PRIMORSKI DNEVNIK £0tovm' -— P0SliUe i gruppo • Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 214 (4988) Hruščev pripravljen sestati se s Kennedyjem Nghru poziva velike države, naj delujejo za mir ^ svojem govoru je Hruščev predlagal priznanje obeh nemških držav in njun sprejem v OZN - Dopisniku «New York Timesa» je Hruščev izjavil, da bo odgovor na britansko-Ameriški predlog glede jedrskih poskusov negativen, in je dodal, da Francija, Velika Britanija in Italija ne bi šle v vojno zaradi Berlina TRST, sobota 9. septembra 1961 v odgovor na sovjetsko noto od 2. t. m. Zahod zavrača SZ o letalskih hodnikih «Pravda> o Norstadovem obisku v Berlinu - Čc bi Brandt poslal kancler... - Berlin - sedež OZN ali pod njeno upravo? .MOSKVA r j* danes n’, »v, predsednik sovjetske vlade Hruščev * Sovjetsk(vi^°^ovanju v Kremlju, ki je bilo v okvi-™vljen ue-nHrl JSkeg.a Prijateljstva, izjavil, da je pri-EjSajam 0 Nd0 sprejeti željo Kennedvja za začetek Polagal emči]i s pogojem, da je ta želja iskrena. y v OZN m drugim sprejem obeh nemških dr- kNew lo'fi!rUT,z doPisnikom i geriem n. mesai' Sulz-H da s. Je Hruščev iz- llati se SJ vPripravljen se’ » K«nnedv onne-dyjem’ in *®0ek, bn y prejme ta se- ntani Pokažotebn°’ da obe ?le glede n razumeva-Iižnih vnroPUJnosti rešitve Pr- skwiJ’ kakor sta Pogodbe 7 k v mirovne ^ razo^eijo in vPra' ‘Na zbor, razorožitve. Kremlju vlaH-"' Predsednik in-? “ «*ug*m -Nehru- ki J£ bitvo51™,12Javil, da ima H 7.—? daj ]e r - 28relen \ zadn3° ir*bl '*h- le katastrofe. nTSffc ierillA3 P_°P°!no lov »k Z0z°ril ^Pozori! ledrskih poizku- tl» 'Unarr,rl„ S"u»iauaa- ter jo J. .jedrskega uni-SovietolPOmnil: tVem-zašli, vsaka / ZVeza bolj UiiHiena " dr,Ug m,"‘Jena “‘,“Sa država čts Vojna „ v1 vPrašanja U l k Drnor- dodala ni-k„ u ie U kogar koli.« Piidi'tl?S‘i'akimmPOdal Sli' W ci°VeštJ„ 3lh znanost j‘VUr- ,*V sedanjem gtJia ena priPomnil, nam O”1 korakaua , ™oznost-Živio nesrečo ,1 labko prl' Piso att>0 So a človeštvo, h*. v natin’ ključi miru tn./Pio 0(j rokah, toda za-n4kS? oHVel‘kih držav, in ** £ en Sovjetske z veto držav, k ate- k.vPiir, e' naJ deluj e- je ju 0mend poziv ne-'StaHi ,av .Kennedyju m ftjj,,; Do«. J? nadaljeval: Z« do »i!?3a, lahk0 Pri- 3e nadaljeval: rezuRotov. bčih Pogaj'da ni druge poti ŽsSft,* rešltev pe- dj °?°Zitev PozvM na popolno lfh l b° nit ,3-e Pripomnil, h2a N>žitve m080Č m‘r ki16"1' * govoril ‘oliv'n- da lzJavil med ,trPela na država ni kak0 zaradi posledic tvt2 2ara(jj , ovjetska zveza. Nit, 2avedaega se Sovjetska le. i! Voio važnosti pre-dodaj %.*Toda[.dejstvo pametni ljudje se zavedajo, da je treba glede mirovne pcgodbe z Nemčijo upošteva ti dejansko stanje, t.j. obstoj dveh nemških držav. Po-ticbno je priznati «de facto* in «de jurei* obstoj dveh nemških držav. Če bi mnoge države priznale obe nemški državi, bi to pomenilo velik korak za mir.» Obe nemški državi je treba sprejeti v OZN. To bi zelo zaviralo militaristične sile». Države, ki nočejo priznati vzhodnonemške republike, je Hruščev o-pozoril, da se mednarodna politika ne more naslanjati na antipatije. Poudaril je, da je sedaj na svetu odnos sil in da bi vsaka politika, ‘ki ne temelji na pogajanjih, pripeljala naravnost do vojne. Omenil je izjave nekaterih Danes v Zagrebu začetek mednarodnega velesejma zahodnih državnikov, med katerimi Kennedyja, ki pravijo, da so pripravljeni pogajati se. «če so te izjave iskrene, je izjavil Hruščev, jih Sovjetska zveza ugodno sprejema. Poudaril je, da ni dovolj govoriti o pogajanjih, temveč jih je treba tudi začeti. Dodal je, da ni mogoče odlašati s sklenitvijo nemške mirovne pogodbe. Pri tem je ponovil že znane sovjetske predloge. Govoril je nato o obnovitvi jedrskih poizkusov v Sovjetski zvezi in je pripomnil, da vojaški ukrepi v Sovjetski zvezi imajo namen opozoriti nasprotnike, da ne bodo dosegli svojih namenov z vojno. Obtožil je Francijo, da nadaljuje svoje jedrske poizkuse v korist NATO. «Pravi problem, je dodal, je razorožitev. Ce bo uničeno orožje, ne bo nihče trosil energije in virov za izdelovanje drugega orožja. Kar se tiče nadzorstva nad razorožitvijo, je SZ večkrat izjavila, da je pripravljena sprejeti vse nad;r ‘vene u-krepe, ki bi jih p ‘e za- hodne države, če te sprejme- da je človeštvo ^hnif^Padau, voiaške trage- sile h0ČeJ° ;iaio' Kot i. H/frašani',, “»Au* 2 Nemz--mirovne P°* Vtm > Toda brijte ^ Sasiti ostanke •in, sk]enitvijo mi- X,,,,.. w 2 Nemčijo. Vsi ^nj^' Kot' \ novo svetovno _n-z£°Vor uporab- ?an,; ZAGREB, 8. — Jutri bodo v Zagrebu odprli 61. mednarodni jesenski velesejem, na katerem razstavlja poleg 1165 domačih tudi 4764 inozemskih podjetij. Med številnimi jugoslovanskimi proizvodi bo okrog 100 podjetij razstavilo nad tisoč novih izdelkov. Domača podjetja bodo razstavila predvsem izdelke črne metalurgije, strojegradnje, vodo-gradnje, precizne mehanike, čistilne industrije, gradbenega materiala, nekovinskih izdelkov in stekla. Novost letošnjega velesejma je razstava jugoslovanskega pomorskega in rečnega gospodarstva in mednarodni sejem blagovnih vzorcev. «» ------ Vladna kriza v Izraelu JERUZALEM, 8. — V krogih blizu izraelskega predsednika izjavljajo, da bo predsednik za sedaj vztrajal, naj bi novo vlado sestavil Ben Gurion. Politični opazovalci pa ugotavljajo, da je malo upanja za vzpostavitev koalicije petih strank pod vodstvom Ben Guriona, ki so bile na vladi od volitev leta 1959 dalje. Če ne bo uspel poizkus sestave vlade pod vodstvom Ben Guriona, _ bo morala njegova laburistična stranka Mapai predlagati novega kandidata za predsednika vlade. Na splošno se izmenja sedanji finančni minister Levi Eschkol. Ben Gu-nonovi prijatelji pa izkoriščajo sedanjo krizo in zahtevajo spremembo volilnega zakona tako da bi uvedli večinski sistem namesto proporcionalnega. Wagnerjeva zmaja pri primarnih volitvah NEW YORK, 8. — Newyor-ški župan Robert Wagner je zmagal pri primarnih volitvah demokratske stranke in ;e s tem postal uraden kandidat kot neodvisen demokrat za newyorškega župana v prihodnji mandatni dobi. Wagnerjeva zmaga pomeni poraz za aparat demokratske stranke, ki je podpiral Ar-thura Levitta. Občinske volitve bodo 7. novembra. Republikanski kandidat bo Louis Lefkowitz. «»------- NOVI DELHI, 8. — Ameriški predsednik Kennedy je poklical v Washington ameriškega poslanika v Novem Delhiju na posvetovanje. m ........................... nuni.. lrfc sprejema pogajanja o Bizerti Jljodlaji de Gaullovih predlogov p ^ ------------- - — 0°9°/an/o o umiku naj bi se začela po rešitvi berlinske krize n*5 izmenjava ujetnikov - Veliko pričakovanje v Parizu za poslanico Ben Hede alžirskemu narodu hi je maendasn3i tiskov-<5j ki Prejema?i dru8lm u-•k rt° PredUE°a procedp-ši ViVes2?pravlia„ga gen- de Jj za v o- )e. 0 modu-L^d h ^PoraKi 2eF^» ponaia-4uLit>o'Varhim Jr"35 0Porišča it ^čentsoetek 3em in XiPu>hik f Pogajan-i « anc°skih čet 4« hted^^obj1” Pravočasno V,Jte dhegs s* ednarodne-»iS 4 kerli^8- Mislimo, ^ >h de°rknz?- Pl': C'ku , k°n(er Gaulle na vžri 3e Noskih xg0voril 0 'et' Kazen nav; Pooovil ne-''tM°slavn v Tim;11051' fran-ti( Aost kot pobo-1’ končno 'kS/aždog-803 za to na- Sitimi Si! 'ki t° na itiednarod* S*jviaSdPa0roe>l, da je »lSS«bad Je9j^Pito-V1‘' nte Soobl,astila da odidejo a it!‘ ha\da ie“iavil- da le 'Nti^^ancil?120, ko je 5»hJ!*ko °Porišča1Ja ne m°re hevaraa__v Bizerti riV°ija Si»«"V, , za z naniu ^1 bl po i* je8?, Peka, ,0?/1'0 Ki 4« Prišli Bura.!?1 tednov. I jt Dgriba ‘zjavil, da <9 zoVni taVnh- stikov in < včel?t'ahjeEa • tunizij- iziavTda Sk hlii^til, j" rtravnal- «Ce r bled , ,obnov iti u ln Fran. predsednik cijo bo mogoč samo tedaj, ko bomo osvobojeni zadnjih o-stankov kolonializma. Izogniti se moramo podaljšanju sedanjega položaja, ki iahko samo škodi Franciji in Tuniziji. Vem, da bo vprašanje Bizerte zapustilo sledove, toda gre za siran, ki jo skušamo obrniti. Skušali bomo obrniti to stran. Upam, da bomo do ponedeljka imeli na vidiku rešitev, ki naj spoštuje tunizijsko suverenost in francoski prtstiž t.et želimo pustiti odprto pot za ioznejše kulturno in gospodarsko sodelovanj*. » Burgiba je sporočil, da je pripravljen začeti od jutri dalje izmenjavo ujetnikov s posredovanjem mednarodnega Rdečega križa. V zvezi s tem se je zvedelo, da bodo med ujetniki civilisti in vojaki. Samo tisti, ki so obtoženi protizakonite nošnje orožja, bodo ostali v zaporu in postavljeni pred sodišče. Glede teh pa je Burgiba izjavil, da bodo lahko pomiloščeni, takoj ko bo urejeno vprašanje Bizerte. V Parizu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da je francoska vlada z zanimanjem sprejela na znanje Lurgibove izjave, in da jih bo skrbno proučila. Dodal je, da bi ukrepi, ki jih je napovedal Burgiba, prispevali k pumirjenju :n normalizaciji. Predstavnik je dodal, da je v francoskih rokah 700 tunizijskih ujetnikov, v tunizijskih rokah pa 300 Francozov. V francoskih političnih krogih vlada še posebno zanimanje za poslainco, ki jo bo prihodnji teden naslovil alžirskemu narodu predsednik vlade Ben Heda. Poslanico so napovedali v Tunisu, kjer so šati. se sestali člani alžirske vlade, da podrobno proučijo zadnje izjave de Gaulla o Alžiriji. Razen tega je pozornost o-brnjena tudi na številne a-tentate francoskih ultrasov in alžirskih borcev v Alžiriji, ki se vsak dan ponavljajo. V zadnjih 24 urah so atentati alžirskih borcev terjali štiri smrtne žrtve. Francoski ultra, si pa so povzročili eksplozijo 17 plastičnih nabojev v Alži-ru, Oranu, Mers-El-Kebiru, Boni in Costantini. V. poluradnih krogih so danes zanikali resničnost vesti, da se je bivši general Salan le za las rešil pred aretacijo. Zdi pa se, da je policija med svojimi obširnimi operacijami v Alžiriji odkrila sledove, ki ka. žejo da je bil Salan pred nekaj dnevi v Bufanku. V Parizu je predstavnik E-lizejske palače zanikal trdit ve lista «Paris Jouinal» da se namerava de Gaulle kmalu odpovedati izrednim pooblastilom, ki jih je prevzel po uporu generalov v Alžiri- List pravi, da je de Gaulle obvestil vlado, da bo 2. oktobra, ko se bo spet zace-10 delo parlamenta, sporočil svoj sklep, da se odpove posebnim pooblastilom. Današnji «Combat» piše, da so vedno večje težave s finansiranjem saharskih petrolejskih vrelcev. List dodaja, da se je stanje poslabšalo po zadnji izjavi de Gaulla o Sahari. V nekaterih prizadetih krogih se sprašujejo, ali n: spričo sedanjega razvoja bolje odreči se novim investicijam ali pa jih znatno zmanj- jo sovjetske predloge o splošni in popolni razorožitvi. Tedaj se bo inšpekcija izvajala na vseh krajih, v najmanjših kotičkih, zato da ne bi mogel nihče na skrivaj izdelovati o-režja. Zahodne države odklanjajo tak sporazum, ker vedo, da če sprejmejo splošno in popolno razorožitev, bo SZ sprejela popolno nadzorstvo. Mnogi so še daleč od tega, da bi razumeli življenjsko nujnost razorožitve, in v mnogih državah se še dalje volijo parlamenti, ki vodijo do politike oboroževalne tekme.« Pohvalil jt zatem ravnanje Indije in je pripomnil: «V vprašanju miru in vojne ne more biti o-pazovalcev. To vprašanje se tiče vseh držav, velikih in malih, in vsaka država mora prevzeti svojo odgovornost.« V zvezi z rezultati beograjske konference nevezanih držav je Hruščev izjavil: «Ta konferenca je razširila tabor miru. Navdihnila so jo plemenita čustva.« Pozval je nato ZDA, naj u-vedejo politiko miroljubnega sožitja s SZ. Ce bi vladali med SZ in ZDA dobri in prijateljski odnosi, je malo verjetno, da bi kdo uspel poslabšati mednarodno ozračje. Pri tem je omenil sovjetsko-ame-riško sodelovanje v zadnji vojni Hruščev je zavrnil predlog Kennedyja in Mac Millana glede prepovedi jedrskih poizkusov v atmosferi in je nadaljeval: «ZDA in Velika Britanija hočejo prevzeti vlogo, ki bi se zdela vloga zagrizenih nasprotnikov jedrskih poizkusov. Predlagale so tudi naj bi ne delali poizkusov z jedrskim orožjem v atmosferi, ker to škodi zdravju ljudi. Toda ta predlog ni nič drugega nego propagandna spletka, da bi z njo varali javno mnenje. Zelo značilno je s tem v zvezi, da je ameriški predsednik v pričakovanju sovjetskega odgovora sklenil obnoviti jedrske poizkuse. Ves smisel ameriških in angleških predlogov se skrči na tole: Doseči enostransko vojaško prednost pred SZ. Se več: Francija ne bi bila podvržena nobeni omejitvi glede jedrskih poizkusov, ki jih dela v interesu vsega bloka NATO, ker se prepoved poizkusov ne bi raztegnila nanjo.« V svojem intervjuju z dopisnikom «New York Timesa« Sulzbergerjem je Hruščev izjavil, da je pripravljen sestati se s Kennedyjem, zato da ponovno skušata rešiti nujna mednarodna vprašanja Izrekel je upanje, da bodo ti razgovori plodni ter da se bodo z obeh strani potrudili, da pride do sporazuma o tako važnih vprašanjih, kakor so podpis mirovne pogodbe Nemčijo, berlinsko vprašanj in razorožitev. Pripomnil je, da bi z veseljem poslal Ken-nedyju vabilo, naj obišče SZ ka bo rešena berlinska kriza. Hruščev je dalje izjavil, da bo SZ v nekaj dneh odgovorila na poziv Kennedyja in Mac Millana glede prekinitve jedrskih poizkusov v atmosferi in da bo odgovor negativen. Pripomnil je: »Nadaljevali bomo poizkuse, ki smo jih začeli. Stališče Francije kot atomske sile je eden od elementov v tej odločitvi.« Izjavil je tudi, da na Ki-tajskem in v drugih državah varšavskega pakta ni sovjetskega atomskega orožja in tudi ne raketnih izstrelkov za dolgo razdaljo, morda z izjemo Vzhodne Nemčije. »Vendar pa, je dodal, je to orožje nevarno in mi smo zelo previdni.« Dalje je Hruščev ponovil predlog za sklenitev ločene mirovne pogodbe z obema Nemčijama in za ustanovitev svobodnega zahodnoberlinske-ga mesta. Dostop v zahodni Berlin bi bil legaliziran s podpisom mirovne pogodbe in bi bil registriran pri Združe- nih narodih, Omenil je tudi hitlerjevsko invazijo in ponovil, da ima SZ atomsko bombo, ki ima moč sto milijonov ton tritola. «Ce bomo napadeni, je pripomnil, se ne bomo ozirali na nobeno stvar.« Poudaril pa je, da SZ nima namena napasti kogar koli in da ne bo nikoli prva sprožila vojne. «Toda če se obdrži atomsko orožje in če bo izbruhnila vojna, bo to termonuklearna vojna. Ne verjamem, da so zahodni državniki zgubili razum in da so pripravljeni začeti vojno zaradi podpisa mirovne pogodbe.« Nato je dejal, da niti Francija niti Velika Britanija niti Italija ne bodo šle v vojno «iz strahu pred popolnim uničenjem«. Dejal je, da so te države v nekem smislu »talke in jamstvo proti vojni«. Poudaril je, da SZ priznava vsem narodom, da se borijo za svobodo, ter je pri tem omenil Alžirijo, ki se bori proti kolonializmu. O sovjetskih vesoljskih načrtih je Hruščev izjavil, da ni bil določen noben rok za pošiljatev človeka na Luno. Pripomnil je, da je treba predvsem rešiti vprašanje povratka z Lune. Hruščev je tudi dejal, da ZDA in Sovjetska zveza lahko zajamčijo svetovni mir, ter je predlagal, naj se obe državi obvežeta, da bosta izključili izvoz bodisi revolucije, kakor tudi kontrarevolucije Glede ameriškega pilota Francisa Powersa je Hruščev izjavil, da je njegova predčasna izpustitev iz zapora odvisna od izboljšanja odnosov med ZDA in SZ. MOSKVA, 8. — Veleposlaniki ZDA, Vel. Britanije in Francije so danes izročili sovjetski vladi note zahodnih velesil v odgovor na noto vlade ZSSR od 2. t.m. v zvezi z uporabo letalskih hodnikov. V svoji noti je Sovjetska zveza zatrjevala, da se pravica uporabe teh hodnikov omejuje le na oskrbovanje zavezniških cet, hkrati pa protestirala proti prevažanju nacionalističnih in revanšističnih elementov iz Zahodne Nemčije v Berlin. ______________ Vlada ZDA poudarja svoji noti, da je «dolžnost vsake države, zlasti v časih, kakršni so sedanji, v katerih se je povečala nape. tost in nevarnost za mir, da se vzdržuje enostranskih dejanj na škodo obstoječih sporazumov in dejanskega stanja, kar samo poveča napetost«. V noti se zatrju-je, da bo vlada ZDA sma-trala vsakršno spremembo za napadalno dejanje proti pravicam, ki sta jih podpisali tudi Sovjetska zveza in Vzh. Nemčija. Na koncu pa nota ponovno poudarja, da bo vla- da ZDA imela ZSSR za odgovorno za vsakršen poskus o-mejevanja prometa med Zahodno Nemčijo in Berlinom- Hkrati z izročitvijo note je ameriško zunanje ministrstvo objavilo danes vse dokumente ki se nanašajo na uporabo letalskih koridorjev. Prepis teh dokumentov pa so priložili noti, da bi tako podprli svojo tezo. Iz teh doku-mentov izhaja, da v sporazumih o uporabi letalskih koridorjev niso izključena civilno letala. Nota francoske vlade, ki se po vsebini ne razlikuje mnogo od not vlade ZDA in angleške vlade, pa poudarja, da « Tribune: Beograjska prelomnica v svetovni zgodovini List poudarja, da bo imela Jugoslavija važno vlogo pri premagovanju prepada med Vzhodom in Zahodom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Z današnjim odhodom predsednika Indonezije Sukarna, libanonskega predsednika Salama in kongoškega predsednika Adule so zapustile Beograd vse delegacije, ki so se udeležile konference voditeljev držav in vlad izvenblokovskih držav. Kralj Mahendra, vodja nepalske delegacije na konfe- renci v Beogradu, in jemenski princ El Hasan sta danes popoldne prispela na Bled. Na Bled je prispela tudi predsednica cejlonske vlade Bandara-naike, ki je na poti iz Pulja obiskala tovarno «Tomos» v Kopru, in Postojnsko jamo. Kralj Mahendra, gospa Ban-daranaike in jemenski princ El Hasan so bili nocoj gostje na večerji pri predsedniku republike maršalu Titu na Brdu pri Kranju. Jutri bodo odpotovali v Zagreb, kjer se bodo udeležili otvoritve zagrebškega velesejma, zatem pa bodo odpotovali iz Jugoslavije. V nedeljo bo odpotoval iz Jugoslavije tudi zadnji visoki gost, voditelj kamboške države princ Sihanuk. Sklepi konference so še vedno v središču pozornosti svetovnega tiska. Med številnimi komentarji, ki so bili te dni objavljeni, je treba omeniti tudi članek laburističnega poslanca Johna Stonehousea v listu »Tribune«. Stonehouse, ki se je udeležil konference kot opazovalec britanskega gibanja za osvoboditev kolonij, ugotavlja, da je konferenca prelomnica v svetovni zgodovini. Po njegovem mnenju je važnost konference v tem, da so nevezane države' dale vedeti voditeljem velesil, da se nočejo več pomiriti s položajem opazovalcev, temveč hočejo sodelovati pri reševanju svetovnih vprašanj, posebno tistih, od katerih je odvisen mir na svetu. Isti članek izraža prepričanje, da se bodo nevezanim državam pridružile nove države, posebno iz Južne Amerike. Članek še posebno opozarja na pomen Jugoslavije v naporih za zagotovitev miru in ugotavlja, da se Jugoslavija pojavlja kot moralno močna država, ki bo imela veliko vlogo v premagovanju prepada med Vzhodom in Zahodom in tako tudi med novimi neodvisnimi državami in bivšimi kolonialnimi silami v Evropi. Velik pomen beograjske konference je priznal danes tudi Hruščev na zborovanju sovjet-sko-indijskega prijateljstva ob obisku Nehruja v Moskvi, »Re- zultati beograjske konference opozarjajo na nujnost delovanja v korist miru,« je izjavil Hruščev. «V ozračju te konference se je občutila velika skrb za usodo človeštva. Na tej konferenci se je govorilo o nujnosti izboljšanja medsebojnega razumevanja med državami in vzpostavitve novih odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDX,» je dejal Hruščev. B. B. Nova vlada v Braziliji BRASILIA, 8. — Proti predvidevanju, predsednik Gou-lart ni bil dokončno ustoličen že včeraj, ker Tancredo Ne- ves ni uspel do takrat še sestaviti svoje vlade. Pogajanja med strankami za sestavo nove vlade, so se nadaljevala danes ves dan. Zvezni kongres se je sestal proti večeru, predsednik Gou-lart pa ga je obvestil uradno, da je poveril Nevesu mandat za sestavo vlade in hkrati sporočil seznam ministrov. Vlado sestavljajo: Tancre- do Neves, predsednik vlade in pravosodni minister; San-thiago Dantas, zunanji minister; Virgilio Tavora, minister za promet in javna dela; Ar-mando Monteiro, minister za poljedelstvo; Ismar Estacio Soutomaior, minister za zdravstvo; Ulysses Guimaraes, minister za trgovino in industrijo; Gabriel Passos minister za rudnike in energijo; Franco Montoro, minister za delo; Antonio de Oliveira Britto, minister za prosveto; general Segadas Vianna, minister za vojsko; kontradmiral Angelo Nulasco de Almeida, minister za mornarico; brigadir Clovis Travassos, minister za letal- stvo in Walter Moreira Salles minister za finance. V novi vladi ni torej nobenega od dosedanjih vojaških ministrov. Ameriška ojačenja v Zahodni Nemčiji WASHINGTON, 8. — V po učenih krogih se je zvedelo da namerava ameriška vlada poslati v Zahodno Nemčij drugih 40.000 vojakov. Verjetno bodo zadevni sklep objavili jutri. General Norstad je zahteval 3000 vojakov za okrepitev sedme ameriške armade v Nemčiji. Načelnik glavnega štaba vojske general Decker je sporočil, da pripravljajo ukrepe, da se poveča stopnja motorizacije ameriških pehotnih divizij v Nemčiji. Sedaj je v Evropi 250.000 ameriških vo-j ako v. .................... »mn.. Danes izvolitev deželne vlade na Siciliji Reinhardt pri Fanfaniju Polemika v zvezi s Keiwedyjevim pismom predsedniku vlade - Izsiljevanje liberalne agencije - 22. in 23. t. m. se sestane centralni odbor PSDI ni je n. pr dejal: «Ne bodo | tujejo nujno filosovjetskemu več govorili, da nam piše le nevtralizmu, jn sodelovanje z Hruščev«), skrajna desnica in nujno protidemokratičnim mas. je zahteva sovjetske vlade v ♦ očitnem nasprotju z obvezo zavezniških velesil, da bodo olajšale osebni in blagovni promet med različnimi okupacijskimi conami Nemčije«. Kar zadeva mirovno pogodbo, ki jo Sovjetska zveza namerava skleniti z Zahodno Nemčijo, pa francoska nota zjavlja, da more taka pogod-imeti le določene omeje-učinke le glede odnosov med Sovjetsko zvezo in ♦nje-.0 okupacijsko cono». Francoska nota zaključuje: ♦Ves svet more ugotoviti, da danes obstaja svoboden in mi-rtljuben osebni in blagovni letalski promet med Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom. Vsakršna sprememba tega stanja bo posledica napadalne akcije, ki jo vodita SSR in režim Vzhodne Nemčije na škodo uveljavljenih pravic. Francoska vlada ponavlja na najbolj slovesen način opozorilo, ki ga je že dala s svojo noto 26. avgusta, pred vsakršnim ukrepom, ki bi skušal ovirati promet v letalskih koridorjih proti zahodnemu Berlinu.« Današnja ♦Pravda« komentira obisk generala Nordsta-a v zahodnem Berlinu in zatrjuje, da ima ta obisk namen »olajšati nove ukrepe bennske vlade za pripravo vojne«. V svojem volivnem govoru v Dortmundu je Brandt izjavil, da bo takoj povabil v Berlin Hammarskjoelda, če ga bodo izvolili za kanclerja. Prav tako bo povabil na obisk Berlin državnike nevtralnih dežel; odobril bo vsakršen sporazum o razorožitvi; ustanovil bo poseben urad za razorožitev, kakor ga je ustanovil Kennedy; prizadeval si bo za okrepitev NATO, zlasti kar zadeva politična posvetovanja; z zapadnimi zavezniki bo sestavil načela za nemško mirovno pogodbo, hkrati pa bo zahteval, naj se zahodne velesile pogajajo s Sovjetsko zvezo, da bi odstranili ovire, ki sedaj preprečujejo «resna pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe«. V političnih diplomatskih krogih v Washingtonu se v teh dneh razpravlja tudi o možnosti, da bi v Berlin premestili sedež OZN ali sedež nekaterih njenih organizacij. S tem v zvezi se pojavljajo tri teze: po prvi naj bi celoten Berlin postavili pod zaupno upravo OZN; Berlin bi tako postal majhna državica, ki bi jo upravljala in jamčila OZN; po drugi tezi pa naj bi OZN le izvajala nadzorstvo nad statusom Berlina, ki bi ga vodila od ljudstva izvoljena civilna uprava; po tretji tezi pa naj bi eno od teh dveh oblik okrepili s preselitvijo v Berlin sedeža OZN ali ene njenih važnih ustanov. Po mnenju novinarja Restona pa v teh krogih prevladuje mnenje, da morda velja razmisliti o posegu OZN za rešitev berlinske krize. (Od našega dopisnika) RIM, 8. — Predsednik vlade Fanfarii je danes sprejel ameriškega veleposlanika Reinhardta in ga naprosil, naj sporoči predsedniku Kennedyju njegovo zahvalo za «prisrčno poslanico«, ki mu jo je Ken-nedy dostavil 4. t. m. O obstoju tega pisma in o njegovi vsebini se je do sedaj le ugibalo; s sporočilom o sprejemu Reinhardta Pa je njegov obstoj potrdil tudi Fanfanj sam, potem ko je glasnik ameriškega zunanjega ministrstva potrdil, da je predsednik Kennedy pred dnevi pisal Fanfaniju in da gre pri tem za zasebno sporočilo, ki ga niso objavili in ga sploh ne nameravajo objaviti. Reakcija na to Kennedyjevo pismo je različna: v demokrist-janskih in vladnih krogih dajejo pozitivno oceno (Salizzo- ............................ Afriško-azijske države zahtevajo razpravo o jedrskih poskusih v OZN Dean Je napovedal, da bosta ameriška in britanska delegacija predložili skupščini OZN colotno pogodbo, ki sta Jo predlagali SZ NEW YORK, 8. — Predstavnik; 46 afriških in azijskih držav v OZN so se danes sestali, da pripravijo zahtevo skupščini OZN. naj nujno prouči vprašanje jedrskih poizkusov Sestanek je sklical pakistanski predstavnik. Skupščina OZN se bo sestala 19. septembra :n vprašanje jedrskih poizkusov je že na dnevnem redu. Toda afriške in azijske države želijo, naj bi se temu vprašanju priznal značaj nujnosti. V Londonu je delegacija petih oseb' v imenu organi- zacije »skupine stotih«, ki zahteva jedrsko razorožitev, obiskala ameriškega poslanika in se z njim razgovarjala 45 minut. Po razgovoru so delegati izjavili, da so utemeljevanja, ki jih navajajo Američani, da opravičijo obnovitev jedrskih poizkusov, »presenetljivo enaki« utemljevanjem, ki jih ie navedel sovjetski poslanik. Delegacija je prišla do zaključ-Ka, da sta obe državi »družab-nici v norosti«. V Washingtonu je Kennedy sprejel 4anes ameriškega predstavnika na atomski konfe»e.i- ci v Ženevi Deana. Po razgovoru je Dean izjavil, da boAa ameriška in britanska vlada sprožili na prihodnjem zasedanju skupščine OZN vprašanje jedrskih poizkusov ter da bosta predložili celotno pogodbo, ki ati jo premagali Sovjetski zvezi. Dea.i je dodal, da »e bo morala pogajanja v Ženevi vsekakor po/neje nadaljevati. tudi če bodo jutri prekinjena. Pripomnil je, da še ved- levica pa vesta povedati, da je pismo pisano v »hladnem vljudnostnem tonu« in da v glavnem le poziva italijansko vlado, naj poveča svoje vojaške napore v okviru NATO. V zvezi z izjavo Hruščeva (med intervjujem, ki ga je dal ameriškemu novinarju Sulz-bergerju), da bi se Vel. Britanija, Francija in Italija umaknili iz atlantskega pakta v primeru komplikacij glede B?r!}' na, se v italijanskih uradnih krogih pripominja, da je Fan-fani ob priliki obiska v Moskvi omenil Hruščevu »lojalno in trdno sodelovanje Italije v zahodnem zavezništvu, in da je to izjavil z namenom, da sovjetska vlada ne bi delala pogrešnih računov«. Vodstva strank pa se v glasnem pečajo z vprašanjem Sicilije. Voditelj PLI Malagodi je imel izredno dolg razgovor z namestnikom tajnika stranke Bozzijem, po razgovoru pa ni hotel nobeden dati kakršne koli izjave. Liberalna agencija DIC objavlja danes noto, v kateri poudarja med drugim, da je «Fanfanijeva vlada U;rpp_ la nov hud udarec« zaradi zavezništva med KD in PSI na Siciliji. «Zaradi svojih političnih značilnosti, svojega programa in trenutka, v katerem je bilo sklenjeno, to zavezništvo nima le krajevnega značaja, ampak neizbežen vph državnem merilu«. Aga"pl). nato zatrjuje, da bodo bb®^a}: ci ocenili vse to in potegnili ustrezne zaključke na zaseda' nju vodstva stranke in liberalnih parlamentarcev ter na zasedanju glavnega odbora stranke ki se bodo vršilo se v teku tega meseca, ko bo začel zasedati parlament«. Ista agencija hkrati poudarja, da »liberalna hladnokrvnost ne pomeni šibkosti ampak trdno voljo do temeljitega razčiščenja stvari m notranjem m mednarodnem področju«. Pri tem pa orne-niena agencija skusa, sicer na’ fJno3 izsiljevati: «Sedanj. raz- no upa na sporazum in je onie- ...---------- _ nil, da o se v Ženev spora-, ivno, izsiljevat apmn. zumeli o 22 točk h od skupnih voj zad va namreč tudi de™ 35 zadevne pog. ube, 1 kristjanske struje, ki naspro simalističnim socializmom«. Včeraj izvoljeni predsednik Sicilije DkAngelo je bil danes na vljudnostnem obisku pri dosedanjem predsedniku Corallu, s katerim se je zadržal v »dolgem in prisrčnem razgovoru«. Zvečer pa se je D’Angelo sestal na sedežu demokristjanske parlamentarne skupine z dežel, nim tajnikom PRI Sanfilip-pom, deželnim tajnikom PSI Lauricello, s številnimi demo-kristjanskimi parlamentarci ter poslanci drugih strank sedanje večine v sicilski skupščini. Namen teh sestankov je sestava deželne vlade, o kateri bo skupščina glasovala jutri dopoldne. Vodstvo PSDI se je danes sestalo in sklenilo sklicati na zasedanje centralni odbor stranke za 22. in 23. september. Pa napovedih voditelja PSDI Saragata, bo centralni odbor postavil zahtevo po sestavi vlade levega centra med KD, PSDI in PRI s podporo socialistov. A. P Vinogradov pri de Gaullu PARIZ, 8. — General de Gaulle je sprejel davi britanskega poslanika, ki se je vrnil v Pariz s počitnic. Popoldne je de Gaulle sprejel sovjetskega poslanika Vinogradova, zatem pa generalnega delegata v Alžiriji Jeana Morina. Poziv italijanskih partizanov RIM, 8. — Nacionalno združenje italijanskih partizanov je objavilo apel, v katerem zahteva, naj se čimprej skliče sestanek velikih sil in se na ta način izpolnijo zahteve, ki so jih postavili na beograjski konferenci. V apelu italijanskih partizanov se izraža zaskrbljenost zaradi poslabšanja mednarodnega položaja in zaradi stališča, ki so ga zavzele velike sile, ki ogroža svetovni mir. RABAT, 8. — Med svojim bivanjem v Beogradu je maroški kralj Hasan povabil Naserja, U Nuja in Nehruja na uraden obisk v Maroko. Naser bo baje obiskal Rabat novembra, U Nu p-a decembra Datum obiska Nehruja m bil se določen Lord Home pojde v ZDA LONDON, 8. — Foreign Office je javil, da bo britanski zunanji minister lord Home odpotoval v sredo iz Londona v Washington, kjer se bo se-stai z ameriškim, francoskim in zahodnonemškim zunanjim ministrom. Kongres TUC LONDON, 8. — Po petih dneh dela se je danes zaključil kongres britanskih Trade Unionov. Na kongresu je prevladala struja, ki podpira Gaitskellovo politiko. Pristaši Gaitskella so dosegli izključitev sindikata delavcev električne stroke, «ker ima komunistično vodstvo«; dosegli so zavrnitev zahteve, naj Velika Britanija izvede enostransko jedrsko razo. rožitev. Odobren je bil sklep vlade, naj začne pogajanja za vstop v evropsko ssupno tržišče. Soglasno pa je kongres obsodil politiko blokiranja mezd, ki jo j je določila konservativna vlada. Gospodarska vprašanja so prevladovala med debato. Številni govorniki so ugotovili, da so nekatere evropske države kljub ranam, ki so jih zadobile med vojno, dosegle danes večje proizvodnost kakor Velika Eritanija. TAN1ANARIVE, 8. - Konferenca skupine 12 držav iz Brazzavilla, ki zaseda v Ta-nanarivu, je odobrila nocoj pogodbo o skupni obrambi. Latinska Amerika ob kritični ari Ob 150. obletnici neodvisnosti Latinske Amerike je glasilo UNESCO Le Courrier — odprto okno v svet posvetilo junijsko številko letošnjega letnika nekaterim problemom Latinske Amerike. Obljavljamo prispevek Tiborj Mendeja, ki vsebuje zanimiva razmišljanja, čeprav so nekateri zaključki nekoliko enostranski. Ko sem občudoval dinamično prestolnico neke republike v Latinski Ameriki, se je zdelo nekemu tamkajšnjemu uradniku potrebno povedati mi, da zgradijo tam skcrajda eno poslopje na minuto. Malo pozneje, nekaj sto kilometrov od tam proti zahodu, pa sem zvedel, da poraba sveč v tisti pokrajini še vedno stanovitno narašča. Nedaleč od mesta, ki se razvija najhitreje na svetu, je torej najti eno izmed zadnjih pokrajin na svetu, kjer prodaja sveč še napreduje. Taka nasprotja se ponujajo vsakomur, kdor popotuje po Latinski Ameriki: klavrna revščina nekaterih kmečkih krajev nikoli ni posebno daleč od donebnikov, ki se iskrijo v lučeh, od širnih avenij, po katerih se gnetejo luksuzni avtomobili, in od razkošnih vil z zasebnimi bazeni. Dostikrat je bilo rečeno, da je Latinska Amerika dežela kontrastov. To je vabljiva reklama za izletnike, željne • eksotičnih, prizorov, ki jih bo mogoče fotografirati v barvah. V resnici pa kažejo ta nasprotja na neko neuravnoteženost z vsemi napetostmi in bridkostmi, ki iz tega izvirajo. Poglavitni vzrok te neuravnoteženosti je v Latinski Ameriki neenak razvoj industrije in poljedelstva. V več deželam tega sveta namreč počasni poljedelski razvoj začenja ovirati industrijskega. Ce pogledamo v zgodovino, vidimo, da se je Latinska Amerika gospodarsko razvijala tako rekoč v so-srednjih krogih. V začetku je bila tam manjšina premožnih ljudi, katerih potrebe so bile razlog za razvoj novih industrijskih dejavnosti. Zaradi industrializacije in gospodarskega napredka, ki ga je ta prinašala, se je potem to jedro širilo. Blaginja se je širila, med srečnike, ki so lahko veliko porabljali, so prihajale nove skupine. Njihovi dohodki so se povečali, začeli so pritekati k narodnim prihrankom, in tako se je proces nadaljeval. Krog se je širil, gospodarskega razvoja je bil deležen vse večji odstotek prebivalstva. Vendar se je razvoj le piepogosto ustavil, brž ko je dosegel kmečke množice. Kmetje, ki sestavljajo večino prebivalstva, ostajajo nepopravljivo izključeni od gospodarskega napredka. Kako odpomoči temu stanju, to postaja zmerom bolj odločilno vprašanje Latinske A merike. Revščina in zastoj, ki sta usojena večini kmečkih pokrajin v Latinski Ameriki, imata hkrati naravne in človeške vzroke. Med naravnimi vzroki je prvi značaj zemlje same. Največji del Latinske Amerike, leži v tropskem in subtropskem pasu. Erozija, preobilica padavin ali predolga sušne dobe, povprečen pridelek, manjši od pridelka v pasovih z zmernim podnebjem, vse to se je zvezalo, da omejuje donosnost poljedelstva. Z druge strani je prebivalstvo Latinske Amerike po-razaeljeno zelo neenakomerno. Lahko govorimo o pravem otočju naseljenih pašev. slabo povezanih med seboj in pogosto odtrganih od velikih gospodarskih središč. Ia naposled, vse prepogosto obdelujejo le zelo majhen del plodne zemlje. Najbolj znan zgled za to je Brazilija, tam je obdelane zemlje komaj za 2 odst. celotne površine, in samo polovico tega ozemlja obdelujejo za pridelovanje živil. Tem naravnim težavam za poljedelstvo Latinske Arne- Avstrija ogrožena zaradi radioaktivnosti DUNAJ, 8. — Vodja dunajskega inštituta za meteorologijo in geodinamiko, geofizik dr. Anton Puhringer, je izjavil, da je Avstrija še zlasti ogrožena zaradi jedrskih poskusov v SZ. V Avstriji bo mogoče šele čez tri ali štiri tedne izmeriti porast radioaktivnosti. Ta radioaktivnost grozi predvsem otrokom in mladini, kajti stroncij 90, ki pada v precejšnji množini po atomskih eksplozijah, se usede zlasti v tkivo kosti, ki rastejo, in od tam se nadaljuje njegovo uničevalno delovanje Stroncij 90 se usede tudi v deževnico in zato je treba posebne pazljivosti v krajih, kjer deževnico pijejo, ker ta, za razliko od studenčnice, ni filtrirana, rike se pridružujejo druge težave, ki jih ustvarja človek. Nekatere so dediščine iz preteklosti, dosti drugih pn izvira iz sedanjih ustanov. V tem pogledu sta najhujši oviri za modernizacijo kmečkega dela monokultura in veleposestniška lastnina. Obdelano zemljo prav pogosto v velikem delu uporabljajo za industrijske nasade, namenjene predvsem izvozu, Veliki deli najrodo-vitr.ejših pokrajin tako pridelujejo živila, katerih cena ra svetovnih tržiščih pogo-stoma silovito niha in s tem povzroča hudo gospodarsko nestalnost v teh deželah. In če je res, da more monokultura dajati prepotrebne tuje devize, vendarle neposredno nič ne pomaga, da bi se ublažila slaba hranjenost ali celo lakota. Veleposestniška zemljiška ureditev je mogoče še pomembnejši dejavnik. V več deželah Latinske Amerike je večina obdelane zemlje v rokah majhnega števila veleposestnikov. Velikanska področja ostajajo neizkoriščena, medtem ko naokoli vlada revščina. Nekateri posestniki uporabljajo novodobne metode in omogočajo svojim delavcem, da živijo na primerni življenjski ravni. Največkrat pa so obdelovalni načini še zelo pomanjkljivi, in delavci ne dosegajo življenjske ravni, ki bi ustrezala možnostim za pridelek na teh površinah. In naposled, ob veleposestnikih in malih obdelovalcih obstaja še pomemben kmečki proletariat, sestavljen iz sezonskih delavcev in brezposelnih, ki u-stvarja na podeželju žarišča stalnega nemira. Veliki večini kmečkega prebivalstva se ne posreči ubežati iz začaranega kroga, v katerega ga vklepajo njegova revščina, šibka produktivnost, otopelost in zaostalost. Ker je njegova kupna moč nezadostna, to usodno omejuje razvoj industrije v državi, in sčasoma to utegne zavreti razvoj. Ta položaj je še težji zaradi številnih rojstev. Nikjer na svetu se prebivalstvo ne množi tako naglo kot v Latinski Ameriki. Prirastek znaša okoli 1,5 odst. na leto za celotno Azijo, sko-aj 2 odst. za Afriko, v Latinski Ameriki pa ga cenijo na več kot 2.5 odst. Ni verjetno, da bi se utegnil ta nagli razvoj v bližnji prihodnosti zmanjšati. Prav nasprotno, širjenje higiene in preprečevanje bolezni ga bosta najbrž še pospešila. In vet dar Latinska Amerika pridela zdaj še manj živeža na prebivalca, kot ga je pridelala pred vojsko. Kako bi se bilo treba spoprijeti s tem tragičnim položajem. Splošno priznavajo, da bi morale dežele Latinske Amerike, če hočejo svoje naglo naraščajoče prebivalstvo hraniti samo na sedanji življenjski ravni, dajati za investicije 10 od 12 odst. svojega narodnega dohodka. Da bi se življenjska raven vzdignila samo za 1 odst. na leto, bi morale investicije dosegati že 13 do 15 Odst. narodnega dohodka. Večina teh držav je nezmožna takega napora, tudi če računamo, da bi jih podprla izdatna pomoč iz tujine, tn vendar bi bilo samo za to ceno mogoče pospešiti industrializacijo in modernizirati poljedelstvo, tako da bi se med kmečkimi množicami našli porabniki za domačo industrijo. Taka je, na kratko povedano, usodna izbira Latinske Amerike. Ker je kapitala malo, je toliko nujneje, da dostopne vire izrabljajo do skrajnosti. Najpomembnejša med njimi sta zemlja in delovna sila. Predvsem je treba povečati obdelane površine, za-orati s plugom po plodni zemlji, ki je še neizkoriščena. Treba je tudi poskrbeti, da bodo poljedelski pridelki raznovrstnejši, izboljšati produktivnost, povečati pridelek. V ta namen pa bi bilo nedvomno treba začeti strukturne reforme, ki bi obdelovalce zemlje spodbujale, da bi razvijali in izboljševali produkcijo. V vsej Latinski Ameriki so res zelo številni načrti za obdelovanje celine in za povečanje donosnosti zemljišč. V Argentini je Narodnemu tehnološkemu inštitutu naložena naloga, da si prizadeva za izboljšanje poljedelskih metod. V Braziliji se začenjajo kazati uspehi načrta za podpore, ki jih dajejo za spodbujanje pridelovanja žita, in na severovzhodu dežele so se začela pomembna namakalna dela. V Cilu so začeli izvajati osemletni načrt za razvoj poljedelstva. V Kolumbiji izvajajo vrsto ukrepov, ubranih v skupen napor za modernizacijo poljedelstva. Mehika izboljšuje svoj sistem kmečkih trgov in nadaljuje izvajanje namakal-rih načrtov. Venezuela je izdelala petletni načrt, ki naj poveča prirejo živine in mesa. In v Peruju pripravljajo obširen razvojni program, ki naj odpre notranjščino dežele trgovskim izmenjavam ter izboljša življenjske razmere irdijancev v Andih. Nemogoče je v tem kratkem članku našteti načrte vseh programov, ki jih izdelujejo. Sicer pa bi bilo napačno, če bi mislili, da so uspehi zmerom taki, kot so jih tako številni in koristni, skoraj nič ni bilo storjeno, pričakovali. In iz druge strani, naj bodo ti načrti še da bi se spremenil sistem veleposestniške lastnine — to se pravi, da bi se odstranila poglavitna ovira, ki ne daje, da bi skušali zbuditi podjetnost pri poljedelcih. V večini dežel Latinske A-merike se sistem veleposestniške lastnine ni nič spremenil še izza kolonialnih časov. Politični voditelji so neštetokrat poudarili, kako pomembna bi bila zemljiška reforma, vendar je bilo v tej smeri storjeno le malo učinkovitega —: če izvzamemo dve ali tri dežele. Več držav v Latinski Ameriki pa je že prišlo na tako stopnjo gospodarskega razvoja, kjer vsaka nova ekspanzija terja r.ovo razdelitev dohodkov in razširitev notranjega trga, odprtega izdelkom domače industrije. Proti zemljiški reformi najpogosteje navajajo razlog, da bi z razkosanjem velikih posestev, kakor so to naredili v Boliviji, pridelek zmanjšati, namesto da bi ga povečali. Razdeljevanje zemlje da naj bi nasprotovale sodobni smeri, ki je naklonjena velikim po.vrši-šinam z mehaniziranim obdelovanjem. Po izkušnjah nekega števila azijskih držav se zrres zdi potrjeno, da utegne samo razdelitev zemlje kvarno vplivati na pridelek, če je ne spremljajo še drugi ukrepi, ki naj novim lastnikom omogočijo, da si nakupijo nujno potrebni material, da si pomagajo s sistemom poljedelskih kreditov, da se lahko izobrazijo in da lahko ustanavljajo za- kakrsno je v azvitih ifežel, tiske reforme j Hpilja. vec da. druge. Vendar pa v političnem ozračju, kakršnoJJ večini manj razvi j,rfi cilj ze n iitp a a t)i jala, temveč pravičnejša porazdelitev ooljedelskih pridelkov in s tem umiritev političnih strasti, ki-' jih zbuja kmečko nezadovoljstvo. Rav- j no Latinska Amerika je bila še pred nedavnim prizorišče političnih dogodkov, ki žive kažejo, kako nujno je to vprašanje. Vsa sreča, da razne reči kažejo na to, da štopa politična plat zemljiškega vprašanja v Latinski Ameriki vse bolj v središče zanimanja in skibi. V zemljiški reformi bolj in bolj vidijo nekakšno cepivo proti revolucionarnim skušnjavam. Organizacija a-meriških držav je razglasila nujnost take reforme na svojem zasedanju v septembru 1960- sklepna resolucija, i-n.enovana bogotska listina, priporoča prizadetim državam, naj spremenijo svoje postave, «da se zagotovi širša in pravičnejša razdelitev zemljiške posesti«. Isto besedilo izrecno pravi, da so nujno potrebne nove postave glede zemljiške posesti, kmečkih kreditov in davčne politike, če naj se spodbudijo tuja pomoč in tuje investicije. In če naj imajo države latinske Amerike kar največ od te pomoči. Ce bi bile take reforme uresničene, bi rfedVomno pomagale spodbuditi kmečko prizadevnost in bi bile močna opora politične pstalje-rosti. Posledica tega bi bilo, •bi bi tujifta raje investirala' in na splošno raje pomagala. Poskus, da bi rešilU a-gir.rno vprašanje v Latinski Ameriki po. tej poti, bi lahko odločilno spodbudil prerod in' modernizacijo poljedelstva ter naredil le-to za pcmpčnika industrije, mgd-ten ko' ji danes ovira razmah., Še več, lahko bi bil to uvod v dokfenčrti napad na revščino, slabo hranjenost in lakoto — te stare nadloge podeželja v Latinski A-meriki. T. M. iiiiuiMimiiMniiimiimiimiiiniimitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiifiiMiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiimi Važno vprašanje pred ustavnim sodiščem Alf je stavka na ladji upor? Vprašanje je genovsko sodišče predložilo ustavnemu sodišču v zvezi s stavko julija 1959 GENOVA, 8. — Ali je stavka na ladji med plovbo upor ali ne? O tem bo moralo razpravljati ustavno sodišče, kateremu je sodišče iz Genove poslalo akte procesa proti 33 pomorščakom, da odloči, ali so imeli pomorščaki pravico stavkati. Gre za dogodek iz julija 1959. Razne italijanske ladje so bile prisiljene ustaviti se v pristaniščih, ker so’ pomorščaki stavkali. Parnik «Vesu-vio» paroplovne družbe «Ita-lia» je bil blokiran v Buenos Airesu. Ukaz poveljnika za odhod ni bil izvršen, ker je osebje izjavilo, da je v stavki. Zaradi nepokorščine poveljniku, pa čeprav iz sindikalnih razlogov, so spravili 33 članov posadke pred proces in sicer pod obtožbo upora. Med preiskavo pa je tožilstvo ugotovilo neskladnost med to obtožbo in pa med pravico do stavke, ki jo zagotavlja sama ustava. Sklenilo je torej, naj ustavno sodišče odloči v zadevi. Chambovct aretirana NICA, 8. — Po ukazu preiskovalnega sodnika Taddeia, ki je ukvarja z «zadevo Sa-cha», so davi aretirali gospodično Chambovet, prijateljico «Arsena Lupina Modre obale«. Takoj nato so gospodično Chambovet začeli zasliševati. njo trgovino, s katerim je i-mel prijateljski razgovor. Montgomery je potem obiskal nekatere predele Pekinga. «»---------------- CASTELGANDOLFO, 8. — Dopoldne je papež sprejel na zasebno avdienco burmanskega ministrskega predsednika U Nuja s spremstvom. U Nu je na ppvratku s konference v Beogradu. - - —■ — ■ ♦ tt N !§ : i t f i Novi predsednik Brazilije Goulart v razgovoru s poslanko Ivete Vargas, predstavnico laburistov Obsojeni sindikalisti FIRENCE, 8. — Pred prizivnim sodiščem je bila danes razprava proti trem sindikalistom, 38-letnemu Rinu Fiora-vantiju, tajniku Zveze spolovinarjev, 49-letnemu Vascu Palazzeschiju, tajniku Delavske zbornice v Firencah, in 31-letnemu Lucianu Ceriju iz tajništva Zveze spolovinarjev v Firencah. Obtoženi so bili podpihovanja k neizpolnjevanju norm delovne pogodbe, ker so sestavili in nalepili neki plakat ob priliki stavke spolovinarjev. Sodišče v Firencah je obtožence oprostilo, medtem ko jih je prizivno sodišče obsodilo vsakega na 8 mesecev zapora. Vendar je kazen pogojna in se jim ne vpiše v kazenski list. Oropan inkasant RIM, 8. — Komaj se je neki inkasant za plin s svojim «600» ustavil na neki ulici, je neki mladenič naglo odprl njegov avto, pograbil aktovko, v kateri je bilo 200.000 lir in številni računi za plin, ter pobegnil. Tat je stekel k nekemu motorju, kjer ga je čakal njegov tovariš, s katerim sta potem pobegnila, ne da bi ju bilo mogoče zaslediti. iiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiniiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui ...... tjiedali&to 4 Tragičen zaključek poti v gore Dva nemška alpinista mrtva po padcu na nekem ledeniku Našli so truplo enega, medtem ko je drugi verjetno v kaki razpoki ledenika TRIDENT, 8.’ — Včeraj so objavili, da sta se izgubila dva nemška alpinista; 35detni Peter Richard iz Friesenratha nad Aachenom ter 21-lgtni Giinlher Griindmann iz Wal-heima pri’ Aachenu. Alpinista Sta se nahajala v hribih pri Martinu di Castrozza, Danes so pa ugotovili, da se njpiii trupli nahajata v območju ledenika Delle pale di S. Martino. Našel ju je neki vodnik, potem ko so bile reševalne skupine že 24 ur na delu. Iskanju so iz S. Martino di Castrozza sledili direktno po radiu, že zato, da bi lahko takoj poslali pomoč, če bi se pokazala potreba. Kje je prišlo do nesreče, je ugotovil vodnik Luigi Secco. Bil je zaposlen pri radijski sprejemni postaji ves prejšnji večer in to noč. Davi pa ga je nekdo drugi nadomestil, zato da je on lahko spremljal na Cima Rosetta skupino domačih deklet. Imel je pravzaprav namen, da še na lastno pest poskusi najti ponesrečenca. Ko je prispel na Cima Rosetta, je s svojim vnukom Gianluigijem Secčom ter 24-letno Adelaide Spumat in 22-Ietno Mario Zambra odšel proti ledeniku v smeri Cima Scarpe. Proti poldnevu so se ustavili pod Col della fede nato pa so šli k meliščem pod ledenikom Delle pale. Z daljnogledi so vse preiskali. Končno je v prvih popoldanskih urah vodnik v daljavi zagledal truplo nekega moškega. Pustil je na O .v ma Raketo »Saturnusa so morali naložiti na posebne splave, da so >o spravili v Cape Canaveral. Na sliki vidimo Taketo, ko so Jo preložili na jezu Wheeler v Tennesseeju PEKING, 8. — Maršal Mont-gomery, ki je na obiska v LR Kitajski, je bil včeraj sprejet pri ministru za zuna- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiHimimmmimiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiii»iiiiiiiiiiiHiMiiiiittii V prvem polletju je bilo zgrajenih v večjih mestih 94.051 stanovanj RIM, 8. — Po podatkih cen- | novanj, je po tralnega inštituta za statistiko je bilo v času januar-junij 1961 v glavnih mestih pokrajin ter v drugih občinah s čez 20.000 prebivalcev, zgrajenih 94.051 stanovanj, kar je za 9,1 odst. več kot v isti dobi leta 1960. Junija je bilo zgrajenih 16.643 stanovanj, kar je za 1,3 odst. manj kot meseca maja in za 16,8 odst, več kot junija 1960. V času od januarja do junija 1961 zgrajenih 94,051 sta- razdeljenih 31.098 v Severozahodni Italiji s porastom 4 odst. v primeri z istim časom leta 1960; 41.117 v Severovzhodni in Srednji Italiji s porastom 15,8 odst. v primeri z istim časom 1960; 21.836 v Južni Italiji in na otokih s porastom 12 odst. v primeri z isto dobo leta 1960. V dobi januar-maj 1961 je znašala vrednost javnih del, ki jih je popolnoma ali delno finansirala država, krajevne deželah tako 1 ustanove ali druge ustanove, skupno 285,2 milijarde lir, kar je za 13,9 odst. več kot v isti dobi leta 1960. Od te vrednosti je 246,5 milijarde za dela izvedena s popolnim ali delnim finansiranjem države. Največ je bilo cestnih del (19,5 milijarde), stanovanj (14,9 milijarde), ter javnih zgradb (9,8 milijarde). Po deželah pripada največ izvedenih del Laziu z 9,9 milijarde, Lombardiji s 6,8 milijarde ter Kampaniji s 6,7 milijarde., mestu eno dekle z vnukom, z drugim dekletom pa je odšel k truplu. Bil je Giinther Griindmann, toda obraz je imel ves zbit. Na eni nogi in hrbtu so se močno poznali sledovi drsenja po ledeniku. Potem je vodnik napravil še daljši obhod, a drugega ponesrečenca ni našel. Ker se je vreme hitro slabšalo, se je moral takoj vrniti v kočo na Rosetfi, od koder je sporočil raznim reševalnim skupinam, da je našel truplo enega od izgubljenih Nemcev. Zaradi pozne ure in zaradi utrujenosti ljudi, ki so dotlej iskali, je bilo sklenjeno, da gredo jutri spravit truplo Griind-manna in da nadaljujejo iskanje drugega alpinista. Ponesrečencema se je verjetno zdrsnilo, ko sta plezala čez ledenik. Truplo drugega ponesrečenca je najbrž padlo v kako ledeniško razpoko, ki jih je mnogo na ledeniku, k«------ Slikarka Moses je dopolnila 101. leto NEW YORK, 8. — Znana ((primitivna« ameriška slikari. ca Moses je včeraj dopolnila svoje 101 leto. Drugače še precej živahna, se je slikarica pritožila, da mora obletnico praznovati v zdravstvenem domu, kjer se že nekaj časa nahaja po ukazu zdravnika. Zdravnik je tudi «sekvestri-ral« paleto in čopiče, da se ženska ne bi trudila s slikanjem. Slikarica se mu je maščevala s tem, da mu je «se-kvestrirala« stetoskop, ki ga je pustil na njeni postelji. Slikarica Moses je postala slavna pred 25 leti, ko so njene preproste, toda odkrite pejsaže in kmečke scene »odkrili« v neki trgovini. Danes se njena originalna platna plačujejo s tisoči dolarjev in so bila reproducirana v stomi. lijonskih izvodih na božičnih razglednicah, kar je stari slikarki prineslo več kot milijon dolarjev. «»------ Kirurg povozil upokojenko z vnukom VERONA, 8. — V neki vasi blizu Verone je kirurg dr. Ar-mando Crivellaro z avtomobilom povozil 59-letno upokojenko Livio Cerpelloni, ki je peljala v otroškem vozičku svojega dvomesečnega vnuka. Cerpelloni je zaradi ran umrla med prevozom v bolnišnico, medtem ko se otročiček nahaja v bolnici zaradi hudih poškodb. Iščejo tiskarno ponarejenih čekov BENETKE. 8. - Policija v Benetkah mrzličnoJ išče neko tiskarno ponarejenih čekov in nakazil. Iskanje se je začelo, ko so v Tarčentu aretirali nekega mladega Benečana, ki je hotel vnovčiti neko potvorjeno nakazilo. Nakazilo se je glasilo na 700 dolarjev, izdala pa naj bi ga 8. julija letos Guarenty Trust Company v Bostonu na ime Mario Ber-toldini. Omenjeni Benečan — 29-letni Napoleone Dolfin — je hotel omenjeno nakazilo vnovčiti v podružnici Katoliške banke in izkazal se je z legitimacijo, ki ga je kazala kot Maria Bertoldinija. Blagajnik je sumil, da je nakazilo ponarejeno, pa se je nekoliko odstranil ter takoj telefoniral karabinjerjem. Pri njem so našli še šest osebnjh izkaznic z vedno isto sliko, toda vsakikrat drugim imenom. Priznal je, da je delal pred časom v neki beneški tiskarni, ni pa hotel povedati, pri kom. Delovanje tiskarne spravljajo v zvezo z dejstvom, da se je v zadnjih dneh filmskega festivala pojavilo mnogo ponarejenih vstopnic za kino. Hud potres zabeležili v Kaliforniji PASADENA (Kalifornija), 8. — Seizmografi tehnološkega inštituta Kalifornije so zabeležili močan potresni sunek (7,6 po Richterjevi lestvici) ob 12,41 po srednjeevropskem času. Potresni sunek je bil kakih 13.000 km od Pasadene, ni pa bilo mogoče določiti smeri. Domnevajo pa, da je bil potres v jugovzhodni A-ziji ali na južnem Atlantiku. Po mnenju ravnatelja seizmo-grafskega centra je bil sunek preveč adaleč«, da bi lahko prihajal iz Rusije. In imel je umu .................. Poziv 16-Ietnega Angleža Dajte nam mir ki smo ga potrebni take značilnosti, da je bil lahko samo ((naravni potres«. HAAG, 8. — Preteklo noč je umrl prof. Pieter F. Ger-brandy, ki je bil predsednik holandske vlade v emigraciji med drugo svetovno vojno. Imel je 76 let. Po poklicu je bil odvetnik ter profesor na pravni fakulteti v Amsterdamu. MII J AN, 8. — Vlaki, ki bi morali prti iz Švice skozi Gothardski predor, so ostali blokirani v Švici, ker ni bilo električnega toka. V samem predoru namreč so popadale žice m je bilo treba najprej okvaro odstraniti. Nekateri važni mednarodni vlaki so prispeli v Milan z več kot dveurno zamudo. V Milanu -o sestavili druge vlake, ki ;o odpotovali, ne da bi čakali na prihod vlakov iz Švice. TUNIS, 8. — V skladu z obvezami, sprejetimi s pogodbami 10. junija, je tuniška vlada izdala skupini ENI koncesijo za raziskave na področju El Borma v bližini libijske meje. LONDON, 8. — David Hard-wick, angleški 16-letni deček, je v svojem ter v. imenu dečkov vsega ;sveta poslal poziv Kennedyju, Hruščevu in Mac Millanu, naj ustavijo jedrske poskpše, j n naj se dogovorijo za razorožitev. «Dajte nam mir, tisti mir, ki smo ga potrebni in ki bi lahko bil nauk o koristih, ki jih prinaša,« piše mladi IJardw-ick, ter nadaljuje’; «Vi, ki ste že uživali veselje svoje prve mladosti, zakaj* ne dovolite tega tudi nam in nas silite, da živimo v strahu pred radioaktivnostjo in pod grožnjo vojne, ki visi nad našimi glavami. Ko ste vi bili mladi, ni-set imeli povoda za zaskrbljenost in ni vam bilo treba misliti, koliko časa boste še vo življenje, kajti ni mogoče življenja uživati, kadar prevladuje strah, da življenje izgubimo. Naredite kaj, da bomo lahko tudi mi živeli, kakor ste živeli vi.» mzenir aretiran zaradi vohunstva DUNAJ, 8. — Dunajski inženir Rudolf Reschenhofer je bil aretiran zaradi industrijske špijonaže prav v trenutku, ko se je pripravljal, da zbeži v Moskvo. V žepu je že imel vozovnico za letalo. Reschenhofer je eden izmed dveh in- o bUkaMloo Dr. Lavo Cer®*1! Človek v vesolju i it * Astronavtika Je j znanost. Reči mora ’ slovenska strokovn ^ dar poljudna " ,rj po zaslugi predvse ^ va Čermelja tem pričajo Cerm i ki v reviji njegova knjiga M vesolje in tedaj ^ Človek v vesolju. knjigo napisal, se prišlo do prvega poleta v vesolje. knjigo napisal ta , * ni bilo treba v vesolje. Casoratiju >n V f1 TURIN, ,t * je sestala žirija -m de -Ines e AdolJ^/ se podeljujejo nosti (knji sivo, kiparstvo)- ? ki znašajo P° * iiševnos’’^ na lir vsaka, se slej podeljevale leta. Žirija, v flA bili Marziano » ,,t I aoardo Fila, Ac ^ Lorenzo GipU 1^, Repaci, je za !• , (?; no dodelila mu Dedenedetti) j ževnost, FelieeJu f ju za slikarstvo ,1 ra k'P . it’ Calvaniju za grade esP :i danes popoldv1',^ Giacomo Debe^ I/ jen 1901 v prej diplomiral il j, -- knjit‘ly to pa še iz kot študent Je -jil Solmijem ter niom ustanovil 1 r.o tempo-, ki J v P ■/ Cim postavila v^ Imberta Saba. > lega delovanja s . tudi filmske kt' j stični zakoni s0 rt' da bi izšla ne^a va dela. Med ^ partizan. .j i italijanske mode ^ pjf 3 ture na univerzi Felice Casoratb » j Novari 1886, se . študent prava P,j 1'| karstvu. Po d‘P ] val sploh nadaljevai • v«1 ‘ i .j ^ karstva. SodeloVa'-n živeli, dn ne, kdaj bo padla I ženirjev, ki sta bila pred krat-bomba, ki bo ubila tako va-j kim obtožena tatvine načrtov šo družino kot vaše prijate- za konstrukcijo vagonov in lo-lje. Hladna vojna in napetost, j komotiv tovarne aSimmering-ki je njena posledica, sili na- j Graz-Pauker AG», kjer sta de-šo generacijo, da živi nezdra-1 lala kot tehnika. vilnih bienalah ^ razstavah ter ie f go nagrad doma tu. V tržaškem «) ( voltella se nan°F j i slika .Poldan-, razstavljena na fol , Bruno Caln°n ’ Moli di Bari, J dirati kiparstvo- .u (i, na kaki akaei$ samo pri v°sa e j1 'J strih. Iz Rima t : Ul ’’ manse">*• ljen je bil na irnsVJ nale ter na jr L f drienale. Pre)e ^a' ' nagrade, med to medaljo Pr publike (1960). Rubenso'1* $ Je Pri«« f LONDON, Sjj Avstralec Har je prišel v 4» posinovil ne .-ut'1 j,/, ca otroka ‘ t' posesti ’• . ji ,.rf slike, o kates0l> |1‘ kateri :: bilo sledu.. flamskega sl .na j-let ja preds[“fpil>'°,< pred Ponči jem ^ J'J, lin je deja' o ' Rus, begunec r.^ » ft. uspel priti * jr " A sline, kjer 1 sl' J j Sedanji lastn „j( (o prinesel v ^ ° lery-, da jo strokovni Scena iz odličnega sovjetskega filma »Mir tistemu, ki vstopa.* Film neškega filmskega festivala, upamo pa, da ga bomo lahko videli tudi v nas Ob stoletnici zedinjenja Italije | Gez dober mesec nas bodo šteli ^men velikega ljudskega štetja - Je res, da je za okoli 700 tisoč manj Italije, kot pravijo številke? H PomemK družba razvija, ^Pomembna postaja stat._ Uj0 le Jf 8 stat>stike ne de- p°krajine 'o,6 ob7astb občine, tudi velika država' P3Č pa H ki Podjetja in druž-‘iftljejo n,,?°moeio sta«stike koli PrimetetrŽUŽa' Kollko * i ua se i —»-m letel “janfka vlada In »bseVeUa •dva večia e»ega , popisa’ katerih 2tUgeša paZbodU 15' aprila’ % H i izvedli pri' av‘ Italiil °ktobra- Ker #iei>ia, j. f .itoletnipo zedi-pr°učiti, koliko rek°P dolžna je državlja- nov, kat " iiio Po ,**• državljani lo- !tanjp, Do ^°i3^m socialnem P° starosti P.°khcu’ po spolu, ... !osti itd. Kot C3SU ze Pisali števt?-'?..Popisu tudi tem smo ob nameravajo jemati v po- ‘<=m P'a!odn°st, vendar ®a Pfublema38?11 prikazu te->v v n’ i se nas Slp' »n bom i31 še ppsebej / prikazati °i vali‘ hoteli 6 PretoM nekatere po-Primerjalni m*' v nekakšni > *"■»••?» “tai Ital‘ia šte°iaIetl’ leta 1861. je i “t 'reb-priiS’° ■tUdl Pred .0t danes. tako 15 ‘CalSt° leti bila Ita-S> vsem Pa>>' da bi dala kQ0>. Ta L °JIm državlja-S im._ gov°r je italijan- ved»o"ri«iii; >st pri f sv°jp malo-l, ^ Pred 7 ziran)u za- , eClel0V. Trv Sto ^Uje k8ti in SE podatek: pred 'lov. To nam do- Sabivaleevbl,t° !orei 26-128.000 bil-'0 ‘e toTSsoon°T 3ih 3e D* rugi «* ’ docim so štel5* kt Brf de,u v tujini«, dal 27'89wneje ie Italija >ih ijudi. V na- W*41stVo na letih se je "“V 7Q, „>mnc*žil° na 29 ^' iih '000’ hvijjset let , , W J'- »J ,Nrtih letf’-h nasledni‘h ^ iiiS>v in3 ,ie bil° že . n nekaj več, da Sov*,395! našteli že 47 m Pol. se i nitk Sfo , Preti' Ilam k£>žejo, da «. alstvo Italije v b»a 1^biIojki/edipieniu zelo se je do -ta “ 'k n'!0’ . saJ ^ k ^V> ****>: nS5b;v?^šine prižl° ‘V jjbn je žre2a,vni statistični °bja, 6r 2 J s spomladi ?° k'1 Statistujuni-jem J®tih i 1Cne Podatke, c*v 5i tedai Italija j » -ia . Ul.344 ooo prebiv,aJ1. Pa je živelo k»t. erih •000, „ 0 7, pr‘bl: Siv ‘p]ini preostalih lzno pa jih je kii) >lvu‘*; ri tolikšnem k le 6 170 n* ?rišl° na kv. Hupalo m;,rb,Valcev' kar H’ k°Hkor Vk0t dvakrat biam^d st J* Je Italija ^ harednp1 Ce je ita’ Nju Rimu 31 statistični atkB ‘tdati !?°gel letos v 0 Preb' ^stične po-< Vpmšal '-alstvp. se bo Sega Velikeg’a Cemu se lote-bo ,.P°Pisa nlr\.hkrati dra- »b >i letos? bi i^vif* Podatki, ki jih iJN. »:°Sredn;! boi a«ti 7: niS0 k7t "at 1 bi bil- retni Pač pa’„flod nekega It statistič- po- bili Plod Se ti podatki ugotavljajo po drugih načelih, predvsem po povprečni rodnosti in smrtnosti ter še po raznih drugih kriterijih, ki pa dajejo bolj «približne» rezultate. Strokovnjaki celo menijo, da Italija ne šteje 51.344.000 prebivalcev, kajti nemogoče je, da bi jih od tolikšnega števila bilo doma komaj 49 milijonov in pol. 11800.000 «manjkajočih» je namreč prevelika razlika in zato menijo, da bi ne bilo nič posebnega, če bi jih našteli za 700 do 800.000 manj. Gre namreč v tem primeru predvsem za sezonske emi-granle in za tiste «notranje» emigrante, ki se odpravijo na delo le za kratko dobo in se pri svojih anagraličnih uradih ne odjavijo, ker so prepričani, da se bodo vrnili domov ob koncu sezone ali čez kak mesec, razmere pa jih prisilijo ali navedejo do tega, da ostanejo od doma dlje kot so mislili in so zato prijavljeni kar na dveh ali celo več mestih. Ta razlika, razlika 1.800.000 ((manjkajočih«,: pa je vendarle prevelika Sicer pa si ne smemo misliti, da bi bil to edini ali glavni cilj štetja. Mnogo bolj važni so drugi elementi, katerih nekaj smo že omenili in sicer socialno stanje, spol, starost itd. Poleg tega ima ljudsko štetje namen, ugotoviti razdelitev prebivalstva po posameznih pokrajinah in deželah, po poklicih in dejavnostih itd. Poleg tega gre tudi za to, da se kolikor toliko ustvari slika neurejene emigracije z juga proti severu. Turin n. pr. šteje na desettisoče priseljencev z juga, za katere niti torinska uprava nima ločnih in konkretnih podatkov. Isto bi mogli reči za Milan in še za marsikatero mesto italijanskega severa, ki zvabljajo siromake z juga. Problem zase je tudi problem nepismenosti. Pri zadnjem štetju, leta 1951, so ugotovili, da je v Italiji 12,9 odst. prebivalstva nad šestim letom starosti nepismenega. To so stoodstotno nepismeni ljudje, ki jih je najvgč,, na italijanskem_jugu_ in na otokih, dočim postane odstotek še mnogo višji, če vzamemo v poštev polpismene ljudi, t: j. one, ki so sicer napravili kak razred osnovne šole, od tedaj pa niso imeli nobenega stika več s pisano ali tiskano besedo in se zato kaj malo ali nič ne razlikujejo od popolnoma nepismenih. Tehnični razvoj dežele, moderna industrija in moderno gospodarstvo pa ne trpi niti nepismenih niti na pol pismenih ljudi. Kot je popis kmetijstva 15. aprila letos dal sliko o kmetijstvu v Italiji, bo popis od 15. oktobra dal čimbolj adekvatno sliko vsega prebivalstva in ne le prebivalstva, pač pa tudi socialnega stanja v Italiji. To naj bi bil nekakšen obračun ob stoletnici zedinjenja in temelj za nadaljnje načrtovanje, v kolikor bo, seveda, popis dejansko točno in vestno ter s primernim kriterijem izveden. /" :'psr ■* * > L- -S & , Po nekaj letih ponovno v Beogradu Mesto,ki je sama zgodovina a vendar novo in mladostno Prijetni, tipični beograjski brizganec - boza - Široki bulvari - Zt’e-imena - 30.000 novih stanovanj in cela množica javnih poslopij neca Bil sem pred par tedni, polda si ogleda, vmes se pa ved- Pogled na središče Beograda. V ospredju novi hotel Metropol, v ozadju Markova cerkev in ob njej ministrstvo za pošto nekaj letih, spet v Beogradu in občutek novega in prenovljenega je bil takojšen že po nekaj korakih. Sicer pa je bilo to v letošnjih pasjih dnevih, ko je termometer ravno v Beogradu kazal najvišjo temperaturo v Evropi, barometer pa najhujšo ((nepremičnost«, kar jih pomnim v življenju. Bilo je res vroče. Tako vroče, da je bil asfalt na bulevarjih mehak kot čokolada, če jo kupiš in jo pozabiš v žepu. Beograjčani so trumoma romali na Ado Cigan-lijo, njihovo kopališče na Savi, tako, da se je pripetilo, da ni bilo na cesti nikogar, razen prometnikov, ki pa itak niso imeli nobenega dela. Tako smo si počasi ogledovali tisto «kar si je vsak namenil, no bolj pogosto srečavali v senčnem in prijetnem vrtu kavarne na Terazijah pri kozarcu brizganca, ki seveda, ni naša mešanica vina in sode, marveč beograjski domači brizganec: pol limonade, pol boze. Boza je pa pijača, ki je ne piješ nikjer drugje na svetu, razen tu. Ima sicer prijeten okus, za katerega pa pri vsej dobri volji ne bi mogel povedati, čemu je podoben. Beograd je zanimivo mesto. Ne vem, če je kje drugje toliko kontrastov v gradnji, toliko zgodovine, toliko starega in novega skupaj. Široki bu-levarji m drevoredi, ki jih obdajajo visoke moderne stavbe, skrivajo na obeh straneh ozke stare ulice, tlakovane z okroglim kamenjem iz liiiiiiiiMmmmiimmiiiiiiimmmiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiniMilMiiiiifiiiMiimiiiiiimimmiiiliiiiiiMimMiimiiMiiiiiiiiiiiiMUiiiiHiiimiMiiMmuiHiimiiliHniiiiiiiii Neprecenljiv «muzej» sredi burmanske džungle Pet tisoč hramov in dvorcev izpričuje nekdanj Bilo jih je 13 tisoč - Vplivi na burmansko arhitekturo pred davnimi stoletji - Primerjava z gotskimi katedralami Ruševine Pagana na desni obali reke Iravadi, kakih 500 km severno od glavnega mesta Burme Ranguna so najvidnejši dokazi nekdanje burmanske slave in moči in še danes, po dolgih stoletjih, navdušujejo one redke turiste, ki prihajajo sem, da bi si ta velikanski zaklad preteklosti ogledali. Današnji Pagan je pravzaprav le majhno naselje, razmetano na površini kakih 30 kv. km, toda na tem področju je tudi . okoli 5000. pagod. Čeprav je že sama. številka 5000 hramov ogromna, menijo, da je v dobi najvišjega razcveta Burme v 12. in 13 stoletju bilo na tem področju — na področju Pagana — okoli 13.000 pagod, kraljevskih dvorcev in veličastnih samostanov. Evropejci se zelo radi bahamo s svojo preteklostjo, s svojo staro kulturo, s svojo civilizacijo in z vsem, kar bi moglo dati nekaj opore, da bi se čim više povzpeli nad druge. Pogosto pa se poveličujemo, preveč zato, ker ne poznamo dovolj tudi tistih krajev, ki bi se v neki meri mogli z nami kosati. In področje Pagana je evropskemu svetu bolj slabo znano. Kultura in civilizacija Burme bi se namreč po mnenju bolj kritičnih zgodovinarjev umetnosti in poznavalcev starin mogla meriti z marsikatero kulturo, ki je že dobila pečat nedosegljivosti. O-stanki pagod in drugih palač ki smo jih omenili, bi se po svoji vrednosti mogli primer- JS' ftgfcr; 7.: '80; -1 .» v,-11 -45: Trst A Sobota, 9. septembra 1961 Nacionalni program U.30- '30: Jutranja 6 30; Vreme na ital. morjih; v !l 41. ?*>Pek Slovenskih 9 00: Anaelinijeva pesmarica; C^ogar5- Vrtiljak; 12 30. slovenskih 9.00: Angelinijeva pesmarica; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: počitni-pesmi; «ii?t ansa’ l5'°°: Majhn^za- 12-00: Neapeljske moderne pe-'ki- ‘Skhhiu ‘*Jnm za- .o on. Glasbeni album; !7!; u,PekaJ; !3.30: Do- Oddaja za šolarčke na b»vttl2srJa»- , = Vokalni kvin- cah: Najnoveji* tik: l ’ 15.00- 1*7 nn- Npanciiskpi modei Uh. " «Svm"“: 15.30. Tr*ahd sml; 12 20; --T',': dT ”7"’ 1« vf «Crr7 a Barbara»- if«! 13.30: Mali klub; 15.15; Z glas- i, : in t,„,n ' 15-55- bo na počitnice; 15.55: Vreme J5: Popevk; ba j P mmjfh;’ IS m Oddaja Cjitp‘U .R » ^ —kl0-r- l»Hnjiž*vnos,’ 5: U’ na glasba; 17.20: N. Rotondo fc'. Pnre' in niegov orkester; 17.40: Ju- '‘Kv: ~el slovenskih tranje športne prireditve; ^ V,>n: l*ena> dom; ram. tednik; 20.00: Glasbeni Slovenija 8.05: Naši glasbeni uspehi; 8.30: Pionirski tednik; 8.50: Kvartet Jožeta Privška; 9.00: Med vzporedniki In poldnevniki; 10:15: Zabavna glasba; 12.00: Lovski kvintet; 12.15: Kmetijski nasvet; 12.25: Pihalni orkester; 12.45; Havajski zvoki; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Pet pesmi Josipa Prochazke zapoje Mir0 Brajnik; 14.00: V vedrem tonu- 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.40; Emil Adamič: Otroška suita; 16.00: Humore- ktNv«?-40,- Zb°r «Vin- album; 21.00: Magična flavta; • 2100; «Osam- 21.20; Perez Prado in njegov rihL.^thJtka drama' orkester; 21.40: Radijska igra U ih melodiji "-'—o- »■ irRazhitp ši- Trst HuSso o ert; 14.55: Pia- kv^et r5V5.15: Zb°- jL, Vidma Jazzovski p« .i5; Kopet ^Vj^ia7 35 klasba; 1,00: fc te 12.00; G~lasba 23 14.20: 94 iSki tu In ;.'T:VKe ‘h rit- Jan5K1 Sk' ‘e.4n.k:U,T’.U'3°: Pri- Popevk, Glasba po Rafaella Lavagne: ((Razbite šipe«; 22.45; Aspromonte včeraj in danes. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Sličice in intervjuji od povsod; 11.00: Glasba za vas. ki delate' 14 00: Naši pevci; 14.40: Glasba s plošč; 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.15: Orkestri na odru; 16.00; Program ob štirih; 17.00: Pregled ■ . ______... 1*7 9f». It-vl i- In Sinatra; 17.30; Pp:kinu se dobimo; 18.00: Tri arije iz Goudonovega Fausta; 18.20: Pozdrav z gora; 18.45: Okno v svet; 20.00: Domač uvod v prijeten sobotni večer; 20.20: Radijska komedija — Michael Brett: Georgeu se zmerom kaj primeri; 21.00: Za, prijeten konec tedna; Ital. televizija 18 30- Program za najmlajše: «Pepelka»; 19.45: Oddaja za a-nalfabete; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Jaguarjev prijatelj; 22.30: jati celo velikanskemu Lukso-ru v Egiptu, o čemer se v zadnjih časih zelo veliko piše. Nekaj podobnega imajo tudi v džunglah Kambodže, in sicer v Ankorvatu. Sicer pa se vrnimo k ruševinam Pagana. Danes mnoge pagode še vedro govore o mojstrstvu pagan-skih graditeljev, podobno govore tudi freske, skulpture, maske in relijefi, ki so dokaz visokega umetniškega čuta nekdanjih burmanskih umetnikov izpred 600., 700 let ali celo prej. V vsem tem razkošju in b6-gastvu je imel glavno besedo budizem. Njegov vpliv se o-paža ip odraža v vsakem delu Celotna kulturha aktivnost starega Pagana je bila navdihnjena od budizma. Kljub temu vplivu budizma temelji burmanska arhitektura tudi na indijskih vplivih, ki so se v poznejšem razvoju nekoliko spremenili. Povrh tega se v ostankih, v ruševinah in tudi v bolje ohranjenih pagodah in dvorcih opaža tudi kitajski vpliv, morda celo grški vpliv, ki so ga vojaki Aleksandra Velikega prenesli v Azijo in so ga v Severni Indiji prevzeli pod imenom Gandhara, t. j. grško-budistič-ni stil. Eden najvažnejših spomenikov v starem Paganu je pagoda Svezigon, ki ima ogromno zlato kupolo in več sto lesenih koč, ki prikazujejo življenje v nekdanji Burmi. Najlepša zgradba tega nepreglednega morja poganskih pagod in dvorcev pa je pagoda A-nanda, ki je bila zgrajena že leta 1050, in sicer kot nekakšna kopija podobnega objekta v Indiji. Tu smo v glavnem govorili o arhitekturi in njenem stilu. Toda k temu je treba dodati tudi pomembnost slikarstva v tem preostanku razkošnega starega Pagana. Blage barve najrazličnejših odtenkih razbijajo monotonijo temnih stropov številnih pagod in so s številnimi reliefi v idealnem skladu z notranjo dekoracijo. Toda takoj je potreba poudariti, da je bilo slikarstvo v teh objektih podrejeno arhitekturi. Slikarji in umetniki starodavnega Pagana so morali svoje dekoracije umikati, malone že skrivati v temne hodnike in kote pagod, kjer ne pridejo toliko do izraza in jih včgsih celo s težavo odkrijemo. Toda vprav to, ta nekdanja «zakotnost» je tern slikam in freskam pomagala, da so se kar dobro ohranile no danes, ne da bi jih kdo ščitil. Kaj pa kiparstvo? Nekaj ki- mm Gozd konic na strehi templja Vat Po, ki pa ni v Paganu, pač pa v Bangkoku Ch; glasbe in pevcev; 17.30: Ital i- 22.30: «Sto na ih0’1 — I. nada- janski humoristi: Michele Cal- ljevanje; 23.00: TV dnevnik, dieri; 18.50; Plešite z nami; . .. 20.30: Opera v_ 3 dejanjih Jyg. teleVIZIIO «Vivi» Franca Mannina. ‘5 30: ///. program 17 00: Brahmsove komorne Skladbe; 18.00: Peter Veliki; 18.30: Nietzsche in glasba; 19.20: Mala pesniška antologi- 16.00- v , Domače T^thJ lr> njih alčki: 16,30: } -HO- ,fl4ya b odmevi; 16 45-Sprali s!?naIa . št. 14; k-' - -"**taibe Vi 37'40: Jaz-- ■ 18 00: Prenok } 7' Po .. ti ---------- rttnos is.zu: maia v«»‘. ,sb5. '?0os D. 8aur>o Petrali; ja- 19.35: Skladbe ' -00; pre’„?2 l5; Plesna Lassa; 20.00: nos rl. koncert, 9.00: prenos ptvoritve za- grebškega velesejma; 18.00: «Volk in štirje kozliči«; 19.00: Film iz-serije Velvet ->• »Velika nagrada«; 20 00. TV dnevnik; 20.15: TV helikopter; 20.30: Celovečerni folm; 21.30: Orlanda Di Film iz serije detektiv John Vsakovečerni Orake — «V jezeru«; 22.00: Serijski film. pov se hrani v muzeju v Paganu, toda ogromno kipov boga Bude leži razmetanih po podih neštetih pagod in so prepuščeni zobu časa ali pa lovcem na starine, ki zahajajo sem, da si naberejo tega bogastva in ga nato razpečavajo po galerijah in starinarnicah v svetu. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zgodovino te stare in vi-seke kulture, zatrjujejo, da so se v dobi tega bogastva razcvetele tudi druge panoge u-metnosti, kot n. pr. glasba in književnost. Toda drugi zgodovinarji pravijo, da zlata dc.ba burmanske arhitekture ni bila hkrati zlata doba burmanske književnosti, ki se je v vsej svoji: močni obliki pojavila nekaj kasneje. Veliki u-mi Pagana so vklesali svojo pcezijo v opeko in kamen. Njihova dela še vedno očarajo človeka. Zaradi primerjave bomo povedali, da so bile pagode Pagana grajene približno hkrati, ko so v Evropi gradili gotske katedrale, le da je bilo pagod neprimerno več kot katedral. I:i vtem ko so gotske katedrale gradili v svrho verskega rituala z vidnim poudarjenim loltarjem in s prostrano notranjostjo, so graditelji pagod v Paganu gradili le bolj zaprte kupole, kajti budizem verskega rituala ne pozna. Velike pagode so zapolnjene vse do vrha s kipom Bude na vhodu in z labirintom ozkih hodnikov, ki vodijo proti vrhu zgradb. Za razliko gotskih katedral so posamezne burmanske pagode gradili le v nekaj letih, celo v nekaj mesecih. Seveda ti spomeniki simbolizirajo hkrati gospodarsko in politično moč tedanje despotske oblasti paganskih kraljev, ki so pri gradnjah vseh večjih objektov izkoriščali v vojni zajete sužnje ali tudi svobodne kmete z rižnih polj plodne doline Iravadi. Kot smo že prej rekli, je od 13.000 zgradb v Paganu danes pokonci še okoli 5000. Kako je možno, da so se te zgradbe, ki jih nihče ne oskrbuje, niti skuša obvarovati in vzdržaveti, ostale v tolikšni meri ohranjene vse do danes? To moremo pripisati razmeroma suhi klimi tega področja, ki je oddaljeno od džungle. Suha klima je to mesto pagod rešila uničenja. Seveda niso vse zgradbe dobro ohranjene. Imamo tu že ogromno ruševin in pagod, ki se šele rušijo. Kljub temu pa Pagan n izgubil svoje .epete. Se vedno veje tu dih lepote in enostavnosti hkrati z dihom nekdanjega bogastva. Pagod so polne reliefov in fresk, ki prikazujejo slone pridelu, različne živali in številne mor strume v borbi, tigre in kobre v značilnih pozah itd. In vse to ni nič statičnega, pač pa vse živo, skoraj bi rekli, da se vse giblje. Na stotine kipov in reliefov se iz dneva v dan počasi ruši, kljub temu jih je še veliko, ki ostajajo. Vse to živi na zidovih m na podstavkih Pagana nasproti mirnemu, zares statičnemu liku Bude, simbolu miru, lepote in enostavnosti. Pagan tako živi tudi v maloštevilnih restavriranih pagodah, ki so jih rešili zobu časa, kot tudi v neštetih zapuščenih zgradbah, po katerih se plazijo kače in druga divjad in kamor desetletja ne stopi človeška noga. To ogromno neprecenljivo boga stvo namreč še vedno čaka da bi ga odkrili in ga ohranili bodočnosti. V. T. (O)------ Osvetljeni oblaki na Veneri Sovjetski profesor Nikolaj Kozurev, ki je odkril delujoči ognjenik na Mesecu, je u-gotovil, da so oblaki okoli Venere z notranje strani vedno obsijani s svetlobo, podobno mesečini, ki prodira na zemljo skozi oblake. Pojav razlaga Kozurev kot posledico kemičnih procesov, verjetno zgorevanja raznih plinov maiiiiliilililf liilliiiillllli>llll>llllllitiiiiiiiiii«itaiiiiaiiiiiiaiisi|ii>iiiaiiiaiiiiiiiiiiiaiiiaitsfiiiiiitiiiai>iiiitftiilliailliliilll»>illilllia«ifBi>l»tirni*>f >»ua>BlllaalBiall,l*llal,,>ll<>lll>>>lt 9 *****rTTT: 12J va5‘napori- D0"dl-- Te2 OVEN (od 21. 3 do 20. 4.) Dan, primeren za razumsko delo, vendar pa tudi za večje finančne transakcije. Zvezde so vam naklonjeni V ljubezni veliko sreče. BIK (od 21. 4 do 20. 5.) S predpostavljenimi in sodelavci boste morali biti oolj previdni. Prijetno vzdušje v novi mešani družbi. Pazite nekoliko na zdravje. DVOJČKA (od 2.1. 5 do 22. 6.) Vse vam bo šlo narobe, kajti v poslovnih zadevah tokrat ne boste imeli nobene sreče. Veliko bolje vam bo šlo v čustvenih zadevah. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Oudno protislovje: Zvezde bodo su z vami muhaste. Ponujali vam bodo pomoč, k* je ne boste sprejeli. In priv boste tako storili. LEV (Od 23 7. do 22. 8.) Od vas se bo zahteval odločen sklep, vi pa boste cincali v sredini. Veliko Dolj pa boste odločni v ljubezni in vse bo prav. DEVICA (od 23. 8. do 22 9.) Zaradi oseonih interesov se boste sprl1 z nekom. Vse bo šlo v vašo škodo V čustvenih zadevah pa boste doživeli prijetno presenečenje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ena vaših največjih želja se bo uresničila. S tem pa vaše zadoščenje ne bo popolno. Kaže, da ne znate biti nikoli zadovoljni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Opustite vsako zahtevnejše delo in ga prepustite za prihodnji teden. Napak bi vam šlo. Isto pa ne velja za čustvene zadeve. STRELEC (Od 23. 11. do 20. strežen uspeh, če boste delah pravočasno. Pripravite se na razočaranje v ljubezni. Nervoza KOZOROG (Od 21. 12. do 20 1 ) Zvezde s0 vam sicer nak o-niene vi Pa srečo odklanjate. Ne iščite zadoščenja drugod, ker ga ne boste našli zdravje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dan poln dela in uspehov, toda Ye materialnih. Duševnega zadoščenja ne bo. Zatecite se med svojce, ki vas bodo razumeli. RIBI (od 20. 2, do 20, 3.) Čudna družba se bo ustvarila okoli vas in marsikaj vam bo šlo narobe. Računajte s svojo uvidnostjo in pripravljenostjo. reke še turškega izvora, s starimi arhitekturami iz vseh dob, ki so kot odprta knjiga zgodovine mesta in ki so danes zaščitene od Zavoda za spomeniško varstvo. Naj si bodo to stare muslimanske verske hiše, palače mogotcev, ali zasebne hiše, vse nosijo stara muzikalična, malce o-rientalska imena, ki se človeku vtisnejo v spomin: Konak kneginje Ljubice, Seik Musta-fino Turbe, Knez Milošev A-man in nešteto drugih, Srbski narod zelo ceni svojo zgodovino, od prvih počet-kov, do najnovejsih dni, saj je ena sama epopeja junaštva in borbe za osvoboditev izpod tujega jarma. (Zato toliko ulic in trgov v Beogradu nosi ime po knezih in junakih iz starih in iz komaj preteklih časov, poleg seveda vseh zaslužnih sinov na polju umetnosti in literature. Za nas Slovenki nimamo tako burne borbene zgodovine, to kar čudno zveni. Bolj kot zgodovina je mene zanimala graditeljska delavnost v starem in novem Beogradu. Saj je od konca vojne zrastlo tu celih 30 tisoč novih stanovanj, kar je za celo mesto! Poleg stanovanjskih pa še cel niz administrativnih zgradb, nekaterih zelo zanimivih, kot n. pr. stavba novega Zveznega izvršnega sveta na področju Novega Beograda, beograjski velesejem, eden najlepših v Evropi, Dom sindikatov (eden prvih oDjek-tov po osvoboditvi, zato pa arhitektonsko najmanj zani- miv, ker je kopija sovjetskega načina gradnje, pompozno obložena fasada z marmorjem z izredno dolgočasno razvrstitvijo odprtin), in eden najnovejših objektov, novi Dom armade, gotovo ena najboljših stvari, kar so iih zgradili v Beogradu. Je iz rdečega granita. Ni čudno, da se je konfe- renca nevezanih držav vršila pred dnevi v Beogradu. Ne samo, da je to mesto nekako sredi med dvema blokoma, torej zemljepisno idealno, je tudi najprimernejše glede na usluge, ki jih more nuditi tolikim udeležencem konferen. ce, saj razpolaga s celim nizom kopletnih hotelov z re-storani in vsemi potrebnimi pritiklinami. Novi hotel Metropol, ki so ga pred dvema letoma zgradili na bulvaru Revolucije, je gotovo najlepši in največji v Jugoslaviji. Postal je že pravi dom diplomatov in če človek postaja nekaj ča. sa pred njim ali sedi v kavarni, ima priložnost videti predstavnike vseh ras in narodov. Poleg tega pa se je v zadnjih letih na beograjsko univerzo vpisalo že veliko število tujih študentov, posebno Afričanov in Malajcev Te srečaš vsak dan na promenadi od centra mesta do Kalemegdanske trdnjave in so postali del pisanega in živahnega ljudstva Beograda Študentje imajo v Novem Beogradu že celo «Studentsko mesto«, v mestu samem pa je okrog dvesto raznih šol, akademij in fakultet (samo na slednjih je vpisanih okoli 50 tisoč študentov). Beograd je glavno mesto in politični center Jugoslavije. Tu je stalni sedež Zvezne skupščine, predsedstva republike Zveznega izvršnega sveta’ in sploh vseh organizacij, zveznih in samih srbskin V izgradnji je zato reprezentativni center na področju Novega Beograda, ki bo zavzemal prostor od Save vse do sedanjega letališča (ki se bo preselilo). Tu bo nova železniška postaja, Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije, Muzej revolucije stavbe Zveznega izvršnega sveta (ki za sedaj edina že stoji), novega kompleksa Ra dia in televizije in še druge javne zgradbe. Poleg tega pa cele stanovanjske četrti, ki v smeri Zemuna že deloma stojijo. Beograd je mesto bodočnosti, V par letih se bo razvilo v velikansko metropolo Danes šteje okoli 700 tisoč prebivalcev. To število se pa stalno veča, ker ima mesto vse pogoje za nagel razvoj izredna lega glede na prometne poti .n s tem razvito trgovino m močno industrijo okolici in mestu samem. Saj je Beograd danes eden naj večjih industrijskih centrov Jugoslavije. Se pred dvajsetimi leti industrije tu skoraj da ni bilo, če bi pa zdaj hotel naštevati vse panoge, ki se uveljavljajo na domačih in tujih tržiščih, bi napolnil par časopisnih strani, toda to ni namen tega članka. Tu gie samo za to, kakšen vtis napravi Beograd na obskovalca, kakšno je videti na zunaj to mesto, ki se je v zadnjih unen v svetovni javnosti največkrat imenovalo. Postalo je nekak simbol miru za vse, nekakšna trdnjava v obrambi človeštva. Zanimivo je, da je Beograd skozi stoletja vedno igral vlogo obmejne, zadnje in najvažnejše postojanke. Bil je turška trdnjava in odskočna deska za pohode na sever in zahod, pozneje pa avstrijska trdnjava in prva postojanka za obrambo Evrope pred Turki in tudi za prodiranje proti Jugu. Kalemegdanska trdnjava, srce Beograda, stoji še danes. Je na najvišji točki mesta, nasproti izliva Save v Donavo. Danes so njeni rdeč-kati opečni zidovi sredi parka, njeni podzemni prostori pa priljubljeni kraj obiska. Za časa našega bivanja so bili ti prostori edini kraj, kjer je človek lahko malo globlje zadihal, povsod drugje pa 40 stopinj v senci! Zvečer pa je mesto oživelo: Glavna promenada je po sončnem zahodu za vozila zaprta in ulice se napolnijo z množicami živahnih, glasnih in smejočih se ljudi. Za spoznavanje nekega kra-Ing. arh. DARIO JAGODIC (Nadaljevanje na 6. strani) Zdravniški kotiček Kožne pege Zakaj in kdaj se pojavljajo in kako jih odstranimo Rjava zrnca kožnega pigmenta dajejo polti več ali manj rumenkast ali rjavKast kolorit. Ce je na nekaterih mestih kože tega barvila preveč, nastanejo na njej pege. Razločujemo primeru, kjer je koža na večjih ploskvah rjavo obarvana, od takih, kjer vidimo le majhne in omejene lise. Rjavkasto ob i"va ije večjih kožnih ploskev lahko r.asure zaradi zunanjih ali notran; ii vzrokov. Pri lj-iieh / občutlu vo kožo nastanejo ic pigmentne lise, kjer s- drgne koža ob obleko. Taro vidimo pri kmeticah, ki si še p odvezujejo krila, temne pasove na k. ži Splošno je znano, da imajo moški na vratu temnorjav od-tisek od gumba. Tudi razim zdravila, ki so primešana mazilom, ter dražljivi obliži, ki jih uporabljamo na koži, so pogosto vzrok hiperp-.gmenta-ciji kože. Izmed notranjih vzrokov, ki povzročajo rjavo umazane lise na kozi, je zlasti treba omeniti nosečnost. Pogosto so pa tudi motnje v presnavljanju vzrok takim spremembam na koži. Kronična zastrupljenja z arzenom na primer povzročajo, n« počrni koža. Prav tako opažamo, da postane koža lisasta pri ljudeh z novotvorbami na nekaterih žlezah z notranjim izločevanjem. Izmed vseh hiperpigmentacij so najbolj znane sončne pege. Nastanejo, kakor že ime pove, pri nekaterih lj-.deh zaradi delovanja svetlobe na kožo. Seveda pa sončni žarki, oziroma bolje rečeno, ultravijoL-časti žarki, niso glavni vziok njih nastanku. Najbolj pogoste so sončne pege pr. rdečelascih in ljudeh s svetlo poltjo. Sončne pege so različnih barvnih odtenkov; pri otroku so pogosta črne. zlasti na nosu. Nagnjenost k pegavosti je individualno različna, česar ni mogoče spremeniti. Storimo p;, lahko, da pege ne motijo. Ker je mnogo laže preprečiti, da pege ne nastanejo, kakor pa že nastale pege odstranjevati, priporočamo, da se ljudje, ki se nagibajo k pegavosti, izogibajo direktnim sončnim žarkom. Kožo ščitimo s širokimi klobuki ali pa e posebnimi mazili, ki ultravijo-ličastih žarkov ne propuščajo. Takšna mazila vsebujejo po navadi eskulin in kininske soli, najbolj znani preparati so zeozon, ultrazeozon in anti-lux. Za odpravljanje sončnih peg se poslužujemo sredstev, ki _ kožo belijo, in takih, ki kožo luščijo. Z njimi je mogoče pege odstraniti, toda 1* za nekaj časa, kajti sredstev, ki bi sončne pege za vedno odpravila, ni. Mlade deklic# lahko potolažimo, da bodo pri n lih pege po končanem tele*-nem razvoiu v večji meri i»-ginile. 2t- od davna znano domač« s edstvo proti sončnim pegam je citronov sok. Se bolje )■», ia dodajamo stalno vodi, • katero se umivamo, nekaj bo-raksa, ki povzroča počasno luščenje površnih plasti kož«. St močneje učinkuje kvašenj# kože z enoodstotno alkoholno raztopino sublimata. Večje posamezne pege najlaže odpravimo s koncentrirano karbol-no kislino, in sicer tako, d« je previdno nanašamo s stekleno paličico na posamezno pege. Ce se pri tem koža vname, dajemo obkladke z ocetno kislo glino in pozneje mesto namažemo s cinkovim mazilom. Cez nekaj dni se namazani deli olupijo in pojavi se lepa bela polt. Poudariti pa moramo, da se ta način odstranjevanja peg uporablja le, če so pege maloštevilne in velike. Za beljenje priporočamo triodstotno raztopino vodikovega prekisa, s katero s; nar»dimo dvakritt na dan obkladke po pol ure. Dr. S. a. Vreme včeraj: najvišja temperatura 23.1, najnižja ;18.8, ob 19. u-ri 18.7; zračni tlak 1012.9, veter 24 km severovzhodnik s sunki 50 km, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 22.6 stopinje Tržaški dne v Danes, SOBOTA, 9. septem«* Peter ^ Sonce vzide ob 5.34 in z^on^jj 18.29. Dolžina dneva 12'Wt ,.3 vzide ob 4.43 in zatone « ‘' Jutri, NEDELJA, 1», s«"”' Ni kita _ Po tragični nesreči na deiu v ladjedelnici Sv. Marka Manifestacija delavcev po mestu proti neznosnim delovnim pogojem Vsi delavci Sv. Marka so se zbrali pred glavnini ravnateljstvom CRDA, kjer je ravnatelj personalnega oddelka sprejel posebno delegacijo - Danes pogreb dveh ubitih delavcev Strašna nesreča na delu, pri kateri sta dva delavca zgubila življenje, tretji pa je bil hudo ranjen, je presunila mesto, zlasti pa je odjeknila med vsemi delavci prizadete ladjedelnice Sv. Marka. To je povsem razumljivo, saj ta nesreča ni bila posledica morebitne nepazljivosti, premajhne strokovne usposobljenosti ali neizkušenosti prizadetih delavcev, temveč je neposredna posledica vedno ostrejšega delovnega ritma, ki ga od delavcev zahteva uprava CRDA. Zato so včeraj delavci o-menjene ladjedelnice ponovno prekinili delo, manifestirali po tržaških ulicah, se zbrali pred poslopjem glavnega ravnateljstva CRDA in nato na enotni skupščini v ladjedelnici. Delavci so povsem normalno prišli zjutraj na delo, vendar pa se dela niso mogli lotiti. Zbrali so se pred poslopjem ravnateljstva ladjedelnice, kjer je bila prva enotna skupščina. Na njej so ugotovili, da je sedanji delovni ritem nemogoč ter da prav iz tega razloga prihaja do tako težkih delovnih nesreč. Zato so tudi sklenili, da bodo prenehali uporabljati uro pri beleženju načina akordnega dela, ter da bodo manifestirali po mestu. Takoj za tem so se odpravili 'v veličastni mirni povorki po mestnih ulicah oblečeni v delovne obleke. Zbrali so se pred poslopjem glavnega ravnateljstva CRDA, kamor je odšla številnejša delegacija sestavljena iz nekaterih članov notranje komisije ter delavcev. Delegacijo je sprejel ravnatelj za personalne zadeve CRDA, kateremu so člani delegacije obrazložili nezadovoljstvo, ki vlada med delavci in do katerega je prišlo zaradi neznosnega delovnega ritma ter pomanjkanja primernih zaščitnih u-kiepov, tako da prihaja do vedno težjih nesreč. Člani notranje komisije so tudi obrazložili svojo obvezo, da bodo sestavili in predložili konkretne predloge, da se odstranijo sedanje pomanjkljivosti novega akordnega sistema in da se s tem tudi odstranijo razlogi za nesreče ter za nezadovoljstvo delavcev. Ravnatelj je odgovoril, da bo o njih stališčih obvestil opolnomoče-nega delegata ter da bo ravnateljstvo proučilo ter razpravljalo o predlogih notranje komisije. Po razgovoru na ravnateljstvu so se delavci ponovno vrnili v ladjedelnico, kjer je tila druga skupščina, na kateri so potrdili že prej sprejeti sklep o praktični prekinitvi akordnega dela po novem sistemu. Popoldne je bila na sede- žu Nove delavske zbornice CGIL skupščina delavcev ladjedelnice Sv. Marka, na kateri so obširno razpravljali o številnih pomanjkljivostih, zaradi katerih prihaja do tako številnih in tako hudih nesreč na delu. Zlasti pa so tudi podčrtali pogoje, v katerih so prisiljeni delavci delati in zaradi katerih prihaja do takega psihološko-mo-ralnega okolja, da so nesreče vedno številnejše. Sklenili so sestaviti posebno komisijo, v kateri bodo delavci iz vseh oddelkov in ki bo čim prej sestavila konkretne predloge, da se vse te pomanjkljivosti odstranijo. Pogreb obeh delavcev, ki sta tako tragično zgubila življenje v ladjedelnici, bo danes popoldne ob 17. uri iz hiše žalosti splošne bolnišnice. Od obeh delavcev se ne bodo poslovili samo njih družinski člani, prijatelji in znanci, temveč tudi vsi njihovi delovni tovariši iz ladjedelnice Sv. Marka, drugih obratov CRDA, vseh tržaških ladjedelnic ter tržaško prebivalstvo. j- ..... Med manifestacijo delavcev ladjedelnice Sv. Marka pred glavnim ravnateljstvom CRDA ■■■■niiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiHiinuuiiiiiniiiniiiiiHniiimiiiiiRiMiiiiiiiiiiiiniiHiiunnimuiiiiiunMiiHiiiiiiniiiHiniinninraMiiiinni S sinočnje izredne seje miljskega občinskega sveta Nove odpustitve v ladj bi še zaostrile hudo gospodarsko krizo Enotna resolucija proti nameravanim odpustom zahteva povečanje ladje-delniških obratov ter v tej zvezi povečanje števila delovne sile Počastitev spomina bazoviških junakov ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV javlja, da bo ob obletnici, jutri dne 10. t. m. ob 15. uri na STRELIŠČU PRI SPOMENIKU V BAZOVICI kratka slovesnost s polaganjem vencev na spomenik, medtem ko bosta združena pevska zbora prosvetnih društev iz Bazovice in Padric zapela nekaj pesmi Prvi jesenski ljudski koncert Merku kot komponist se je lepo predstavil Lep osebni uspeh klarinetista Brezigarja ter dirigenta Faldija Sinoči je bila na županstvu v Miljah izredna seja občinskega sveta, ki jo je sklical upravni odbor v zvezi s položajem v ladjedelnici Felsze-gy. V odsotnosti obolelega župana Pacca, kateremu je občinski svet izrazil željo po skorajšnjem okrevanju, je podžupan Gastone Millo prikazal, kako se gospodarstvo miljske občine iz leta v~leto slabša. To je razvidno predvsem iz dejstva, da vse več specializiranih delavcev zapušča občino in se izseljuje, pa čeprav le v bližnji Trst. S tem izgublja občina seveda svoje največje bogastvo. Toda tudi drugače se pozna kriza, ki vse bolj zajema milj- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zadeva uslužbencev Arrigoni še ni rešena Zavlačevanje razgovorov na ministrstvu Včeraj dopoldne je bil na tržaškem županstvu sestanek posebnega odbora glede položaja uslužbencev ravnateljstva podjetja Arrigoni. Kasneje, ob 11. uri pa je bila skupščina vseh uslužbencev, ki pa ni sprejela končnih sklepov, ker se za končni odgovor še ne mudi, saj bodo novi razgovori na ministrstvu za delo v Rimu v ponedeljek. Vendar pa je to le odložitev vprašanja, katerega ne bo lahko rešiti. Delodajalci namreč zahtevajo, da morajo uslužbenci zapustiti prostore ravnateljstva in da bodo v takem primeru umaknili prijavo o protizakoniti zasedbi prostorov in bodo pričeli raz-piavljati o sindikalni plati vprašanja, kar pomeni da bodo pričeli z normalnim postopkom o odpustih vseh prizadetih uslužbencev. To za- PRIMORSKI DNEVNIK htevo so na včerajšnji skupščini uslužbenci odbili. UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 PoStni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, s Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL, SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četre-letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-982, tekoči račun pri Komunalni banki v Lmiblja-ni 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravnt 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst ^ -J ladje na jedrski pogon Na včerajšnjem zasedanju 2. mednarodnega tečaja o prevozništvu v okviru EGS je govoril prof. Bruno Minolet-ti, predsednik višjega sveta pri ministrstvu za trgovsko mornarico. Govornik je obravnaval vprašanja pristaniških naprav v zvezi s kopnimi prometnimi žilami (železnice, ceste in celinske vodne prometne poti), ki služijo evropskemu pomorskemu prometu. V svojem govoru je prof. Minoletti obravnaval sedanje stanje na področju železniškega prometa, cest, celinske plovbe, predorov in naftovodov. Pri tem je prikazal sedanje potrebe posameznih držav. Na kraju svojega govora je pripomnil, da morajo sredozemska pristanišča skrbeti za to, da bodo v bodočnosti omogočila pristajanje ladij na jedrski pogon. da ne spremeni sedanjega položaja, temveč da nasprotno poveča ladjedelniške obrate in s tem tudi število delovne sile. V razpravi, ki je sledila poročilu in predloženi resoluciji, je najprej spregovoril svetovalec Marassi (KD), ki je izjavil, da se povsem strinja z vsebino resolucije ter pripomnil, da bo njegova skupina podprla vsako akcijo, ki stremi za rešitvijo krize. Podobno je izjavil tudi svetovalec Va-scotto (PSDI), ki je ugotovil, da bi odpustitev delavcev hudo prizadela ne samo delavce in njihove družine, temveč tudi celotno miljsko gospodarstvo. Svetovalec Nicolini se je tudi v imenu Nove delavske zbornice zahvalil občinskemu odboru, da je takoj sklical izredno sejo občinskega sveta, medtem ko je svetovalec San-talesa (KP) izrazil brezpogojno solidarnost stranke, ki jo zastopa. Zadnja sta govorila svetovalec Donadel (KP) in svetovalka A. Postogna (KD), ki sta prav tako podprla resolucijo ter zahtevala, da ravnateljstvo ladjedelnice Felsze-gy ne izvrši svojega namena o odpustitvi tako velikega števila delavcev. Resolucija je bila potem soglasno sprejeta in podžupan je z zadovoljstvom ugotovil enotnost vseh občinskih sveto-velcev, ki prihaja vedno do izraza, ko gre za skupne interese občine in občanov. Občinski svet je na seji tudi počastil spomin obeh delavcev, ki sta postala žrtvi hude nesreče na delu v ladjedelnici Sv. Marka. Podžupan je poslal družinama ponesrečenih delavcev izraze sožalja, ranjenemu delavcu pa želje za skorajšnje okrevanje. Na predlog demokristjanske svetovalke A-melie ’ Postogna je občinski svet tudi izrazil želje za skorajšnje okrevanje župana Pacca, da bi se čimprej vrnil v njihovo sredo. Pred zaključkom seje je podžupan še sporočil, da se bodo v kratkem začele redne seje miljskega občinskega sveta, in sicer z vprašanji, ki so velike važnosti za miljsko občino. sko gospodarstvo. Ladjedelnica Felszegy je pred časom zaposlovala 930 delavcev, danes pa je v njej zaposlenih le še 430. Toda tudi teh je «preveč» — čeprav je trenutno v gradnji šest ladij — tako da nameravajo odpustiti nadaljnjih 100 delavcev. Znan je položaj v ladjedelnici Sv. Roka, kjer se je število zaposlenih zmanjšalo skoraj za polovico: od nekdanjih 600 delavcev je danes zaposlenih le 360. Nekaj podobnega je s SELAD: v občini je bilo 154 specializiranih delavcev, katere so morali odpustiti, tako da je danes pod okriljem SELAD le še 24 delavcev. Tudi to je težavno vprašanje, ki povzroča občinski upravi hude težave, predvsem zaradi tega, ker ne bo moč izvršiti določenih javnih del. Potem ko je podžupan omenil še nekatere druge pojave v zvezi s slabšanjem gospodarskega položaja miljske občine, je prebral in dal v razpravo resolucijo, ki jo je pripravil občinski odbor. Resolucija predvsem ugotavlja, da bi se z odpustitvijo 100 delavcev gospodarski položaj občine še poslabšal. Upoštevati je namreč treba, da je ladjedelnica Sv. Roka že nekaj let v krizi in trenutno neaktivna, da se je močno zmanjšalo število pri SELAD zaposlenih delavcev, da je nekaj sto delavcev, ki so zaposleni v ladjedelnici Sv. Marka, že več mesecev suspendiranih, da se zaradi imigracije (ki ni naravna) veča število stalno bivajočega prebivalstva, medtem ko se specializirana delovna sila zaradi pomanjkanja dela izseljuje. Občinski svet zaradi tega tolmači vznemirjenje prebivalstva ter izraža veliko zaskrbljenost v zvezi z nameni ravnateljstva ladjedelnice Fel-szegy o odpustitvi zaposlenih delavcev ter deklasaciji obratov, do česar bi prišlo, če bi opustili opremljanje ladij. Medtem ko pošilja prizadetim delavcem izraze simpatije in solidarnosti ter še enkrat poziva vladne oblasti, da kaj storijo za rešitev vprašanj miljskega gospodarstva, pa poziva vodstvo ladjedelnice Felszegy, lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lili IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lllll III lllllllllllllllllllllllll lllll 18. t. m. se bo začelo vpisovanje otrok v občinske otroške vrtce Tržaško županstvo sporoča, ponesrečil 34-letni Mario Lo- da se bo začelo vpisovanje ouok v občinske otroške vrtce v ponedeljek 18. t. m. V otroške vrtce se lahko vpišejo otroci, ki bodo do 18. t. m. dokončali tretje leto starosti. Za vpis so potrebni rojstni list ter potrdilo o cepljenju proti kozam in davici. Razen tega je treba predložiti potrdilo o cepljenju proti otroški paralizi. V primeru, da otrok ni bil cepljen proti otroški paralizi, morajo starši pismeno izjaviti, da se jim ni zdelo potrebno cepiti svojega otroka proti o-troški paralizi, ali pa morajo predložiti zdravniško potrdilo, da tako cepljenje ni bilo priporočljivo. Okulistični pregled bo o-pravil šolski zdravnik. Starše opozarjamo, da ne bodo sprejeli otroka v otroški vrtec, če ne bodo predložili vsa omenjena potrdila in spričevala. Nezgoda na delu Na delu v skladišču lesa «Cille» v industrijskem pristanišču se je včeraj popoldne gar iz Ul. Molino a vento 60, k: so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 40 dni. Logar je pomagal pri raztovarjanju hlodov z železniškega voza, pa je odskočil, da se ne bi nanj zvalil hlod. Nerodno je padel in se pobil ter si verjetno nalomil stopalo desne noge. Zaključena preiskava o smrti mladega kopalca v Ausonii Včeraj se je zaključila preiskava glede tragične smrti 18-letnega Česara Guiielmija, ki je zgubil življenje 22. avgusta v kopališču «Ausonia», ko je skočil v vodo s skakalnice , iz višine 10 m in je mrtev obležal na dnu. Na blatnem dnu so našli prazno bencinsko posodo, ki je bila vsa zarjavela in pokvarjena. Včeraj sta dva potapljača ponovno in podrobno pregledala dno ter točno začrtala, kje leži ta posoda. Poročilo o zaključku preiskave bodo zdaj izročili policijskim in sodnim oblastem. Sezona jesenskih ljudskih koncertov Tržaškega filharmoničnega orkestra se je včeraj zelo uspešno pričela. Srečali smo se z mladim dirigentom Aldom Faldijem in z dvema komponistoma istih let: tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem ter Američanom Jamesom Cohnom. Po nekoliko dolgovezni Bor-cherinijevi Simfoniji op. 37 smo pač z nestrpnostjo pričakovali Merkujev Lirični kon- uillimillliiiiiiiiliimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuuiiitiiiiiiiiiiiiiiii Preiskava o primanjkljaju pri pokrajinski delegaciji CONI Ze nekaj dni je zlasti med tržaškimi športniki precej govora o velikem primanjkljaju, ki naj bi ga ugotovili na pokrajinski delegaciji CONI. Govori se kar o sedmih milijonih, ki naj bi zmanjkali že pred nekaj meseci, odkar je namreč odsoten neki uslužbenec. Vest je vzbudila presenečenje in vsi pričakujejo, da bo preiskava ugotovila, kdo je krivec in koliko denarja je zmanjkalo. Pravijo, da je osrednje vodstvo CONI že uvedlo preiskavo in da je osumljenec te dni v Rimu na zagovoru. Razen tega_ se za zadevo zanima tudi leteči oddelek kvesture, ki hoče ugotoviti, če gre tudi za take prekrške ali sleparijo, ki bi narekovali neposreden poseg policijskih organov, ne glede na izide preiskave o-srednjega vodstva CONI. Vse kaže, da se bo v prihodnjih dneh izvedelo lahko nekaj bolj točnega in zanesljivega. «» -------- Srečanje konkurenčnih pristanišč na dunajskem velesejmu Člani tržaške gospodarske delegacije, ki se je udeležila otvoritve dunajskega mednarodnega velesejma, so imeli vrsto razgovorov s predstavniki avstrijskega gospodarstva. Tako so se sestali z- generalnim tajnikom zvezne avstrijske trgovinske 'zbornice dr. Korinekom, s predstavniki inštituta za gospodarski razvoj omenjene zbornice in federalnega sveta • za les, Ob tej j priliki so obiskali Dnnaj tudi predstavniki številnih drugih pristanišč. Tako je senator (nekak generalni ravnatelj) hamburškega pristanišča Plate podčrtal moderne naprave, s katerimi razpolaga to pristanišče. Zupan Liibeka Waterman pa je govoril o novih možnostih, ki jih nudi to nemško pristanišče za razvoj prometa kosovnega blaga. Generalni ravnatelj reškega pristanišča pa je pojasnil, da skuša to pristanišče vedno bolj pospešiti in izboljšati manipulacije z blagom. Povedal je tudi, da bo prihodnje leto pričel obratovati moderni silos za Žitarice, čez dve leti pa bo končana obsežna naprava za nakladanje in razkladanje masovnega blaga. Druga številka «11 lavoratore socialista» Danes je v prodaji v vseh mestnih prodajalnah časnikov druga številka «11 lavoratore socialista!), ki ga izdajajo tržaška, goriška, videmska in pordenonska federacija PSI. Uvodni članek, pod naslovom »Naraščajoča teža tretjega sveta« («11 crescente peso del terzo mondo«), je napisal Pietro Nenni, v katerem obravnava velik pomen beograjske konference nevezanih držav. «»--------- Vladni komisariat sporoča, da bodo med 7. septembrom in 15. oktobrom vojaške vaje s streljanjem na repenskem vojaškem strelišču, in sicer od 20. do 24. ure. Z bivšimi partizani na izlet v Brda V okviru proslav 20. obletnice vstaje v Jugoslaviji bodo 17. t. m. v Brdih nad Šmartnim pri Kojskem odkrili velik spomenik padlim partizanom v tistih krajih. — ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA priredi ob tej slovesnosti za svoje člane izlet z avtobusom v Brda. Vpisovanje vsak dan na sedežu v Ul. Montecchi 6 do 11. t. m. Ministrstvo za zunanjo trgovino je objavilo dodatna protokola k italijansko - jugoslovanski trgovinski pogodbi, ki se nanašata na obmejno trgovinsko izmenjavo na Goriškem in na tržaškem področ- _______________________________________________ ju. Objavili smo že pravila, s katerimi je urejena izmenja- lista A« lahko izkoristijo za va na goriškem področju, se-1 uvoz blaga, ki je vključeno daj pa objavljamo še pravila ' na posebni listi splošnega spo-za krajevno izmenjavo med 1 razuma (kjer je predviden u-tržaškim področjem in pod-1 voz tovrstnega blaga iz Jugo-ročjem Buj, Kopra, Sežane in I slavije v Italijo do določenih Nove Gorice. Ta pravila so mej) in to do 30 milijonov lir Protokol o obmejni trgovinski izmenjavi na tržaškem področju Slovesna otvoritev obnovljenega krožka KPI v Ul. S. Zenone Drevi ob 19.30 bodo v Ul. S. Zenone slovestno otvorili obnovljene prostore komunističnega delavskega krožka, ki ga je 12. avgusta letos zločinska fašistična roka uničila z bombnim atentatom. Krožek so obnovili s prostovoljnimi prispevki prebivalstva, ki je s tem najbolj odločno obsodilo fašistični bombni a-tentat in hkrati tudi popustljivo politiko do profesionalnih političnih zločincev, ki nemoteno delujejo v našem mestu in jih nihče ne preganja. Ob tej priložnosti bo na sedežu krožka tudi zborova- j stavko in do 450 nje, na katerem bo govorili lir za poglavje, poslanec V. Vidali. I 3, Kontingent »razno blago naslednja: 1. Za proizvode, ki so predvideni v priloženi listi A, se lahko izdajo uvozna dovoljenja v okviru določenih kontingentov, od česar pa se odštejejo kvote, ki so jih že izkoristili od 15. januarja 1961 dalje. 2. Kontingenti za svinje, svinjsko meso, soljeno ali prekajeno meso se lahko izkoriščajo na osnovi mesečnih kvot, ki ne smejo biti višje od ene dvanajstine celotnega kontingenta, in to od 1. julija 1961 dalje. 3. Kontingent «razno blago lista A« se lahko izkoristi za proizvode, ki so vključeni v listo trgovinskega sporazuma in to do naj večje vsote 150 milijonov lir za carinsko po- milijonov za vsako postavko italijanske carinske tarife in do 70 milijonov lir za vsako poglavje te tarife. 4. Tržaška carinarnica je začasno in izjemoma pooblaščena, da dovoli neomejen uvoz vsega blaga, ki je predvideno, dr. se uvaža «a dogana« na osnovi določil italijansko-jugo-slovar.ske trgovinske pogodbe. 5. Iz tega je izvzeto blago, za katero so predvidene carinske olajšave (na osnovi liste C) in za katero je predvideno dovoljenje. 6. Tržaška carinama je poleg tega pooblaščena, da dovoli začasni uvoz naslednjih proizvodov: a) strojev, naprav in prevoznih sredstev, ki se pošljejo v tržaško cono na popravilo; b) surovin in polizdelkov jugoslovanskega izvora, ki se pošljejo v tržaško cono, da se predelajo, v ko- likor take operacije dopuščajo splošna določila o začasnem uvozu. 7. Za vsak drugačen uvoz je treba prej dobiti posebno dovoljenje. — Izvoz vsega blaga, ki je predvideno ali ni predvideno v listi B. pa je podvržen dovoljenju. Za u-vozna ali izvozna dovoljenja je treba predložiti prošnjo na Vladni generalni komisariat Tržaškega ozemlja - Ravna-tejstvo za zunanjo trgovino, ki ta dovoljenja izdaja. Lista A — uvoz jugoslovanskega blaga na tržaško področje (letni kontingenti v milijonih lir): konji za delo in za zakol 100; goveja živina za zakol 3000 glav; svinje 50; goveje meso 80, svinjsko meso 550, osoljeno, posušeno in prekajeno meso 30, sladkovodne ribe 2, sveže morske ribe 200, sveže mleko 180; mlečni proizvodi (n. pr, maslo) 20; med 3; sveža zelenjava 200, zelje 10, sveže sadje 100, lešniki 5, jagode 3, krompirjev škrob 60, mesne konserve 50, konservi-rane ali soljene ribe 200, običajno vino 250, peneče se vino v buteljkah 1, tipična vina v buteljkah 10, jesih 80, marmor 60, olja 5. kože in krzno 100, parketi 15, konoplja 150, razno blago 200, blago «a dogana« 700. Tako kontingenti za razno blago kot tudi za blago «a dogana« bodo lahko povišani. Lista B — uvoz italijanskega blaga na področje Buj, Sežane, Kopra in Nove Gorice (letni kontingenti v milijonih lir); riž 50, južno in drugo sadje, testenine 200, semena in sadike 15, maščobe in olja živalskega in rastlinskega izvora 20, eterična olja 15, kemični proizvodi 80, farmacevtski proizvodi, barve in laki 15, žveplo 20, papir, z izjemo časopisnega papirja, 150, predivo in tkanine 800, predivo in tkanine iz konoplje ter jute 50, plošče in profilati 20, oprema za urade in rezervni deli 200, različni stroji, naprave in rezervni deli 300, prometna sredstva, pomožne naprave in rezervni deli 200, precizni instrumenti, optika in drugi instrumenti ter naprave 80, glasbila, njih deli in plo- šče 30, različni električni in telefonski material 150, radiotelevizijske naprave 50, naprave za ribolov 20, gume 300, izdelki iz gume 10, drobni izdelki 100, ure 5, gospodinjske naprave 200, keramika in stekla 15, plutovina in plutovinasti izdelki 250, delo in razna popravila 10Q, razno blago 400. Lista C — Blago s področja Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice, ki bo uživalo carinske olajšave do vrednosti, ki je naznačena v tej listi, vendar pa samo v primeru, če je namenjeno za potrošnjo na tržaškem področju (letni kontingenti v milijonih lir); goveja živina 190, sveže meso 10, sveže morske ribe 50, sveže mleko 30, sveža zelenjava 50, zelje 10, sveže sadje 15, običajno vinq 180, jajca 15, krma in slama 20. Lista D — Blago s tržaškega področja, ki bo uživalo o-lajšave pri uvozu na področje Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice: semena in sadike, kemijski proizvodi, bitumen in emulzije, predivo, tkanine in konfekcije, predivo vrvi in vreče iz konoplje ter jute. razni stroji in rezervni deli, prometna sredstva in rezervni deli, Diesel motorji in ladijske naprave, bencin, maziva, precizni instrumenti, optika in drugi instrumenti ter naprave, pluta in izdelki. cert za klarinet in orkester. Delo je bilo to pot prvič izvajano v Trstu, vendar je doživelo svojo krstno izvedbo že pred letom v Ljubljani, kjer je bilo tudi registrirano za radio. Merku se je v tem delu pokazal kot komponist, ki piše svojo moderno glasbo povsem originalno in z veliko samozavestjo, pri čemer je očitno, da zna suvereno razpolagati z orkestrom. Za solistični instrument si je izbral klarinet — pač računajoč na izvajalca Giorgia Brezigarja, ki je na tem instrum.entu neprekosljiv. Pa tudi ves ostali orkester je delo sijajno izvajal, za kar gre gotovo zasluga tudi dirigentu, ki se je potrudil, da je skladbo do vseh podrobnosti naštudiral. Občinstvo je na koncu navdušeno ploskalo izvajalcem in avtorju. Dirigent Faldi ni imel prav lahkega posla, saj je z orkestrom naštudiral še drugo delo, ki je bilo prvič izvajano v Trstu: Simfonijo v A-duru Jamesa Cohna. Ta ameriški muzikolog in skladatelj, ki si je že pridobil . razna priznanja tudi v obliki nagrad, nam v svoji četrti simfoniji, ki smo jo včeraj slišali, ni pokazal nič originalnega. Dirigent Faldi je vsekakor natančen in resen glasbenik, ki je sposoben držati orkester v svoji oblasti. Z vsemi izvajalci je bil tudi on deležen — in po vsej pravici — velikega odobravanja. Prihodnji petek bo nastopil violinist Dejan Bravničar. Videli smo že plakate, ki napovedujejo ta koncert. Toda neprijetno nas je dimilo, ko smo zagledali na plakatu popačeno ime Bramicar (namesto Bravničar), Čudno je, da prireditelji ne vedo niti točnega imena koncertanta. In če bi pogledali našo sredino številko, bi lahko tudi opazili, da smo dovolj jasno in veliko napisali to ime pravilno. Ne vemo, ali bodo napako na plakatih popravili, vsekakor se nam pa zdi ne fair najavljati koncertanta z nepravim imenom. Letalca v zadregi ker je zmanjkalo gorivo Majhno nemško turistično letalo, ki je odletelo iz Benetk ter je bilo namenjeno na Bled, je moralo včeraj v zgodnjih popoldanskih urah pristati na nekem vojaškem lelališču. Zgodilo se je namreč, da sta potnika opazila, da jima primanjkuje goriva. Na letališču so jima nudili potrebno pomoč, da sta lahko nadaljevala pot do goriškega letališča, kjer so jima omogočili potovanje do Bleda. Slovensko gledali v Trstu b ^ DANES, 9. septembra »" p priredi na dvorišču KRIŽMAN v VELIKEM REpNl komedij0 jjj BRANISLAVA Nb «Dr.» Režiser: uSlJi ADRIJAN Scenograf: JOŽE ČESA" of JUTRI, 10. septembr* p priredi na dvorišču KRIŽMAN -■ v VELIKEM REP>J opereto v treh EMMERICHA KAl «ČARDAŠ& kneginj Dirigent: OSKAR Režiser: ADRIJAN Scenograf: JOŽE KJ UDE® RbS fji r E S AR Nazionale 16.00 «Dekle st!yj^ Tognaz21 m KINO PROSEK-KONTOVEt predvaja danes 9. t. m. ob 20. uri film: BALADA O VOJAKU (Ballata di un soldato) mesecev«, 1°. Fenice 15.30 «Levji Ojj1*’ t/ to Salvatorj in na. Prepovedano 10 , p Excelsior 16.00 «JulUa r^ S*1 noff«, Peter Ustin°> dra Dee, techn:«>lon Grattacielo 16.00 beznj Henrka I . V' lor, Danielie DarrieSr-Mercouri, Bernard >i| Arcobaleno 16.00 K konju«, Nino Mam nette Stroyberg. j Supercinema 16OO Georgia Moil m u,j_ lian. Prepovedano Alabarda 16 30 «Sed«® technicoior. a Aurora 16.au »Atlanti \\ ljena celina«, teclun Cristallo 16.30 »Rosmu00!, boin«, technicolor. Rossi Drago. ., Garibaldi 16 30 «GusarI?eM technicolor, Lev Bar Capitol 16.30 «Tom j« J vojnem pohodu«, t Impero 16.00 «Gola u \V tecnnicoior. uj/r Italia 16.30 «Poietj° , Film I. Bergmana tja Massimo 16.30 color. Ed Fury in M Mooerno 16.00 «UP°r fl^ technicolor, RtiondJ - in Gino Cervi. fl)i zf Astoria 17.00 «GrmenJ' ,, f berlandom«, techn« - Ladd , leVe 11 Astra 16.30 «HoraW ti zni«, technicolor. ,flio ,, Vutorio Veneto A" gro«, technicolor. 11 j sen- i. is£Hm Ideale 16.30 »Tatari*. ^ r 10 r, Victoi Matur j °rfei- ‘ » Marconi 16.30 «Sila baroarov«. ‘‘ 8° Edmund Purdom P idesta rV taf Abbazia 16.00 «Larij il> gent«. Dawn Addan ^ Constantine. .. ve s* Odeon 16.00 «TiberUc w lije«, Ugo Togna^1 Lane technicolor-. Skedeni 16.00 «V0J Uti 11 lil II lili Itn IIIII lil IIIIII nuni IIIIIIII MII M IIIIIM1IIIII lil IIIIIIIIIII M II l.l MU1 da«. Voiodja Juasi*10 1111"............................ OD VČERAJ DO D ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. septembra 1961 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 12 oseb UMRLI SO: 67-letna Irma Mar. cuzzi vd Zorzenon, 64-letni At-tilio Cattaruzzi, 67-letni Carlo CaDleri, 62-let:ii Dragomir Ko-matz, 64-letna Maria Žižmond vd. Merzes, 63-letna Carmela Devescovi. por. Spongia, 67-letna Caterina Bonetti por. Miloš," 43-letni Giovanni Belle, 70-letni I-talico Negri, 57-let ni Armando Canarutto, 24-letni Sergio Zupin, 78-letna Maria Resar por. Melon. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastlca 6; Al-la Maddaiena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. Va lute Trst dolar 619.50 švicarski frank 143.75 (unt šterling 1741.50 francoski frank 124.92 ! marka 155.20 ‘ šiling 23.99 ; pezeta 10.30 | dular — .70 1 marengo 4900,— | zlato 709 — [ VCERAJSNJE-ggC1 r, NA TRGU NA u j0 fjjj, (V prvem s‘ol|ruV/a mzje cene, v “ j .višje, v 3. P J pomaranče 1$ limone ............ 4? , smokve 1® jabolka . . . • • ’ ‘ 8Š . hruške I .!•••* 5^* hruške II , } , • V fl breskve I 2jj breskve II . • 1 ; 2° 1 slive i grozdje . . . ! pesa ...... kumarice • • • čebula . . . ! • svež fižol . • • stročje .... I razna solata . jajčevci . ... • krompir . . . • paprika ... J paradižnik • • zeleni radič I zeleni radič II špinača .... - j ................. 0j)1‘jd- Večina blaga se F stjlP I 1 I sožalj A Našemu del0''r;u j* Maver * OČe- -rt .Mi Šu Darku mu umrl oce- - „ uprava Primorskimi' izrekata Darku ' ie iskreno sozu ^ Včeraj je v starosti 82 let nenadoma Pre dragi oče MIHAEL MAVER Pogreb nepozabnega pokojnika bo uri iz hiše žalosti na Gorici na domače P° jfU*1 Žalujoči sin Darko z ln ostalo sorods Boljunec, 9. septembra 1961 Pred začetkom novega šolskega le la Seseda očetom in materam ^venskih šoloobveznih otrok in mašL vrača™o k šoli »* Si?.len- ki so 2 »JO » ker je „„r.3e t0 razumljivo, r‘‘bt vZ7njl Solske i2°b- deua j. an b°lj važna za- "ienj starše po- ^fidfcosti. tU(ii brirft- S!Cfbl in večkrat trediisem Sll’ Za m!ariimi ten ulT 7 in naP°r. a ra-ce. ii f, duševne Irzavi- iorstvo Z71 P<1 neko nud' skTb *« Imveiji in sio:,m° pred ,0- *o»o M , , stv‘irtiost. ,e t>če jin,,;!, ’ v kolikor 5a)a,ii in i. 2nanstaenifi doki nagin }čnih izdelkov, spreminjajo material- Hdriov. strukturo zcm- ljjn mora'no S&So!a •• - kiavnoat t.agaiati- K°‘ vsrtka "“Pst in i, zabteva ustrezni ni Prijetna1 V znatne ^tve, ««)e neL 2“deua- R{,fct‘ bi, •• vedno S?1™ 2!°- ki nam 3 Ijenje, ^ a2o?l. a(i samo živ- 'inski razvili na,rekuje Zyo' ije. p. • 5 a,i samo živ- 1 »Prem :-/ak0 in se t0 ne e- ’. 3e 2“™“ček no sposobni “Porabo m za tvor- J^P^Pljenj1 'Clm temeliiteie Primeru 'sr"niM in v vsakem n*estih mn ■ PTV‘b delovnih njimi. V' 3, sPosobni pa za f°ario dei„1>e,i“ 20 duševno in oo Kdor i tečj0 32™“ otroku To Priu, to razume, nudil čim “strežno tzob^Z 3e želj, Pščijo , -tijo a Useil staršev, ki ■!lie li„liJVOjtm otrokom "Mo ti ib . n3sfce pogoje od enaJce'ir0Ina bo!->e stoječi ° “Prašam "1' Wefc°a .• dttšetjnn 3e usPosobljenja e >“ bo!jln t,tdi roano del° J^njepa i enostat)no od da- *Ca »Men, .Sam“. i2bira P°‘ jf“šno doh težave v zve-J °šettem 1 gotovostjo v I1"1 »alilli. ,ett’ odklon il- tlerih Pokhl 7nladine d° ne-ES ie š itd- Se n težji 0 in r, davno zašlo naše staio takšno vpra- “ttje, ki nalaga . - * . - staršem in n; • aunosti, naši na- i°*V " Z11 VeHko odgovor- Jn?ei ki a Se vleče vpra-pi°^n° 2QrinQ ,*co*b’° sicer že ^"“'t^nel Poetične (na-nj n'b - “sptracije naših bemf ^ra/n "raŽnik.ow- <» * n«! °dnn<, 2maIieeniJi družin ■ starš; 0U' ■3’a,Co nekateri (>otL"e bedo, Jcam s A ali °m; ®. snojo fslo-šolo ,,b tui° (italijan- niei r«b S°' A' ft"° vprašanje c j. vPraŠanje, žal, i. tl i. n. s tem mcirnmn n normalnih raz-od- , *e tem moramo ra-?i»T.‘«»eo moramo ra- ^'jstaom da se nsa- Nt J,ern času — pred */ •t“l° 'fj. P^Jo °3 sladkobno pri-U.?» aij' tam «očeiousko» i(te ®“i i0 2eb*dno grozijo — ‘P ,>tii“c P°Boji, na ka- *i! ož “omen<°USOd 2 6nim “e^nikon £**■•»: za ten. bi Pridobivanje PriVSrein<13 bi fcot S!o-ko|j ei že j “tonili. Sicer se - «--e d““e, a jutri pojamjo apo- oziroma kot n0 °teri .i^žajo°d.“jtb bolj zaup- Uj 7rej t0 Pre-Porij. “Pozorir- esti. Hočemo “Pie ,in prakrn“ iivljenjski *%y*ke 'izvrednost ^in nio j s 1% Radina /e mora da-Sib' 0 Vseb ^mbo!j tsob-* t0L®“ se naravnih za- ,(ltie “a, , n*|adtna — sel)e. “pjttj- P°0oje ,?na sa to mo-3t, {. 6 “eje najlaže in n,3' delej„ ‘ tcr “apredu-iterine a Pouka v svo-jeziku, pa če je slovenska beseda (domača govorica) glede pravilnosti še tako pomanjkljiva. To velja za vse narode, vse kraje in čase, velja torej tudi za naše ozemlje, za vso našo mladino, za mesto in deželo. Vsi filozofi, pedagogi, sociologi in druge modre glave priznavajo to ne-pobitno dejstvo in vsak količkaj razumen in pošten človek se mora s tem strinjati. Kdor pa se upa trditi nasprotno, oziroma to podpirati, ta ima nemoralen, nepošten namen, ali pa ni sposoben, se ne upa, ali pa se boji s tem pravilno odločiti. Svetujemo takim očetom in materam ter vsem, ki morejo nanje vplivati, da pogledajo čimbolj pozorno okrog sebe. Lahko bodo iztaknili primere, ki kažejo, da razmere niso več takšne kot so bile ali kot si jih želijo in jih prikazujejo razni naši nasprotniki kot njihovi <&dobrohotniy> prišepetal-ci. Tudi pri tlas se svet spreminja, hočemo reči: Ce ostareli politični računi postopno propadajo drugod na zemeljski obli, propadajo tudi pri nas. N acionalistično-šovinistič-no-fašistično napenjanje na tem nič ne spremeni. Stare pregraje se podirajo, sosedje želijo živeti v dobrih medsebojnih odnosih: mirno, strpno, enakopravno življenje, narodi so siti rožljanja z orožjem, delovno ljudstvo se odločno Upi- ra umetno napihnjenemu narodnemu sovraštvu. In tako vidimo, da si to pametno in razumno početje utira pot tudi k nam — v Trst, v to leglo starega in novega fašizma, in pridobiva na svojih pristaših, v prvi vrsti med delovnim ljudstvom' Tako zahteva nova stvarnost, nova zgodovina ali če hočete: že sam gospodarski razvoj. S tem v zvezi vidimo, da zavzema naše šolstvo vedno pomembnejše mesto in je šolanje vedno bolj umestno in smiselno. Znanje jezikov, zlasti onih sosednih narodov, ima svoj vedno večji pomen. Pomeni, da je znanje slovenskega jezika vedno bolj potrebno. Kje pa naj se slovenska mladina najlaže in temeljito nauči slovenskega jezika, ako ne v svoji šoli? Prav znanje slovenskega in italijanskega jezika, kot tudi dejstvo, da je usposabljanje na slovenskih šolah vsaj enakovredno šolanju na italijanskih šolah (učni program je bistveno enak, učno osebje enako usposobljeno in po vestnosti, natančnosti in točnosti res ne zaostaja za italijanskim) nudi našim šolarjem na splošno večjo možnost zaposlitve. O tem naj starši dobro premislijo in ukrenejo tako, da bo njihov otrok usmerjen na pravo pot. j. t. iiiiMiiiiiiiiiiiMiiiuiujiiiiiiiiiniiiiniiiinii ............. Vsedržavni kongres občinskih zdravnikov Vloga občinskega zdravnika za zdravljenje otrok v šolah Od leta 1937 ni bil v tržaški občini razpisan noben javni natečaj za občinske zdravnike f* or iško - beneški dnevnik Problemi goriških avto prevoznikov Potrebna so dodatna dovoljenja za tovorni promet z Jugoslavijo Tudi trgovinska zbornica naj bi napravila potrebne korake v tem smislu ■ Avto prevozništvo preživlja v Gorici nekaj tisoč ljudi Včeraj zjutraj in popoldne so se nadaljevala dela 35. kongresa občinskih zdravnikov, ki zaseda v pomorski postaji. Na jutranjem zasedanju je govoril prof. Carlo Cerruti, zdravstyeni funkcionar rimske občine, in sicer o temi: Vloga občinskega zdravnika na področju higienskega nadzorstva ter profilakse bolezni s posebnim poudarkom glede šolskega nadzorstva«. V začetku svojega govora je prof. Cerruti orisal tisočletno zgodovino ustanove občinskega zdravnika tako v Evropi kot na drugih celinah. Pri tem je pripomnil, da je ta ustanova ena izmed najplemenitejših na področju zdravstvene službe. Takoj nato , je prof. Cerruti obravnaval sodobna vprašanja, ki se postavljajo občinskim zdravnikom. Tile bodo lahko še nadalje obstajali, če bodo prilagodili svoje delovanje vedno širšim socialnim zahtevam današnjega časa. Občinski zdravnik bo moral vedno bolj skrbeti za zdravje vseh oseb, ki delujejo na določenem področju. V nadaljevanju svojega predavanja je prof. Cerruti obravnaval razna vprašanja, ki sc tičejo zdravniške službe v šolah. V tem pogledu je naglasil izredno odgovornost zdravnikov, saj so prav oni poklicani, da neprestano preučujejo zdravstvene pogoje u-čencev ter s tem tudi sprejemajo določene zdravstvene u-krepe, ki lahko omogočajo njih učne uspehe. Na kraju svojega govora je prof. Cerruti poudaril potrebo, da občinski zdravnik najtesneje sodeluje z zdravstvenim funkcionarjem. Po predavanju prof. Cerruti-ja je sledila razprava o raznih sindikalnih vprašanjih ter o izvolitvi novega pred- z začetkom ob 18. uri Columbia film: yoj iznenatlenja (PACCO A SORPRESA) dl Brynner, Mitzi Gaynor in Noel Coward sedstva, do katere bo prišlo danes. Med drugimi so govorili dr. Scherillo, predsednik odbora za soglasje za reformo pokojnin zdravnikov, ki so uslužbeni pri krajevnih ustanovah, ter dr. Cassinis. Na popoldanskem zasedanju je govoril prof. Terge Bonfilis s pariškega vseučilišča, ki je razpravljal tudi o čiru na dvanajsterniku. Zvečer so se zbrali tudi tržaški občinski zdravniki, katerim je tajnik Ansalone podal podrobno poročilo o današnjem stanju njihove kategorije. Govornik ]e med drugim omenil, da že od leta 1937 m bil razpisan noben javn; natečaj za občinske zdravnike. Danes, je na Tržgškem p-zemlju 10 občinskih zdravnikov in prav toliko njihovih pomočnikov. Sinoči se je zvedelo, da ne bo minister za zdravstvo Giardina prispel v naše mesto, kjer je nameraval pozdraviti udeležence kongresa občinskih zdravnikov. Vsled tega bo današnji spored kongresa predvideval nadaljevanje razprave o sindikalnih vprašanjih. Ze nekaj dni so goriški avtoprevozniki izredno zaskrbljeni zaradi novice, da bodo morali verjetno zaustaviti ves tovorni promet s sosedno Jugoslavijo zaradi popolnega iz-koriščenja kontingenta dovoljenj za tovorni promet z njo. Letos marca je stopil v veljavo sporazum med Italijo in Jugoslavijo, po katerem naj bi vsaka država izdala lastnim avtoprevoznikom določeno število dovoljenj za medsebojni promet. Po komaj šestih mesecih odkar so se pričela razdeljevati dovoljenja (eno za vsako vožnjo), se je celoletni kontingent na italijanski strani skoro popolnoma izkoristil. Predvidevajo, ako ne bo stopil v veljavo dopolnilni sporazum, da se bo tovorni promet s sosedno državo popolnoma ustavil in da se bodo morala podjetja posluževati ali jugoslovanskih kamionov, ki so z dovoljenji nekoliko na boljšem, ali pa železnice. Uvozna in izvozna podjetja pa se raje poslužujejo cestnega tovornega prometa kot železnice, ker je kamion hitrejši in ker lahko pride direktno v tovarno brez nepotrebnega prekladanja. Izvedeli smo s tem v zvezi, da je ravnatelj tržaškega inšpektorata za cestni promet, pod katerega spada tudi gori-ška podružnica tega urada, odpotoval včeraj v Rim, da bi na pristojnem mestu prikazal stanje, v katerem se nahajajo tukajšnji prevozniki. Vedeti je namreč treba, da se čez goriški obmejni blok pri Rdeči hiši odvija precej smeri. Meseca junija in julija, ko je bil promet na višku, je vsako jutro čakalo na carinske operacije na obeh straneh meje tudi več kot po trideset kamionov. V Gorici se je s tem mednarodnim prometom v zvezi razvila precej obširna avtoprevozniška industrija, ki je izkoristila tudi u-gednosti proste cone. Število kamionov tako v pokrajini kot v mestu se stalno veča in nikakor nismo daleč od resnice, če rečemo, da živi od tega prometa v Gorici nekaj tisoč ljudi. Iz Jugoslavije izvažajo v glavnem les (iz primorskih gozdov v glavnem v celulozno tovarno v Torviscosi), ne manjkajo pa tudi drugi proizvodi. V prvi polovici tega leta so n. pr. Jugoslovani prvič izvozili s kamioni velike količine žita, za kar je bilo potrebnih več sto kamionov. V Jugoslavijo pa se izvažajo v glavnem železne plošče in raz-nj industrijski proizvodi. Ne manjkajo prevozi strojev za opremo celih novih tovarn v raznih krajih Jugoslavije. Promet v glavnem zanima vso severno Italijo na eni strani. Slovenijo in Hrvatsko na drugi. Niso pa izključeni prevozi tudi v druge kraje obeh držav. S tem pa nočemo reči, da delajo goriški avtoprevozniki samo s sosedno državo. Precej prevozov se vrši tudi v notranjosti države. Ker imajo tukajšnja avtoprevozniška podjetja stalne pogodbe za prevoz blaga v o-be smeri, je zelo verjetno, da bo tudi go riška trgovinska zbornica stor la že v nasled- šen tovorni promet v obe Važni razgovori v Ljubljani 0 povečanju trgovin med Furlanijo in Slo venijo Pretekli četrtek je imel odbor videmske trgovinske zbornice sejo, na kateri so obravnavali številne probleme u-pravnega značaja in proučili tudi vprašanje avtomobilske ceste preko Trbiža do avstrijske meje, o kateri je prav te dni razpravljal tudi posebni odbor, ki je zasedal v Padovi. Predsednik trgovinske zbornice dr. Magliago je ob tej priliki poročal tudi o posebni videmski delegaciji, ki je (jo L S K E VEST D Na Državnem trgovinskem teh. ničnem zavodu v Trstu se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-62 vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda v Dl Caravaggio 4. neprekinjeno do vključno 25. septembra 1961. * * • Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učmm jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev in u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za I., II. in III. razred do vključno 25. septembra t. 1. * • * Ravnateljstvo Drž. znanstv. liceja sporoča; Zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1960-1961 se piično dne 15. septembra 1561 ob 8.36 s pismenim izpitom iz italijanščine. * * * Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikov v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popoldne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-1962 vsak dan od 1*. do 12- ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio št. 9 neprekinjeno do 25. septembra 1961. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. * * * Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja v Dolini javlja, da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure v tajništvu šole. Za vpis v II. in III. r. Je čas do ^ v «SUPERCINEMA PRINCIPE* Eola s svojimi ljubimci in gola s svojo vestjo GEORGIA MO LITO MAS MILJAN ANINE VERNON NINO eASTtlNUOVD MlfrS MONT! ANTONIO GENTA C5IANGARIP SBRAGIA RK90AROO GARRONE Nieoip FERRARI 15. septembra. Ob vpisu mora učenec predlož ti zadnje šolsko spričevalo in prijavnico, ki jo dobi v šoli, vse druge listine lahko predloži učenec do 30. septembra. Učenci, ki Imajo popravljalne izpite v septembru, se bodo vpisali takoj po opravljenih izpitih. • * • Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje v I , II. in tretji razred nada ljuje do 25. septembra 1961 vsak delavnik od 10 do 12. ure. Za vpis so potrebni naslednji dokumenti: 1 Rojstni Ust od anagrafskega urada; 2. potrdilo o precepljenju; 3. potrdilo o zdravih očeh; 4. zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo na šolskem tajništvu. » * » Ravnateljstvo državnega Industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se vrši vpisovanje u-čencev In učenk za prihodnje šolsko leto 1961-1962 za I„ II. m III. razred do vključno 25. septembra tega leta vsak dan od 10. do 12 u.e. * t • Vpisovanje na slovenskem uči' teljišču v Tistu se je začelo. Za. ključilo se bo 25. septembra. U-radne ure so vsak dan od 10 do 13. IZLETI Prosvetno društvo Lonjer-Ka- tinara obvešča izletnike Za Bled-Bohinj, da bo odnod izpred avtobusne postaje na Katinari jutri 10. septembra ob 4. uri zjutraj. Priporočamo točnost, ker zamudnikov ne bomo čakali. GLASBENA MATICA --------- T H S T ------ Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se vrši samo še danes v šolski pisarni, Ul. R. Manna 29, telefon 29779 od 9. do 12. ure dopoldne. Pričetek pouka v ponedeljek, 11. septembra. MALI OGLASI ) PODI IZ FURNIRJA po 330 lir kv. m — Les.ve za domačo uporabo iz mehkega in trdega le-i sa, vseh velikosti, močne izdelave — se orodajo v Ulici Uam-tini St. 3. bila na obisku v Ljubljani in si ogledala tudi tamkajšnji sejem. Poudaril je, da so slovenski predstavniki ob tej priliki izrazili željo, da bi prišlo še do večjega blagovnega in turističnega prometa med Slovenijo in Furlanijo. S tem v zvezi so se dogovorili, da bodo sklicali v kratkem na Bledu konferenco, na kateri bodo razpravljali o tem, kako bi razširili in poglobili turistične stike med o-bema deželama. «»------- Vpisovanje v Dijaški dom Starši, ki želijo vpisati svoje otroke v slovenski Dijaški dom v Gorici, naj se obrnejo za potrebna pojasnila in navodila vsak delavnik v jutranjih urah v Ul. Montesanto 84 — tel. 34-95. Vpisovanje se zaključi nepreklicno 15. t .m. Uprava slovenskega Dijaškega doma v Gorici njih dneh potrebne korake za razširitev števila dovoljenj. To postaja že nujno, posebno če pomislimo, da je prav včeraj predsednik trgovinske zbornice v Vidmu dr. Magnago izjavil, da je na vidiku razširitev trgovinske izmenjave med Furlanijo in Slovenijo. Istočasno je nujno, da bi za prihodnje leto povečali število dovoljenj, ker se je letošnji kontingent izkazal za veliko premajhnega. Obsojen na plačilo globe čeprav se nahaja v Avstraliji Goriško okrajno sodišče je imelo po daljšem presledku zaradi poletnih počitnic ta teden svoje prvo zasedanje. Med drugim je okrajni sodnik obravnaval tudi zadevo 2i!-!etnega Armanda Brandel-iara iz Cerknega, ki je bil pred letom stalno bivajoč v Gorici, sedaj pa živi kot izseljenec v Avstraliji. Septembra meseca lani je mestni stražnik, ki je šel po Ul. Crispi, ugotovil, da je Brandellaro parkiral svojo vespo v tej ulici na kraju, kjer je dovoljeno samo par kiranje avtomobilov, kar je označeno tudi s posebnim znakom. Stražnik je napravil o tem zapisnik, ki je prišel pied sodne oblasti, katere so sedaj obsodile Brandellara na plačilo globe v znesku 4.000 lir. Odsotnega obtoženca je Jesensko delovanje SPD Na programu in zanimivo predavanje Kot smo poročali pred nekaj dnevi, je Slovensko planinsko društvo zaključilo svojo letošnjo poletno sezono z visokogorsko turo na Jalovec, ki se je je udeležilo sicer malo, zato pa izbranih planincev, ki jim je planinar-stvo že v krvi in ki znajo ceniti ta lepi šport. Sedaj pa je treba izkoristiti še lepe jesenske dneve za krajše izlete in v ta namen so se v četrtek zvečer /brali odborniki na sejo. Najprej so pregledali dosedanje delo ter ugotovili, da so vsi izleti potekli v splošno zada- PRISHEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I branil odv. Pascoli. Danes v Novi Gorici — '" " ' ————————— ^ Začele so se občinske proslave za dvajseto obletnico revolucije Glavne svečanosti bodo v nedeljo 17. t. m. z otvoritvijo veličastnega spomenika-svetilnika padlim borcem v Brdih, kjer asfaltirajo tudi cesto Plave-Dobrovo Danes, v soboto 9. septembra, so se začele v novogoriški občini proslave, ki so v zvezi s praznovanjem 20. obletnice ljudske revolucije. Za to priliko s0 pripravili obširen program kulturnih, športnih in drugih manifestacij, ki se bo zaključil v nedeljo 17. t. m. z odkritjem veličastnega spomenika padlim borcem v Brdih. Za uvod v prireditve gostuje danes v Desklah goriško gledališče z uLjubi slavo«. V naslednjih dneh bo goriško gledališče nastopilo s to igro tudi v raznih drugih krajih novogoriške občine. Med proslavami bodo v raznih krajih vrteli tudi jugoslovanski film «Sam». V torek 12. t. m. ob 16. uri bo v plavalnem bazenu pri Kromberku vaterpolo tekma in v petek 15. t. m. pa bodo na Soči pod Mrzlekom društvene kajakaške tekme. V soboto 16. septembra, dan pred odkritjem spomenika v Brdih, se bodo vršili partizanski mitingi v Breginju, na Livku, na Ligu in v Seniku. Na njih bodo nastopale godbe, pevski zbori, recitatorji in znani partizanski voditelji s krajšimi nagovori. Kot rečeno, pa bodo glavne svečanosti v nedeljo 1". septembra. Občinski ljudski odbor bo imel ob 8. zjutraj slavnostno sejo v kulturnem domu v Desklah, ob 9. uri pa bo nad Gonjačami pri Šmartnem v Brdih zbor primorskih kurirk iz narodnoosvobodilne borbe. Ob 11. dopoldne bo veliko zborovanje združeno z odkritjem spomenika padlim borcem, ki so ga postavili nad Gonjačami pri Šmartnem, od koder bo spomenik, ki ima tudi svetilnik, viden daleč naokoli in tudi v Furlanijo. Računajo, da se bo odkritje spomenika, ki je združeno tudi z lepo kulturno prireditvi-nastopili jo, na kateri bodo V občinskem zdravstvenem uradu Nadaljujejo s cepljenjem proti otroški paralizi Čeprav se je cepljenje o- trok in starejših proti otroški paralizi vse zadnje tedne redno nadaljevalo na občinskem zdravstvenem uradu v Ul. Mazzini v Gorici, pa se je število malih pacientov v zadnjih dneh še povečalo, kar je nedvomno v zvezi z vpisom otrok v šolo za nastopno šolsko leto, kjer je med. drugim potrebno predložiti tudi potrdilo o cepljenju. To je potrdil tudi občinski zdravnik dr. Gregorig, ki smo ga našli včeraj sredi dela v svojem ambulatoriju. Povedal nam je med drugim, da cepijo sedaj okrog 200 pacientov vsako dopoldne in da so v zadnjih mesecih, to je odkar se je pojavila nevarnost otreške paralize tudi na Goriškem, opravili okrog 8000 cepljenj. Poleg šoloobveznih otrok prihajajo na cepljenje sedaj največ tudi starejši, do 21 let, ker so male otroke povečini že cepili po trikrat m nekatere tudi po štirikrat. Cepiva je dovolj na razpolago za vse, ker je pristojno ministrstvo poslalo že več dodatnih pošiljk. Prav tem ukrepom se je zahvaliti, če se je v zadnjih tednih bolezen umirila in ni bilo nobenih novih obolenj. Kot smo že večkrat ugotovili, pa je prišlo v vseh primerih do obolenj pri takih, lej so fizično bolj šibki in ki splrh niso bili cepljeni. Odkar se je najhujši naval za cepljenje umiril so prenehali s tem delom na sedežu Rdečega križa v Ul. Codeili in ga sedaj opravljajo samo na občinskem zdravstvenem uradu v Ul. Mazzini 7. pevski zbori z okrog 200 pevci ter godbi na pihala iz Anhovega in Idrije, udeležilo nad 15.000 ljudi. Za to slavje v Brdih se zanimajo tudi bivši borci na Goriškem, ki se ga bodo prav getovo tudi udeležili v večjem številu. Poleg teh svečanosti pa bodo ob tem prazniku izročili svojemu namenu celo vrsto nevih gradenj, ki imajo namen dvigniti življenjsko raven prebivalstva novogoriške občine. Eden najvažnejših takih objektov in ki najbolj zanima Brice, je asfaltiranje ceste od Plavi preko Vrhovelj izboljšalo in olajšalo povezavo Brd s Soško dolino in z Novo Gorico. Sedaj hitijo z zadnjimi deli, da bo cesta pripravljena za slavje 17. t. m., in je cesta od plavi do Vrhovelj zaprta za vsa vozila, razen za avtobuse rednih linijskih prog. Poleg tega bodo na Lokvah slovesno odprli prenovljeni hotel Poldanovec, na Vratih pri Cepovanu novo šolo, v Novi Gorici Pa osemletko, ki ima 24 učilnic in za katere gradnjo so potrošili 135 milijonov din. V Novi Goric; bodo otvorili tudi kemično čistilnico, za katero je bila že velika potreba, na Dobrovem pa prenovljeno gostilno. do Dobrovega, kar bo znatno v # Šolske vesli Vpisovanje v slovenske otroške vrtce v Gorici Občinska uprava v Gorici sporoča prizadetim družinam, da se bo vršilo vpisovanje v občinske otroške vrtce od 18. do 23. septembra od 9. do 12. ure. Za slovenske otroške vrtce se vrši vpisovanje v Ul. Croce št. 3, kjer bodo vpisovali tudi otroke za otroški vrtec v Ul. Rtndaccio. Opozarjamo starše, ki nameravajo pošiljati svoje otroke v otroški vrtec v Ul. Randaccio, da to izrecno zahtevajo pri vpisu. Otroški vrtci bodo začeli o-biatovati dne 2. oktobra. Vanje se lahko vpišejo otroci, ki so rojeni v letih 1956, 1957 in 1958. Pri vpisu je treba predložiti rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam, davici in otroški paralizi ter plačati določen prispevek za šolsko prehrano. Lani je znašal ta prispevek po 1000 lir mesečne. V primeru, da so otroci b:ez potrdila o cepljenju proti otroški paralizi, je treba namesto takega potrdila predložiti pri vpisu izjavo očeta ali varuha, da ne namerava cepiti otroka proti tej bolezni. Osa jo je pičila Včeraj okrog 15.45 je prišla po zdravniško pomoč v civilno bolnišnico v Gorici 26-let-na Dolores Ternovec iz Ul. Giustiniani 45. Povedala je, da je zaposlena v slaščičarski tovarni v Ul. Cappuccini. Sladki sokovi tovarne posebno zdaj v toplih dneh priva- bijo ose in tako je ena od teh pičila Dolores v levo nogo. Zdravnik ji je nudil prvo pomoč in jo poslal domov, ker l.i bilo nič hudega. «»------- Včeraj dopoldne v Siandrežu Z mopedom se ie zaletel v avto Fo navadi se dogaja, da so avtomobilisti tisti, ki podrejo kolesarja ali motociklista. Včeraj dopoldne pa se je v Stan-diežu, ali bolje na Rojcah, zgodilo baš narobe in se je 15-letni dijak Vladimir Nanut iz Standreža, Ul. Tabai 24, zaletel v avtomobil, ki je vozil pred njim. Bilo je okrog 10. ure dopoldne, ko se je 48-letni u-pravnik kina Antonio Dovier iz Gradeža peljal s svojim av-tem iz Gorice proti Standre-žu, ko je blizu hiše št. 21 v Ul. sv. Mihaela moral zmanjšati hitrost svojemu vozilu in ga skoro ustaviti, da je šel lahko mimo njega neki tovornik. Za njim se je na svojem mopedu vozil omenjeni Vladimir Nanut in ker ni pričakoval, da se bo avto ustavil, se je s svojim vozilom zaletel vanj ter padel na tla. Z avtom cestne policije so Nanuta odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima manjšo rano na desni in prasko na levi nogi ter še nekaj drugih lažjih poškodb, zaradi katerih bo okreval v šestih dneh. Zato so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. veljstvo udeležencev vstevši šmarni družinski izlet v Kianjsko goro, ko so se po-\zpeli izletniki tudi na Vi-franc, od koder so uživali *eo ra. gled. Dogovorili so se nadalje, da bo jutri 10. t. m. izlet z vlakom na Kanalsko. Udeleženci se bodo zbrali na po-s»aji v Novi Gorici ob 14.i5 ter se odpeljali z vlakom ob 14.30 do Avč. Povratek z večernim vlakom. Gospodar te s tem v zvezi omenil, da bodo izletniki dobili še ciklamne in češplja in da je prav sedaj doba, ko zorijo lešniki. ki so letos dobro obrodili. Proti koncu meseca namerava društvo organizirati avtobusni izlet v Piran, kjer si bodo udeleženci ob tej priliki lahko ogledali pomorski krst novincev tamkajšnje pomorske srednje šole, ki privablja vsako leto precej turistov. Fcleg izletov pa pripravlja SPD tudi zanimivo predavanje o slovenskih planinskih krasotah, ki bo opremljeno z lepimi skioptičnimi slikami. Po vsej verjetnosti se bo to predavanje vršilo v začetku oktobra, predavatelj pa bo prof. Kambič iz Ljubljane, ki ga Goričani že dobro poznajo po lepem predavanju, ki ga je imel pred dvema letoma pri nas o ameriških kanjonih in o dolini Krke. To je za sedaj delovni program za bližnje tedne. S tem pa še ni izčrpano delovanje društva za letos, saj je meč drugim na programu tudi tradicionalno martinovanje, o katerem pa drugič kaj več. Prijava za občinske davke Kot vsako leto je tudi letos določen rok 20. septembra, ko morajo občani v Gorici prijaviti spremembo v tistih svojih dohodkih, ki so podvrženi plačilu družinskega davka in drugih občinskih dajatev. S tem v zvezi naj c-merimo, da ni treba delati kakšne prijave tistim, ki so že vpisani iz prejšnjih let v občinske davčne sezname in 'v zadnjem letu niso imeli rdkakih sprememb v svoj’h dohedkih. Vendar pa si pristojni kontrolni organi pridržujejo pravico, da se v posameznih primerih tudi sami prepričajo o pravilnosti piijave posameznih občanov. CIVILNA POROKA V NOVI GORICI. Predsednik občme Ludvik Gabrijelčič čestita novo-porcčencema in jima poklanja knjigo z naslovom »Vajino skupno življenje«, ki Jo j«: sam spisal. V Novi Gorici so prvi v Sloveniji začeli deliti novoporočencem knjigo z nasveti za skupno zakonsko življenje, kar Je naletelo na splošno odobravanje Izlet Sovodenjcev v Milan Sovodenjci organizirajo dvodnevni izlet v Milan in v Nerviano, ki je v neposredni biržini in kjer si bodo ob tej priliki ogledali vzorno posestvo industrijske družbe Mon-tc-catini. Za ta izlet so se odločili, ker jih je povabil na ogled posestva v Nervianu grof Paolo Caccia Dominioni, ki se je te dni mudil v Gab> jah in ki jim bo tudi razkazal posestvo. Izlet se bo vršil z avtobusom v soboto 30. septembra in v nedeljo 1. oktobra. Vožnja z avtobusom bo stala okrog tri tisoč lir. Izleta se lahko udeležijo občani iz Sovodenj in diugih vasi naše občine. Vpisovanje pri županu Pepiju Ce-ščutu na domu, kjer bodo interesenti dobili tudi vsa po-diobna pojasnila. Priporočamo, da se tisti, ki bi se hoteli udeležiti izleta, vpišejo takoj zaradi rezervacije avtobusa. ■■iiliiMliliiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES KINO J » GORICI CORSO. 17.00: «Pogum in izzivanje«, B. Bogarde in N. De-mongeot. Cinemascope v barvah, angleški film. VERDI. 16.30: «11 federale«, U. Tognazzi in G. Wilson. Italijanski film. VITTORIA. 17.00: »Tolpa Miau Miau». barvna slikanica. Sledi film «Charlot v gledališču«, C. Chaplin. CENTRALE. 17.00: «Teror Tongsov«, Cristoferly in I. Monlaur. Ameriški film v barvah. «»------- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. ■ 11 « » ‘ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22 stopinj ob 13.20 uri, najnižjo 19,4 stopinje ob 12. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 78 odstotkov. in Sirite PRIMORSKI ONEVNIK Tretji dan mednarodne regate za «Pokal Tito Nordio» V dvoboju med Merope III in Candide zmaga evropskega prvaka Debargeja Podgorka tretja na cilju in v splošni lestvici - Zopet odstop koprske «Cha-cha 111» Petindvajset raznobarvnih in vitkih jadrnic je včeraj krožilo po Tržaškem zalivu preden je bil dan ob močnem vetru in valovitem morju start za tretji dan tekmovanja v regati za »Pokal Tito Nor dio». Borba za vodstvo in za zmago se je takoj vnela. Predvsem med neapeljsko posadko jadrnice «Merope III.» in evropskim prvakom Debargejem, ki je hotel presenetiti vse o-stale in si zagotoviti zmago. Tema dvema posadkama se je pridružila tudi splitska Podgorka, ki je zelo stalna in si je zadala nalogo, da zasede vsaj tretje mesto. Do danes je krmar Marušič s flokistom Rojem držal besedo in je bil na cilju vedno na prvih mestih. V včerajšnji regati je De-barge prišel s svojo Candide vendarle do dva dni iskanega uspeha in je tik pred Neapelj-čanom Cavallom zasedel po dveh urah 2’ in 55" jadranja prvo mesto. Četrto mesto je zasedla odlična posadka iz Nemčije z jadrnico Clambambes, medlem ko je čoln istega kluba (Bay-rischer YK) Mechthild zasedel šele 9. mesto. Tržaška posadka jadrnice Nababbo III. se je še kar dobro držala in. je pristala 11. v skupini 13 posadk, katerim je uspelo zaključiti tretji dan regate. Vreme včeraj ni bilo preveč ugodno za jadralce, ki so se morali boriti z močnim vetrom in valovitim morjem ter kasneje še z nalivom, ki je zajel med tekmova- jih njem. Prav zaradi tega so morali včeraj zabeležiti precej odstopov v glavnem zaradi okvar na raznih delih jadrnic Vrstni red včerajšnje regate je naslednji; 1. Candide (Debarge, Calon-ne - CV Pariš, Francija) 2. Merope III (Cavallo, Fa-nia - CRV, Italija) 3. Podgorka (Marušič, Roje - JK Mornar, Split) 4. Clambambes (Adolff, In-selkammer - Bayrischer YK, Nemčija) 5. Topazio (Coccoloni, De Mento - Marivela, Italija) 6. Diana VI (Scharfenber-ger, Mayr - Bayrischer YK, Nemčija) 7. Štern 3 (Kastinger, Stroh-schneider (YK Attersee, Avstrija) 8. Ali Baba VI (Bryner, Peterlin - Zuercher Segelklub -Švica) 9. Mechthild (Pankofer-Bay-rischer YK, Nemčija) 10. Umberta IV (Croce, Sai-delli - ICI Genova) 11. Nababbo III (Danelon, EToffaloni - Adriaco YC) 12. Merope II (Romanello, Carrozzino * Marivela, Italija) 13. Fandango (Urrutia, Mat-teo - CN Madrid) Odstopili so Candida II, Ma-ya II, Cha-cha III, Pasodoble, Menuet, Gamine III, Korsar II, Mizar IV, Basilisco, Zisch 8, Sabine III in Nanouti. Po včerajšnji tretji regati od petih predvidenih je splošna lestvica naslednja: 1. Merope III Candide Podgorka Clambambes Topazio Mechthild Diana VI Umberta IV Štern 8 Gamine III Nababbo III Ali Baba VI Candide II Korsar II Sabine III Cha-cha III in tudi zlomov jamborov in delov teh. Tudi Koprčana Fa-fangel in Kosmina sta imela včeraj smolo in sta morala zopet odstopiti. Člana koprskega Jadra sta spočetka zaostala, a ne toliko, da ne bi mogla zasesti kako boljše mesto v ospredju. Prilika je bila izredna in Koprčana sta se pognala v zasledovanje. Veter je hitro poganjal njuno »Cha-cha III.» in ko sta bila že na tem, da dohitita četrto jadrnico, se jima. je zlomila prečka jadra ali kakor pravijo jadralci, «bum», Fafangel in Kosmina si nista mogla z ničimer pomagati in sta morala odstopiti. Jugoslovana imata sicer rezervno prečko, vendar je ta zelo šibka in ne daje nobene garancije za uporabo. Koprčana sta vseeno sklenila, da bosta tudi danes startala pod pogojem seveda, da ne bo premočnega vetra. Ce bi veter piha! tako kot danes, bi raje oslala na kopnem, ker z rezervno prečko ne bi prišla daleč. BOKS HERSHEY, 8. — Člani Natio. nal Boxing Assoeiation so pred dnevi spremenili pravilnik o srečanjih za svetovno prvenstvo. Do sedaj je veljalo pravilo, da mora svetovni prvak v posameznih kategorijah braniti naslov vsakih šest mesecev. Odslej tega ne bo treba, ker bodo svetovni prvaki primorani staviti svoj naslov na razpolago v dvoboju za krono samo enkrat letno. Tudi Patterson, ki je bil v nevarnosti, da mu prihodnjo sredo odvzamejo naslov, bo i-mel tako še šest mesecev časa, da si poišče v težki kategoriji sebi primernega nasprotnika in vrednega naslednika. TENIS RIM, 8. — Avstralska teniška zveza, ki je pristojna za določitev datuma zadnjih dveh medconskih finalnih srečanj za Davisov pokal, je javila italijanski, da bo Italija nastopila proti ZDA v Rimu 13., 14. in 15. oktobra letos. To pa le pod pogojem, da pripada v srečanju ZDA-Indija zmaga prvim. V primeru pa, da zmagajo indijski teniški igralci, tedaj bo morala Italija gostovati v Indiji. Datuma dvoboja Indija-ZDA še niso določili. FOREST HILLS, 8. — V četrtfinalu mednarodnega teniškega prvenstva Amerike so dosegli naslednje rezultate: Posameznice Angela Mortimer (VB)-Le-sley Turner (Avstralija) 6:3, 6:4. Ann Haydon (VB)-Jan Le-hane (Avstralija 6:4, 5:7, 6:2. Posamezniki Rafael Osuna (Mehika )-Whit-ney Reed (ZDA) 6:8, 6:3, 6:2. bs ... mm V nedeljo začetek napornega tedna za nogometaše A 1$ V Milanu in Palermu najboi zanimiva srečanja III. kolj V prveni mestu bo gostoval Torino, v drugem pa Milan Juventus bo vendarle prišel do prvih dveh točk? v V krogih Juventusa prevladuje živčnost in negotovost, prvih dveh dneh letošnjega prvenstva so Turinčani zabeležili dva za italijanske prvake sramotna spodrsljaja. In kje je vzrok? Nekateri so trdno prepričani, da je dolgoletni kapetan moštva Boni- redi perti zapustil s svojim odhodom v pokoj nenadomestljivo vrzel. Morda bo to tudi držalo, toda Juventus je imel pripravljeno zamenjavo. Ta je Rosa, ki pa zaradi tujerodno-I sti ne more nastopiti. Vsaj i skupno s Charlesom in Sivo-rijem ne. Tako je Juventus I izgubil režiserja in sedaj še Koprčana Fafangel in Kosmina z jadrnico »Cha-cha 111» letos nimata sreče na tržaški regati iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiimiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiHiiiiiiiiiHitiMiiiHiiiHiiniiiiiiiMiiniiiiiiiHiiiiMiiiiiimiiiHHiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiMHiiitiiiiiiiinii, trenerja Grena, ki mora (vsaj tak je uraden izgovor) nujno odpotovati zaradi resnih družinskih razlogov domov na Jutrišnje nogometne A L I G A Iz Kopra Razveljavljena tekma Jadran-Tomos Tekmovalna komisija pri koprski okrajni komisiji za nogomet je razveljavila prvenstveno nogometno tekmo Jadran (Dekani)-Tomos (Koper), ki se je preteklo nedeljo končala z izidom 2:2. Komisija je ugotovila več nepravilnosti v zvezi z registracijo vratarja Dekanov Zadnika. Ponovitev tekme bo 8. oktobra v Dekanih. V nedeljo bo na sporedu drugo kolo koprskega okrajnega prvenstva, v katerem se bodo srečali naslednji pari: Postoj-na-Delamaris, II. Bistrica-To-mos, Pivka-Jadran in Sidro-Ta-bor. Nogometno prvenstvo C lige V prvem kolu enajstorice Fanfull Prvenstvo se bo začelo v nedeljo 24. t.m. - Moštva razdeljena v 3 skupine FLORENCA, 8. — Nogometno prvenstvo C lige, katerega se udeležuje tudi Triestina, se bo začelo 24. t. m. Triestina je v prvi skupini in bo v prvem kolu gostovala na igrišču Fanfulle, medtem ko bo imela v drugem dnevu prvenstva v gosteh enajsterico Cremonese. Koledar tekem A skupine je naslednji: 1. KOLO FANFULLA-TRIESTINA Biellese-Pordenone Cremonese-Vittorio Veneto Ivrea-Pro Vercelli Marzotto-Sanremese Mestrina-Treviso Saronno-Legnano Savona-Casale Varese-Boizano iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiaiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiitiMiiiii Od danes do 17. t.m. v Turinu 10 reprezentanc na evropskem prvenstvu v hokeju na kotalkah Portugalska in Španija zopet favorita za prvi dve mesti TURIN, 8. — Od jutri naprej se bodo vse do 17. t. m. vrstile na' turinskem cementnem igrišču tekme za osvojitev naslova evropskega prvaka v hokeju na kotalkah. Ob tej priliki nastaja vprašanje komu bo šel evropski naslov. Končne lestvice preteklih tekmovanj so jasne: na prvem mestu je skoraj vedno Portu-na 2. 3. 4 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 74 točk 71 68 59 53 53 47 45 40 39 38 31 29 25 23 21 itd. galska, na drugem Španija, tretji stolček pa pripada Italiji. Bo ob koncu letošnjega prvenstva isti vrstni red v razpredelnici hokejskih sil v Evropi? Predvidevati zmago tega ali onega je danes težko če ne nemogoče. Iz Portugalske in Španije prihajajo vesti, da so se tamkajšnji igralci vestno pripravljali in da bodo prišli v Turin z najboljšo postavo. Zelo verjetno se bosta prav ti dve reprezentanci borili za največji evropski naslov in danes ni sile na naši celini, ki bi jima lahko ogrožala prvega in drugega mesta. Niti Italija ne, ki se letos verjetno ne bo več mogla vsidrati na njeno že stalno tretje mesto. Italijanska reprezentanca nima več tistih odličnih igralcev, ki jih je imela pred leti ko je bila vedno na seznamu če ne fa- voritov, pa vsaj outsiderjev. Letos v tej panogi ni bilo posebnih igralcev, zaradi česar je tudi italijansko prvenstvo bolj razočaralo kot zadovoljilo izvedence in predvsem selektorja reprezentance za tu-rinsko prvenstvo. Na srečo drugi udeleženci, vsega skupaj z Italijo, Portugalsko in Španijo 10, nimajo nevarnih reprezentanc. Tokrat bo nastopila tudi Jugoslavija, ki bo v glavnem sestavljena iz igralcev novogoriškega državnega prvaka. Za prvenstvo so se še nadalje prijavili Francija, Anglija, Zahodna Nemčija, Belgija, Holandska in Švica, medtem ko sta Vzhodna Nemčija in Norveška odpovedali udeležbo. Reprezentance bodo nastopile več ali manj z naslednjimi igralci: JUGOSLAVIJA: Cukan, Bra- tolič, Perkovič, Skok, Pertot, Bezeljak, Mauri in Sardos. FRANCIJA: Lafargue, Ta- chet, Chieze, Seureau, Etche-to, Planque, Vandenbriesche, Paternotte, Herent, Guynier. ANGLIJA: Standen, Cart- wright, Lawson, Cattae, Guy, Wibberley, Wimb!e, Welsh; rezerva: Sfyth. ŠPANIJA: Largo de Celiš, Masco Garcia, Gallen Bala-guer, Capdevile, Naudeillo, Sabate, Eseude, Vilar Capdevile, Roca Amat, Salarich Re-gues, Carbonel, Bosch. ZAH. NEMČIJA: Kramer, Niederer, Przementki, Hoff-mann Rose, Krohn, Fromman, Blechschmidt, Heberer, Zwick in Grob. BELGIJA: Poppe, De Win-ter, De Vos, Vervloedt, Lae-nens, Saelens, Schoeters, Grossen in Nemsdael. HOLANDSKA: P i e k a r, Sprengers, Van Dinter, Kor-ver, Piekar, Jansen J., Jansen H., Olthoff in Ekering. ŠVICA: Bollinger, Barbey, Mareante, Monney, Spillmann, Liechti, Laubscer in Rieder. 2. KOLO TRIESTINA - CREMONESE. Bolzano-Biellese, Casale-Ivrea. Legnano-Savona, Pordenone -Fanfulla, Pro Vercelli-Varese, Sanremese-Mestrina, Treviso -Saronno, Vittorio Veneto-Mar-zotto. 3. KOLO MARZOTTO - TRIESTINA, Biellese-Pro Vercelli, Cremo-nese-Pordenone, Fanfulla-Bol-zano, Ivrea-Legnano, Mestrina-Vittorio Veneto, Saronno-Savo-na, Treviso-Sanremese, Varese. Casale. 4. KOLO TRIESTINA - MESTRINA. Bolzano - Cremonese. Casale-Biellese, Legnano-Varese, Por-denone-Marzotto, Pro Vercelli-Fanfulla, Sanremese-Saronno, Savona-Ivrea, Vittorio Veneto-Treviso. 5. KOLO TREVISO-TRIESTINA, Biel-lese-Legnano, Cremonese-Pro Vercelli, Fanfulla-Casale. Mar-zotto-Bolzano, Mestrina-Porde-none, Sanremese-Vittorio Veneto, Saronno-Ivrea, Varese-Sa-vona. 6. KOLO TRIESTINA - SANREMESE Bolzano-Mestrina, Casale-Cre-monese, Ivrea-Varese, Legnano-Fanfulla, Pordenone-Treviso, Pro Vercelli-Marzotto, Savona-Biellese, Vittorio Veneto-Sa-ronno. 7. KOLO VITTORIO VENETO-TRIE-STINA, Biellese-Ivrea, Cremo-nese-Legnano, Fanfulla-Savona, Marzotto-Casale, Mestrina-Pro Vercelli, Sanremese-Pordenone, Saronno - Varese. Treviso-Bol zano. 8. KOLO TRIESTINA-SARONNO, Bol-zano-Sanremese, Casale-Mestri. na, Ivrea-Fanfulla, Legnano-Marzotto, Pordenone-Vittorio Veneto, Pro Vercelli-Treviso. Savona - Cremonese. Varese Biellese. 9. KOLO TRIESTINA - PORDENONE, Cremonese-Ivrea, Fanfulla-Va-rese, Marzotto-Savona. Mestri na-Legnano, Sanremese - Pro Vercelli, Saronno-Biellese, Tre-viso-Casale, Vittorio Veneto-Bolzano. 10. KOLO BOLZANO-TRIESTINA, Biel-lese-Fanfulla, Casale-Sanreme-se, Ivrea-Marzotto, Legnano-Treviso, Pordenone - Saronno, Pro Vercelli-Vittorio Veneto, Savona-Mestrina, Varese-Cre-monese. 11. KOLO TRIESTINA-PRO VERCELr LI, Cremonese-Biellese, Mar-zotto-Varese. Mestrina - Ivrea, Pordenone-Bolzano, Sanreme-se-Legnano, Saronno-Fanfulla, Treviso-Savona, Vittorio Venet o-Casale. 12. KOLO CASALE-TRIESTINA, Biel- lese-Marzotto, Bolzano - Saronno, Fanfulla-Cremonese, Ivrea-Treviso, Legnano-Vittorio Veneto, Pro Vercelli-Pordenone, Savona-Sanremese, Varese-Me-strina. 13. KOLO TRIESTINA-LEGNANO, Bol-zano-Pro Vercelli, Marzotto-Fanfulla, Mestrina - Biellese, Pordenone-Casale, Sanremese-Ivrea, Saronno-Cremonese, Tre. viso-Varese, Vittorio Veneto-Savona. 14. KOLO SAVONA-TRIESTINA, Biel. lese-Treviso, Casale - Bolzano, Mestrina. Ivrea-Vittorio Veneto, Legnano-Pordenone, Pro Vercelli - Saronno, Varese - Sanremese. 15. KOLO TRIESTINA-IVREA, Bolza-no-Legnano, Mestrina - Cremonese, Pordenone-Savona, Pro Vercelli - Casale, Sanremese ■ Biellese, Saronno - Marzotto, Treviso-Fanfulla, Vittorio Ve-neto-Varese. 16. KOLO VARESE-TRIESTINA, Bielle- se-Vittorio Veneto, Casale-Sa-ronno, Cremonese-Treviso, Fan. fulla-Sanremese, Ivrea-Porde-none, Legnano-Pro Vercelli, Marzotto-Mestrina, Savona-Bol. zano. 17. KOLO BIELLESE-TRIESTINA, Bol. zano-Ivrea, Casale - Legnano Pordenone-Varese, Pro Vercel-li-Savona, Sanremese-Cremone. se, Saronno-Mestrina, Treviso -Marzotto, Vittorio Veneto-Fan- Cremonese-Marzotto, Fanfulla. fulla lllllIfltlilllMItlllltlltlltinilllllMIllllllllllllllMIIHIIIIIIilllllllllllIflllMIHIllllllllllllMIIIIIIItiniMI Šahovski veleturnir na Bledu in Geller v vodstvu po IV. kolu BLED. 8. — Od nedelje je na Bledu šahovski turnir velemojstrov z močno mednarodno udeležbo. V četrtem kolu turnirja so se najprej zaključile z remijem partije Geller-Talj v 22. potezi. Matanovič-Ivkov v 17. potezi, Petrosjan-Bisguier v 21. potezi ter Gligorič-Darga v 20. potezi. Najbolj razburljiva je bila vsekakor partija Talj-Geller. Bivši svetovni prvak je žrtvoval tri poteze za napad, vendar se je Geller natančno branil in vsilil remi z ponavljanjem potez. Matano-vič je prišel kot Ivkov v boljšo pozicijo, nato pa je nepričakovano napravil remi. Tudi Gligorič je dosegel proti Dar-gu majhno prednost, ki pa ni zadostovala za zmago. Prednost je dosegel tudi Petrosjan proti Bisguierju, vendar ni točno nadaljeval, tako da sta remizirala v izenačeni poziciji. Največ gledalcev se Je danes zbralo okrog partije Bertok-Najdorf. Jugoslovan je žrtvoval figuro za dva kmeta in spravil Najdorfa v težak položaj. Toda argentinski velemojster se je odlično branil in Bertok je moral s figurama podpisati kapitulacijo. Fisher je s sicilijansko varianto v napadu premagal Olafsona, Keres pa je zadal prvi poraz slovenskemu mojstru Grmeku. Partiji Udov. čič-Pachman in Denner-Parma sta se končali neodločeno, med tem ko sta Trifunovič in Por-tis, edina v tem kolu, prekinila svojo partijo. Današnje kolo sta st ogledala predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko in predsednik Izvršnega sveta Boris Krajger. Stanje po četrtem kolu je naslednje: Fisher in Geller 3 točke, Naj. dorf, Trifunovič 2 in pol (1) Darga, Petrosjan in Talj 2. itd KOLESARSTVO Bologna-Fiorentina Inter-Torino Juventus-Lecco Vicenza-Catania Palermo-Milan Sampdoria-Roma Spal-Atalanta Udinese-Padova Venezia-Mantova B LIGA Alessandria-Como Bari-Pro Patria Brescia-Novara Lszio-Lucchese Messins-Genoa Modena-Napoli Prato-S. Monza Reggiana-Cosenza Sambenedettese-Parma Verona-Catanzaro ima vse papirje pride do obeh toCK'Jij«o se sklicujejo ns znie”ralti> la. Res te, da 50 « so* Ferrare preseneti ' ^ tem opozorili f -na nevarnost. Zato j) čeno, da bo Milan stadionu Favorita moštvo, ki se kar brez borbe P* f> Tudi Juventus 1^7 P do svoje prve a1",;.<*>,pestovanju bo imel 4* ^ j** ,maže’ cer ni nevaren, a Mgnj--. kot je že pokazal1a jel# usodne udarce. v« » usodne udarce. v~.rt:y r tekem bo tudi z«**?* boj med Sampdorj. ^ir UUJ mcu vJan.F . ji*.- Komu bo pripadi gje,? Možnosti so za čeprav se —. nekoliko nagiblje M l L.O. ~. tehtnica t^f vih, če že ne -ga pa zaradi vazne.* ^ ja, da bodo igrah “ "zaradi ^ cem igrišču. , ,j Ce bi kdo vprasai ^ gnoze ostalih sreča ^ ko odgovorili. ^a^0(jo $ pomnimo, da se D„oj0|0l jeli med seboj a. a Fiorentina, Lanero ^ tapia, Spal in Ata' ^ zia in Mantova ter P!0°Videmčanih deljo pričakovati 05 , saj brez nje ne spraviti Švedsko. Njega bo zamenjal Parola, ki si je nakopal na ramena težko odgovornost rešiti čast od netrdaj najbolj priljubljenega moštva italijanskega polotoka. Teh spodrsljajev sta seveda najbolj vesela vodeča Inter in Milan. Pri Interju so naravnost navdušeni nad e-najstorico, ki je brez dvoma najbolj popolna in najbolj močna. Kaj hočete še, se sprašujejo v Milanu; moštvo je ostalo zaradi poškodbe Bettinija nepopolno in kljub temu je doseglo tri gole, enkrat je poslalo žogo v prečko in vrhu tega je zastreljalo e-naj stmetrovko. Tudi Milan se veseli, ker je prejšnjem kolu prišlo do dveh točk. Maldinijevo moštvo je letos zelo močno in bo prav gotovo skušalo motiti Inter na poti proti naslovu državnega prvaka. Brez dvoma bo to precej odvisno od vzdržljivosti igralcev enega in drugega moštva. Prihodnji teden bo precej naporen za nogometaše A lige. Y nedeljo bodo odigrali tretje, v sredo pa jih čaka četrto kolo prvenstva. Največ zanimanja obstaja za nedeljska sre.anja med In-terjem in Torinom ter med Palermom in Milanom. Na papirju je Inter favorit, še posebno, ker se Torino ne bo mogel poslužiti svojega angleškega asa Bakerja, ki je bil za dve nedelji d.skvalifi-ciran. Skoda, ker bi lahko Torino nudil, seveda v popolni postavi, precejšen odpor vi-granim in učinkovitim napadalcem milanskega moštva. Kakšne možnosti pa ima Milan za uspeh na daljnem jugu? Nekateri menijo, da b: < na kolena M P.d„v., »1 »jj;, ‘Š% z zmago vedenci trde, demcani lahko v primeru izbojevali ^ čen izid, medtem či navijači trdno K da bosta obe 10 doma. le ^ ,rclV oči« LIMOGES, ' 8. — Rik Van Looy in Francoz Raymond Poulidor sta se prvič po svetovnem prvenstvu, ki se je kon. čal z zmago Belgijca, pomerila med seboj. Kljub poskusom, da v 85 krogih proge dohiti tekmeca, Poulidor ni mogel spraviti na kolena Van Looya. ki je zmagal s časom 2 uri 05'. TO TIP 1. — prvi 2 — drugi X 2. — prvi 1 1 — drugi X 2 3. — prvi 1 1 — drugi 1 X 4. — prvi 1 — drugi 2 5. — prvi 1 — drugi I 6. — prvi 1 2 1 drugi 2 1 X Totocalci0 Bologna-Fiorentina Inter-Torino Juventus-Lecco Lanerossi-Catania Palermo-Milan Sampdoria-Roma Spal-Atalanta Udinese-Padova Venezia-Mantova Bari-Pro Patria Lazio-Lucchese Messina-Genoa Modena-Napoli tj Verona-Catanzaro Brescia-Novara Mesto ki je sam' zgodovin3 (Nadaljevanje s ^ ja je potrebno .j0: di, ki v njem , j Beogradu so « o5ti,e, ljudje, ki jim Jf s p'j človek, poč« krvi in bi mogel drugje boljše. piti.^ z njimi ne bi bot«1 sprave tu ni. je bil Beograd no polje, tako, en sam napor še vse iz novo in letih bodočnosti. godovih' p mladost*; par letin preh°c ^ sko pot, taksno. J(ji ko je že mimo- nemogoče. m 1 hllo Mesto, ki Je jane5V rušeno in ki se °° olepša00 1 ljeno, v daleč svetlika .voPj kili iznad reke s Z belino, P° MOJI RAVBAR V viharju TRNOVA «Dobro, ostani pri nas, > že imaš puško,» je nar nehoma rekel Pavle. «Pa bombe tudi,* je pri-jmnil fant samozavestno :r se potrepljal po nabuhli žepih suknjiča. «Pa znaš ravnati z nji- «iZnam, se razume, da iam,» je prepričljivo od-•nil fant. Pavle ga je postavil ne-im v bližino Antonia in ekega drugega borca in iu dal nekaj navodil. Pozno popoldne je Pavle pazil skupino Nemcev, ki » je pomikala v smeri, jer je bila četa. »Tovariši, tamle na levi Tihajajo Nemci,* je obve-čal fante, ko je sklonjen hitel mimo položajev. «Le brez strahu, tovariši! ... Vsak naj dobro pocilja, preden ustreli!... Korajžno torej!* Ko se je zleknil v svoj zaklon, je napeto opazoval Nemce, ki niso niti slutili bližine čete, a so vzlic temu napredovali počasi in oprezno, vedno pripravljeni na napad ali obrambo. Njihova bližina mu je raz-plala kri. Vsa njegova notranjost je plamtela v sovraštvu do teh »nadljudi*, katerih namen je poteptati vse svobodoljubne narode in ustvariti nekakšno univerzalno Nemčijo. Med prvimi narodi, ki so jih ti krvoloki obsodili na popolno iztrebljenje, je tudi slovenski. Ob pomisli na to je v njem vzkipel tolikšen gnev, da ga je imelo, da bi se pri priči pognal nadnje iti jih pobijal kakor stekle pse. Le stežka se je premagoval, da ni naredil kake nepremišljenosti, ki bi utegnila imeti neprijetne posledice tudi za tovariše, ki so levo in desno od njega čakali, da jim da znak za napad. Medtem so njegovi tovariši z napetim pogledom o-pazovali Nemce, ki so se jim bližali. Tudi starega borca v takem položaju bolj ali manj prevzema nemir in dražeča napetost. To je tem bolj veljalo za te mlade ljudi, ki niso še doživeli ognjenega krsta. »Le korajžno, tovariši!* jim je polglasno prigovarjal Pavle. «Dobro se držimo, pa jih bomo pognali nazaj.» Nato je dodal, da bi jim dal čutiti, da imajo v svoji sredi nekoga, ki jih vedi: »Nobeden se ne sme umakniti brez mojega dovoljenja. Vzdržati moramo in zmagati, ne pa misliti na umik. Brez strahu torej!* Zdaj je nedaleč na levi zaregljal nemški mitraljez. Nemci so trčili na del bataljona, ki mu je pripadala Pavletova četa. Del Nemcev se je nato premaknil še bolj na desno, proti griču, kjer je bila Pavletova četa. Ko so se približali na kakih dve sto metrov, je Pavle zavpil: «Streljajte, tovariši!* Nemci so si poiskali kritja za redkimi akacijami in nizkimi skalami, ki so molele iz zemlje, ter takoj odgovorili z ognjem. Mitraljezec Vido je še kar dobro meril, pa tudi drugi borci niso povsem zaman streljali, čeprav so se šele učili streljati. Pavle je nekaj časa streljal z brzostrelko, potem pa jo je obesil okrog vratu in vzel eno izmed petih pušk, ki jih je imela četa za rezervo Roke so mu rahlo podrhtevale, čutil je, da ne zadeva. Skušal se je bolj zbrati; a ni mogel. Dejstvo, da so se Nemci počasi približevali četi, ga je vse bolj zaskrbljevalo. «Ne bodo prišli na vrh!* je rekel sam pri sebi, ko da bi rad sam sebe prepri- čal o nečem, česar ne verjame. Ker so se Nemci še dalje počasi, a vztrajno pomikali proti griču, si je rekel: «Ko bi vzdržali vsaj do noči, potem bi se umaknili, če ne bi bilo drugega iz-gleda.* Toda o tem ni govoril svojim tovarišem, še dalje je prikrival svojo zaskrbljenost in jih z vzkliki navduševal in pozival k vztrajnosti. Med tem časom so tudi druge bližnje enote odbijale Nemce in jih obstreljevale s topovi in minometi. Nemci pa so prav tako obstreljevali partizanske položaje z minami in granatami raznih kalibrov. Mestoma so skušali priti skozi partizanske položaje s tanki in blindami, toda ovirali so jih podrti mostovi in minirane ceste. Ker pa so si hoteli za vsako ceno čimprej utreti pot skozi to barikado, niso šte-dili s silami ne z materialom. Medtem ko si je Pavle prizadeval, da bi s svojo četo čim dlje zadrževal Nemce ob vznožju griča, je prilezla k njemu Darja in povedala: »Tistega mladega fanta iz Ajševice je ubila lastna bomba, ker je ni odvrgel pravočasno.* Pavleta je prizadel tako žalosten konec dečka, ki se je celo poDahal, da zna lavnati z bombami. Kmalu nato je sporočila Lidija: «Ivan je padel.* Pavle je osupnil, potem pa rekel: «Ivan? Ne spomnim se ga.» »To je tisti temnopolti fant s Kontovela pri Trstu.* Pavle se ga ni mogel domisliti. Bil je tako razdvojen, da si ni mogel priklicati v spomin njegove podobe. Nemci so pričeli obstreljevati grič z minami. To je porazno vplivalo na nekatere borce. Da bi se bolje zaščitili pred smrtonosnimi izstrelki, so si nekateri začeli iskati nove zaklone. Kmalu nato so Nem- ci dosegli prve položaje na desnem krilu. Pri tem so ujeli Corrada. Spet eden manj, je pomislil Pavle z obžalovanjem. Nato se je odplazil proti mitraljezcu. Prav tedaj je priletela mina, padla dva koraka od mitraljez-kega gnezda, ubila mitraljezca in njegovega pomočnika, mitraljez pa poškodovala tako, da ni bil več u-poraben. Pavle se je zastrmel v giozljiv prizor. Zdaj je četa izgubila glavno oporo. Ne bo več mogla dolgo kljubovati nemškemu pritisku. Globoko presunjen se je odplazil nazaj k drugim tovarišem. Ko so ga vprašali, zakaj je mitraljez u-tihnil, je rekel, da se je nekaj zataknilo. Ni jim še hotel povedati resnice, da jih ne bi s tem demoraliziral. Zdaj ,ko ni bilo več mitraljeza, so Nemci postajali še bolj drzni in napadalni. Pavle ni vedel, kaj naj stori, Rad bi dobil zvezo s štabom bataljona, a ni vedel, kje je, kurirja, ki je vzdrževal zvezo z njim, pa ni bilo več na spregled. Nenadoma je priletela v skalo zraven njega krogla, se razploščena odbila in ga ranila nad levo uho. Otipal si je rano, si ogledal okrvavljene prste, jih obrisal ob šop trave in streljal dalje zdaj s puško, zdaj z bizostrelko. Nakrat pa je planil kvišku in zalučal dve bombi proti Nemcem. V bližino nekega borca je padel trombion in njegovi razprški so ga hudo ranili po obrazu in vratu. «Joj, slep sem!* je obupno kriknil in izpustil brzostrelko. Pavle in Darja sta mu prihitela na pomoč. Njegov obraz je bil ena sama razmesarjena gmota. Najstrašnejše pa je bilo to, da mn je trombion izbil oči. Pavle in Darja sta le stežka prenašala pogled na tako razdejani obraz. Nekaj ledenega je Darjo zgrabilo za srce in malo je manjkalo, da se ni onesvestila. »Saj ni tako hudo,* je Pavle skušal potolažiti ranjenca, medtem ko mu je hitel obvezovati^,/ Da bi bil z je rokah! Toda mka, niti P° ( 7 ničarja ni Ranjencu )e te kala kri ia v p»r) vratu. Pavle ’”dev/'( si zaman Pr bi ustavila to ^ ! Fant je vpil, kar je n valo na »Ubijte me. rosil. »OsieF „esr .ii prosil življenje bor» bijte me! Oo° Nj6g0V vso bolj sla ril ji -ja * -ubrr mu la kri in - i0 njim. Darjg dal* brez moči, 8 jo r nngloma ^ ^ 'j življenje. ceZ je izdihnil- Pavle je njen odšel _ ^ desnem knlu'^j F.to ni m vtisom. ,,to j pravila nard D y je le še odso^ / variše. (Nada1'