tudi konj. V bolnico ao prepeljan ssnet tudi 10-letnega Zdrsvka Dovjaka Is r>ravelj. ki je podel s kolesa ia se poškodoval no glavi ter po životu. — ^ onimi tasTfbtkeas rnagi^trataeea a radnika Včeraj dopokine *»c ic zastrupil v Zasrebo maiZT«rratni pisarniški nrirfav Edvard IB—Iiiili i atar 37 let Mnčtls iza te ie doiso 6asa teftka fivtea boteren. ki n ie aiednnč pognala s smrt. — 51©-1 «e je p*»raii| pod t«^«csim arto-saobiloss !Ca sesti Virovitica-A?i tek rrade nov mo«f fez potok Preznica. Ds b» « w ue^avil rvornet «o rr'il^V t>rovizorfčni rnost b ae je M t sredo popoldne pod rovorsiss avtomobikMn trooves WoUneria poruaU. Avtomobil e bil nagovorjen t kolonijalnim blagom m ker je bil preteftak. se je tnos-pod ajjani podrl Skoda anafts okrog ?m.000 — 154etBi deček sbil ^ojeCa oteta. V Cljuduu na j^osU>veos«oinadzar>ki meji ve iS odigraia v »redo zvf-Čer krv^a^-a rodbu3*ks traged.ta. 15 ieta. »m prtHi>2^.e 2a kmeta Frac^a Kova. A. Ivan je ubil svo;e 2t 53-ietoega očeta. Do tragedije je prHta radi malonkosti Deiek \c hotel kupiti nekaj lepih cotobov oče te e pa temu upiral Na szlie ,emu je de«4- prinesel colobe domov in oče mu je isto navil use&a Raztarieni deček je ps pograbil »ek.ro in udaril jčet;i tako močno po ulavi da ie pri prici ubil — Vlak ps«azi| bera/a Na železni^k! pro fti Uizu Zagreba je našel včeraj rraenčno •mrl zagrebški mestni revež Janko L^hner Hotel \*> 7", rn.ško projjo pa hc ni pra vočoeno oenil vlaku, ki je pridrvel z velijo brzino Lehn.i: a je vrjla lokomotiva s {'roge. Pretresel ei je rutica ne in prebil lobanjo tako da j> kmal i izdihnil. — Nfidl mr vam redka prUoiaioat. :-a za-denete dobitek nagradnega tekmovanja za Eadion. Cttajie pazljivo inaerat. ki bo objavljen v sobotni številki našega časopisa — Zahtevajte v vseh bi? je tarna h Putnika v Sloveniji spored izletov za mesec ma i Iz Ljubljane —lj Kaj Je z brvjo če« Gruberjev prekop? Za zasilno brv. ki naj preko zatvor-mce ^cz Grobarjev prekop veže Streliško ulico a Hradeckesra cesto oziroma podsro-lovske kraje z Ljubljano, je bil že davno določen primeren kredit in je tudi denar že na razpolago, vendar se stvar ne premakne z mrtve tooke. Kakor čujemo, je gradbeni urad odobril gpradnjo te brvi in tudi banska uprava je v načelu pristala, le terenska sekcija odnosno barjanski odbor nasprotujeta napravi brvi. Barjani se namreč bojijo, da bi nepremišljeni otroci vtikali veje. paiice ali kaj sbčnega med zapornice na za tvornici V primeru večje poplave bi grozila nevarnost, da bi ne mogli hitro odpreti zatvomice in Barje bi bilo pod vodo. Zdi se nam, da je ta strah neutemeljen saj se lahko vsak dan zatvomice nadzorujejo. Podgolovškemu prebivalstvu je ta brv več ko potrebna, saj je to najkrajša zveza z mestom. —I j OtvoHtev letošnjega proti tu berku-t°mejra tedna. Dnevni red svečane otvoritve letošnjega protituberkatfoznega tedna ki se vrši jutri radi prenosa po radiu točno ob 19.30 v sejni dvoram mestnega poglavarstva je. siedeci: 1. Kratek nagovor predsednika Zveze. 2. Otvoritveni govor bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena 3. Poziv podpredsednika mestne občine ljubljanske g. dr. VTadimirja Rav-niharja mestom v dravski banovini za so-detovartje pri letošnjem proti tu berkuJoz-nexn tednu. 4. Ljubljanski godalni kvartet: (gg. Pfeifer. Stanič, šuštersič in Mul-ler). Havdn: Iz d-mol kvarteta n st., An-dante 5- G- Franc Lipah, član ljubljanske drame Slika Golnika (reportaža). 6. Ga. Savka Severjcva, Članica ljubljanske drame: a Mile KlopčJČ: Temni večeri; b. Srečko Kosovel: Razočaranje. 7. Ljubljanski godalni kvartet (gg PfeifeT. Stanič, feuštersič in MUlleri: Dvofak: Iz c-dur kvarteta, op 61. IV. Vivace. —lj Veliko privlačnost imajo vsakoletne produkcije gojencev šole Glasbene Matice. So pa tudi izredno zanimive, ker na njih lahko zasledujemo napredek naših malčkov v glasbi Prva taka letošnja produkcija bo v ponedeljek ©. tm. ob 18.15 v veliki filharmoničaii dvorani. Nastopijo posamezniki iz klavirskega in violinakeg i oddelka šole. dalje mladinski zbor in mladinski orkester Mladinski zbor nam bo zapel naslednje skladbe s sprem ljevanjem klavirja: Sattner: Tiho je legel mrak. Kogoj: Kaj ne bila bi vesela. Premrl: V Jeruzalem. Sivic: Dete ne mara spati. Tajčecić: Pjesma dodolska in Premrl: Trije angeli Pri klavirju je prof. Mahko-ta Matrica. Ostale točke sporeda navedemo jutri. Spored stane 3 cen, velja obenem kot vstopnica, dobi se r>a v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem tr- —lj javni telovadni nastop učencev (k) meščanki h šoi v Ljubljani. Javni telovadni nastop vseh meščanskih šol v Ljubljani se vrši v nedeljo 8- tm na Stadionu ob 11. urL Glavni vhod s Tvrševe ceste bo le za nastopajoče učence in učenke; za udeležence gledalce >v vhod izključno le z Vodovodne ceste. Proste vaje izvajajo dija ki meščanskih šol: Vič Bežigrad, Prule. Moste in Zg feiaka: proste vaje dijakinj pa meščanske šole: Sp. Šiška. Zg. siška. Maste. Lichtenthum in Uršurlnke. Dijaki te dljaJrrnje naštetih šol bodo izvajali tudi najrazličnejste moSflce in ženske telovadne igre. kakor tudi lahko atletiko dečkov in deklic. Pri nastopu sodeluje vojaška godba dravske divizije Ker je vstopnina (stojišča po 1 din in sedeži po 4 din^ zelo nizka se rričaJcuje Čim večje udeležbe od strani občinstva. posebiV) od strani staršev šolske mladine. V slučaju slabega vremena ae bo telova. Vabimo članstvo, da «e gs. v čim večjem številu udeleži Oblastni odbor UJNŽVB. Ljubljana —lj Praanlk botajau—K. pošast *e nsan obeta! V Ljubljano pridejo namreč naši dobri Tgiamci. sijojaai pevci is Plordrva ki so kot prvi bolgarski pevci prišti v Ljub-.jano pred 5. leti. ko je nate ptvko društvo Slavec slavilo svojo 5aaetnaco. Slj&jec da ga dostojno sprejmete te koncert, ki bo v petek 13. t. m. v veliki Piiharmonični dvorani. —lj iz štirih literatur ja sestavljen koncertni spored, ki ga bo pat naj basist Schiff re r-N avigin v ponedjeljak, 9. t. m. n& svojem koncertu v veliki filharmoničm dvorani Zastopana je slovenska in maka literatura dalje nemška in itsdljanska. Sav- mi samospevi, vsoke muzikalne ati. ki daio pevcu vso priliko, da lepoto in tehniko svojega glasu. Vsa dala poje g. SchifTrer. katerega spretnije na klavirju kapelnik Niko ktritof. v originalnem jeziku Ponovno opozarjamo, da jp začetek koncerta točno od 20.30 ave-čei. prodaja vstopnic pa je te sedaj v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Zelo lepa otro#k* akademija »Otrok za otroka« je navdušila v četrtek z.'V'er vs~ občinstvo. Ker se je šolski otroci zaradi pozne ure niso mogli udeležiti, se akademija ponovi v nedeljo 6_ t m. ob 10 30 dopoldne v dvorani bežigrajske ljudske šole z istim sporedom za ljubljanske šolarje Akademija ni samo lepa sa oko m uho, temveč ima mnoajjo ptancarte, socialne in vzgojne vsebine. Zato ja prav, ,.ko se je v nedeljo dopoldne udeleži čim več učencev ljubljanskih šoL —lj M sobotni oSvoiltvi letošnjega protituberttoioonega Krt—, ki bo ob 10.30 v sejni dvorani mestnega, poglavarstva, bosta poleg ljubljanskega godalnega kvar-*.eta iz prijaznosti sodelovala tudi g. Franc Lipah in ga_ Slavka Severjevsu časna iubijanske drame. Poleg otvoritvenega zovora, gospoda bana dr. Marka Natlačena in apela rx>dpredsednika mestne občine ljubljanske dr. vTadzmirja Ravnikarja, bo nudil ta večer udeležencem slavnostne otvoritve tudi umetniški užitek. Prireditev bo prenašal radio, zato bo priče tek točno ob 19 30 . —lj Izid žrebanj* sa darila ■ aopPsns pri filma »Finale«. V kinu Urdonti se je vršilo včeraj v prisotnosti posebne komisije žrebanje, katerega rezultat ja tale: Zlato dajnsko uro je zadela itev. 209 (Kri-."par Liza), srebrno cigaretno doax> pa št. 656 fTurk Marija). Darila naj se dvignejo v pisarni kina Uniona proti predložitvi izžrebanih kuponov. —lj Tatvine koles. Alojziju Frasu je nekdo odpeljal izpred neke hiše na Jegli-<^evt cesti 1000 din vredno kolo, znamke Opel«. Antoniji Felberjevi je bilo ukradeno moško kolo znamke >Presto> na Žv v lskem trgu. Dalje je bUo ukradeno kolo znamke >Nero Ljubljana, Knafljeva nllos 3. ★ Sobota 7. maja 12: Druga za drugo p*o*če hšbjo, z vsake poskočni naipevi donijo. — 12.46c Poročila. 19: Napovedi. — 13.20: Druga za drugo plohi i io 2 vaake poskooni nape vi donijo. 14: Napovedi. — 18: Za delopuot (igra Radi ie4ci orkefner). — 18.40: Sredoaeinoai človek (g. dr. Valter Bohiziec). — 19: Napovedi, poročila. — 1930: Nac. ura — 19150: Pre-_ * 1 sporeda. — 20: Zunanja potkjjjks (g. dr. Alojzij Kuhar). — V komedijantov. — 52- Ifavpovedi. 22 15: Vesel konec tedna TUd^jsari orkester) *J3: XX. mednarodni katoMaki eaper. kon DHL Crazširil na podstrešje. Ns potnoc ao ta-j prihiteli saloaka gasilci, nato pa še gasilci iz Sostrega in Zgornjega Kašlje, pozneje ps še mosčanski, ki pa niso stopili v akcijo. Več rootork je brizgalo močne curke vode v goreče poslopje, ki ga gasilci sicer niso moe'i rešiti, ker je bila štrena s slamo krita, pač pa so preprečili, da ae ogenj ni razširil ns bližnje sosedna poslopja. Ogenj je uničil del hiše, šupo. svinjak in biev. iz katerega so v zadnjem hipu rotili pet glav živine. Skoda znaša okrog 40.000 din. je pa delno krita z zavarovalnino. Uspešno delo za napredek turizma Po is letnem delovanju društva „Putnika" kapaciteta turizma v naši državi Lrubljans. 6. maja Lani je dovTŠik> društvo »Putnik« 15 let svojega dela za napredek in propagando našega turizma Ta jubilej je pomemben dogodek za vso akcijo pospeševanja turizma v naši državi, ker je z razvojem »P u t-n i k s« zgodovina turizma v tesni zvezi. Pospeševanje turizma prehaja bolj in bolj preko okvirov nase notranje gospodarske politike. Poleg trgovskih sporazumov ▼ zadnjih letih je vedno več turističnih sporazumov. Našo turistično politiko vodi odsek za turizem pri ministrstvu trgovine in industrije. V zadnjih letih so bili doseženi pozitivni sporazumi z Nemčijo, bivšo Avstrijo, Češkoslovaško, Rumunijo. Madžarsko, Poljsko in z drugimi državami v olajšam je ki psospeh mternacionolnoga turi zrna. Putnik ima 5. t m. svojo 15. redno letno skupščino v Beogradu, za katero so žc pripravljena poročna, ki bodo orisala delo za propagando in napredek našega turizma. Po podatkih, ki so zbrani v odseku za turizem pri ministrstvu trgovine in industrije, je obiskalo lani vse nase turistične, klima tične. obmorske m planinske kraje 907.935 domačih in tujih turistov. Ta visoka številka nas u ver j a. da bomo lahko kmalu računali z letnim milijonskim tnj- »Pntnikec je mnogo štora" turi7 z izdajanjem brošur, slik. letakov in drugitl publikacij. Naklada raznega pro-pagandističnega materiala jc znašata lani pri »Putniku« 500 000 publikacij razne vsebine, s podporo društva pa so turistične sveze izdale med letom 450.000 publikacij regionalne in lokaJnc vsebine, tako da jO bilo skupaj 950.000 publikacij ze turistično propagando. V primerjavi s prejšnjim letom se je število pvblikaoij zvišalo za polovico. Posebna pozornost je posvečena propagandi s pomočjo fotografije in filma. Z vedno večjim uspehom se pri propagandi udejstvuje tudi radio. Nove močno aktivne postojanke turistične propagande v inosom-stvu so turistioni biroji v Berhnu, Partzu. Pragi, Brnu. Budimpešti in Solunu. Nepregledna je vrsta člankov v domačih in tn-jih listih, ki služijo turistični propagandi. Smotrna propaganda in vodstvo našega turizma bosta sčasoma mnogo koristila našemu narodnemu gospodarstvu, najbolj pa seveda našim pasivnim krajem. Seveda ie treba še marsikaj storiti. O bistvu turizma je treba poučiti cele legije ljudi, v prvi vrsti pa je treba dvigniti naš promet in nase hotelirstvo. »Putnik« prinaša pc svoji iniciativnosti in po svojih doslej doseženih skim prometom. Ps se to ne bo popolna I uspehih našemu turizmu največje koristi. Odlični gostje ▼ Sloveniji Ljubljana, 6. maja Z mariborskega področja kjer ao se mudili teden dni, se pripeljejo v nedeljo na področje Zveze za tujski promet v Sloveniji predstavniki turističnih uradov severnih držav Evrope. Zastopniki naše zveze jih sprejmejo v nedeljo dopoldne v Rimskih toplicah, odkoder se odpeljejo v Novo mesto in v Dolenjske Toplice, kjer bodo prenočili. V ponedeljek se odpeljejo preko Dolenjske v Ljubljano, kjer bodo po hotelih obedovali, ob 20 jim pa priredi mestna občina v hotelu U n ionu skupno večerjo. V torek se odpeljejo na Gorenjsko, kjer bodo po ogledu gorenjskih letovišč prenočili v Kranju. V sredo se bo nadaljeval ogled gorenjskih letoviških krajev, prenočevala bodo pa na Bledu. V četrtek, v petek m soboto ostanejo še na Bledu, v soboto zvečer pa zapuste našo državo. Epilog dveh ubojev Marrtor. S. maja Mali kazenski senat okrožnega sodišča v "vfariboru je danes razpravljal o dveh ubojih Prvi je stopil pred sodnike 25-letni delavec Ivan Vajnperl od Sv. Jurija v Sloven->kih goricah' k; ga ie drža vrvi tožilec ot>to-ŽU. da ie 13. marca 193S. v Gradišču v Slov. coricah s kolom udaril Josipa Leharja lako močno po slavi, da mu je počila lobataja m ie kmalu umrl. Vajngerl je pri razpravi dejan ie priznal, zagovarjal se je pa s silobra-rom. Nato ie stopil pred sodnike 24-letnd čevljarski pomočilfk Ivan škripec iz Zgornje Kungoie, ki je 29. marca v Kungoti do smrti zabodel Franca Novaka. Tudi Škripec se zagovarja s silobranom. VZOREN MOŽ — AH se ti kdaj prepiraš s svojo ženo? — Ne. Kadar se ne strinjava v nazorih, zakričim: Molči! In potom molčim. RAZPRODAJA! Požar v Zalogaj Ljubljana, 6. maja Snoči okrog 21 je nastal v Zasogu nevaren požar v hA posesti A a Jakoba Burke! jce. po domače Mlekarja. Goreti je zajelo na podstrešju stanovanjske hiae, kjer ie bilo nakopičeno nekaj cunj. papirja ki druge stare šatre. Hiša je ^*^*Aa stara okrog 200 let. dimnik je bil že precej slab in je verjetno, da so se vnele saje, ogenj se je v sled opustitve trgovine po neverjetna nizkih cenah PRIB0B" — Tvrševa cesta 9 MALI OGLASI rteseda dO par, dava« pose naj. .n pismene odgovore glede malih itnamao — um prtlosatJ RAzno Beseda 50 par. da Najmanjši zn POSEBNE NOVOSTI . oep oblačil, sport, >bleke. p a m parice, parilo Itd. o a jcene js P B E S B S B Sv. Petra cesta 14 ~" GOSPA ZLTKIN se je preselila. Informacija v poslovnih zadevah pri Knhejj, palača Dunav, vrata it. 24, tel. 20-24. Kil ŠE v t -i, J D C 0 C 6 A:! k A PRODAM 80 par. davek posebej. 8 Din AlekB. OBLAT, ▼ gon vrat čevljev se priporoča cenjenim odjemalcem. Sv. Petra eesta 18 STAflOVAnJA tom tsčem. — Prodam leto staro spalnico in vee starih stvari — Naslov Makulaturni papir LjmbafBnB, fkllca itev. s SENZACIONALNA IZPREIEIIA V MODI PUDRA Ni več videza »ofepšavanja« HOV NA K02I NEVIDEN PUDER DAJE ČUDOVITO NARAVNO LEPOTO Elegantne Francozinje so kreirala modo ko so našle puder, ki daje polti breskvi nega cveta ter prepreči za vi todi najmanjše sledove svet likanja. je v tanm, ds as po činu izdelave najfinejši puder trikrat ■eje skozi svileno sito In zmeša s peno smetane. Ta novi način izdelava ki je plod dolgoletnih raziskovanj kemikov, je patentiran od tvrdks Puder Tokalon omogoča odstranitev in mastne kosa. Ds Vsa »o polt. ki ostane popolnoma »mat« S ar. 0a uporabljata »maic podat aa Tam koža ne bo svetlikala nttf in dežju ln tudi os pri potanja. Men videz svežih ter sviss v velik! Nabavite al puder Tokalon — ,1......g n, aesetzn 14—. se.— m so.—. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. C maja 1988. Stev. ir2 Največji obmejni promet na Planini in — LJubljana.. 6. maja . Lani amo opozarja!* na nedostatke v na-s**ai tuiiiem prometu z najboljšim namenom, da bi na pnPtojmh me**ib ukrenili, kar je potrebno. V drugih državah «o hva-ieani sa seako kritiko zadev t u takega pio-meta, ko ie napisana z dobrim namenom, kafri tudi nio lahko uvrstimo med delo za pospeševanje turizma Pri na* ie pa mno^o nedostatkov. ki ovirajo tujski promet in re-lojkoduieio ugledu države a jih vendar ne odpravi K> 7ato moramo tudi letos aoTonti • aedosUtkih. ki smo jih kritizirali ie lani. Predssom bi nas morale mnojzo bolj »krneti raaaaere ns naših obmejnih po**a oh, kjer tujo; dobe prve vtise o nas. Že sama obrnejo* posrsis lahko nud Tuje« elito o naših sTHO^nth razmerah Hi reao o naš; kul-tMejsjsti. 7ato N aa meji ne brnelo biti vsaj takžnjh nedostarkov. is bi ta jer ie oo pr vem koraku ne naletel ns nje. Posebno «krb bi m~* r s*ti norvees'i obmejnim postajam z i.vabn ni promeooi Ce nam že ni toliko za s*led bi moral: biti vsaj noti praktični poslovni ljudje ia bi morali urediti ob. o«-ni promet tako, da bi slo vse &m hitreje od rok. Nikakor nismo tako revni, da bi So obrne m ih podaje h ne moeh sezidati t« ako prometne ertaoizaeije aro-mob;:- r*^aovni ljudje #o ae že večkrat obiarab~ as pristojna mesta, naj bi venlar uredili razmere aa PUsfsn ds as bomo tr- L se ie I težavo 1 opsavrno državni uvln±*S*«nc rvojo odao- ' eeajjss) shaiho na ?ej obrnejo" postaji lahko ^ ooa arsda. polieiieki 'komisar^^T^unsUi srsd. sneta v istem poslopju in pomik mora romati od Poneija do Pilata, preden oprav: vse farma mosti. Ze dolar- na« tolažijo, da bo Planina do-lahi f'astmo poslopje sa obmejne urade, a deli se sMejo obljube, tem bolj css •krti. da bomo morali se do*so raketi. *a-kti s» baje ie do4eo v delu ia v jsvnost «o tudi o proračunu sravbr.ih srjvjsaov. ki bi ansssli okrog 80n000 din. Samo po sebi ee razume, da bi vpraisaie stroškov sploh ne smelo priti v postev pii odločitvi, ali naj sezidajo uradno poslopje ali ne. saj so v primeri s pomenom obmejne posta ie za državno Msgajnn skoraj brezpomembna malenkosL V našem primeru je ps treba tudi upoštevati da < na Planini najaivahnejii promet in da bi bili s*roški poplačani v najkrajšem času. Kiiub temu t«e zdi- da so naspale kom-K.-.-, c i>rav zaradi stavbnih stroškov ler ia zaradi teea Planina ae ne ro dobila tako potre*mega uradnega poslopja. Lani je obme ini premet na Planini posebno narasel m kakor kaze ie zdsj bo letos ie živahnejiL Ura^ntftvo ie ie prejšnje fiase s težavo zrna-eova lo delo. * Lan: je *k> skozi Planino 48J72 potnikov, in aioar te pasiralo obmejno postajo 11.634 morormh vozil in 42S kolesarjev iskupa j 12.062 vozil) Tako živahnega obmejnega prometa ni bilo na nobeni dmgi obrnem: posta i! v na-*, banovini Da ns promet v resnic zelo narašča nam < že že to. da je bilo letos do srede apnla 1.500 več ekspe-d"o« kakor lan? v*> ^*em času. dopoldne zavzamejo ure petja Zveeer ps pride na vneto telovadba in sport Na zahtevo sodišča ss mladoletne je morala filmska drusba najeti man Deamu posebnega sdravnaka. ki stalno pasi na njeno zdravje ter proučuje vpliv dela na njen pravilni msvoj. Važno vlogo igra ta zdravnik tudi pri sestavi jedilnega lista, ki je točno določen kar so Ude raznih vitaminov, hormonov in števila kalorij. Mlada umetnica se je baje sek> ssmčljivo izjavila o tej »seiodoni diktatorje zdravnika, ki jo neusmiljeno pita e sooivjenu mlekom in ribjim oljem. ■4 čudni mnze]i V ameriškem mestu Pittskurgu so odbprli oni dan čuden muzej. Ustanovil ga je kralj ameriških slaščičarjev Georg Shelder. V tem muzeju eo zbrane najrazličnejše vrste za-kusk m peciva, pa tudi bogata zbirka kuharskih receptov vseh časov in narodov. Ta muzej obrača pozornost ns Že obstoječe dru- ge čudne muzeje, ki jih je m svetu precej. Naj omenimo samo nekatere. Podobna zbirka je tudi muzej potvorb dunajskega tržnega urada, kjer so spravljena vsa ponarejena živila, kakor umetno izdelana kavina zrna, s pomočjo raznih barvil izdelana vina ter druge pijače in jeatviue. V Budimpešti je madžarski muzej za socialno higijeno ustanovil mazašfco razstavo, panoptikum človeških zmot in sleparij. Ta razstava zgovorno priča, kako zelo sta razširjena na svetu neumnost m praznoverje. V službi napredka je tudi an t "opijski muzej v Sainghaju, kjer so prikazane s pomočjo slik, statističnih podatkov in anatomičnih preparatov strasne posledice uživanja opija. Nedavno so pa v Varšavi otvorili treznost ni muzej, za enkrat na svetu edinstveno ustanovo, ki ie delo 23 držav. Muzej ima mnogo oddelkov- tako za propagando, za zgodovino borbe proti alkoholnim pijačim. za brezatl-kohoinc pijače. za alkoholizem glede na zdravje, na tuberkulozo, na spolne bolezni, na Solo. ženo in rodbino, samomore, nesreče pri delu itd. Mlađa Židovka rešila polkovnika Lawrenca i z* posvetil«« knjige nekronanega kralj? Arabije • 4 \ 11 laf Gospodarsko m izobraževalno društvo za dvorski okra] je proslavilo sooči svojo M> letnico z Tanimtvim v a njem g. Alojzija Potočnika Okrog nekronanega kralja Arabije Laarrenca je nastalo mnogo legend in govoric. Skrivnostno je bilo njegovo življenje, skrivnostna tudi njegova smrt. Smrtno ae je ponesrečil na vožnji z motociklom. Na zadnji poti so ga spremili mnogi ugledni Angleži, med njimi tudi Winat on Churchill. In takoj so se razširile vesti, ds Lawrence ni mrtev, temveč da zopet dela za Anglijo v daljnjih krajih, mor l da tudi v Evropi, kakor je delal med sve-' tovno vojno, ko je redinil in dvignil proti Turkom vso Arabijo. Toda nekronanemu kralju Arabije ne ho več mogoče požeti nove slave. Anglež Stors, ki je poznal Lawrenca se v Egiptu in je sodeloval z njim v angleški tajni službi, ie na svojem nedavnem predavanju v Pragi izja-; vfl, da je o živečem Lavrrencu žal samo legenda Lavvrence je mrtev, njegov prijatelj ga je sam videl v krsti in bil je na njegovem pogrebu. Čeprav se širijo o LawTencu zlasti v Ameriki močno nasprotujoče si govorice, se je vendar našla važna podrobnost iz njegovega življenja. >Paris Soir« poroča, da ee je treba zahvaliti ameriški novinarki Standzbrd GrUbergovi, dobro znani v literarnih krogih New Torka, za važno odkritje is življenja nekronanega kralja Arabije. Gruber gova je po krvi Madžar-ka. Znano Je, da je izdal Lawrence nekaj Ljubljana. 6 maja Pred 30 leti je bilo ustanovljeno to društvo v gospodarski in izobraževalni ali kultur-. BOnaOH za ^ BjeJ etatj ps. p^Kjj-nem dr. Iv. Oralnu. Svojo nalogo in oporoko ustanovitelja je društvo vso to dobo vestno m plodonosno izpolnjevalo v gospodarskem, kulturnem in tudi socialnem pogledu ob posebnih prilikah z obdaritvami najpotrebnejših v okraju. Dandanes je pač njegova na. o ga kulturni ali izobraževalni namen, ki ga doseza s svojo bogato knj žr.ico In kolikor sredstva pripuščajo, seveda, cb gotovih prilikah se se vedno sporr.n; najpotrebnejših v okraju. Da proslavi ta svo; le j. ie priredilo društvo včeraj v mali kazmski dvorani predavanje o tem okraju, ki ga je imel nJega dolgoie*m knjižničar, vodja in duša društva, g upokojeni učitelj Alojzij Po-točnik. Predavanje je bilo ze]o dobro obiskano- Pred začetkom predavanja je pozdravil navzoče društveni predsednik ravna-elj g Reisner Zahvalil se jim je za udeležbo :n jih povabil naj pristopajo le društvu, oziroma \-ztrajajo v njego\*ih vrstah- Cim več društvenikov, tem uspešnejše bo tudi delovanje društva, oziroma tem večja bo zaloga društvenih knjig na trbiro. Siedilo je predavanje g. Potočnika o dvorskem okraju. V poldragournem pre-čava:".- ->remijanem s skioptičnimi slikami, je predavatelj izčrpno predoči I nastanek razvoj, in napredek tega okraja Ljubljane iz davnih do današnjih časov Videlo se je, da je poiskal vse vire, ki so priče rasti in znamenitosti dvorskega okraja. Za uvod je poslušalce popeljal v davne, rimske čase. ko so gospodovali Rimljani in ko je nastala stara Ljubljana, tekršr.a je tedaj bila. ravno v kraju današnjega dvorskega okraja, o čemer pričajo še danes ohranjena imena in spomeniki Od tega je prešel na srednji vek Tudi v tem veku je dvorski okraj igral v tedanji Ljubljani najvažnejšo vlogo in odločitev po tedanjem plemstvu, ki je imelo svoja velika poslopja, palače v dvorskem okraju — Novi trg danes, Gosposka ulica itd. Podal je kratko zgodovino nastanka znamenitih stavb, ki so bile ali so še danes v dvorskem okraju. V tem okraju je bil tudi deželni dvorec, na mestu univerze, po katerem je dobil okraj ime dvorski okraj. Predavatelj je orisal nastanek posameznih ulic in poslopij, njih sprememb in zatona do današnjega časa. Omenjal je dogodke iz naše stare zgodovine in znamenite može. ki so se shajali v tej ali oni hiši in gostilni ter snovali svoje politične, gospodarske in znanstvene načrte. Predavanje je bilo prav zanimivo. Zato je pa bil predavatelj na koncu tudi poplačan z dolgim aplavzom. — Društvu želimo ob jubileju, da bi se nadalje še razvijalo in napredovalo v blagor in napredek dvorskega okraja in vse Ljubljane. šola v avtomobilu Mlada hoL!vwoodska zvezda dražestna De-anna I>urninova. je proslavila nedavno svoj petnajsti rojstni dan. To priliko je porabil američki tisk. da je povedal svetu, kako živi deklica, ki zasluži letno po pogodbi v na-£em denarju nad 3.000.000. čeprav dela dnevno komaj Štiri ure. Razen tega pa dobi za vsak nov film v katerem nastopi, okrog 400.000 din. Po kalifornijsk h zakonih o delu mladoletnih sme delati Deanna v ateljeju same štiri ure dnevno. To *e pa nanaša famo na izdelovatnve filma kot tako. Drugače eo i4 zna4e filmske iružbe poniagati prftko zakonov* m povsem navezati malo zv<=rdo na filmsko produkcijo. Deanna Eurbinova ie od ranega jutra do večera pod nadzorstvom svoje družbe, ki ji niso nobeni stroški za nio previsoki. Ze rr^d za Krkom mora štiri ure $ profesorjem vežbati svoi glns- do zajtrku mora po že > * v >vo:em ateljeju. V pavzah prispe pred atelje velika rdeča limuzina, krasno oprerm. Ijena kot šoia in predavalnica. To je Žola mlade umetnice, v kateri poučuje med voi-nx> Dean no več profesorjev, da se razširi in let pred svojo tragično smrtjo knjigo, v kateri je zbral svoje življenjske izkušnje z ljudmi. Knjiga ama naslov >Sedem stebrov modrosti«. Že sam naslov je čuden, še bolj čudno pa je posvetilo. Avtor je napisal pod naslovom: >Poavečeno A. S.« Knjiga je bila zelo draga in zato ni postala popularna. Zanimivo je tda Lawren-ce nikomur, niti založniku niti svojim sorodnikom ni povedal, kdo se skriva za začetnicama A. S. Naključje je hotelo, da ae je šele zdaj posrečilo ugotoviti, kdo je bil Lawxencu tako blizu, da mu je posvetil svojo knjigo. To je dognala ameriška novinarka Griibergova, ki se je po dolgih letih spom- na v Jeruzalemu. Pisala je njenemu očetu in ga prosila, naj ji sporoči, kaj se je zgodilo z njegovo hčerko. Odgovor je prišel kmalu. Sestric in oče je pisal: v Vašo sestrično Sarah Aroujon so ustrelili Turki pred 20 leti. Bila je navdušena sionietka. delala je z Lawrencom in to je tudi plačala s svojo glavo«. Ta vest je zbudila med ameriškimi novinarji veliko senzacijo. Založništva so jela sama poizvedovati, da bi se prepričala, ali je Sarah Aroujon res umrla tragične smrti. In posrečilo se je zvedeti vse podrobnosti. Med svetovno vojno so si bili Arabci in Žid je v Palestini že hudo v laseh Lawrence je jel delovati med Židi in hotel jih je prepričati, da morajo nastopati složno z Arabci v vojni na strani Anglije .kajti samo zmaga Anglije more prinesti zadovoljivo rešitev palestinskega vprašanja Nihče seveda ni slutil, da se skriva za možem, nastopajočim v arabski halji častnik angleške tajne službe. Pri tem delu se je seznanil Lawrence z mlado Židovko Sarah Aroujon. Dekle ae je takoj zaljubila vanj. Bila sta zelo intimna. Drugače bi ji Lawrence ne bil priznal, kdo je. kakšne naloge se je lotil Srce mlade Židovke se pa ni vnelo samo za Lawrenca, temveč tudi za njegovo viso>ko poslanstvo. V Jeruzalemu, kjer so bili gospodarji Turki, je bila ustanovljena pisarna tajne angleške službe in njena duša je postala Sarah Aroujon. Mlada Židovka je skrbno zbirala vesti vseh tajnih Lawren-covih agentov, dešifrirala jih je in sporočala v drugi šifri vodji upora proti Turkom, Turški generalni štab je razpisal visoko nagrado na Lawreacovo glavo, ni pa vedel, kdo se skriva pod zunanjostjo skrivnostnega Arabca. V času. ko se je bilo Lawrencu že posrečilo dvigniti proti Turkom skoraj vso Arabijo, je napravila turska vohunska služba posrečeno p roti-potezo. Njeni agenti so prišli na sled tajnemu delovanju Sarah Aroujon. Bila je aretirana. Turška volumska služba je vedela, da ima v rokah dekleta, ki so mu znani vsi tajni I^wrencovi agenti Sarah Aroujon je pa molčala kot prava junakinja in niti besedice niso mogli spraviti iz nje. Sklenjeno je bilo ustreliti jo kot vohunko. TJsodtoega dne zgodaj zjutraj so jo odvedli iz ječe na dvorišče, kjer so jo postavili med steno vojašnice in četo turških vorjakov. Poveljujoči častnik je stopil k mladi junakinji in ji dovolil še pet minut časa za razmišljanje. Ce bi oo govorila na vprašanja, bi si rešila življenje. Toda minilo je pet minut in dekle je še vedno molčalo Ta čas so jo pa oči vidno zapustile moči in zamahnila je z reko kakor, da hoče s tem pokazati, da se je uklonila. V naslednjem trenutku je pa skočil iz skupine usmrtitvi prioostvujočah častnikov eden in zakričal: »Pet minut je že minilo! Umreti mora! Potegnil je samokres m ustrelil dekleta, šele* pozneje je preiskava dognala, da je bil ta častnik tudi tajni angleški agent. Bal se je, da si bo dekle v smrtni grezi premislilo in izdalo LAvrrencove agente, v tem primeru bi bil izgubljen tudi on rn zato jo je ustrelil. Tako je dala mlada Sarah Aroujon življenje za I^wrenca in rešila je njegovo veliko delo Zato ni čuda, da ji je posvetil svo- nila na svojo v Palestini živečo sorodai- oo. Iz otroških let se je spominjala svoje I ^"joij^ o življeaiski modrosti. sestriCne, s katero sta bili najboljši prija- " teljid. Griibergova je samo vedela, da je podobi n;ena splošna izobrazba. Skoraj vse i živela njena sestrična med svetovno voj- Kupuj domače blago! Italija ima 42,918.726 prebivalcev V Italiji imajo vsakih pet let ljudsko štetje, Zadnje ljudsko štetje je bilo lani, predzadnje pa leta 1931. V petih letih je naraslo število prebivalstva v Italiji za 1,742.055 ali za 4.23 odst Prav za prav je znašal naravni prirastek 2,044.002, toda izselilo se je 301.947 Italijanov- V Italiji še vedno močno narašča število prebivalcev velikih mest Tako šteje Rim po zadnjem ljudskem štetju 1,192.826 prebivalcev, Milan 1,123.953, Neapolj 883.289, Tu-rin 643.068, Genova 637.156, Florenca 334.598, Bologna 280.506, Benetke 272.235.. Trst 255.046. Zanimive podatke o tem priobčuje »Statistični vestnik«. Največji prirastek izkazuje Rim in sicer 18.6°/o, Bologna 13.9, Milan 13.4, najmanjši prirastek med vsemi italijanskimi mesti in sicer samo 2.2 pa izkazuje Trst. Revija naših krajev Ljubljana, 6. maja Pravkar je izšla nova številka >Jugo-slovenske revije« za marec in april, ki jo je, kakor vse prejšnje, vzorno tiskala Narodna tiskarna v Ljubljani Iz zanimive vsebine omenjamo članka prof. Vinka Antića o Crikvenici, Selcu in Novem kot turistični celoti in o nihanju eksterne ga turizma, poročila Vladimira Regallvja »Ljubljana in njeno delo za naš tujski promet«, »Slovenija za boljši razvoj našega turizma« ter »Resnica in sanje o našem Dubrovniku«, dalje statistično poročilo o lanskem tujskem prometu na Hrvatskem Primorju in v Gorskem Ko taru, zanimive prognoze Slatine Radencev. Rogaške Slatine in Kranjske gore za letošnjo turistično sezono, podatke s turistične konference v Crikvenici, članek prof. Frana Violiča o letošnjih plovbnih razmerah na našem Jadranu, članek o Vuhredu na pohorskem vznožju, kjer je bilo na pobudo mariborske Turistične zveze nedavno ustanovljeno krajevno Tujsko prometno društvo, ter naposled razpravo banskega svetnika g. dr. Frana Ogrina pod naslovom »Razvoj naših gorenjskih mest*. V tej številki je objavljeno poglavje o Kamniku, ki v glavnem obsega povojno razvojno zgodovino Kamnika z vsemi res skrbno zbranimi in zanimivimi podatki. V prihodnjih številkah »Jugoslovenske revije« naj bi se ta razprava nadaljevala s poglavji o Kranju in Tržiču, če bodo seveda tudi ta mesta pokazala zanimanje za takšno delo. Novo številko »Jugoslovenske revije«, ki jo skrbno in vzorno že šesto leto urejuje novinar g. Vladimir Regallv, krasi tudi mnogo izbranih slik iz Kamnika. Slatine Radencev, Zagreba, Makarske, z morja, z Bleda, iz Ljubljane, Crikvenice in Pohorja, zaključuje pa jo Rihteršičevo kritično poročilo o naših propagandnih dopisnicah. >Jugoslovensko revijo«, ki se je uvrstila med najboljše jugoslovenske revije in ki zasluži splošno pozornost, toplo priporočamo. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 in stane za celo leto samo 100 din. Iz Zagorja — Pokopali smo prejšnji teden najstarejšo zagorsko občanko. 92 let staro vdovo po nidffiiškm pazniku, gospo Rotijo TJaSadrjevo. Bila je ljubezniva in do zadnjega dobra žena, ki je uživala splošno priijublfjenost. Pred dobrim mesecem jo je zadela kap, nakar je shirala. Za njo žalulsta dva sineva, hčerka in številno sorodstvo. V nedeljo pa so pokopali rudniškega upokojenca Ivana Hauptmana, ki je bil skoro 30 let zaposlen pri TPD, poprej pa že kot laborant v nekdanji cinkarni na Lokah in pozneje v topilnici v Toplicah. Malokdo je zagorsko zgodovino poznal tako temeljito kot pokjnik, ki ie užival veliko priljubljenost. Dočakal je lepo starost 74 let. Na zadnji poti je tudi njega spremila velika množica ljudi. Pevci oo mu zapeli na?robnico. govornik pa se je poslovil z lepim nagrobnim govorom Svojcem obeh umrlih izrekamo naše sožalje! — Licitacija prevoza pošte Za9X>rje kolodvor—poŠta Zagorje bo v soboto ob 11. ari Najvišja ponudiba je 4780 din in se bo dražilo navzdol za dobo enega leta začenši s 1. avgustom. To je že druga licitacija, ker nihče ne mara pod ponujeno vsoto,' Id je za naše razmere zares skromna Prevzemnik bo moral voziti pošto trikrat dnevno, vstevsi uslužbenca. Za eno vožnjo bo dobil reci in piši 4.50 din! Pri tem mora nositi vso odgovornost za poštno blago, krmiti konja in prevoziti v eni vožnji približno 5 kilometrov s čimer se zamudi poldrugo uro. Einstein je pozabil povedati, da je tudi to relativno, da je na svetu vse — relativno. E T^CHBERGER; 17 fTlaiokaf, otok gobauceo St O M A H — Ta bastard je brez vsake vzgoje. — je dejai strupeno — Obžalujem, da me s"amotite. — je dejal Sketch in se ozrl na Nikio. — Trdil sem namreč do današnjega dne. da je to črna psica volčje pasme in o njeni krvi nisem niti najmanj dvomil. Z njeno vzgojo je pa drugače, saj se ne more od mene naučiti nič dobrega. — Saj to je vendar črna psica volčje pasme, či-stokr-vTia. — je dejal starejši mož. sedeč na sosednem stolu. — Tudi jaz sem vašega mnenja, gospod Benette, — toda če trdi gospod Burne nasprotno ... — To je bastard in konec besedi. Saj vendar poznam pse. — je izjavil Burne s povišanim glasom, zdaj že razjarjeno, ker se je nekdo drznil ugovarjati mu — Ti psi izvirajo iz Rum unije, — je dejal Sketch hladno, ne da bi se zmenil za tujčev izbruh. — dol-jjfo je že tega, kar so vodili volčja krdela. Morda zato črni. Kupila jih je neka hamburška tvrdka. ki jih je prodajala zelo drago Ni jih mnogo gori ▼ Evropi in tu na otokih mislim, da je moja padca I gati in zbijati šale, ker je to neumestno. Kakor se edina te vrste. Pa tudi če je njena kri predmet spora, vas zagotavljam, da bi je ne prodal, niti ne podaril nikomur na svetu. Čudim se samo, gospod Burne, da vas ni ugriznila, ko ste jo brcnili. Dejal bi, da priča to o njenih lepih manirah, da ne napada ljudi v družbi . . . — Ustrelil bi jo bil, če bi me bila hotela ugrizniti — je dejal Burne grozeče. Sketch je pa odgovoril mirno: — Ne bili bi je ustrelili. Ze marsikdo je poskusil to, pa se ni še nikomur posrečilo. Davi je poskusil to mornar, ki je imel v vsaki roki pripravljeno pištolo. Ce ni njegovega trupla odnesla ona čedna družba, leži še vedno s pregrizenim grlom pri severnem zalivu. Vi imate pa samo en samokres in še ta je v žepu zadaj. Nikie ne trpi, da bi kdo segel z desnico nazaj, zlasti ne pri ljudeh, ki jim ne zaupa. Družba se je presenečeno ozrla na Sketch a. Fred Burne se je prisiljeno nasmehnil, ko je dejal: — čujte, potepuh, zanirnivega se delate. — Potem se je pa obrnil k družbi in nadaljeval smeje: — Mnogo potepuhov sem poznal, ki so se ovijali z nimbom zagonetnosti in ta spada med nje. Verjamem, da je spal davi nekje v grmovju in vse to se mu je sanjalo. — In samozavestno se je obrnil na Sketch a. — Toda eno vam moram priznati. Vaša šala s temi tatvinami je bila zares posrečena. — To ni bila sala, gospod — je dejal Sketch hladno in si nabasal pipo, — to ni bila šala, kar bi vam mogel potrditi ravnatelj Kern. Ni moja navada la- preživljate vi s tem, da vlečete dobiček iz srečne misli vašega spoštovanega očeta, ki je vas posadil na stolček generalnega tajnika te družbe, tako kujem jaz dobiček iz tega, da ljudje vaše vrste ne pazijo na svoje stvari. Kradem — seveda, ne ustrašite se, to je polni in edino pravi izraz za moj poklic. Kradem in včasih me zasačijo. V takem primeru me zapro. Ce mislite, da se delam zopet zanimivega, vprašajte jutri inšpektorja Brauna, ali sem bil tu že zaprt. Odgovoril vam bo, da sem bil. Družba je sprejela te besede smeje. Poznali so Sketch a in čeprav so videli, da govori zdaj resnico, so ga vendar občudovali. Samo Fred Burne je ogorčeno vstal, rekoč: — Pod mojo častjo je sedeti s tatom in lanžjivcem za skupno miso. Gostje so mislili, da bo Sketch zdaj vstal in udaril tega nesramneža. Sketch se je pa samo nasmehnil in odgovoril: — Prizanesli hočem vaši časti in zato odidem sam. Samo to sem vam hotel reči: nimam vas rad. Ves večer, kar sem tu, vas nisem razžalil niti z besedico, a vi ste bili silno grobi. Kaj morete za to? Morda govorite pod vplivom vaših angleških univerz, ki dele ljudstvo v dve med seboj zaničujoči se skupini: posedujočih in proletarcev. Nimam vas rad, vendar vas pa svarim pred otoki. Zdaj je tu poseben čas, to vidite na mojih laseh, ki so osiveli snoči — in ljudje vaše vrste tu ne životarijo posebno dobro. Ne napadajte nikoli ljudi, ki jih ne poznate. — Grozite mi! — je vzkliknil Burne preteče in planil pokonci. — Ne, samo svarim vas, — je dejal Sketch že na pragu. Ravnatelj Kern je stopil za njim, ustavil ga je na hodniku in mu položil roko na ramo. Sketch se je mirno otresel njegove roke. — Razžalili ste mojega gosta, — je vzkliknil Kern. — Pomirite se, gospod ravnatelj, tega tepca vendar ni mogoče razžaliti. — Tepca? Kako? To je ženin moje hčerke. Razumete? Sketch je postal resen in počasi se je obrniL Njegove oči so se obrnile od potnega Kemovega čela na drgetajoče veke razjarjenega starca. — Tega ne mislite resno, — je dejal mirno. — To vas nič ne briga. Zdaj pa glejte, da izginete. Sketch se ni ganil. Razmišljal je o nečem. — Ali Pamela to že ve? 7- Reči hočete gospodična Pamela? Seveda ve, saj je danes njen zaročni večer. Najpozneje čez tri mesece bo njegova žena. Zdaj pa pojdite in svetujem vam, da nikoh* več ne pridete sem. Sketch se je že zopet nekam zamaknjeno smehljal in božal svojo psico po dlaki. — Tri mesece, to je dolga doba, gospod ravnatelj. Toda o tem nisem hotel govoriti z vami. Rad bi tudi vedel, koliko ste zaslužili pri tej kupčiji s Pa-melo. Toda tudi to je zame brez pomena. Star mož ste in nekaj z vami ni v redu — nekaj čudnega izžareva iz vas — zdi se mi kakor da bi... TJraJnje Josip flnpsnčfr* —- Za opravo In inaeratni del lista Oton Chriatof — Val v Ldubljacft