. UREJUJ K UKEDNlSKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135
GLASILO SO
LETO XV.
KRANJ, SREDA, 19. DECEMBRA 1962
CIALISTICNE
▲
EGA    LJUDSTVA ZA
ST. 146        I7TTATA' OT) OKTTrtRffA'
TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 - POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
GORENJSKO
Z zasedanja ljudske skupščine LHS
Združevanje
naj ne okrne dosedanjih pridobitev
Rehabilitacija invalidov
deležna vedno večje pozornosti
T„v»lMoTn je treba omogočiti, da se enakopravno vključujejo v sodobno proizvodnjo
Ljudski poslanec Vinko Hafner o Gorenjski
Ljubljana, 18. decembra — Včeraj je bilo v Ljubljani zasedanje obeh zborov Ljudske skupščine LRS.
Zbor proizvajavcev in republiški zbor sta sprejela zakon o začasnem financiranju republiških organov v prvem tromesečju prihodnjega leta in sklenila, da izdatki v tem času ne smejo presegati četrtine letošnjega proračuna. Oba zbora sta sprejela še zakon o javnih cestah, republiški zbor pa je razen tega razpravljal še o zakonu o spremembi območij slovenskih okrajev in ga tudi sprejel.
Po obrazložitvi predloga zako-I sodnik občinskega ljudskoga od-ma o spremembi območij okrajev, [ bora, smo bili v tistem času z ki jo jc podal dr. JOŽE VILFAN, okrajem zares v »trdih odnosih", je razpravljal gorenjsici ljudski Materialni položaj občine in okra-poslanec VINKO HAFNER, &i je ja je bil tak, da je nujno izzival predvsem poudaril, da dosedanjih pridobitev ne bi smeli zanemariti. Iz njegove obsežne razprave sm;i izbrali nekaj odlomkov, v katerih govori o Gorenjski.
Poudaril bi, da na Gorenjskem ni za to ukinitev okraja nobenega navdušenja, pri čemer ljudje resno razpravljajo, da lahko ta združitev v perspektivi prinese koristi tako Ljubljani kot Gorenjski. Vendar pa trenutno predstavlja združitev za Kranj posebno bojazen, da to pomeni reduciranje nekega Kranja, ki se je po vojni zelo pozitivno razvijal, na običnj-no mestece In da bo delil usodo mnogih .krajevnih središč, ki so v preteklosti nekaj takega doživela (zlasti se, ko so okraji, predstavljali! močno koncentracijo politične oblasti in materialnih sredstev). Ko mt je neki tovariš razlagal potrebo po ukinitvi okraja, mi je takoj rekel, da se je prav kranjska občina najbolj pritoževala, da jo ta okraj že nekam duši. Na tem je nekaj res. Ko sem bil še pred-
nasprotja in jih zacstroval. Kon čno pa es je- tudi komunalni sistem rodil kot plod teh izostrenih nasprotij.
Vsak višji forum je nižjemu, če je na istem prostem, do neke mire nadležen. To je dejstvo in tu ni kaj reči. Vsak sedeS na svoj način prina"a določene prednosti Kranju. Danes že manj kot pred petimi leti, čez pet let še manj ampak vseeno je to treba upoštevati. Hočem reči da ne vlada neka posebna zaskrbljenost pri Kranjčanih zaradi samega okraja kot administracije. Razdalje resnično niso velike; povezanost z Ljubljano je močna (tudi interesantna — ne, samo prometna), resna pa je zaskrbljenost, kakšno bo bodoče ravnanje s krajevnim centrom, kakršen je Kranj, pri tem mirlim tudi na Jesenice, Tržič in druge in seveda še posebno na Kranj, ker je bil okrajni center.
Opozoril bi na nekatere stvari, ki imajo svojo pot in včasih ne moremo posebno dosti učinkovati
podjetja bala zaposliti invalide In se izgovarjala, da so ti le ovira normalnemu proizvodnemu procesu, je bilo v zadnjem času že na številnih  primerih dokazano, da'
nanje. Namreč — Gorenjska in „ . , .... ., , Ljubljana imata lahko od <e ! M»WMtM!lJi invalidov ni no-združitve velike koristi. Morda ™« sa> J° <e bi,» ««lcžno že na ni niti eden izmed ukinjenih okra- !;l t;ne '"validov, ki so se z nje-jev tako povezan s sosednjim, kol r'° P0fn',;:' 0 usposobili za primorje Gorenjska z Ljubljano; tu ni!no d«»«»™» ««*o. rehabiJita-nobenega dvoma. ' c"° v naSi republik i skrbi 15 za- je invalid kot delavec lahko po-
Treba je upoštevati, da jc Gn-|V(Hlov za ™n» kovanje invalidnih polnoma enakovreden zdravemu renjska kot celota bolj razvita, j•« drugih oseh, kjer so se že mno- človeku, neredko pa po pravilni kot je povprečje dosedanje Ljub- ff' invalidi priučili različnih del, rehabilitaciji in pravilnem izbo-* ljane. Tu se prvič pojavlja primer, jraz«n teh pa deluje tudi več usta-.1*« delovnega mesta dosega celo da se razvito območje, čeprav nov in nekaj soecialnih invalid- visoko nadpovprečne delovne majhno,  priključuje sicer večje- skih zavodov. Izkušnje dokazuje- «sP«he.
mu  centru, ampak v  povprečju j Jo, da je poklicna rehabilitacija'   Da bi vsa različna prizadevanja vzeto  manj   razvitemu.   Od   tod najuspešnejša v normalni delovni "a področju rehabilitacije kolikor izhajajo nekatere resne skrbi za sredini — v podjetjih ali ustano- Je le mogoče uskladili in začrtali (Nadaljevanje na 2. str.)   |vah.    Čeprav so se marsikatera tL'di  enoten nadaljnji  razvoj te
vsestransko koristne dejavnosti,-je bil ustanovljen iniciativni odbor, ki naj bi pripravil konferenco o rehabilitaciji invalidov.
Na prvi konferenci, ki je bila pretekli teden v Ljubljani, so razpravljali o dosedanjih dosežkih in nalogah gospodarskih organizacij in drugih, ki skrbijo za rehabili- > točijo, pri vključevanju invalidov v redno delo (tu je vsekakor potrebno omeniti tovarno Iskro, ki sedaj zaposluje 353 invalidov in vsi dosegajo zelo dobre proizvodne uspehe). Tovariš Stane Kavčič je v uvodnem referatu med drugim poudaril dolžnosti posamez-, nih delovnih organizacij. Dejal ja:'
(Nadaljevanje na 2. str.)
Republiško posvetovanje o standardizaciji
Poenotenje - zahteva sodobne proizvodnje
Kranj,  19. decembra —  Včeraj dardov   je   mogoče izboljševati
VINKO HAFNER
Letošnie investicij v trgovini
Številne preureditve in nove
Za prihodnje leto slabši obeti — Največ so zgradila trgovska podjetja sama
Letošnje leto je po količini denarja, ki je bil vložen v nove trgovske zgradbe in v razne prenovitve, prekosilo prejšnja leta, saj jc bilo v te namene porabljeno kar 400 milijonov dinarjev. Posebno jc značilno, da so trgovska podjetja investirala iz lastnih sredstev in so bila tako sredstva občin dosti manj udeležena kot sicer.
Trgovska podjetja s sedežem na Gorenjskem so porabila za investicije v osnovna sredstva 190 milijonov dinarjev, kar je skoraj polovico vseh investicij. Zelo dobro so se izkazala tudi trgovska podjetja, katerih sedeži so izven našega okraja, največ v Ljubljani. Ta so za urejevanje prodajnih prostorov na Gorenjskem potrošila nekaj manj kot 100 milijonov emarjev. Obrtna in industrijska podjetja so za investicije v trgovino porabila okoli 50 milijonov dinarjev, vseh pet gorenjskih obelil pa 61 milijonov dinarjev. Razen Kranjske in radovljiške ob-fitne, preostale tri letos za trgo
Med večjimi gradnjami naj omenim samopostrežno trgovino v Stražišču, začetek gradnje trgovine v Zalogu pri Cerkljah, nadaljevanje gradnje lokala v sklopu zgradbe — predvidene za center za izobraževanje trgovinskih delavcev na Hujah, začetek gradnje potrošniškega centra na Zlatem joolju, začetek gradnje paviljona za prodajo pohištva na Jesenicah, gradnjo trgovske poslovne stavbe v Radovljici, v kateri bo tudi trgovina z živili in trgovina s tekstilom. V Radovljici je bila zgrajena bencinska črpavka, nadaljevala se je gradnja paviljona za prodajo živil v Zapužah
vtno niso namenile pomembnej- Manjši paviljon za prodajo živil
Šfh vsot denarja.
V Kranju so nadaljevali z ure-
dopoldne se je v dvorani okraj nega ljudskega odbora v Kranju začelo posvetovanje o standardizaciji, ki sta ga pripravila gospodarska zbornica LR Slovenije in zveze inženirjev in tehnikov LRS. — Zaradi izredno obširne splošne problematike standardizacije in standardizacije v posameznih strokah se bo posvetovanje nadaljeval«, šc danes, ko bo s sprejetjem sklepov zaključeno. — Glavni names posvetovanja je, da se čimveč činiteljev vključi v prizadevanje *a izboljšavo in izpopolnitev standardov.
Po otvoritvi posvetovanja so bili prebrani referati: Kaj je potrebno vedeti o standardizaciji -Razvoj jugoslovanske standardizacijo in Interna standardizacija v podjetjih in ustanovah. V popoldanskem delu posvetovanja pa bo se zvrstili referati o standardizaciji v posameznih strokah: Energetika, Kemija, Jeklarstvo, Elektrotehnika (jaki tok), Elektronska industrija, Motorna industrija, Tekstil, Hladilstvo, Živila, Proizvodnja in uporaba transportnih naprav, Gradbeništvo, Embalaža.
Ob zaključku posvetovanja bodo na vrsti zanimivi referati o tem, kaj nudi standardizacija potrošniku, o vplivu na kvalitetoin o standardizaciji  v podjetjih.
Dobra standardizacija v industriji in poljedelstvu, v prometu in drugih gospodarskih vejah ima
jevanjem Merkurjeve blagovnice, |vgeatMUiaW pomni. Preprečuje ki bo verjetno dokončana prihod- i vciike gospodarske izgube, znižu-nje leto. Podjetje Kokra je neko- jc iastno ceno proizvodov, vpliva liko preurejalo skladišče, ker na- ' na povečanje delovne sterilnosti, morava jo prihodnje leto spodnje saj ustvarja enoten red in razvr-(Nadaljevanje na 2. strani) stitvu v tehniki. S pomočjo stan-
Mladi so izvolili svoje člane za nov 0K LIS
Kranj, 18. dec. - Včeraj popoldne jc bil v delavskem domu plenum OK LMS Kranj, ki jc razpravljal o združitvi kranjskega z ljubljanskim okrajem in izvolil člane za začasni okrajni komite LMS Ljubljana. Uvodne misli na plenumu je povedal Nace Pavlin, predsednik OK LMS Kranj. Plenumu je prisostvoval tudi član predsedstva CK LMS Tone Flo-rijančič.  Na  plenumu so izvolili
ni komite LMS Ljubljana, in sicer naslednje tov.: Igorja Janhar-ja. Načeta Pavlina, Milovana Ci-kiča, Ludvika Gorjanca, Cirila Globočnika, Vilija Grebenca, Metko Mencinger, Načeta Jurana, Anteja Marjančiča, Berta Crva in Jožeta Stanovnika.
Prvi plenarni sestanek novega CK LMS Ljubljana bo v ponedeljek, 24. decembra, v Ljubljani. -
je bil letos zgrajen tudi v Zaki. 11 članov za novi začasni okraj- 11. K.
kvaliteto, povečati enotnost in izmenljivost proizvodov, omejiti pogosto neutemeljeno množino enakih proizvodov in njihovih sestavnih delov in končno — prihraniti material in delovni čas. - S.
Nenavadno južen sneg in veter sta povzročila prejšnji teden na ob« moč ju radovljiške občine precejšnjo škodo na električnih in telefonskih daljnovodih. Z veliko prizadevnostjo pa monterji hitro popravljajo nastale okvare, medtem ko so nekaj najpomembnejših zvez popravili že prvi ali drugi dan
ttp!    Prebivalci Gorenjske obiščite od 22. - 29. XII. 1962
M NOVOLETNI SEJEM
■ML. ▼'prostorih delavskega doma ▼ K ran i*
f
tinttRff,  1«. 3^ewtfi« 1965
TE DNI PO SVETU
• Edvard Kardelj v Indiji
Podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj, je včeraj prispel na čelu jugoslovanske državne delegacije na devetdnevni uradni obisk v Indijo. — Kardelj se bo sestal z indijskim premierom Nehrujem.
• Predsednik Kennedv
na Bahamskih otokih
Predsednik Kennedv je včeraj prispel na Bahamske otoke, iejer se bo danes sestal z britanskim premierom Macmillancm. Po razgovorih se bo ameriški predsednik vrnil na Florido. Macmillan pe bo odipetoval na kraj Si obisk v Kanado.
• De Gaulle sprejel Piccionija
Predsednik de Gaulle jc sprejel italijanskega zunanjega ministra Piccionija in se z njim raz-govarjal o evropskih in mednarodnih vprašanjih.
• Predaja saudskega bataljona
Poveljnik VI. pehotnega bataljona Saudske Arabije Abdulah se je z oficirji in vojaki svojega bataljona v popolni opremi predal v Saadu jemenskim enotam.
• Poskus državnega udara v Senegaliji
Afriško državo Senegalijo .je zajela notranja kriza, ki traja žc nekaj mesecev. Nasprotja so nastala med predsednikom države Senghorjcm in predsednikom se-negalske vlade Mamadou Dlemom. Vojska je po ukazu predsednika 'republike obkolila palačo predsedstva vlade.
<■'"• Poplave v Srbiji in na Kosmetu
Hudi nalivi, ki so zajeli Kosov-sko-metohijsko oblast, so napravili v Prištini in v okolici veliko škodo. V okolici mesta so poplavljena številna polja.
Zadnje deževje je povzročilo tudi hitro naraščanje mnogih rek v jugovzhodni Srbiji. Južna Morava se je izlila in poplavila polja. Narasli sta tudi reki Suman-ka in reka Jablanica.
Uudje in dogodki ® IJudte in dosr^ki    Llucffe in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Uudl«? Ijrj
Zimski koledar stikov »na lovo politično oceno svetovnega vrhu-« se je začel v Parizu. Ni položaja, ki jih bo pomešano z niti malo slučajno, da je zahodni britanskimi zaključki razlagal kot diplomatski vlak stekel z viktori- skupna evropska stališča v poganskega postajališča. Britartski premier Macmillan jc v kratkem i'i re.nbrskem roku zakazal dve potovanji, med katerima jc vožnja do Bahamskih otokov verjetno nekoliko pomembnejša vsaj zato, ker Američani violinskega ključa v usmerjanju zahodne politike šc niso dali iz rok. Mnogi mislijo, da je bilo dvodnevno sre-čanfe med Maemillanom fin do Gaullom bolj lokalnega značaja, saj sklepajo, da so bile v ospredju razprave dvostranske razlike in nasprotja. Vendar bi bilo lahkomiselno trdili, da francoski in britanski prvi kapetan nista preizkušala zahodnih smernih kazalcev nasploh. Macmillan je pred poletom na Bahamske otoke, kjer se bo srečal z ameriškim predsednikom skušal zvedeti de Gaul- CHARLES DE GAULLE
membnem dvogovoru s Kennedv-jem.
Težišče francosko - britanskih razgovorov je imelo nedvomno evropsko hrbtenico. Britanskemu premieru delajo v Bruslju glede pristopa k Skupnemu evropskemu tržišču precejšnje težave. Pogajanja se zavlačujejo in največkrat ne tečejo tako, kot bi Britanci želeli. Vstop v Evropsko gospodarsko skupnost si mora Velika Britanija utirati s komolci, s pestmi, prepričevanjem, uža-ljenostjo, posredovanjem in temeljilo razlago svojih težav. Olajšanje pa Macmillana je na francoski postaji pomenila ureditev razlik na otoku. Laburistična opozicija je Macunllanu pripravljena sneti lisice razdvojenosti, če bo za bruseljsko evropsko zeleno mizo izsilil častne pogoje za britanski pristop. Ti pogoji so priznanje mnogih ugodnosti, ki britansko gospodarstvo vežejo za britansko skupnost marodov, saj se jih Britanija ne misli odreči, dokler bo imela od njih gospodarske koristi in v primerjavi z evropskimi članicami prednosti na dlani. Seveda se temu najbolj Upirajo Francozi, ki jih britansko prednosti prizadenejo v živo.
Ce je Macmillan prišel v Pariz z načelnim sporazumom o podpori laburistične stranke njegovi evropski usmerjenosti, to še ni dovolj, da bi omehčal »trdo srce«
HEROLD MACMILLAN
generala de Gaulla. Francoski predsednik ima zelo melo razlogov, da bi popuščal preri britanskimi pogoji za priključitev Evropi. Prej bi lahko rekli, da si želi Britance pustiti še nekaj časa pred vrati. pa Gaulle je to zimo znatno utrdil svoj no'.r;:i\ii položaj. Ce je bil pred leti samo znan general francoskega odporniškega gibanja, je sedaj po svoji
moči že blizu naziva, k! ga zaslužijo redki ».vodje*. Njegova oblast je v Franciji neomejena. Ko je dobil presenetljivo volilno bitko in se vselil v francoski parlament z absolutno večino, je njegova odločnost, s katero zavrača britansko evropsko ofenzivo, ostala nespremenjena.
De Gaulle si jc z osjo Pariz-Bonn zgradil tudi močne temelje za prevlado v evropskem zahodnem svetu. Zahodnonemškl denar in industrija sta na njegovi strani in splošni gospodarski napredek v zadnjih letih v ostalih državah članicah Skupnega trga mu je prinesel poslušnost in vodstveni položaj tudi pri drufrih sosedih. Toda — za razliko od Francije — druge države nimajo ničesar proti britanski priključitvi. Francoske kmetijske privilegije, številne ugodnosti za izvoz francoskih kmetijskih proizvodov v ostale industrijske države Skupnega trga bi spremenila Britanija, ki poceni nakupuje kmetijske viške prekomorskih držav in bi jih s pristopom v Evropsko .skupnost spravljala tudi na ostala evropska tržišča. Za sedaj v Franciji te izjemne pogoje Britaniji še odrekajo in videti jc, da Heat-hovr spretnosti v pogajanjih krepko preprečujejo.
Zdravkp Tomažej
Ljudje in do$ldki ^ Ljudje in dogodki • Lindie in dosodki ® LiudJe in dogodki m Mtidt*
An,
m
Združevanje okraj
naj ne okrne dosedanjih pridobitev
(Nadaljevanje s 1. etrani) prihodnji razvoj. Za kaj gre? Cc 6e bo v bodočem okrajnem vodstvu in v komunah menilo, da mora ta združitev privesti do boljšega razvoja i Ljubljane kot repub-lišk»ga centra i njenega gospodarstva vzporedno z razvojem gorenjskega gospodarstva, polem je to lahko pozitiven efekt; lahko pa bo menilo, da je prišel zdaj trenutek, ko Je možno realizirati nekatere ne tako stare in ne še preživele teorije posameznikov in celo organizacij, kako je pravzaprav treba potencial Gorenjske izkoristiti, da se okrepi tudi Ljubljana, da učvrsti svojo gospodarsko zmogljivost. Mislim, da samo tedaj, če se bosta oba razvijala f Ljubljana kot center z gospodarsko močjo In Gorenjska — bo lahko to pozitivno. Zakaj navajam to? Zato, ker je nekaj tovarišev vsa leta nazaj, ko sem bil šr v okraju in v občini, razvijalo teorijo  o  tako  imenovanem pred-
mestju Ljubljane. Kranj ni bil Inigoče službe za center Ljubljano, nikoli ne bo ljubljansko predmest-jbi s tem naredili tudi v tem poje. Kranj je bil vedno samostojna»gledu slabo potezo, ker bi siroma-komunalna enota, odkar še razvi-; lili intelektualne moči takšnega ja. Namreč, lahko bi bil Kranj Se: delavskega centra. Zato bi bilo 10 kilometrov bližje Ljubljani, pa*treba gledati, kaj bi se morda žabi bil s svojo ekonomsko močjo—! radi razbremenitve Ljubljano Še ne samo s tradicijo — samoDtojna. dalo tam instalirati in okrepiti, komuna, imel bi svoje samostojno j Namreč — takšnega centra ne sme-komunalno življenje in bi pred- j mo zreducirati samo na raven stavi jal krajevni center. Ni btsfrve- j jrednješolskega profesorja, po-na razdalja, bistvena je določenai genskega inženirja pa občinskega krajevna koncentracija ekonom-j. uradnika, temveč je treba iskati skih, duhovnih In človeških emog-' vse vrste intelektualnih moči, če ljivosti. i naj ee, kolikor je le možno, okre-
Kranj je rattvil v tem teflU ne-i*4  splošna   intelektualna raven
Rehabilitacija invalidov
(Nadaljevanje s 1. strani) »Mi moramo v vzgojnem, v etičnem pogledu doseči, da razen države, zakonov in odreb tudi sami proizvajalci rešujejo to problematiko. Doseči moramo, da bo vsaka delovna organizacija na osnovi samoupravljanja za tistega svojega člana, ki je bil poškodovan pri svojem delu, po končani medicinski rehabilitaciji imela za nekaj povsem normalnega tudi skrb zanj. Kje in kako se bo zaposlil, kako bo živel in kako bo pole-; splošno državnih regulativo v in pomoči tudi z njihovo vsestransko pomočjo čimprej vključen v delovni proces.«
Na konferenci je z referatom ►►Invalid kot enakopravni činitelj v proizvodnji« sodeloval tudi direktor kranjske Iskre Boris Kry-štufek, ki je podrobno opisal okolje, v katerem poteka rehabilitacija invalidov v Iskri, dosedanje izkutsnje pri rehabilitaciji, sode-
lovanje z organi izven podjetja in podobno. Posebne pozornosti je bilo deležno njegovo izvajanje o anketi o delovnem učmku invalidov, ki so jo v Iskri izvedli in ki je prikazala invalide kot delavce v nepričakovano dobri luči.
Zaradi pogostih nesreč pri delu in drugih činiteljev število invalidnih eseb tudi na Gorenjskem stalno narašča. Tako je bilo lansko leto v našem okraju 509 invalidov III. kategorije in 228 Invalidov II. kategori'e, skupaj torej 737, letos pa kar za 123 ve3. Med temi je bilo lansko leto zaposlenih 701, letos pa že MO. Lansko leto je 35 invalidov uspešno dokončalo poklicno rehabilitacijo, 48 pa se jih je račrlo rehabilitirati. Letos se je poklicno rehabilitiralo skoraj 100 invalidov. Mnogo vzrokov govori v prid trditvi, da se bo število rehabilitacij tudi v prihodnje še povečalo. — S.
kaj — ne glede na okraj, đeliho pa povezano z okrajem — iustfltudj, ki so odigrale pomembno vlogo u razvoj Gorenjske in ki bodo * prihodnje ogrožene. Naj Jih navedem: okrožno sodišče, komunalna banka, vodna skupnost, ki ero« svoja materialna sredstva 6 področja Gorenjske in Id Je zdaj nekaj let nagaj ogromno pripomogla k rešitvi nekaterih perečih vprašanj na Gorenjskem, DO% zavod za socialno zavarovanji, časopis »Glas-« — na tega prav posebno opozarjam zato, ker je ruf* vil gorenjsko fiziognomijo liiila tri ima veliko naročnikov — itd. Nekaj teh služb Je takih, ki so v bistvu medobčinske. Dobro, za to bodo že občine poskrbele, da bodo tam ostale in se pozitivno razvijale. Nekaj pa je takih, ki so močno vezane na funkcijo okraja, pa jih kljub temu ne bi smeli centralizirati. Naj življenje pokaže, ali so sposobne — ob normalni in po potrebi tudi materialni podpori okraja — živeli aH niso. Naj odmrejo, če je treba, ne pa da se z nekimi akti, z neko hitro izračunano racionalnostjo ukinjajo.
Okraj sam kot administracija nima kdove kakšnega pomena, ima pa pomen skupek intelektualnih moči, ki, so povezane v raznih okrajnih službah in pa V raznih medobčinskih zavori i h in podobnih institucijah. To dviga splošno raven, splošno raven intelektualnih moči določenega kraja. Ce bi za to. da iz raznih racionalnih razlogov koncentriramo vse mo-
Ob slovesni otvoritvi »MUZEJA NA PROSTEM« — Skoparjeve hiše na škofjeloškem gradu, ki Je bilo minulo nedeljo v okviru praznovanja občinskega praznika
takšnega centra.
In nazadnje še vprašanje razvoja gorenjske industrije in Ljubljane. Zdi se mi, da je nujno, da Ljubljana krepi svoj industrijski potencial. Zakaj čimbolj bo okrepila svojo ekonomsko moč, mani •omoči za razvoj bo terjala od zunaj. To Je v redu. Ampak pri tem opozarjam na to, da je treba imeti pri tem racionalne meje. Npr. gorenjska industrija — navidezno zelo razvita — je kljub vsemu precej izrabljena in sama potrebna velikih rekonstrukcij, da bi v tej situaciji lahko zdržala svoj položaj na Jugoslovanskem tržišču in ▼ zunanji trgovini. Ta industrija j* izrabljena preko 60 odstt/.kov. V* to je treba misliti. Znano je, da je tu nekaj konceptov za njeno modernizacijo (podpirali so jih republiški organi), ki jih mora niv okraj samo prevzeti in razvijati, kot je npr. rekonstrukcija jeseniške Železarne, rekonstrukcija »Iskre«. A gre še za nekaj drugih, tako da bo tu za okrajni forum zelo pomembna naloga, da bo znal na jI i koncept obstoječi in razvijajoči se Ljubljanski industriji, ampak ne na račun siromašenja oziroma odlaganja rekonstrukcije in modernizacije gorenjske industrije.*.
Menim, da je ukinitev okraja rama po sebi pozitivna, opozarjam pa ponovno, da je to, kar sem rekel, po mojem realistično gledanje I na razvoj in da je določena skepsa .m° ! VK\ tem korjetna in želim, da forumi, ki bodo imeli opraviti z bodočo ekonomsko in družbeno politiko okraja, s lemi stvarmi računajo, če si nočejo nakopati težkih ekonomskih in tudi družbenih razmer na danažnjem področju Gorenjske. Ni treba misliti, da je okraj |e prenehal s svojimi funk-eljami. Okraj ima še vedno vražji potencial v rekah, delno zaradi združevanja določenih služb, dnino pa tudi zaradi političnega in moralnega ugleda in moči, ki jo ima. To je seveda treba upoštevati.
Školjeloeani so že dali Ikri
Skofja Loka, 18. dec. - Pretekli teden (v četrtek, petek in soboto) je bila v Skofji Loki krvodajav-ska akcija. Tej humani akciji se je odzvalo 106 Skof jeločanov več, kot jo bilo planiramo. Po pianu naj bi namreč dalo kri v Skofji Lofti 51« ljudi. Včeraj pa so začeli s prostovoljnim odvzemom krvi v Gorenji vasi. V treh dneh bo dalo kri, kakor je razvidno po prijiavalii, C00 občanov iz Poljanske doline. Krvodajavska akcija v občini; bo zaključena 26. decembra, Vo bodo končali s prostovoljnim Odvzemom krvi v Železnikih,.
slavnostna seja ObLO ob občinskem prazniku
Skofja Loka, 18. dec. - Danes popoldne je bila ob občinskem prazniku slovesna otvoritev nove šole na Trati. Razen številnih občanov, otrok in predstavnikov družbeno političnega življenja škofjeloške komune in OLO Kranja sta bila navzoča tudi zvezni ljudski poslanec Boris Ziheri ter sekretar Sveta za šolstvo LRS Boris Lipiižič. Ob tej priliki &o učenci izvajali kulturni program. Po uvodnih govorih je predsednik ObLO Skofja Loka Milan Osovnikar izročil ključe novih šolskih prostorov predsedniku šolskega odbora Stanku Budji. Po tem so si gostje ogledali šolske prostore, ki bodo opremljeni spre-jeli prve učence v II. polletju letošnjega šolskega leta.
Danes popoldne jo bila tudi ob občinskem prazniku v dvorani Gorenjske predilnice slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. Udeležili so so je številni odborniki ObLO Skofja Loka, predstavniki družbeno - polltičneja življenja, gospodarskih organizacij, .TLA in drugi. Ob tej priliki so povabili tudi številne Hane ZB in aktivistke AF2 In druge.
S slavnostne sejo je odnesla delegacija venec k spominski plošči na Dornu ZB. Podelili so tradicionalne plakete. Prejeli so jih: »Se-' šlr«, Jože Nastran in Anton Golja. Osemletkam v Poljanah, Go-' renji vasi. Železnikih, Skofji Loki in Trati pa 60 podelili knjig« o Titovem življenju in delu.
Številne preureditve in nove prodajalne
(Nadaljevanje s 1. strani) diti za prodajo galanterije, v zgornjih pa bi bila prodajalna tekstila. V Kranju smo letos dobili tudi dve novi trgovini z električnim materialom, Prvo je uredilo ljubljansko podjetje Jugo-tehna, drugo — njena otvoritev bo menda še ta teden — pa podjetje F'ektrolchna, prav tako iz Ljubljane.
Mod drugim so bili izboljšani pogoji za prodajo knjig. Urejeni sla bili knjigarni v Skofji "Loki in na Jesenicah, založba Mladinska knjiga pa nadaljuje z urejevanjem prodajnih prostorov v Kranju.
Razen tega so trgovska podjetja letaš kupila 12' dostavnih nvtomo-biLov ■ skupno nosilnostjo 28 ton in za 43 milijonov raznu opreme, med katero jc precej sodobnih strojev za knjiženje itd.
Pri skladiščih ni bilo bistveno novega, kljub temu je bilo za njihovo izboljšavo uporabljeno 26 milijonov dinarjev. V tej vsoti nifiO upoštevana javna .skladii>i:a. V gradnji j« namreč nadaljnjih 5 t i toč kvadratnih metrov skladiščnih površin, ki pa ne bodo namenjene le trgovskim podjetjem, ampak v prvi vrsti potrebam kranjske industrije. Za obnovo lokalov in nabavo opreme je bilo letos; porabljeno 55 milijonov dinarjev-.
Predvideno je, da bodo investicijo v prihodnjem letu za okoli
100 milijonov dinarjev manjše* kot so bile letošnje. Tema so vzrok manjši skladi trgovskih podjetij, zaradi česar bode pod-« je tja sama manj gradila. Letog *o na primer razpolagala s preko 340 milijoni dinarji raznih skladov^ za prihodnje leto pa bodo po pr.-" bližnih ocenah imela na skladih le okoli 250 milijonov dinarjev. Prav tako podjetja s sedeži izven okraja prihodnje lelo verjetno ne bodo toliko investirala, kot so letos, ker imajo svoje lokale 'v glavnem urejene, za občin« pa v tem času šc ni mogoče reči, koliko bodo lahko zato namenile.
Prihodnje loto bodo predvsem nadaljevali z začetimi gradnjami: v Radovljici z gradnjo po-stovne zgradbe, na Jesenicah z gradnjo paviljona za prodajo pohištva, v Kranju z Morkurjevimi prostori, z urejevanjem prodajaln Kokre, samopostrežne trgovine na Hujah, potrošniškega centra na' Zlatem polju itd. Trgovsko podjetje Petrol se jeodločilo za grad-£ku:iali zagotoviti denar za gradnjo bencinske črpavke v Kranjski gori, v načrtih sta tudi prepo-trehni prodajalni v Ratečah in v Stari Fužini. V Skofji Loki bodo jot jc Petrol *sc je odločilo za gradnjo trgovine v bližini novih blokov in za preureditev trgovine z živili na Spodnjem trgu, v Tržiču pa bi radi začeli z gradnjo pO-slovne zgradbe, za katero so načrti že dalj časa pripravljeni.
M. S.
Svet stanovanjske skupnosti »HUJE - PLANINA ČIRČE« v Kranju vabi k sodelovanju
a) FINANČNEGA KNJIGOVODJO,
b) KVALIFICIRANEGA ELEKTRIČAR JA,
c) KVALIFICIRANEGA KLEPARJA,
č) KVALIFICIRANEGA VODOVODNEGA INSTALATERJA in
d) PERICO.
Pod točko b, c in č imajo prednost tisti, ki so odslužili vojaški rok. Osebni prejemki po pravilniku o nagrajevanju. Nastop službe možen takoj.
Pismene ponudbe je treba poslati do 22. t. m. v pisarno servisa v Kranju, Tavčarjeva ulica 45, telefon 22-82, kjer lahko dobite tudi druge informacije.
t
6RFTVA":  tf», »AOmKfi t^R?
S seje občinskega ljudskega odbora Jesenice
Po triurni razpravi zavrnjen predlog
Pomanjkljivo pripravljena analiza o združitvi kmetijskih zadrug Dovje - Mojstrana in Jelovica Radovljica ter o prenosu upravljanja z gozdovi na GG Bled
Jesenice, 18. decembra — Na skupni seji obeh zborov ObLO Jesenice, ki je bila včeraj popoldne, je bil dnevni red tako obširen, da je trajalo zasedanje skoraj sedem ur. Razen tega so pa pred pričelkom seje odbornike obeh zborov pozdravili tudi zastopniki društva upokojencev Javornik — Koroška Bela in se v imenu vseh upokojencev zahvalili ObLO za pomoč, s katero so si lahko uredili dom upokojencev na Javorniku. V zahvalo so odbornikom izročili okvirjeno sliko svojega novega doma.
Najobširnejša in tudi najprest-rejša je bila na včerajšnji seji razprava o predlogu za izdajo pooblastila o upravljanju gozdarske dejavnosti Gozdnemu gospodarstvu Bled in o predlogu za pripojitev KZ Dovje - Moj.strana h KZ Jelovica iz Radovljice. Po mnenju sveta za kmetijstvo in gozdarstvo naj bi se za gospodarjenje z gozdovi zasebnih posestnikov   v  občini   pooblastilo GG
Bled, ki ima za smotrno gospodarjenje najboljše pogoje. Glede tega sploh ni mogoče delati primerjav s sposobnostmi, ki jih ima gozdarski odsek pri KZ Dovje — Mojstrana. Omenjeni svet je v predlogu utemeljeval tudi pozitivno stran glede pripojitve KZ Dovje — Mojstrana h KZ Jelovica Radovljica. Razen odbornikov obeh zborov so o predlogu razpravljali tudi predstavniki GG Bled in kmetij-
Livarji prvi dosegli plan
Kakor vsako loto se jeseniški želczarji tudi letos borijo, da bi dosegli družbeni načrt oz. da bi ga tudi prekoračili. Letos so livarji prvi izpolnili količinski družbeni načrt, in to že 8. novembra — in ga bodo po vsej verjetnosti presegli za 11 odstotkov. Razen livarne je izpolnil plan v novembru tudi oddelek bodeče žice v žebljarni. V prvih dneh decembra so se pridružili prvima obratoma še obrati težka proga, cevarna, elektropeč, samotama in valjarna tanke pločevine. S tem dela v jeseniški Železarni že sedem obratov za prihodnje leto, kar je najlepša garancija, da bo celotni družbeni plan dosežen. Tudi finančni načrt so nekateri obrabi že realizirali, medtem ko ga eni iz objektivnih razlogov sploh ne bodo. Prepričani pa so, da bodo tudi  finančni načrt
stojnih ekonomskih enot, katerih vsaka posebej teži, da bi dosegla čim večjo in čim boljše proizvodne uspehe. — U.
skih zadrug in poudarjali njegove pozitivne plati. Večina ostalih diskutantov pa je bila mnenja, da takšen način pojmovanja integracije ni pravilen. Zavzemali so 6e
JESENIŠKI
KOVI
AR
za stališče, da je treba podpreti KZ Dovje — Mojstrano in poskrbeti, da bo le-ta lahko odigravala pozitivno vlogo glede gospodarjenja z gozdovi v jeseniški občini. Razprava o omenjeni zadevi je trajala tri ure, kljub temu da ni bil sprejet zaključek v smislu predlogov. Vzrok za to je tudi v premalo konkretni izdelavi elaboratov in tudi ne dovolj resni razpravi o penskeptivno pomembnem gospodarskem predlogu. Brez posebnih pripomb so bila sprejeta le pravila o občinskem 6kladu za kmetijstvo.
Nadalje so na včerajšnji seji sprejeli sklep o ustanovitvi sklada
Uspehi in načrti „Invalida"
Letni plan prometa bo presežen za 25 odstotkov — Razširitev proizvodnje in nova gradnja
O preimenovanju i kofjeloSke?8 zavoda za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb v zavod »Invalid«, ki so ga potrdili odborniki na seji ObLO, smo poro'ali v eni izmed zadnjih rHevilk na e"a lista. Danes pa naj seznanimo taravce z dejavnr.stjo, urrehi, te->kupnemiižavami in načrti zavoda, ki ;e bil
dosegli, čeprav manjka do realizacije šc okoli 10 odstotkov. Razen izboljšanja proizvodnih pogojev, delovne discipline in strokov-,mega izpopolnjevanja članov kolektiva ima ogromne zasluge pri doseganju letnih planov delavsko samoupravljanje in predvsem razdelitev podjetja na 31 samo-
ustamovljen decembra 1958. leta, kar smo zvedeli v razgovoru z Upravnlkonj zavoda Jankom Po-lancem.
V okviru zavodov/h delavnic j obratujejo  z zadovoljivim uspe-
'enov dinarjev prometa, medtem ko. ,'e bil letošnji  plan prometa : mili'ono* dosežen že oktobra in r ;> do konca leta presežen za
SS odstotkov
Zaupam? na.i, da nameravajo v prihodnjem letu začeti še z obdelavo plastičnih m?s in pri tem bodo zaposlili novih 8 invalidov oziroma dela manj zmotnih oseb. Mimogrede naj poudarimo tudi njihovo prizadevanje, da bi zgradili nove, prepotrobne obratne prostore, v katerih bi začeli obra-
na finansiranje potreb na kultur-no-prosvetnem področju dejavnosti v jeseniški občini. Razen prispevka iz občinskega proračuna, dotacij, daril in podobnega, bo odslej za svet za prosveto in kulturo pomemben dohodek — ta se bo zbiral v skladu — prometni davek od prodaje alkoholnih pijač, ki si ga bodo delile telesnovzgojne in kulturno-prosvelne organizacije.
Precej pripomb je bilo na včerajšnji seji tudi na poročilo o socialnem varstvu vojaških vojnih invalidov ter udeležencev NOB v jeseniški občini, predvsem pa o premajhni skrbi za vzgojo otrok padlih borcev, Zavod za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb na Jesenicah turi i n" skrbi dovolj za prekvalifikacije delavcev -borcev ali invalidov na nova mi>-sta. Odborniki ko bili tudi mnenja, da je dokaj slabo sončev-do za ObLO, da mora po tolikih letih še vedno razpravljati o oodoori, do katere so upravičeni vomi invalidi. S predloženim odlokom o priznavalnini udeležencem NOB pa odborniki niso «o"'ašali in 6o ga sprejeli s ■ popravkom, da se prizna priznavalnina le tistim osebam, katerih osebni dohodki ne prasogajo 15.000 oziroma nimajo 10.000 dinarjev na enega člana družine.
Posebne pozornosti je bilo deležno tudi poročilo o strokovnem izobraževanju kadrov v delovnih organizacijah. S poročilom so odborniki v celoti soglašali in ugotovili, da imajo nekatera podjetja zelo malomaren odnos do strokovnega izobraževanja kadrov in da kadrovske službe sploh nimajo urejene.
Med drugim jc bila nadalje sprejeta tudi odločba o preimenovanju ljudske knjižnice Jesenice v občinsko ljudsko knjižnico kot matično knjižnico, na katero bodo vezane vse ostale obstoječe knjižnice v občini. — U.
Vodnjak na škofjeloškem mestnem trgu je bil postavljen, KaKor je razvidno iz vklesane letnice, 1883. leta. Kaj ko bi na podrtem stebru ob njem kot prikazuje naša slika, vklesali letnico 1962? Tako bi vsaj pozni rodovi vedeli, od kdaj se zanj nihče ne zmeni (!)
Reorganizacija šolske mreže
V Skofji Loki so na zadnji seji | vsaka   svoje   administrativno in
sveta za šolstvo med ostalim govorili tudi o reorganizaciji šolske mreže v občini. Na področju škof-
Zamujena priložnost
ALI NI BILO NIKOGAR, KI BI-LAHKO VODIL RAZPRAVO?
Za vodilne uslužbence jeseniške Železarno je bila sklicana za petek popoldne razprava o o.snut-drugih so je zbralo v dvorani delavskega doma, da bi slišali tolmačenje člana izvrinega odbora RS sindikatov Ivana Kristana. Zbrani so čakali na predavatelja, ku zvezne ustave. Nad 200 delovodij, asistentov, obratovodij in ki je iz tehničnih razlogov izostal, nad eno uro in se nato razšli, ne da bi vsaj nekaj spregovorili o novi ustavi. Da bi med 200 navzočimi ne bilo nikogar, ki bi bil sposoben tolmačiti ustavo in še manj, da ne bi bil sposoben voditi razprave o ustavi, je neverjetno. Ce že ne dodatno, bi vsaj čas čakanja izkoristili za razpravo o temi, ki je danes za nas življenjskega pomena. - P.
»GOREMJKA« BO UREDILA GOSTIŠČE
Gostinska služba v Mojstrani in na Dovjem zadnjo čase ne zadovoljuje tamošnjih prebivavcev in tudi sicer ne posluje tako, kot bi morala. Odkar je hotel objekt zaprtega tipa, imajo v Mojstrani le gostišče »Pod Kepo« in privatno gostišče na Dovjem. Gostišče »»■Pod Kepo« sicer upravlja turistično društvo, ld prepušča obrat privatnikom, kar pa je protizakonito. Gostišče na Dovjem pa tudi no moro več obstajati, ker je bilo knjigovodstvo neurejeno in ker promet stalno pada. Da bi dobila Mojstrana primerno gostišče, se je gostinsko podjetje »Gorenj-ka« na Jesenicah odločilo za adaptiranje bivšega trgovskega lokala Delikatesa v Mojstrani. Preuredili ga bodo v sodobno gostišče za približno zmogljivost 50 gostov, kar za Mojstrano popolnoma ustreza. Novo gostišče, ki ga bodo urejevali prihodnje leto, bo velikega pomena tudi za turi-Bem v Mojstrani, saj turisti danes zaman sprašujejo po primernem gostinskem obratu. — U.
Pogled v kartonažnl obrat zavoda za zaposlovanje invalidov In drugih oseb »Invalid« v puštalskem gradu menda dovolj nazorno opravičuje željo po novih prostorih
GLAS
v vsako hišo
hom: tiskarna, knjigoveznica, karlonažnj oddelek, letos spomladi pa se je pridružil še oddelek lesne galanterije. V slednjem izdelujejo šahovnice, kooke-slikani-ce - zloženke za ljubljanski »GA-LIS« in »DOM« ter lesene navi-jalke za blago predvsem za mariborsko »-Svilo« in kranjsko »Zvezdo«. Najpomembnejši naročniki kartonske embalaže pa so: »Se.šir«, »Iskra« in »Sava«. Predlanskim so ustvarili za 34 mili-
tovati 1964. leta. Seveda če se ne bo zataknilo — pri sredstvih. — Z gradnjo, ki bo veljala okoli 30 milijonov, se bodo nedvomno izboljšali delovni pogoji invalida, v znatni meri pa bo rešen i url i problem zaposlovanja invalidov in dela manj zmožnih oseb. Pri ti m pa naj omenimo, da bo treba mislili tudi na nove stroje; sed nji stroji SO, čeprav BO«zastareli, komaj 80-odstotno izkoriščeni. — St. S.
IZ OBEH DOLIN
* »LOŠKI    DELAVEC« -
Za občinski praznik občine Skofja Loka je izšla posebna Izdaja »LOŠKEGA DELAVCA«, ki jo je rada! stanovanjski sklad občine. Na desetih straneh seznanja občane o stanovanjskih in komunalno-urbanističniih vprašanjih.
H SEMINAR ZA BRODARSKE MODELARJE - V ponedeljek se je začel na škofjeloški gimnaziji 7-dnevni seminar za brodarske modelarje. Na tem seminarju, ki ga je priredil' občinski odbor Ljud-eke tehnike se bo 12 udeležencev seznanilo z gradnjo jadralnih modelov. Ob začetku seminarja je imel uvodni govor predsednik komisije za tehnično vzgojo mladine pri OO LT Kranj Stane SorH.
* RAZVEDRILI SO SLEPE — Minulo nedeljo je pevski zbor iz Puštala — »Sekstet bratov Pleško« priredil prijeten in nepozaben večer glasbe
In petja oskrbovancem in gojencem doma slepih v Stari Loki. Z dveurnim pestrim sporedom slovenskih narodnih pesmi so na moč, ne samo razvedrili, temveč tudi razveselili slepe. Le-ti so jih v znak hvaležnosti nagradili s prisrčnim In dolgotrajnim ploskanjem. — Morda ne bi bilo odveč, če zapišemo, da bi bilo dobro, če bi dom slepih obiskal še kakšen ansambel.
m DEDEK MRAZ V DOMU SLEPIH - Te dni se tudi v domu slepih v Stari Loki pripravljajo na prihod dedka Mraza. Gojenci marljivo pripravljajo kulturni program z recitacijskimi in glasbeno-pevskimi točkami. Program bo ob prihodu dedka Mraza, ki bo obdaril okoli 100 ljudi, ki živijo v tem domu.
Čeprav je dom slepih ustanova s samostojnim financiranjem , ne bi bilo odveč, če bi morda tudi gospodarske organizacije prispevale kakšna sredstva.
jeloške občine je sedaj 24 osnovnih šol, ki so večinoma v hribovitih predelih. Vsaka izmed teh Sol |e bila samostojna ustanova in v zvezi s tem je vodila tudi
finančno poslovanje. Zaradi zmanjšanja stroškov in lažjega poslovanja se je svet odločil za ukinitev upraviteljstev na 11 manjših Šolah, ki bodo s 1. januarjem 1963 postale podružnične šole večjih ustanov. Tako bodo izgubile status samostojnega zavoda naslednje osnovne šole v občini: Reteče, Gabrk, Trebi ja, Ho-
LOŠKI
DELAVEC
lavlje, Lenart nad Lušo. Bukov-ščdca, Martdnj vrh, Podlonk, Draž-goše, Zali log in čipkarska šola v Gorenji vasi. Kot samostojni zavodi pa še nadalje ostanejo osnovne šole v Sovodnju, Leskovici, Gorenji vasi, Lučinah, Skofji Loki, Trati, Sorici, Davči, Železnikih, Javorju, Selcih in Bukovici.
Ker bodo s tem ukrepom imele večje šole še več administrativnega in bančnega poslovanja, bodo tem zavodom dodelili strokovno tehnično pomoč, ki bo s tem zn a tno razbrem enil a  u prav i tel ja.
Nova reorganizacija bo zahtevala razširitev dosedanjih šolskih odborov v večjih krajih. Šolski odbori samostojnih zavodov bodo morali   vključiti  vsaj   po enega
člana iz vsakega šolskega odbora podružnične šole.
Podružnične šole bodo z novo reorganizacijo rešene dosedanjefla administrativnega in bančnega poslovanja in se bodo tako laže posvečale pedagoškim problemom.
O reorganizaciji šolske mreže in proračunskega poslovanja ter o gospodarjenju šol bodo dosedanji upravitelji razpravljali na svoji zadnji konferenci v letošnjem letu, ki bo 20. decembra v Skofji Loki.
Naj ob koncu povem še, h katerim šolam bodo spadale bodoče podružnične šole. Osnovna šola Dražgoše, Martinj vrh in Zali log bodo vezane na osnovno šolo v Železnikih. Osnovni šoli Lenart nad Lušo in Bukovsčica bosta podružnični šoli osnovne šole v Bukovici. Osnovna šola Gorenja vas bo prevzela upraiviteljsbvo osnov-« ne šole v Trebiji, Hotav4jah in čipkarske šole v Gorenji vasU ■ Škofjeloška osnovna šola bo voW* dila upraiviteljetvo šole v Gaibr-I ku; Trata pa bo vodila upravftteldM, ske posle dosedanje osnovtnoliote v Retečah.
V Skofji Loki bodo šo,nadali* obstajali naslednji samcetojnJ^ta* vodi: gimnazija, glasbena Šola* posebna šola in poklicna šola 11» kovinsko in lesno stroko.
Vlado Rozman
Pod zgornjo sliko bi lahko zapisali: »škofjeloški motiv«. — Temu pa naj pristavimo: Za propagiranja raznovrstnih prireditev nam danes še vedno služIjo plakati, čeprav so v neki meri že preživelo propagandno sredstvo ob reklamah v časopisju, radiu in televiziji in diapozitivih v kino dvoranah itd. — ker so pač poceni. Za lepak so v nekaterih mestih določena mesta, kamor se le-ti lepijo, za kar skrbijo za to zadolženi ljudje oziroma službe. Tudi v Skofji Loki pred avtobusno postajo (na sliki) je takšna (menda edina) propagandna tabla. Na njej je domala razvidna zgodovina prireditev (!). Kljub tej tabli pa so sem pa tja nalepljeni aH pribiti raznovrstni plakati, ki ne kazijo samo podobe mesta, temveč tudi kvarijo fasade. SIcer pa je neurejenost plakatiranja značilna za vso Gorenjsko - S. Škrabar
8FFDA. M decembra MM
C novimi ttroji bo oddelek strojne šivalnice radovljiške Almire v marsičem lahko izboljšal dosedanjo proizvodnjo
V KRANJU
PRED NOVOLETNIM SEJMOM
Sodelujoča podjetja zagotavljajo vet ugodnosti
0 Kot je znano, bo v soboto otvo-f) ritev novoletnega potrošniškega Q sejma v Kranju. V seznamu go-£ spodarskih organizacij, ki se pri-fl pravljajo na to prireditev, naj-(3 demo podjetja: »Elita«, »Ko-4 kra«, »Jelen«, »Agraria«, »Pla-f) nika«, »Modna oblačila«, »Al-£ mira«, »Gorenjska oblačilniea«, # »Enotnost«, »Tobak«, »Zelezni-#3 na«, »Delikatesa«, »Živila«, »Pe-m ko«, »Elektrotehna« itd.
Predstavnike nekaterih izmed podjetij, ki bodo s svojim blagom sodelovala na sejmu, smo povprašali, kako se mislijo tokrat predstaviti potrošnikom. Orgovori se ne razlikujejo kaj dosti: vsi obljubljajo pester izbor kvalitetnega blaga, ki ga bodo po večini odlikovale nalašč za to priložnost znižane cene. Ker so imela mnoga podjetja z razprodajami nekvalitetnega blaga na takih prireditvah bolj slabe izkušnje, jim morda res lahko verjamemo. Iz samega seznama sodelujočih podjetij lahko razberemo, kakšnih potrošnih artiklov na letošnjem sejmu ne bomo zaman iskali. Spet. bo dobro poskrbljeno za veliko izbiro konfekcije, pletenin, čevljev, delikatesnega blaga, elektrotehničnega materiala, metrskega blaga in podobnega.
Stalna služba za urejevale javnega zelenja
Zavod za turizem občine Kranj bo z novim letom prevzel službo javnega zebnja v kranjski občini
Do sedaj v občini namreč nismo imeli zavoda, ki bi se načrtno in strohovno ukvarjal z ureditvami javnega zelenja. To delo je v glavnem opravljal le Komunalni servis s svojimi čestokfat
KRANJSKI
GLAS
tudi nestrokovnimi delavci. Kljub Številnim objektivnim težavam je Komunalni 6ervls v tej smeri lepo napredoval. Omenimo naj samo, da je imel v letošnjem letu za ureditev zelenja razpoložljivih le milijon dinarjev. Za primerjavo naj povemo, da so v Ljubljani razpolagali z 80 milijoni, v Celju pa z 12 milijoni dinarjev.
Zavod bo imel precej dela, feaj bo razen strokovnega nadzorstva prevzel tudi programiranje in potrjevanje zelenih površin v Kranju. Pri zavodu bodo formirali tudi strokovni svet, ki bo potrjeval programiranje in drugo. Strokovnjaki  menijo,  da bi morala
občina sprejeti odlok o obveznem urejanju zelenih površin. Dosedanje izkušnje v Kranju so nam pokazale, da je tako stališče nujno, saj nimamo niti enega novega naselja, na katerem bi bila urejena tudi zelena površina.
Da bi se stanje glede tega v kranjski občini izboljšalo, pripravljajo hortlkultumi elaborat za Kranj in posamezne turisti&ie kraje, kot so: Preddvor, Jezersfcp, Golnik, Cerklje itd.
Služba javnega zelenja bo najtesneje sodelovala s hortikultur-nim društvom, 0 čimer bodo pomagali tudi občanom pri načrtnem urejanju njihovih zelenic In cvetja. Le na ta način bo Kranj postal tudi turistično zanimivo In lepo mesto. — R.
Odslej najprej proizvodnja ■ potem problemi glede cen
V letu 1962 so bili problemi radovljiške Almire. dokaj pogosto predmet razprav raznih krogov gospodarstvenikov in nekaterih političnih organizacij tako v občini kot tudi v okraju. Problemi Almire so bili: organizacija dela, problemi V proizvodnji zaradi čezmernih bolezenskih izostankov, prodaja in podobno. Nekateri približni podatki, ki bodo točneje znani ob zaključku letošnjega poslovnega leta, pa so: planska obveza bo izpolnjena z okoli 90 odstotki, izvoz samo s 5 odstotki, mesečno je povprečno 10—12 članov 500-članskega delovnega kolektiva na bolezenskem dopustu, podjetje na skladih ne bo imelo sredstev itd.
Napačno bi bilo, če bi se zadržali samo ob teh podatkih. Dejstvo jc  sicer, da bo zabeležilo
'radovljiška.
KOMUNA
podjetje v letu 1962 precejšen neuspeh, hkrati pa .je razveseljivo, da je delovni kolektiv svoje napake sam uvidcl. da vse dosedanje pomanjkljivosti temeljito an.ili/ini in da bo lahko že v prihodnjem letu Almira začela gospodariti na povsem novih osnovah.
»Se pred enim letom smo 6e pogovarjali le o cenah našim proizvodom,« nam je v razgovoru začel pripovedovati predsednik siri-dikalne podružnice Almiro Marjan Dobrila, in nadaljeval »o proizvodnji pa sploh nismo govorili. Skratka, igrali fcmo mc s tržno ceno, delali pa nismo tako. kot bi morali. In dokler tega niso uvideli člani kolektiva, e~mo imeli prav zaradi takšnih odnosov do proizvodnje največ težav. Največjo napako pa smo naredili že januarja, ko smo pri komaj polovični planski realizaciji izplačali osebne dohodke glede na pravil-
nik v višini 118 odst. Napako smo morali popravljati skozi vse leto In nezadovoljstvo delavcev jc bilo razumljivo, saj se je dogajalo, da so morali biti osebni dohodki v primerih, ko smo dosegali dobro proizvodne uspehe precej nižji, ker smo takrat izplačevali visoke osobne dohodke, ko smo imeli majhno proizvodnjo.«
d »Izkazalo se je, da so bile visoke cene proizvodom letos največja ovira Almire za uspešnejše poslovanje. Kako računate, da boste glede tega lahko zadevo urc» dili v prihodnjem letu?« smo vprašali sekretarja podjoija Toneta S c frulo.
»Močna konkurenca na trgu nas je med letom našla nepripravljene. Pri obstoječem načinu proizvodnjo pa nikakor nismo mogli pomišljati na morebitno pocenitev proizvodov brez določenih sprememb Znotraj podjetja. Zato smo se najprej lotili temeljito analize organizacije dela. na osnovi te pa že pripravljamo pla ruske obveze za leto 1963. Načrtnejne delo pa nam bo samo dalo tudi OspesnejAc rezultate na trgu. Ze letos se je naš delovni kolektiv zmanjšal cd 553 članov na 4B0 delavcev, prihodnje leto pa bomo na račun boljše organizacije dela število Zaposlenih zmanjšali še
Debalni dan gospodarstvenikov
Občinski komite ZK in ObLO Tržič sta pretekli petek priredila v Podvinu zanimiv enodnevni razgovor o problemih v gospodarskih organizacijah tržiške občine. Celodnevnega razgovora se je udeležila večina povabljenih direktorjev in predsednikov delavskih svetov. Namen razgovora je bil, da bi se prisotni podrobneje seznanili z vsemi činitelji, ki neposredno lahko vplivajo na večjo načrtnost v gospodarjenju in na
večje proizvodne uspehe v prihodnjem letu. V tem smislu so bili pripravljeni tudi referati. Predsednik   ObSS   Tržič Viktor
Letni obračun ZB v PodbrezHah
Priprave na prihod dedka Mraza. V Kranja so po mestnih ulicah m njegov sprejem, za novoletno praznično razpoloženje in v ve* eelje najmlajših, napeljali že številna pisane žarnica
Člani ierajevne organizacije ZB Podbrezje so se preteklo neMilJo polnoštevilno zbrali nda red/flem
letnem občnem zboru. Iz porottilla predsednika tovariša Pintarjn fln e lahko povzemamo* da je bila tamkajšnja organizacijo v preteklem delovnem obdobju nadvse aktivna. Njihova delavnost pa je razumljiva, Če vemo, da je letos potekalo 20 let, ko so se za preblvavce Podbrezij odvijali najhujši dogodki. Na Okroglem v jami nad Savo sta v brezupnem položaju na rešitev med drugimi borci junaško končala najboljša organizatorja Ivan Stroj in Stane Pavlin. Tudi dva talca sta pred dvajsetimi leti omahnila na dvorišču begunjskih zaporov. Se najstrašnejša, pa je bila noč konec julija ko je okupator požgal
i iskona j polovico vasi Bistrice in v bližini ustrelil 59 ljudi, med katerimi je bilo 9 Podbrežanov. V spomin na vse te dogodke je organizacija ZB v Podbrezjah v preteklem letu odkrila 4 spominsko plošče, zbira pa že tudi sred-________
»Sodelovanje mladine iv elektroindustriji
V nedeljo dopoldne je bila v restavraciji »ISKRA« II. redna letna konferenca koordinacijskega komiteja LMS združene tovarne »Iskra«, ki ji je prisostvovalo več kot 100 delegatov tovarniških komitejev, predstavnikov sindikata, uprave, organov upravljanja itd. Posebej naj omenimo goste RIZ iz Zagreba, tovarno »Kudi Cajavec«, združene mariborske elektro industrije MARES in druge.
Po poročilih dosedanjega komiteja je v živahni razpravi sodelovalo 16 delegatov, ki "so nakazali vrsto novih nalog in oblik dela mladinskih organizacij v vseh tovarnah združene »Iskre«. Mladim so dali koristne napotke tudi pomočnik glavnega direktorja Boris Krvštufek, zastopnik sindikata Alojz Skok, zastopnik ljubljanskega OK LMS Tone Cvetko in gost iz MARESA. Vsi so poudarjali pomen zbližamja m utrjevanja vezi med mladim} delavci v jugoslovanski elektroindustriji. - R. C.
stva za postavitev osrednjoca spomenika, vendar še ne more začeti z drugimi deli glede spomenika, ker Podbrežani se ne vejo, kje bo potekala nova ce:;ta skozi Gorenjsko.
Člani omenjene organizacije :>•> ponosni tudi na letošnje razvitja prapora, na občnem zboru pa -o se šg posebdj zahvalili Kemični tovarni iz Podinarta in ostalim podjetjem, ki so jim pomagala, da ko lahko dobili svoj prapor.
Med drugim so na občnem zboru precej razpravljali glede priznanja let nekaterim borcem, sklenili pa so tudi, da bodo prihodnje leto priredili izlet v bolnico »Franjo« na Primorskem, kjer 6o se borili številni člani sedanje organizacije ZB Podbrezje. - M.
Kralj je govoril o vlogi subjektivnih sil, o značilnostih družbenega plana v tržiški občini za leto 1963 Jože Jurjevčič, načelnik oddelka za gospodarstvo pri ObLO Tržič, 0 ustavi in statutih delovnih organizacij je govoril Rino Simeneii, direktor tovarne »Peko«, o ustp.vi in gospodarstvu di-rrM^r BPT inž. France Žitnik, mefttem ko je nekaj misli .na ar -ovi ra'-rav povrd.l prcd.ed-r.k Ol.O Kranj inž. Tone Tribu-
fceft.
(j) Bržkone celodnevna razprava. £ čerrav ,'e bila dekaj izčrpna $ in koristna, vendarle še ni O nv.v.h «'"t! vsrga t!sl?«ra. kar £ potrebujejo gospodarske organi nlzacife. Trav getovo pa je dali la dovolj F.nernic za delo v pri-0 hecinje, Id pa bi jih bilo po-<$ trebao obravnavati le kn.-.kret-f) neje. Prav zaradi tega so vsi $ prisotni sprejeli predlog, naj bi % bili podobni razgovori morda 0) vsak mesec enkrat, prireditelj <$ pa naj bi bij v prihodnje trži-_» ški klub gospodarstvenikov.
F.
za 30 do 40. Torej bomo v enem letu znižali število zaposlenih za okoli 100 delavcev, zaradi boljše organizacije pa kljub temu predvidevamo, da bomo lahko za leto 1963 sprejeli večje planske obveze, kot 6mo jih imeli letos. Seveda pa ne gre samo za sprejetje, temveč tudi za realizacijo.
Največje uspehe pričakujemo od prizadevnosti posameznih ekonomskih enot. Le-te smo imeli formirane tudi doslej, vendar bolj na papirju. V prihodnjo pa' bodo ekonomske enote tudi same dejansko upravljale z ustvarjenimi sredstvi in prav to mora biti garancija za večjo zainteresiranost slehernega delavca za proizvodnjo. Z večjimi pravicami in dolžnostmi EE bomo prav gotovo lahko prihranili precej denarja na račun neupravičenih bolezenskih izostankov in lahko tudi uresničili zamišljeno organizacijo dela.«
£ »Ker predvidevale, da boslo v prihodnjem letu število delavcev v kolektivu zmanjšali, ali morda računate na kakšne večje težave?« smo postavili vprašanje predsedniku sindikalno podružnice.
»Pri dosedanjem občutnem zmanjšanju števila zaposlenih nismo imeli nobenih problemov. Prekinitve delovnih razmerij so bile vedno sporazumne. Zato predvidevamo, da tudi v prihodnje ne bo večjih težav, čeprav bodo nekatere odpovedi potrebne na račun tistih, ki pogosto neupravičeno izostajajo Z dela.«
£ »In kako daleč je zadeva glede morebitne združitve nekaterih služb .s -Suknom« iz Zapuž?« je bilo naše zadnje vprašanje.
Odgovor nam jc dal sekretar Almire: -Zamisel o združitvi nekaterih služb med Almiro in Suknom smo za nekaj časa opu-Stlll, čeprav vemo, da bomo morali o zadevi prej ali slej še temeljiteje razpravljati. Najprej pa mora naš kolektiv v vseh obratih (Radovljica, Lesce in Gorica) sam priti »na zeleno vejo«. Ker smo odkrili vse dosedanje napake, smo si a tem' ustvarili tudi VSe pogoje za dobro gospodarjenje v prihodnje. Razen tega smo zaključili tudi z rekonstrukcijo v Radovljici, od katere si mnogo obetamo. Nočemo, da bi nam kdo lahko očital, češ da nas je rešil iz zadrege. V trenutni situaciji zadevo lahko sami uredimo in jo že tudi uspešno urejujemo. In ko bo naše poslovanje normalizirano, kar bo verjetno v kratkem, se bomo lahko kot enakopravni partnerji pogovarjali o potrebnem takšnem ali drugačnem sodelovanju.« - B. Fajon
Ali že veste, da ...
... bo danes ob 19.S0 v okviru tržiške Delavske univerze predeva! v Cankarjevem domu in/.. Jože Dolničar o atomu, reaktorju in atomski centrali.
... bo v počastitev praznovanja d nova JLA V prostorih tržiškega muzeja spet zanimiva .-likacska ra&stava. Tokra* bodo razstavljena dela slovenskih partizanskih slikarjev.
...  je  ObLO Tržič sprejel
sklep, p katerim priporoča Eodniku za prekrške, naj v primerih gospodarskih prekrškov in prestopkov izreka strožje kazni, kar še zlasti velja za »črne gradnje«.
Okonča novega zdravstvenega doma v Tržiču le ni dokončno urejena. Zadeva pa bo kmalu jj^Sj^ V gradnji Je že nov most, ki bo zamenjal dotrajano in za oko nič kaj lepo brv preko tamkaj«**
potoka     ... >-—"•t"**-......-........+>•*......
BRED*. • 1". deče™*«-* im
prbdam
Občinski odbor RK v Kranju proda večjo količino praznih vreč od moke — po dogovorjeni ceni. Vprašati v pisarni v Kranju, Koroška cesta 25 a 4932
Podjetje »Vino« Kranj. Mladinska 2, ugodno proda: konja, konjsko vprego in voz. - Poizvedbe na upravi »Vino« Kranj 5020
Posamezne rezervne dele od tovornega avtomobila Mercedes — 8-tonski kiper prodamo. — Vprašati pri Avtocenter Kranj-Prim-skovo.   Planinsko društvo Kranj
5021
Prodam leseno, z opeko krito barako. V njej se da izdelati več ROb. - Cirče 26A 5022
Prodam prašiča težkega 100 kg. Predoslje 71, Kranj 5023 Prodam prašiča za zakol. — 011-njo 4, Cerklje 5024
Prodam 2 prašiča za zakol — težka 160 in 170 kg. - Zg. Bmiki št. 54, Cerklje 5025
Prodam mizarske stroje ter 2 spalnici in 2 kuhinji. - Naslov v oglasnem oddeleku 5026
Prodam 2 prašiča za zakol. — Voklo 44, Šenčur 027
Prodam 2 prašiča težka 130 in 140 kg. - Trbojc 72, Smlednik
5028
Prodam 2 prašiča za zakol. — Voklo 67, Šenčur 5029
Prodam plemenskega vola težkega 350 kg. - Naslov v oglasnem oddelku 8030
Prodam moped Colibri a!i /a-menjam za Primo. - Franc Zun, Voglje 81, Šenčur 5031
Poceni prodam mizo /a dnevno »obo. - Šenčur 134 ' &031
Svinjo nad 8 tednov brejf), mladico, dobre paCKTM, kupim. - PTC* vodnik, Bredo 3, Sk. Loke 5033
Kupim 10 cm debel.' bukov« plohe. — Naslov v oglasnem o U delku M3t
Kupim neuporaben šiviihii stroi — Naslov v ogl. oddelku 5Q35
Izgubil sem denarnico z dokumenti na naslov Franc Semk, Predoslje 103. - Prosim najditelja, naj mi dokumente vrne, denar pa obdrži  kot nagrado. 5046
KNJIGARNA »SIMON JENKO« KRANJ sporoča vsem svojim cenjenim odjemavcem.i da bo v dneh 3., 4. in 5. januarja 1963 trgovina zaprta zaradi opravljanja letne inventure. - Se posebno prosimo kreditne odjemavce, da si svoje potrebščine nabavijo čimprej ter se s tem izognejo gneči pred novim letom.
HOTEL    »EVROPA« KRANJ
javlja
Zagotovite si prijetno silvestrovanje v hotelu Evropa
Kranj s takojšnjo rezervacijo Izredno prijeten prostor za zaključene družbe je kmečka soba v hotelu »EVROPA« v Kranlu Edini lokal na Gorenjskem, ki ima vsak dan plesno glasbo (razen ob torkih) je »DANCING« kavarna Evropa v Kranju. Odprta je od 20. do 3. ure. Igra ansambel Sany
ostalo
■■19
Strežno osebje za silvestrovanje v delavskem domu išče restavracija »Park«, Kranj 5036
Drap rokavico — izgubljeno od doma JLA do trgovine Kokra -prosim vrniti na naslov v oglas nem oddelku M37
Iščem sobo za pomoč v gospodinjstvu v Kranju. — Naslov v oglasnem oddelku 50'38
V Kranju ali na Prjmskovem iščem sobo za leto in pol. Plačam dobro in vnaprej. — Naslov v ogl. oddelku 5039
Dve prazni sobi oddam proti posojilu. — Naslov v oglasnem oddelku 5040
Iščem delavnico za manjšo mizarsko obrt. — Naslov v oglasnem oddelku 5041
Podpisani Jože Kavčič izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki jih dela moja žena Tilka Kavčič
5042
Želim spoznati dekle s hišo na deželi na Gorenjskem - staro 25 do 27 let. - Oddati«ponudbe pod »Pošten« 5043
Oddam opremljeno sobo. — Oddati ponudbe pod »StražiSče«
5044
Najdena damska očala pri Novem domu dobite na Cesti na Klane 47 - vsak dan od 11, do 13. uro 5045
Gibanje prebivavstva
V KRANJU
Poročili so se: Julij Smid, tov. delavec In Agnan Jud, tov. de-lavka; Franc Muršeo, zidar in Roza Potočnik, delavka; Boro Mi-haljevlč, uslužbence ir. Ivana Vande, tov, delavka; Dušan Kristan, urar in Inge Kušar. tehnična risarka; Ivan Mandnlenič. delavec in Ana Murn, kuhinjska pomočnica.
Umrli so: Rotija Česen, vzdr e-vanka; Morija Kim^telj, invalidska upokojenka; Marija Rogelj, osebna upokojenka: Apoloni'a Kunstelj. Marija Rogelj, Urša Kri>nar; Anton Arhar.
redile ko: Ljudmila MoJi is ' -deklico. Julija Hodžič - deklico, Terezija Zupančič - derkS, Ivana Justin - dekliro, Breda Modrijan - deklico, Marija Hribar -deklico. Manja Kaslellc - dečka, Alojzija Spiler — dečka, Cecilija Tušek — deklico, Stanislava Tavčar - dečka, Ana Trelc - deklico, Marija Zorko - dečka, Pavla Vehar - deklico, Amalija Fojkar
- deklico, Brigita Sifkovlč — deklico, Vekoslava Zabret — dečka, Antonija Podlogar — deklico, Marija Uran - dečka, Filja Snljanin
- deklico, Marija Petek - deklico. Marija Frlan - deklico, Marija Ribnikar - dečka, Marija Osel - defttlco, Olga Svab - deklico, Marija Jelovčan - dečka, Ivana Jar-f-lč - dečka, Marta 2Ur mer - dečka, Jolanda Sifrer -deklico, Angela Krmelj — deklico, Berta Primožič - deklico, Marija Salej - deklico. Pavla Seršen
- deklico, Marija Košir - dečka, Jožefa Pra.šnikar - deklico, Ro-zalija Florjančič — deklico.
V TR2ICU
Poročili] so se: Matej Kurnik, uslužbence in Milena Berlot, uslužbenka; Alojz Kavčič, delavec in Marija Rožič, delavka; Ferdinand Blažič, čevljar in Jožefa Markič, prešivalka. , Umrli so: Frančiška Stritih, delavka; Frančiška Bohinc, pocestnica: Franc Plajbes, upokojenec in Franc Zibler, upokojenec.
KRANJSKA GORA SE UVELJAVLJA
HK Kranjska gora, ki je v nedeljo popoldne igral pod Mežak-Ijo mednarodno hokejsko tekmo z bavarskim prvakom »Donaustauf« in ga premagal z 10:1 (5:0,1:0, 4:1), se lepo tiveljavilja. V tokratni leje-mi z enakovtx?dnim moštvom so pokazali mladi i pravci lepe kombinacijo in tehnično lepo igro. Sicer enakovredne goste z Bavarsko so znali nadigrati in so zasluženo zmagali. Predvsem dobri so bili v prvi in zadnji tretjini.
Strelci so bili: Eržen 3, Smo-lej 2, Hiti .1, Vidmar 1, Beraus 1, Pire 1 in Zvan za Kranjsko «o-ro ter Schvvescr za Donaiiustauf. Tekmo sta sodila Boris Ccbulj in Vinko Kozjek. Skrajni čas je, da usposobijo igrišče v Kranjski gori in priredijo hokejsko tekrnc, ki Si jih bodo posebno radi ogledali m kaj šn j i zimski turisti. — U.
Škofjeloška mladina in pripadniki tamkajšnje enote JLA med spominskim pohodom »Po partizanskih poteh«, ki je bil prav tai» preteklo nedeljo v počastitev občinskega praznika
Triglav spi na lovorikah
Sobotni poraz l Odurdom v Ljubljani Je razkril vso ftiilobo, ki se je v zadnjem Času nabrala v vrstah državnega namiro t en i -škega prvaka — kran&ketft Triglava. Odred je gladko p:ynagal Kranjčane z 9:4, pri fiemq si je dve zmagi priboril Teran, jo eno pa Frelih in par Plut-Klf dšar.
Vsekakor ima poraz in ljubljeno prvo mesto v slovenski aamiz-noleniški ligi globlje fc^enine. Po osvojitvi naslova drevnoga prvaka je Triglav zaspal 0% lovorikah. Pojavila so se nenjglasja v moštvu in med igravOi t«/- upravo kluba. Cadeževa Hi Knapova, it obra ženske ekipe, sta prene-isli nastopati. Prva zamdl resnega pomanjkanja materialnih sred-•-tov, saj je očitno, da v sedanji tuaciji ne more igrali if» študirati, druga pa zaradi štuttja in i- i o glas i i v moštvu. Meniji, da ii pravilno stališče uprav* NZK Tri slav, da caka, da bo CuJcževi [skrbel Stipendijo in ji ojnogo-!] trening eden izmed lj*uDljan-kih klubov, ker bo s te»a slovenska' prvakinja, po ttnenju zveznega trenerja ena izmiri najbolj obetajočih jugoslovanskih igravk, za vedno izgubljena za kranjske barve. Cas je že, dit tehnično vodstvo NTK Triglav uvidi,
Ida ni resen trening le malo igranja, pa čeprav več ur na dan, ampak tudi strokovno izpopolnjevanje pod vodstvom izkušenega trenerja, ki ga klub nima. Za tekmovalno ekipo je stebel ali pa ni (Zagreb, Sar*Jevo) tehnični vodja inž. RebotJ, kar pa je očitno premalo.
Za razliko od lani je letos NTK TJiglaV več delal, fi mladinci jn p i on i rji. To j e vsekakor pohvalno,
j vendar bi bil uspeh še večji, če bi Triglavnni trenirali bolj načrtno in imeli v odločilnih trenutkih tudi potrebno formo.
Ekipi Mladosti in Jesenic sta igrali slabše kot iani in zasmili megtd na repu. M.'adost je precej nazadovala, In če bo tako nadaljc-
Ivala, prihodnje leto nima več kaj iskati . v slovenski ligi. Jesenice
i so v zadnjem čanu pokazale do-
I ločen uspeh in lahko pričakujemo
i tudi v prihodnjem letu napredek.
J V zvezno ligo so se uvrstila moštva Odreda, Tričava in Fužlnar-ja, medtem ko bo-sta morali Ljubljana in Ilirija poskusiti srečo na kvalifikacijah v S'enti. - M. Jeza
KONČNA LESTVICA SLOVENSKE
NAMIZNOTENISKF. LIGE:
Odred	14	12	2	0	124:59	28
Triglav	14	12	1	1	120:43	25
Fužinar	14	8	1	5	I0$i7a	17
Ljubljana	14	8	0	6	100:77	16
Ilirija	14	a	2	7	87:92	11
Jesenice	14	5	0	9	73:107	10
Mladost	14	2	2	10	60:114	6
Logatec	14	0	0	14	28:126	0
SLABA UDELEŽBA
Preteklo nedeljo so bHe v Kft gori mcdklubskc tekma v mmh -irskih tekih. Nastupili so tekme« vr.vei iz Mojstrane, RateČ. Kranjske gore, Jesenic in Zirovnivo. -V članski konkurenci jc zrnata! Lakota, potem ko jc Kobentar odstopil, Jk.er jc zamazal smuči.
Rezultati - člani (12 km): Lakota 51:16,0, Potočnik M:W,T, Lik« teneger 57:53,2, starejši mladinci (7 km); A. Kcršlajn 31:13,3, Baloh 34:53.2, Kosmač 35:51,0; ml. mla-dln-l (\ km); Z. KerStaju 12:46.0, Pintar 22:46J, Janša 23:25,0; inla đlnke (tlem): Pšenica 23:59,2, Zi ma 27:21,0. - M. J.
Prestopov ne bo
UO NK Triglav daje v. zvezi z vestjo pod naslovom: Bajžclj prestopil«, objavljeno v »Glasu« št. 145 od 17. decembra 1962, naslednje pojasnilo:
NK Olimpija in Bajžclj sam, sta .sicer dala pobudo za prestop, vendar UO NK Triglav te pobude ni in niti ne bo sprejel. To pa ne samo zaradi formalnih predpisov, ki puščajo klubom meri tekmovanjem možnost, da o tem samostojno odločajo, mmeč predvsem zato, ker se klubsko vodstvo ne strinja, da bi se na ta način posamezniki lahko odtegnili disciplinski odgovornosti pred klubom. UO NK Triglav čudi, da se posamezni funkcionarji NK Olimpije spuščajo v to igro in si to no morejo razlagati drugače kot poskus, da se razbije i en genost ekipe in prepreci, da M NK Triglav dosegel prvo mesto v slovenski ligi. To šc zlasti zato, ker »zadeva Bajžclj« ni edini primer snubljenja.
Mladi šahisti pri vrhu
Tudi drugo in tretje kolo letošnjega prvenstva Franja v šahu je dalo nekaj presenečenj: Bukovac je remiziral s Cepičem, enako se bo verjetno kmčala tudi partija med Bulcovmeem in Zbilom, Fajon jc v doKjenem položaju j proti Djordjevičv spregledal konja in izgubil, Kmren je premagal Mlsjaka, vsekakor pa je doslej največje pre«em«čenje pripravil prvokategornik 1'ogaonifc, ki je Izstopil iz turnirja. Vzrok, zakaj Pogačnik ne bo ladaljeval turnirja, ni anan, vsirokor pa povod za to ne bi smel biti poraz v drugem kolu proti liongerju. Namesto omenjenega fei v turnir vsto-
pll <eae ekeic-nr.Uk Simič, ki je tudi sprejeli Poft.,ačnikove točke. Po dosedanjem poteku prvenstva pa le lahko zap-»lemo razveseljivo ugotovitev, d! so mlajši igrav-d trdno odločenti poseči po naj-. . -jih mestih.
Rezultati — fikolo: Branise^j -   Misjak  (odi.)   Koren  - Drev 0:1, Po-aenik - Longer 0:1, Ber-toncelj - Zbil ?emi, Bukovac — Čopič remi, Faion .— Djordjevič '0:1, Podgornik ■•• Berčlč remi. -[ III. kolo: Berčif — Branisclj (odloženo),   Djordj«vić — Podgornik
(odi.), Čopič - Fajon remi, Zbil j — Bukovac prek., Longcr •• Ber-|toncelj 0:1, Drev •• Simič 0:1 in i Misjak — Koren 0:1. - Vrstni red j po III. kolu:  Djordjević, Berton-
orlj in Koren 2, Simič, Čopič in jFeJdlt 1.5, Lengeri Drev, Zbil in i Misjak 1 itd. - D.
SANKANJE
V SELŠKI DOLINI
Smučarji iz Selc so sklenili, da bodo v svojem klubu pričeli gojiti tudi tekmovalno sankanje. V ta namen bodo zgradili tudi progo, na kateri se bodo prvič pomerili na tekmovanju »PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVI-CE«. Start bo pri vasi Kališc, cilj pa v Selcih.
Marljivi selški smu-::»rU pravijo, da bo še precej del:;, proden bo proga usposobljena za tekmovanja. Na več me*t t>0 namreč treba navozi t i pesek, zavoje bo treba -posebej Izoblikovati, na nekaterih nevarnejših mestih pa bo treba postaviti ogrado. Sedaj dela nekoliko zavlačuje zapadli sneg, kljub temu po se bodo selški smučarji potrudili, da bodo delo do predvidenega prvega tekmovanja v redu opravili. -- A. P.
KMALU
POL MILIJONA POTNIKOV
Odkar obratuje žičnica na Krvavec, so po njej do 11. t. no. pre* peljali že 449.338 potnikov. Kolektiv pri žičnici meni, da bodo -levilo pol milijona dosegli nekako v mesecu maju prihodnjega leta. Takšno število prevozov pa pričakujejo upravičeno, saj bo7 v kratkem odprt nov planinski dom, vlečnica pa bo pričela redno obratovati ob koncu tega meseca.
Srečnega polmilljon&kega potnika na •/ enlcj bo kolektiv žičnice presenetil. Dodamo naj še, da ao po žičnici prepeljali v tem ... 1 ludi 5,753.790 kg raznega gradbenega In drugega materiala za gradnjo počitniških domov, planinskega doma, objekta RTV in podobno. — C.
PRODAJO MLEKA JE TREBA USKLADITI S PREDPISI
Ni dolgo tega, ko so se nekatere gospodinje v Kranju razgovarjal« z zastopniki ljubljanskih mlekarn, glede dostave vstekleničencja. mleka na dom. Le-t» so obljubili, da bodo do 5. ure dostavili mleko na dom. Cena naj bi bila 55 dinarjev.
To je bila idealna zamisel in gospodinje skoro verjeti nksn mogle, da bi bilo kaj takega mogoče tudi v Kranju; toda prav naslednji dan, ko bi morale dobiti prvo mleko, je prišlo obvestilo,
Vstckleničeno mleko je v krani-t?kih samopostrežnih trgovina! 1 kljub vifOki ceni zelo iskano. Glavni vzrok je v tem, da so samopostrežne trgovine odprte ves dan in zato lahko gospodinje kupujejo mleko ne glede na čas.
6e ena ugotovitev. Prodaja mleka v Kranju ni povsem usklajena s predpisi, ki zadevajo pro-zvajavco, predelovavce In pro-dajavce mleka. V Kranju namreč le vedno prodajajo mleko na kla-iKćso način, vendar bi po napovedih že letošnje leto tudi v Kranju morali prodajati mleko na sodobnejši način. Toda vsa je ostalo le na papirju. Menda bo kranjska mlekarna pričela prodajali vstckleničeno mleko Sele v mesecu maju prihodnjega lete-
Megle, ki 50 vstajale i/, gozdov, so «e začele gostiti. Preplavile so cesto, toda svetlobni žarometi so Se vedno lebdeli nad njimi. Ne oziraje se na prometne predpise sem pognal avtomobil na stoMiri-deset kilometrov. Mračilo ae je. / Pred nami so se v megli zalesketale luči.
»Tole je Schkeuditz«, je rekel agent.
»Zaustavile pri gostišču,« jo rekel Brummer.
»Ne, malce poprej, prosim.«
Zaustavil sem avtomobil. Dietrich je izstopil. *
»Zdaj si bom lahko omislil tudi nove zobe,« je rekel agent. Pokimai je obema in naglo izginil v megli.
17.
Pred Labo se je megla tako zgostila, da sem moral zmanjšati hitrost na trideset kilometrov. Tu in tam sem odprl okno in pogledal skozenj, zakaj šipe so se nenehno resile. Megla je vonjala po dimu in J*ak po vodi. Videl sem le še progo na sredi ceste in včasih niti tc. Ves ćas smo srečavali voze. Cez nekaj časa sem zgubil orientacijo in ustrašil sem se, če morda nisem zgrešil opozorila in zape-ljil na napačno cesto. V negotovosti se mi je začelo vrteti, čeprav •em tu in tam po žarometih nasproti vozečih avtomobilov spoznal, da sem na desni etrani ceste.
Na mostu prek Labe je delala nočna izmena monterjev. Aceti-lenske sv-tilke 60 razsvetljevale visok stolp. Onkraj CoswIga sem povozil zajca. Zaslišal sem običajen, odvraten udarec, avtomobil je
zaneslo in tako jo Julius Brummer spregovoril. Odkar je Dietrich izstopil, ni spregovoril. Zdaj je spet govoril...
»Poprej sem vam pretil, Holden. Obžalujem. Oprostite mi.«
»Da, gospod Brummer,« sem rekel. Megla se je začela premikati. Vzhodnik jo je nosil proti cesti. Brummer je govoril premišljeno, kakor človek, ki pripravlja oporoko. Morda bo kmalu umrl, sem pomislil. Čudna stvar, ce umre, potem se bom lahko sporni aj:, Tisto noč- mi je pripovedoval...
»Odkar ste pri'meni, ste marsikaj doživeli. To so bile » ure...« Strmel 6em v belo progo v 6redi avtomobilske ceste in počasi me je hrbet začel boleti. Dan je bil dolg.
»Se več se bo zgodilo, Holden. Morda vas bom potreboval. Mi želite pomagati?«
Molčal sem. Ura je kazala 20 in 30 minut. Ze pol uro naju ni prehitel noben avtomobil. Prav tako nikogar nisva srečala. Plavala sva v megli kot poslednja človeka na tem svetu.
»Ne poznate me. Ne zahtevam prijateljskih uslug ali sentimentalnosti. Vse plačam. Mi boste pomagali, če bom plačal?«
»Toda vedeti moram, za kaj gre, gospod Brummer. Poglejte, prihajam ...«
»... iz kaznilnice,« je rekel. »Prav zato, Holden.«
»Prosim?«
»Cemu prihajate iz kaznilnice?« In sam je odgovoril: »Ker ste se v kaznilnici pokorili. In zaradi česa ste ga pokorili? Zaradi greha lz preteklosti.« V usta je vtaknil žvečilni gumi in zakašljal. ►»Poglejte. Holden, večina današnjih ljudi ima svojo preteklost. Nekateri so bili nacisti, drugi komunisti. Nekateri so bili emigranti. Drugi bi morali zapustiti deželo pa je niso. Nekateri ne morejo več verovati v ljubega bof.:n. Drugi so zasvinjali svoj zakon. Ko bi bil nekdo izvzet! Mali ljudje imajo svoje skrbi. Družine jim razpadajo. Z otroci je bilo vse narobe. Politiki slabo spijo. Kako naj dandanes zastopamo to, kar smo trdili pred dobrim letom? Možje, ki so ustvarili atomsko bombo - kako neokusna reč! Lepo bi bilo, ko bi lahko trdili: to nismo bili mi, gospodje, bili so drugI...«
Začelo je deževati. Mimo je spolzel napis. Prispeli smo v Treuenbrietzen.
»Vzemite, kogar hočete, velike ljudi, male ljudi... vsi Imajo svojo preteklost, veliko ali malo, bojijo se in imajo slabo vest. Veste, kaj bi vsi potrebovali, Holden?«
-Kaj. q o« p od Brummer?«
»Dvojnikul Pri bogu, to bi bila isnajdba stoletja! Dvojnika« W bi \. nase vie,*ket smo storili - prostasc.no, napake, zmote! Zamisel bi moral odnesti v patentni urad! Dvojnik s posebno vestjo
bi pomenil dobro spanje!«
Dvojnik ...
Ne vem, če poznato občutek, ko se vas poloti nova zamisel]' Se
se vam /aleze v Meso in kri, ne vem, če ga poznate.
Dvojnik...
Takšen človek govor; z vami ves dan. Toda za vsem preostane ie en stavek. Le nekaj besed. In te vas ne spustijo. Poznate ta
občutek?
Dvojnik...
Nobene krivde več, nobenega kesanja.
Tega nisem storil jaz. visoko sodfsce. To je storil nekdo, ki mi je podoben, ki govori kakor ja;-, pa spi in živi. Le da je zloben. Jaz pa sem dober. Njena morate kaznovati, visoko sodišče. Njega, ne meno...
Takšnega dvojnika ni.
In kaj naj to pravzaprav pomeni?
Nekaj, česar ni, imenujejo ljudje to, kar še niso odkrili. In ta stvar sama ne nasprotuje, da bi jo ne odkrili. Takšnega dvojnika torej 8e ni.
Ne vem, če ga poznate - ta občutek namreč, če sb vas poloti zamisel; če se vam zaleže v meso in kri: nc vem, če ga poznate.
Tisto deževno noč «e je rodila moja /..imi-icl. Nastala je med Treuenbrietzenom in Berlinom, ta zamisel, in vcepil mi jo je on sam, njena kasnejša žrtev - Julius Brummer.
Iz deževnega škn-bljrmja sem /nova izdvojil predavajoči glas. Kakor filmska leča me jt znova popeljal v sedanjost;
»...tudi moja preteklost, Holden! Oh, da. kajpada! Do vas moram biti popolnoma odkril. Ne, ker želim, dn bi me razumeli. Ne. saj vam vendar plačujem. Zato, ker morat« natančno vedeti, za kaj gre, če naj bi mi pomagali...«
Razbiti mostovi nad cesto,
Napisi v dežju.
VKB ZEISS-JENA je priporočal svoje izdelke, Leipzig je vabil na vel esejem.
smučine
in turizem
Kranjska gora naš najlepši zimsko-tnristicni center - Morda ne bi bilo odveč, če bi bili na zimo prej pripravljeni
Slovenske Alpe privabljajo predvsem v zimskem času iz leta v leto več gostov. Razumljivo, saj traja zima — predvsem v Zgornjesavski dolini — od decembra do aprila, v višjih legah pa celo do maja. Nekatera gorenjska središča — kot je Planica s smu-škimi skakalnicami, Kranjska gora s smučišči, žičnico in vlečnicami na Vitrancu, Bohinj s sankališči, Krvavec s smučišči in žičnico, obetajoča Zelenica ter Bled z zamrznjenim jezerom — so dobila mednarodni sloves. Središče zimskega športa na Gorenjskem pa je nedvomno Kranjska gora, ki je zaradi okolice izrazito zimsko športno središče, saj ima smučišča za vse vrste ^smučarjev in je v neposredni bližini planiških skakalnic.
600 TURISTIČNIH SOB
Da lahko sprejme Kranjska gora spričo premajhne kapacitete obstoječih hotelov vsaj đel prijavljenih gostov, posreduje Turistično društvo turistom zasebne sobe, ki jih je v Kranjski gori okrog 600. Večina teh pavje na žalost IV. kategorije z neurejenimi sanitarijami. Ker so zasebna ležišča pomembno dopolnilo obstoječih turističnih zmogljivosti, saj se nekateri dolgoletni obiskovavci orientirajo zgolj na zasebne prostore, bi bilo prav, da bi bilo v prihodnje tudi v Kranjski gori več interesentov za najemanje posojila za ureditev turističnih zasebnih sob. ki zaradi neurejenih sanitarij doslej slabo vplivajo na goste. Zadeva pa je toliko bolj aktualna, saj jo bilo letos v Kranjski gori od vseh nočitev 40 odstotkov v zasebnih turističnih sobah.
KINO DVORANA PROBLEM ŠTEVILKA 1
Piomembno poglavje v organi-t ciji bivanja turistov so razne prireditve, ki morajo dopolnjevati razpoloženje gostov. Prav to področje turistične dejavnosti pa je v Kranjski gori zanemarjeno. Gre za to, da, Kranjska gora ne razpolaga z nekaterimi osnovnimi prostori, kjer bi se lahko odvijalo družabno življenje In nima niti primerne kino dvorane, kar je še vedno problem številka 1. Enako volja za plesne prireditve, ki so vezane le na neprimeren in premajhen prostor. Velika pridobitev na tem področju bo novi Kotel, ki je v gradnji, in predvidena adaptacija poslopja nekdanje sodni je v klubske prostore. Za ples bo torej v kratkem preskrbljeno, udobnejši ogled filmskih predstav pa bo še vcd.no ostal kamen spotike.
Za drsališče v Kranjski gori je potrebno urediti tudi dohod. Zato Je predvsem potreben novi mostpreko Save Dolinke, ki je že v gradnji. — Na sliki: pred kratkim so za novi most pripeljali železne nosivce
KAJ PA KULTURNE IN ŠPORTNE PRIREDITVE?
Da manjkajo Kranjski gori kvalitetne zabavne, kulturne ali športne prireditve, s kakršnimi se lahko ponašajo Blcj-čani, je znano. Turisti.no društvo bo moralo uvesti občasna gostovanja kvalitetnih kulturnih skupin in se morda za začetek opredeliti na anambel narodnih plesov in komorni zbor jeseniške Svobode, ki že dlje z uspehom nastopata doma in na raznih gostovanjih, predvsem na Bledu pa tudi v inozemstvu; Tudi z zlmskošportnimi prireditvami (drsalnimi revijami, hokejskimi tekmami, smučarskimi iprireditvami) bi mnogo pomagali k popularizaciji Zgomjesavske doline. Glede tega bosta letos vsekakor velikega pomena predvideni FIS prireditvi: mednarodni teden smuških poletov v Planici In mednarodno tekmovanje v alpskih disciplinah na Vitrancu.
ŽELJE,
KI BI MORALE BITI URESNIČENE
Ureditev Kranjske gore sa^se-da j prav gotovo ni zadovoljiva in je pred tamkajšnjimi turističnimi delavci glede tega še mnogo nerešenih nalog. Turifildčn« društvo se sicer razen upravljanja turističnih objektov ukvarja todi % urejevanjem naselja in okolice. Pri tem delu pa zlasti občuti veliko pomanjkanje sodelovanje domačinov, ki bi lahko z zunanjo ureditvijo hiš, ograj, vrtov ta V zimskem času s čiščenjem snega mnogo prispevali k zunanji podobi Kranjske gore. Ce bi domačini opravičili sloves turističnega naselja, bi bila zadeva v rnaiisičem precej drugačna, kot je Sedaj'. Kljub temu pa bi, še vedno ostala aktualna vprašanja, zlasti glede turističnih perspektiv Kranjske gore. od katerih naj omenimo — zgraditev plavalnega bazena, ureditev kino dvorane, (prernestitev glavne ceste Iz naselja, postavitev nove bencinske črpalnice, ureditev mlečne restavracije in lokala s ceneno prehrano, ureditev tržnice in samopostrežne trgovine, organizacijo prevozov prtljage z železniške ali avtobusne postaje, ureditev klubskih prostorov in rednega družabnega življenja. Od vsega naštetega tudi letos v Kranjski gori ne bo ničesar, vendar pa ne smemo mimo dejstva, da bo za letošnjo sezono precejšnja pridobitev nova restavracija s prenočišči na Vitrancu in novi objekt ob vznožju žičnice, v katerem bo bife, garderoba, izposojevalnica raznih smučanskih potrebščin, soba za ponesrečence in drugi pomožni prostori.
POMANJKLJIVOSTI OB PRIČETKU LETOŠNJE SEZONE
Res jc, da je letošnja zgodnja zima prehitela Kran.jskogor-čane, ki navalu turistov za praznike ob dnevu republike niso bili kos. Z malo več dobre volje pa bi lahko bila nared vlečnica in zagotovljena solidnejša postrežba gostincev. Kakor so motel, bi lahko tudi restavracijo na Vitrancu zasilno odprli. Tudi drsališče bi lahko bilo usposobljeno za drsanje, saj je bilo dovolj mrzlo. Na
Kadar je na smučinah Vitranca največji vrvež
račun omenjenih in še nekaterih drugih pomanjkljivosti so morali Kranjskogorčani »požreti« že precej grenkih, razveseljivo pa je, da so spoznali svoje napake. Upajmo, da jim bo »spodrsljaj«, zaradi katerega ugotavljajo, kolikšno imajo
gostinstvo v Kranjski gori na račun novih objektov, je bilo v zadnjem času že precej razprav, kdo naj upravlja z novimi objekti. Zaradi tega je bil nedavno na, priporočilo okrajnih in republiških forumov tudi poseben razgovor, ki
Gneča ob vznožju vitranške žičnice. Vsi bi radi na vrh. Nekateri s smučmi, drugi tudi brez njih. Z nekoliko potrpežljivosti pa bodo vfli prišli na vrsto, saj je zmogljivost žičnice dovolj velika, razen tega pa je Iz leta v leto tudi vse več vlečnic
izgubo, dobra šola. Morda bodo prav na račun letošnjih izkušenj prihodnje leto prej zaključili s pripravami na zimsko sezono.
ZANIMANJE PREDVSEM V TUJINI
Za letošnjo zimsko sezono v Kranjski gori se zanimajo predvsem tuji turisti. Obstoječe zmogljivosti so v glavnem oddane. Se vedno pa prihajajo želj* z novimi rezervacijami iz zahodnoevropskih držav, ki pa jih morajo v Kranjski gori odklanjati. Tolikšen interes tujih gostov kaže, da se je turizem v Kranjski gori že v marsičem skoraj približal nekaterim zimskim turističnim središčem v tujini. Prav zaradi tega pa bi se morali Kranjskogorčani še vedno z večjo prizadevnostjo lotiti uresničevanja vseh že dlje zamišljenih načrtov, prijetna smučišča, kot po Preseka. Brsnina in novo smučišče za žičnico na Bukovniku — sprejmejo lahko neomejeno število smučarjev. Zadovoljiva je tudi zmogljivost žičnic in vlečnic. Nikakor pa še ni^o zadovoljivo ostali poboji, zato postajajo naloge za ureditev teh iz leta v leto večje.
OBETAJOČA PERSPEKTIVA
Gradnja  novih  gostinskih objektov v Kranjski gori zadovoljivo   napreduje. Medtem ko motel obratuje -že eno leto in je usposobljen za normalno poslovanje, bo dom na Vitrancu i odprt 28. decembra, le hotel »Pri-1 sank« bo verjetno dograjen pri-r že 15. januarja v novem hotelu hodnje poletje. Kljub temu pa bo odprta restavracija. Da bi čim bo-
lje uredili turistične razmere in ga je vodil predsednik ObLO Jesenice Franc Treven. Na tem posvetu so sklenili predlagati cvetu 7.a gostinstvo in turizem, naj izdela za ljudski odbor predlog, na osno-
vi katerega bi izročili nove objekte v upravljanje gostinskemu podjetju »Tavčarjev hram« iz Ljubljane. Omenjeno podjetje je pri-pravljeno prevzeti nove objekte v Kranjski gori v upravljanje, z njimi pa tudi celotno posojilo in odplačilo anuitet pod pogojem, da ObLO Jesenice za dobo enega leta ne bi. predpisal pavšalnih anuitet. Ker se je gostinsko podjetje Tavčarjev hram iz Ljubljane obvezalo spraviti turizem in gostinstvo v Kranjski gori na ustrezno raven, lahko upamo, da bo v prihodnje gostinstvo tega kraja s tesnim sodelovanjem s turističnim društvom mnogo pripomoglo k razvoju turizma v Kranjski gori in s tem tudi v Zgornjesavski dolini.
TUDI ZA
DOMAČE TURISTE JE KRANJSKA GORA PRIVLAČNA
TV^e samo za tuje, tudi za do-|\ mače turiste je Kranjska gora pomemben turistični center. To je posebno lepo poka' zal obisk ob letošnjem praznovat nju dneva republike, čeprav Je bilo precej nezadovoljstva na račun že omenjenih pomanjkljivosti. Za kar največje udobje pa bodo v Kranjski gori poskrbeli z* novoletne praznike, ko bo tudi uradni pričetek letošnje sezone. Kraniskogorčani obljubljajo, da bo do takrat vse nared. Nov hotel še ne bo dograjen, bo pa že odprt* restavracija na Vitrancu. Zara(ij še vedno nezadostnih zmogljivosjj gostinskih obratov pa bodo mera" gostinci toliko bolj poskrbeti z* hitro in solidno postrežbo, P V mnogih primerih lahko odvrBc prav toliko kot šc tako udobe« lokal. Kraniskogorčani si od tošnje zimske sezone mnogo <>D?* tajo, vendar pa ne smejo pozaWPj da tudi domači in tuji turist1 mnogo pričakujejo od Kranjski gorčanov. POLDE ULAGA
NESREČE
NEPREVIDNOST ZARADI PIJANOSTI
V noči med proteklo soboto in nedeljo (okoli 24. ure) je bil na Bledu, Grajska cesta 4, manjši požar, ki ga je povzročil tamkaj stanujoči 56-1 etmi Stanko Lebar. Omenjeni je prišel domov zelo vinjen in je po ugotovitvah Ljudske milice z Bleda zažgal posteljnino. Nastali ogenj je sicer sam pogasil z vodo, kljub temu pa je nastala škoda, ki je posledica vinjene-;* i in neprevidnosti, ocenjena na 20.000 dinarjev.
ZARADI VINJENOSTI
V SMRT
Preteklo nedeljo zvečer ob 23.30 se je 50-letni Janez Odar vračal
iz  Bohinjske  Bistrico  domov v Nemški rovt. Na kraju, kjer & odcepi  od  glavne ceste pet zva Nemški rovt, se je srečal s snež' nim plugom (»Rolba«), ki g» upravljal Jože Jaklič iz SpodnJ1" G ori j (zaposlen je pri GG BlOw« Zaradi vinjenosti je Odar iz nC' znanega vzroka ali skočil aH omahnil pod plug, ki ga jo bil s sekavci. Odar je dobil S"11^* ne poškodbe (sekavci so ga raZ" rezali nad koloni do kosti), ki rP\ je zaradi močne krvavitve takoj podlegel.
POLEDICA IN PADEC
Preteklo nedeljo opoldne )e Milan Traven peljal z motornim kolesom (L.7 13-305) iz Gorenje vasi proti Trebi j i. Pri hišni številki 65 v Gorenji vasi je prehitevati skupino pešcev in za" radi tega zapeljal na sredo ceste, ki je bila poledenela. Zaradi tega je motorista spodneslo in je dobil pri padcu hujšo poškodbe.
<0 i\ajp>cj moram zapisati, da zavidam svojemu kolegu, sodelavec pri »Glasu*, ki mi je pred no-s*tn objavil daljši zapis o naših reklamnih napisih. Zavidam mu zaradi tega, ker je imel že prve dni več uspeha, kot pa jaz, ki se moram z nekaterimi zadevami ubadati tudi po nekaj mesecev, vendar hrez zaželenega rezultata. Zato mi skoraj ne gre v glavo, da v Kranju tudi »KAVICE* ni vel da v Ra-
I dovljici železnim Se popravlja napis, da v Skofji Loki v KNJIGARNI nič več ne prodajajo konfekcije in da imajo nekateri že napise, katerih prej niso imeli.
ej Zdaj pa si predstavljajte mene. Zaletavam se v komunalna podjetja, pa vendar v mnogih primerih kaže, da bo sonce prej opravilo t poledenelim snegom, kot pa bodo cestni delavci ali pa jaz z njimi. Izgovorov, češ da ni peska, da bi posuli poledenelo cesto ali ulico, ali da je premalo lopat, da bi »skidali* sneg, pa ne prenesem več. Takoj nato, ko si je nekje kdo zvil ali zlomil nogo, je bilo vsega dovolj. Če bi vedel, da bi kaj zaleg-
lo in da bi lahko zavaroval pred nesrečami vse ostale Gorenjce, bi dal kar svoje življenje.
# Star pregovor jc že, da se kontrasti privlačijo. Tudi moje izkušnje so takšne, faz sem grd, moja žena je lepa, jaz sem potrpežljiv, česar moja Marjana sploh ne pozna, jaz sem vroč, Marjana je hladna in podobno. Zima in volna imata torej tudi nekaj skupnega, čeprav sta si precej različni. 'Zima je hladna, volm pa je topla in nas varuje pred mrazom. Toda takšna volna, kot je trgovina »Volna* v Kranju, me je zadnjič ogrela še z druge strani. Najprej se moram zahvaliti tamkajšnji poslovodkinji za
njeno »vljudnost*. Povem ji pa, da nisem imel namena ničesar ukrasti, temveč sem si hotel le ogledati, kar bi rad kupil. Ona pa je hitela pospravljati razne izdelke v police, jaz pa sem moral čakati, da bom prišel na vrsto za drugimi kupci, ki so čakali bred menoj. Tamkajšnja poslovodkinja ali prodajavka hoče opraviti z vsakim kupcem posebej, verjetno zato, da so vsi »hitreje postrt/.eni* — čeprav mnogi že pred zaključkom kupčije zapustijo prodajalno — ali zato, da ima večji promet, ker gre po njenem načinu zadeva hitreje od rok.
Do prihodnjič na svidenje —
vaš Bodičar/
V ponedeljek Je prišlo na Koroški cesti v Kranju do lažje pjj metne nesreče. Iz poslopja sodišča Je dopoldne okoli desete u prišel 26-Ietni Ivan Elink iz Planine št. 3, ki se mu je mudilo. £ bi nakupil potrebne koleke. Cesto je hotel prečkati na kraju, ni določen za prehod pešcev. Ker se ni prepričal, če jc cesta prs ^ Je skočil pred osebni avtomobil, ki ga je vozil instruktor M-Kranja. Vozilo, ki Je pravilno peljalo po desni strani, Je pešca delo in pri sunku je pešec razbil r. glavo sprednji vetrobr?.n;cnU, škodovanl E. I. Je dobil lažji pretres možgan in udarec na »J* < Obležal le na cesti in kmalu so ga morali prepeljati v nolnl!* 5q Na avtomobilu, ki Je last Avto-moto društva Iz Kranja, Je z tisoč dinarjev škode
S