Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 96
mammsm
Jugoslavija v zavidljivem položaju?
Že dalje časa opažamo, da se vrši tekma med Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo za vpliv v Jugoslaviji. Vse te države smatrajo Jugoslavijo za vrata v Orient. Nemčija hoče doseči ta vrata po kopnem, one tri države pa po morju, oziroma s povečanjem gospodarskih odnošajev in s tem nekako zvezano razmerje, ki bi lajšalo izvajanje gospodarske politike velesil na Balkanu, zlasti pa v daljnjem Orientu in severovzhodni Afriki v medsebojni konkurenci.
Kakor poroča angleški »Times«, da se zlasti Nemčija in Italija trudita, kako bi se prikupili Jugoslaviji. Efekt teh naporov se vidi tudi v tem, da trgovina z Nemčijo in Italijo napreduje, dočim ona z Anglijo in Francijo nazaduje. Angleži skušajo to napako popraviti s tem, da. nameravajo investirati velike zneske v industriji ter si s tem pridobiti več gospodarskega vpliva v Jugoslaviji.
Nemčija je v pospeševanje jugoslovanskega prijateljstva dovolila 6 milijonov mark za turiste v Jugoslaviji, jamči kurz (borzni tečaj marke) plačila izvoznikom ter je kontingent (določen del) za poljske pridelke in živino zvišala za 420 milijonov dinarjev. Nemčija je tudi plačala svoj dosedanji dolg z dobavami Krupove tvornice za tovarno z železom v Zenici.
Tudi Italija je z ozirom na padec lire zvišala jugoslovanski uvozni kontingent za 45 odstotkov z namenom, da se približa Balkanu, češ, da na Jadranskem' morju pač nimajo druge dežele nič iskati, razen onih, ki se nahajajo ob tem morju.
Zunanje političen problem Jugoslavije se torej nahaja sedaj na jako važni točki odločitve. Nedvomno je, da odnošaj Jugoslavije do navedenih velesil ne more in ne sme biti zadeva Jugoslavije same. Tu imamo malo antanto in balkansko zvezo, ki pomenita le precejšen političen faktor v srednji in jugovzhodni Evropi. Zato mora biti zunanja politika Jugoslavije obenem politika male antante in balkanske zveze.
Nikdar namreč ne smemo pozabiti predvojnih razmer, ko so se razne velesile igrale z balkanskimi državami in jih izigravale v svoje spekulativne namene. Po vojni pa je vsa srednja in jugovzhodna Evropa posejana z državicami, ki imajo razne ožje interese in ki bodo razcepljene podlegle druga za drugo kapitalističnemu imperializmu velesil.
Mi stojimo prej ko slej na stališču, da bi vse te državice morale iskati predvsem tesnejših stikov in sodelovanja ter bi bil epohalen zgodovinski dogodek, če bi napravile zvezo teh držav. Zemljepisno tudi odgovarjajo tej potrebi popolnoma.
Italija in Nemčija se bojita francoskega in angleškega vpliva v jugovzhodni Evropi, ker bi bila s tem njiju oblast in vpliv zmanjšana, dočim pa hočeta Francija, zlasti pa Anglija dominirati tudi v Sredozemskem morju, da jima ne zrase Italija čez glavo.
Naša zunanja politika mora biti modra. Zavedati se mora svoje historične misije, da ne klone obljubam, ne da pretehta dejansko razvojno možnost.
Sobota, 28. novembra 1936
Leto XI
Za svobodno demokratično Španijo
Largo Caballero: Demokracija, no bolSevizcm!
Predsednik španske vlade Largo Caballero je v sporazumu z ostalimi ministri objavil to-le proklamacijo:
»V nasprotju z v inozemstvu razširjenimi trditvami, vlada španske republike nikakor ne namerava vzpostaviti sovjetskega režima. Njen bistveni cilj je, ohraniti republikanski parlamentarni režim, kakor je predviden v ustavi, ki si jo je dalo špansko ljudstvo samo. Narobe pa streme uporniki za tem , da bi uvedli fašizem in protiparlamentarizem, potem1 ko so pod fašistično zastavo začeli meščansko vojno in zagrešili
Boji za Madrid
Kljub vsem izjavam, da Franco na Madridu ni več interesiran, so njegove čete po par dnevnem pre-stanku vsled dežja in snega, pa vendarle zopet pričele napadati v vse-učiliški četrti. Vlada poroča, da so bili napadalci odbiti in da so vladina letala pregnala nacionalistične boin-barderje, ki so mogli vreči samo par bomb na Madrid. Nacijsko topništvo zopet obstreljuje mesto. Takozvana peta kolona generala Franca, ki je sestojala iz madridskih nacistov in je operirala za hrbtom branilcev, je bila pri napadu popolnoma uničena.
Pri Carabancelu so miličniki razstrelili most, čez katerega je korakala nacistična pehota. V istem sektorju so dvignili v zrak z dinamitom strelske jarke, ki so bili na gosto zasedeni z Marokanci.
Boji v Aragoniji
Na bojišču med Hucsco in Sara-gosso so vladine čete zavzele več utrjenih postojank nacistov, prekinile železniško zvezo med obemi mesti in uničile dva vojaška vlaka s četami iz Saragosse za Huesco. Vladine čete so prekoračile reko Ebro in zaplenile tri oklopne avtomobile.
Boji ob Biskajskem zalivu
Ker so nacisti koncentrirali vse Marokance pred Madridom, so na fronti pred Bilbajom potisnjeni v obrambo. Mesto, ki so ga hoteli zavzeti že pred meseci, je še vedno v rokah vladinih čet. Oviedo pa oblegajo asturski rudarji. V mestu vladajo strašne razmere, ker je odrezano od sveta. Sedaj se polagoma razvijajo boji na fronti ob Biskajskem zalivu, ki so predznak skorajšnje ofenzive vladinih čet.
Kdo so bili stanovalci nemškega
konzulata?
Po izpraznjenju nemškega konzulata -v Madridu, je policija naletela v poslopju na 41 fašistov, višjih oficirjev španske armade, ki so bili oboroženi in pripravljeni, da kot motoriziran oddelek v hrbtu napadejo branilce Madrida. V poslopju je bila tudi radio oddajna postaja.
nešteto grozodejstev proti naobra-žencem, meščanom zmernega prepričanja in vsem onim, ki so brez pridržka ostali zvesti zakoniti vladi ter proti delavcem in kmetom, ki so jih na tisoče pomorili. Programi moje vlade je: združitev vseh demokratičnih sil, ki so pripravljene nastopiti v obrambo parlamentarnih svoboščin pred fašistično diktaturo. Na prihodnji seji parlamenta v Va-lenciji bo na simboličen način prišlo do izraza edinstvo ogromne večine španskega ljudstva.«
Nacistično brodovje" v akciji
Kakor je pretiraval general Franco v svojih poročilih o položaju pred Madridom, tako tudi v svojih poročilih o blokadi vzhodne španske obale po svojem' »brodovju«. Špansko nacistično brodovje ob vzhodni obali sestoji iz: križark »Canarias« in »AI-mirante Cerveras« ter velike križarke »Baleares«. Nadalje iz par oboroženih trgovskih ladij, kar pa je vse premalo za blokado, ako spremlja ladje tuje vojno brodovje. V biskajskem zalivu pa je nacistično »brodovje«: križarka »Espana« in torpedni rušilec »Velasca«. Podmornice se nahajajo vse na strani vlade.
* Kdo Je torpediral vladino ladjo!
Mornariško ministrstvo španske vlade objavlja, da se italijansko in nemško vojno brodovje aktivno udeležuje operacij na strani nacistov. Sprva je vršilo špijonažno službo. Sedaj pa posega aktivno v boj. Torpedo, ki je 23. t. mi. bil izstreljen pro-
Prostovoljci za Španijo
Od vseh strani prihajajo v Španijo prostovoljci, ki stopajo v vladino vojsko. V vojski postoje celi odredi prostovoljcev.
Vojna industrija španske vlade
Španski vladi se je posrečilo v razmeroma kratkem času preustro-jiti industrijo za izdelovanje vojaških potrebščin in orožja. Sedaj izdelujejo že protiletalske topove, ki so jih doslej morali uvažati.
ski luki je tujega izvora, vendar ne italijanskega. Pred pristaniščem v Bilbajo je polagala mine neka nemška ladja za polaganje morskega kabla.
Oplenjene ladje
Po poročilih iz Španije, ki deloma izvirajo od nacistov samih je razvidno, da so nacistične ladje v zadnjem5 času oplenile več tujih ladij. Nc-norveško ladjo, ki je vozila krom-pir, so oborožene ribiške ladje nacistov primorale, da je morala pristati v Ceuti in iztovoriti polovico tovora. Nacisti so nadalje zaplenili dva sovjetska parnika, natovorjena s plinskim oljem za Nemčijo in nek grški parnik, o katerem trdijo, da je prevažal municijo.
Ker se je vse to dogodilo na odprtem morju, se po mednarodnem pomorskem pravu taka dejanja smatrajo za pomorsko razbojništvo.
Vsled ogrožanja brodarstva sta Anglija in Francija odposlali precejšnje brodovje v španske vode. Rusija pa je najavila, da bo njena trgovinska mornarica odslej plula pod varstvom njenih bojnih ladij.
ti križarki »Cervantes« v kartagen- i
Izgledi vlade na zmago zelo povoljni
Poročilo, ki ga je dobil levičarski pariški list »Oevre« iz Španije od neke popolnoma zanesljive osebe, pravi, da sc strateški položaj vladinih čet, brez vsakega pretiravanja in udajanja napačnemu optimizmu, lahko označi kot povoljen in da more to sčasoma roditi dobre uspehe. Enako optimistično presoja izglede vladinih čet na končni uspeh angleški liberalni list »Nevvs Chronicle«, ki piše:
»Kakršnakoli bi bila tudi usoda glavnega mesta Madrida v bližnjem času — padec Madrida ne bi odločilno vplival na konec državljanske vojne v Španiji. Ves svet je že davno prepričan o tem, da bo najbes-nejši odpor Francu in njegovim fašistom' nudila Katalonija. Pa tudi na ozemlju, ki se trenutno nahaja pod oblastjo u h •■', se nahajajo tisoči in tisoči, ki čakajo samo na ugodno priliko, da se otresejo jarma nasilnih E i i' "'h ki so zagospodarile samo mimogrede s pomočjo najetih
vojščakov. Toda organizirati je treba resnično uspešen odpor. Madridska vlada, ki se je preselila v Va-lencijo, je vsekakor v stanu, da organizira tak odpor, ki bo, vpošteva-joč taktične in strateške pogreške preteklosti, lahko prav izdaten. Ako bo vlada ubrala to pot, se bodo okrog nje zbrali vsi, ki so pripravljeni žrtvovati tudi poslednjo kapljico krvi in se bojevati proti avtokratičnemu režimu i i * i "V" kaste, ki stoji pod vplivom inozemstva in od tamkaj dobavlja tudi orožje. S tem, da vlada vztraja, inozemske vlade nima jo povoda, da bi priznale vlado (v Burgossu), ki se naslanja izključno le na silo.
V	»New York Times« piše posebni poročevalec tega lista Frank L. Kluckhohn: »Armada upornikov, ki si korak za korakom z bojem krči pot do Madrida, ni več tista, kot je bila v početku vstaje. Hrbtenico armade generala Franca tvorijo Italijani, Nemci in Mavri.«
Za eno milijardo bonov v obtoku
Kreditne operacije vlade
Vlada je pri iskanju sredstev za okrepitev obratnega kapitala glavne državne blagajne, likvidacijo ostankov letečega dolga in finansiranje jav. del prišla do zaključka, da si pomaga z izdajo bonov. V januarju t. 1. je izdala prvo emisijo bonov v znesku 500 milijonov dinarjev, od katerih je bilo treba izplačati 20 milijo-
nov v treh mesecih, ostale pa v šestih in dvanajstih mesecih. Sedaj bo izdana druga naklada bonov v znesku 500 milijonov dinarjev, ki pa jih bo državna blagajna vnovčila šele po preteku več kot enega leta.
Na ta način upa vlada prebroditi težave, ki jih ima vsled pomanjkanja denarja.
3000 tekstilcev stavka v Dugi Resi
radi odpusta zaupnika
Tekstilna tovarna v Dugi Resi je odpustila zaupnika, vsled česar je 3000 tekstilcev stopilo v stavko.
Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost!
Kaj bo s pomoti potrebnimi bolnimi delavci ?
Kako iztirjati dolgove na prispevkih, ki znašajo 175 milijonov
Doma u» svetu
Minister Cvetkovič obljublja r> sb» •! h uvedbo zavarovanja za starost in onemoglost.
Aretacije komunistov v Zagrebu.
Zagrebška policija je odkrila komunistično centralo v Zagrebu in aretirala večje število članov komunistične stranke. Zaplenila je razen tega precej propagandnega materijala.
Razpust. Oblast je razpustila Jugoslovansko obrtniško društvo — radi političnega udejstvovanja.
JRZ in JNS časopisje blagoslavlja zvezo, ki so jo sklenili obrtniki, pristaši obeh strank za volitve v TOL Ta solidarnost obeh nekdaj tako nasprotnih taborov je naravnost ganljiva. V gnezdu, ki so si ga gospodje spletli, mora biti res prijetno in toplo. Sedaj je treba samo še nekoliko počakati, da bo »Slovenec« odločil, kako naj se to gnezdo imenuje; za poimenovanje gnezd je namreč »Slovenec« specialist.
»Socialisti odpravljajo svobodo tiska« piše »Slovenec« z ozirom na od Blumove vlade predlagano reformo zakona o tisku, da se onemogoči klevetniška gonja, kakor so jo fašistični listi vodili proti pokojnemu s. Salengru. »Slovencu« in njegovim ljubljencem predlagamo, da uvedejo reformirani francoski tiskovni zakon i V A v	tudi pri
  TV HM'' 	1	!■»/■•.	mi	.......
Niso fašisti krivi Salengrove smrti, pravi »Slovenec« in se jezi nad nami, ker to trdimo. Gospodje najbrž niso prečitali pisma, ki ga je pisal Salengro pred smrtjo s. Blumu. Le zakaj »Slovenec« tako vneto brani fašiste pred našimi obtožbami? Zdi se, da »Slovenčevi« polemičarji niso brali niti Salengrovega pisma, niti zadnjega Drinovega uvodnika v »Slovencu«.
Horthy v Rimu. Madžarski regent in bivši avstro-ogrski admiral Horthy se je mudil te dni v Italiji na obisku pri Mussoliniju.
 ............  Hor-
thy je potoval v Italijo 23. t. m. ponoči preko Pragerskega s posebnim vlakom.
Dve železniški nesreči v ČSR.
Pri Letovicah na Moravskem je trčil brzovlak s tovornim vlakom1. Vsled trčenja so bile ubite tri osebe v spalnem vozti in strojevodja tovornega vlaka. — Nadalje je pri postaji Šala zavozil motorni vlak v delavski vlak. Trije delavci, ki so se vozili z motornim vlakom so bili ubiti.
Čehoslovaški učitelji so šli v Rusijo. Okoli 400(1 čehoslovaških učiteljev in telovadnih učiteljev je odšlo v Rusijo.
Marta Tausk:
Zofka Kveder
(Spomini na najino prijateljstvo.)
V	skrbi in nevšečnosti tistih dni. polnih tuge in družinskih razprtij, ki jih je potem še smrt moje matere napravila za najbolj mračne v mojem življenju, v nočeh, ki sem jih prejokala, med glodanje in kljuvanje globoko v srcu skritega, ponosno in trdovratno zamolčanega hrepenenja, mi je svetila slika, polna življenja: Zofka Kveder.
Toliko podjetnosti in smelosti imeti, ko Zofka! Toliko dobrosrčnosti in življenske sile ko Zofka! Kaj mi je vse pripovedovala! O svoji študentovski ljubezni in zakonu, o svoji punčki, ki je bila že pred zakonom na svetu, o bridkostih in ponižanjih tistih dni in tednov, ki pa njenega ponosa niso zlomila, marveč ga še boli utrdila, o zalezovanju po drugih moških in o lepi poduhovljeni ljubezni tenkočutnih, zvestih prijateljic. Pripovedovala je o Pragi in o Ziirichu, o Mtiuchenu in o potovanju po Nemčiji, o domači vasi na Kranjskem in o svojem »skoku v življenje«.
Seveda sva si obljubili, da si bova dopisovali. Toda nisemi mogla vzdržati, da bi konvencijonelno čakala na njeno pismo, — saj je bila ona. ki je odpotovala. In moj drzni poskus, — da zgradim most k srcu dragega mi človeka, — se mi je ta-
Bolniško zavarovanje našega delavstva je v resni nevarnosti. Podporna doba v bolezni je sicer po zakonu samo 26 tednov. Toda urad jo je v vseh ozira vrednih slučajih vedno podaljšal na 52 tednov. Sedaj je tega konec. Za podaljšanje podporne dobe ni več nobenih sredstev.
Trditev, da ni več sredstev na razpolago ni točna.
Zavarovanje ima terjati na neplačanih prispevkih 175 milijonov dinarjev.
Od tega dolguje država sama 30 milijonov dinarjev.
Treba bi bilo samo vse te dolgove izterjati in sredstva za podpiranje bolnikov bi bila na razpolago.
Ali ni nezmiselno, podpirati bolnika šest mesecev in ga lečiti, potem pa, ko so doseženi prvi uspehi, prepustiti zli usodi, da umre v pomanjkanju in brez zdravniške pomoči, ker je potekla podporna doba? Ne
V Berlinu so 25. t. m. podpisali nemško japonski, pakt proti komunistični internacionali. Obe državi bosta druga drugo vzajemno obveščali o delovanju komunistične internacionale, se posvetovali o potrebi obrambnih ukrepov in bosta te ukrepe izvedli v tesnem sodelovanju. Povabili bosta tudi še druge države, da pristopijo k temu paktu.
*
Pakt, ki sta ga sklenili Nemčija in Japonska za dobo petih let, je brez dvoma naperjen proti Sovjetski Rusiji. Zanimivo pa je, da je vest o njegovi sklenitvi razburila - Anglijo.
Angleži vedo namreč, da se za tem »idejnim paktom« skriva nekaj drugega, kot pa je v njem1 napisano. Da bomo razumeli zadržanje Anglije. si moramo predočiti, da je Sovjetska Rusija zaveznica Anglije in Francije, ki skupno nastopajo proti nemški ekspanziji (širjenju) v Evropi. Na Daljnem vzhodu pa je Rusija ob strani Anglije — poleg Zedinjenih držav Severne Amerike najjačji protiutež proti prodiranju Japoncev na azijsko celino in v Kino. ki tvori interesno ozemlje Anglije in meji na angleško kolonijalno posest.
V »Politiki« piše Balugdžič o tej nemško japonski igri in zaključuje:
krat posrečil. Ostajam ti vedno hvaležna, Zofka, zato, da si spoznala moje srce in obogatila moje življenje, kakor poleg tebe zelo redki! In vedno me bo težilo, da ti te svoje hvaležnosti nisemi v življenju zadosti izkazala, ker so naju gospodarske razmere, najini možje, najbolj pa vojna in politični prevrati, preveč razdružili. Jaz sem, — kljub zgodovinskemu spoznanju, — človeško premalo razumela, da je pri vas boj za narodnostno osvobojenje pravzaprav dana oblika razrednega boja, jaz sem1, — medtem že izoblikovana in utrjena, — premalo čutila z nekdanjo socialistko, ki se je nad nacionalnim osvobojenjem svojega naroda tako zelo opajala in se je -po mojih mednarodno-socialističnih pojmih — razvijala preveč v nacionalističnem duhu. A o tem ne bom tukaj razglabljala. Subjektivna poštenost zahteva, da — gledano z zgodovinskega stališča — tudi dozdevno zmotno stremljenje, v obče človeškem duhu spoštujemo.
In kdo bi se mogel zoperstavljati romantični preizkušnji, da kot žena pokrajinskega kraljevega namestnika takorekoč pooseblja prebujenje in dvig svojega naroda? Poleg tega tudi ne smemo pozabiti, da je tudi Zofkin drugi soprog, po svojem glavnem poklicu politik, — saj ona je doživljala vse umetnostno in čuvstveno, — ki je na razvoj političnega mišljenja svoje žene go-
samo, da je nezmiselno tako postopanje, mii pravimo, da je to zločin nad bolnikom in njegovo okolico.
Ker se že toliko govori o socialnem zavarovanju in o načrtih za njegovo izboljšanje in razširjenje, se nam zdi, da bi bilo predvsem potrebno dati zavarovanju tista sredstva, ki jih ima terjati na zaostalih prispevkih.
Merodajni faktorji našega socialnega zavarovanja naj bi se požurili, da dobe plačane prispevke, ki jih dolguje država, če ne drugače pa vsaj v obliki blagajniških zapisov (bonov), ki jih bo v kratkem nad eno milijardo v obtoku in služijo predvsem za odplačilo letečih državnih dolgov.
S tem bi se položaj zavarovanja v marsikakšnem oziru popravil in pribavila tekoča sredstva, ki sedaj manjkajo ter nalagajo zavarovanju omejitve na škodo bolnikov, kakor so: znižanje podporne dobe itd.
»Vedeti moramo, da je želja tokijske (japonske) vlade, da se Anglija in Rusija čim bolj zaposlita v Evropi, dokler ona ne bo gotova v Aziji. Želja hitlerjevske Nemčije pa je, da zaplete Rusijo in Anglijo v dogodke na Daljnem vzhodu, da bi se lahko svobodnejše gibala v Evropi. Težko si je predstavljati, da bi ta diplomatska igra, zasnovana na' tako naspro-
radi neizplačanih mezd
V	rudniku Stanovsko vladajo strašne razmere. Rudarji delajo in stradajo, ker podjetje stalno zadržuje izplačilo mezd.
Za september morajo dobiti rudarji še Din 9000, za oktober Din 40.000! Vse prošnje rudarjev, da bi vodstvo rudnika priskrbelo denar in izplačalo delavstvo, so bile zaman. Rudarji lačni ne morejo delati, na up pa ne dobe nikjer nič. Zato so sklenili, da hočejo z gladova-njem v jami prisiliti podjetje na izplačilo zaslužka. Nočna tretjina je v pondeljek stopila v stavko. Njej sta se pridružili v torek jutranja in popoldanska tretjina. Vsega skupaj je ostalo v jami 76 rudarjev. Na hitro intervencijo zastopnika Zveze rudar-
tovo zelo močno vplival, napravil pot od socialnega demokrata do monarhističnega nacionalista.
Ne, Zofka, nepozabna, dobra Zofka! Ne bom te sodila in ne obsojala! Ti si ljubila ljudi in ti si ljubila svoj narod, povsod si nudila pomoč in si se zavzemala za pravico, zaupala si vsem ki si jih ljubila, — več ne more od tebe nihče zahtevati. Če bi Dimitriju Tucoviču (voditelj srbskih socialistov, padel na fronti 1. 1914.) bilo dano, da doživi prevrat, bi mogoče tudi ti politično šla po drugi poti.
Leta 1903. sc je torej začelo najino prijateljstvo. Ti si se odpeljala nazaj v Prago, jaz pa sem kmalu potem, po večtedenski bolezni, v januarju 1904. leta prišla v Mostar v Hercegovini. Še za tri sto kilometrov dalje od svoje domovine, še večji je postal kamen, ki je ležal pred vrati mojih hrepenenj, še bolj globoko sem pogreznila to hrepenenje vase, učila sem se še bolj trdovratno molčati. — »Tista bolečina najbolj je skeleča, ki ne izdajo usta je molčeča.« (Mirra Schaffv.)
Naša hiša je stala ob železniški progi, ki je po nji dnevno vozil po en osebni vlak od severa in od juga. In dan za dnem sem hodila k oknu, sama ali z otrokom v naročju in sem oprezovala po oknih mimo vozečega vlaka, ki je vozil ljudi iz »Evrope«. Neprestano semi pričakovala, da se bo pripeljal nekoč tudi
Naroiniki, pozor!
Danainji Iteriild no	poita*
položnica tar p rotimo vsa eaa p. a. aaroč-aike, ki ao ▼ zaoatank* z laroCalio, da isto nenadoma poramafo, kar la aa ta naHa bomo ▼ itann, na! Uat Tzdriarati in {a ladl redno doatarlfatL — Vea ona pa, ki ao aa-ročnino ia poravnali, proalaio, da d pot ta« položnic« ekranifo ia Hk porabtfn prlkodn]i& — Uprara.
tujočih si željah, mogla vzdržati preizkušnjo. Ostane, razume se, ona vidna skupna velika naloga: rušenje svetov, demokracije. Toda tudi tu se pojavlja vprašanje, ali bo (skupno delo v tem pravcu) mogoče v zmešnjavi, ki nastaja vsled imperialističnih teženj obeh zaintesiranih držav (Japonske in Nemčije. Op. ur.)«
Kdor ima ljudstvo za seboj, se ne
boji propagande
Podpis nemško japonskega protikomunističnega pakta je izzval celo vrsto komentarjev v evropskem časopisju. Zlasti se časopisi vprašujejo, odkod naenkrat tak blazen strah pred komunistično nevarnostjo, ko je vendar po zatrdilu fašističnih nemških prvakov vsa Nemčija za fiihrerjem in proti komunizmu. V državi, kjer je vse ljudstvo proti komunistični ideji, niti komunistična propaganda ni mogoča. Pri tem omenjajo listi Avstrijo, čije merodajni faktorji so izjavili, da Avstrija ne čuti prav nobene potrebe pristopiti k nemško japonskemu paktu, ker se ne čuti popolnoma nič ogroženo vsled komunistične propagande.
Obnašanje Nemčije in Japonske ne kaže na to, da bi režim v teh dveh državah bil tako trden, kot se zagotavlja.
jev Jugoslavije s. Arha In rudarske oblasti se je posrečilo v torek ob 7. uri zvečer spraviti rudarje iz jame.
V	sredo dopoldne se je vršila razprava pri upravi rudnika, kjer se je dosegel sporazum glede izplačila zaostalih mezd, katerega so popoldne rudarji sprejeli in takoj z delom pričeli. S tem pa še nikakor ni rečeno, da je spor poravnan. Ako se podjetje ne bo držalo določb zapisnika, bo stavka izbruhnila znova. V tem primeru bo morala rudarska oblast, ki se ji mora priznati stroga objektivnost, podvzeti napram podjetju ostrejše ukrepe. Značilno pri tej stavki je to, da so lačne in mirne rudarje v jami stražili tudi lovci z lovskimi puškami.
moj odrešilni vlak in mi privedel odrešenika. Tiste dni so cigani v Mostarju in v Sarajevu igrali neko pesem, — neko strastno in otožno melodijo, — ki so jo imenovali: »Tožba iz harema«. Celega besedila te pesmi se nisem mogla nikdar naučiti, vem samo, da govori o ženi, zaprti v haremu, ki stoji pri oknu in toži:	»dan	na dan...« Dan na
dan semi tudi jaz čakala na svojega odrešenika, ki pa ga ni bilo od nikoder. V te dni mojega pregnanstva in hrepenenja je prispelo včasih kakor glas iz svobode, iz »sveta tam zunaj«, pismo od Zofke. Takrat sem vodila meščansko gospodinjstvo, imela sem prostorno, lepo, »buržujsko« stanovanje in sem seveda neprenehoma vabila Zofko, naj me obišče. Ona je tudi večkrat obljubila. da pride, kajti v Mostarju bi se našlo pobud v obilni meri za onega, ki bi hotel opisovati Balkan in slovanski orient. Tudi je ta kraj s svojo reko in gorami, turškimi hišami, minareti, cipresami in oljkami, pestrimi nošami in tipi, slika, ki je vredna, da se jo vidi in ohrani v spominu. Domotožje ni povzročilo, da bi postala krivična — tujina ni kriva, da nam ostane tujina. In ljudje? Avstro-ogrska vojaška uprava je bila res veliko bolj zoprna in slabša kakor domače podjarmljeno, izkoriščano in po političnih špekulantih medsebojno shujskano ljudstvo.
(Dalje prihodnjič.)
NemSko laponska zveza — o roti
komunizmu Anglija vznemirjena.
Gladovna stavka rudarjev v Stanovskem
7g H&siU Ucaicv
Ljubljana
Sodrugi! Delavci in delavke! Sodružice! | 9. uri dopoldne se bo vršilo v dvorani De-V nedeljo, dne 29. novembra 1936 ob | lavske zbornice
veliko zborovanje
delavstva o preskrbi in pomoči brezposelnim
Poročali bodo sodrugi: Tome, Kralj, Crno-gorac in Leskošek.
Delavstvo in nameščenci vseh strok: stavbinci, lesni delavci, živilci, krojači, kovinarji, čevljarji itd., udeležite se tega zborovanja. Manifestirajmo za naše pravice in za preskrbo in zaščito brezposelnih.
Zahtevajmo predvsem zadostno število ogrevalnic in javnih kuhinj. Delavci in nameščenci! Nikdo od Vas ni zavarovan zoper brezposelnost! Danes delaš, jutri si že
lahko na cesti, brez sredstev. Vsled tega je dolžnost vseh zaposlenih in nezaposlenih, da solidarno nastopimo za skupno našo zahtevo:
odpravo brezposelnosti in izdatno preskrbo onih, ki bi kljub vsem ukrepom postali in ostali brezposelni.
Krajevni Medstrokovni Odbor Strok, komisije za Slovenijo U. R. S. S. J.	Ljuoljana
Maribor
Ali bi se to ne dalo drugače urediti?
Ze parkrat smo opozorili na to, da se pri nas odlagajo vsa javna dela na zimo, namesto da bi z njimi začeli že spomladi in jih dovršili čez poletje. Na državnem mostu n. pr. delajo sedaj novo erlektriško napeljavo, kakor da bi prej, dokler je bilo še toplo, ne bilo za to časa. Delavci, ki so pri tem delu zaposleni so izpostavljeni hudemu mrazu, termometer je že par dni pod ničlo in razen tega brije na mostu vedno ostra sapa. Vsak si lahko sam predstavlja, kako po kamenju in železni mostni konstrukciji, dolbsti cement in vrtati železo. Ni čuda, ako se bo ta ali oni izmed njih prehladil, -da bo imel za vse življenje dovolj. In kakor izgleda, bo delo trajalo še ves mesec december. — Delo pri preureditvi mostišča na Kralja Petra trgu pa so morali sploh prekiniti, ker zmrzuje in ni mogoče več cementirati. Del hodnika, ki so ga prevlekli s cementom, so morali, da preprečijo poškodbe vsled mraza, pokriti s suhim listjem. Naj bi merodajni gospodje skrbeli za to, da se vprašanja, ki se tičejo takih del vedno ure-de poprej, nren— ——•	  -	■
11.5 ate. Delavcem pa, ki so zaposleni v takem mrazu in na tako odprtih krajih, kot je državni most, bi morali preskrbeti topjo obleko in tu in tam tudi kakšen požirek to- i plega čaja.
Trbovlje
Po starem kopitu
Dolga tri leta je »Slovenec« molčal o občinski politiki v Trbovljah. Ce je pa kaj sporočil, je bil pa slavospev občinskemu odboru, seveda zato, ker so sedeli poleg osovraženih socialistov tudi nekdanji klerikalni opozicionalci.
Sedaj je pa »Slovenec« že udaril na staro struno in pripoveduje, da se jih je premalo upoštevalo. Čudno, da so se na to spomnili šele ipo treh letih. Volilci vemo, kje »Slovenca« čevelj žuli in smo si o njegovi objektivnosti že popolnoma na jasnem. Seveda, kdor ima prevelik apetit, se mu lahko zaleti. To še povemo »Slovencu«, da so delavci, kmetje in obrtniki z velikim zadovoljstvom vzeli na znanje listo, ki res predstavlja skupnost delavcev, kmetov in obrtnikov.	Volilci.
Nabavni prispevek. Načelstvo II. skupine je na podlagi številnih prošenj vložilo na TPD. v Ljubljani prošnjo za nabavni prispevek, ki bi se naj rudarjem izplačal pred božičnimi prazniki. Ker je nastopila precej dobra konjunktura, kar sklepamo iz tega, da so zaloge v veliki meri izčrpane, pričakujemo, da bo TPD. tudi tej prošnji ustregla. Zaprošeno je tudi, da se za Barbaro izplača delavcem ali delavkam polni kategorijski šiht, kar bo tudi pripomoglo, da bodo ta praznik rudarji veselejše obhajali.
Barbara denar se bo izplačeval že v tej plačilni perijodi, in sicer v pondeljek, dne 30. t. m.
Radvanje
Za kaj vse naj občina plačuje. Na zadnji seji občinskega odbora, dne 12. novembra t. 1. je bil v razpravi neki predlog, da naj občina odobri denarno podporo iz sredstev proračuna v cerkvene svrhe. V glavnem gre za plačo Din 20 dnevno mašniku, ki bi maševal v radvanjski cerkvi, za odobritev posebnega dodatka za maše o Veliki noči, Binkoštih in Božiču po Din 100, nadalje za enkratni nabavni prispevek za kelih in druge cerkvene potrebščine, ki služijo pri cerkvenem opravilu. Proti temu predlogu so nekateri občinski odborniki nastopili že na seji. Treba pa je, da o tej stvari zve tudi javnost. Občina nima sredstev niti za lastne potrebe, kaj šele za kritje cerkvenih izdatkov. Naj omenimo samo bedno stanje občinskih siromakov in brezposelnih, za katere ni denarja. Kdor hoče, da bo v Radvanju vsak dan ena masa, naj tudi skrbi za sredstva. Konstituira naj se cerkveni odbor, ki naj, ako bodo prebivalci, člani cerkve, s tem zadovoljni, uvede posebne doklade. Na te prigovore je v seji g. H. odgovoril na res svojstven način. V debato je vpletel celo Madrid (kjer nacisti, za katere se »Slovenec« navdušuje, rušijo z granatami in bombami najlepše ■cerkve). I®11™ gospodu svetujemo, naj Madrid pusti Španiji. Pri tem pa naj nikar ne pozabi, da je srednji vek že davno minul, ko je veljal pregovor: Kogar kruh ješ, tega molitev moliš. Sicer pa glede podpore cerkvi velja tudi stališče, da kdor pobira dohodke, naj jo tudi vzdržuje in skrbi za bogoslužje._________________________
Za tiskovni sklad je daroval s. Ant. Škruba iz Merlebacha v Franciji fr. 10. Iskrena hvala! Sodrugi posnemajte!
Pod vlak je šla — za svojim izvoljencem. V Studencih se je dne 24. t. m. vrgla pod vlak 191etna delavka Ana Karnekerje-va, zaročenka pretekli četrtek tragično preminulega slikarskega pomočnika Franca Žumra. Kakor Žumru, je tudi Karnekerjevi vlak odrezal obe nogi. Umrla je v bolnici 25. t. m. opoldne.
Srčna kap. Pred avtobusno čakalnico na Glavem trgu se je včeraj, dne 25. t m. nenadoma zgrudil 611etni vpokojeni sodni uradnik Stegnar Vinko in na mestu izdihnil. Pokojnik je prišel iz Ljubljane na obisk k sorodnikom, ko se je nameraval odpeljati na kolodvor in nazaj v Ljubljano, ga je. dohitela smrt.
Staniča za socijalno skrb rekonvale-scentnih delavcev vabi vsaj po štiri zastopnike delavstva iz vsake tovarne na sestanek 29. novembra 1936 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice, Maribor, Sodna ulica 9.
Podmladek Rdečega križa priredi 1. decembra ob 3. uri popoldne v Unionski dvorani v prid Podpornega društva za revne učence velik mladinski koncert. Sodelujejo: mladinski zbori in dijaški orkester. Poleg tega rajalni in telovadni nastop. Pridite, da bo dosežen dobrodelni namen prireditve!
Celje
Ponovno opozarjamo na predavanje, ki
bo v nedeljo, dne 29. t. m. v dvorani Delavske zbornice ob 9. uri dopoldne. Predaval bo s. Uratnik o problemu zakona o minimalnih mezdah.
Emigrantsko društvo »Soča« priredi v soboto, dne 28. novembra ob 20. uri akademijo v proslavo 301etnice smrti pesnika Simona Gregorčiča.
KINO .METROPOL*, CELJE
28., 29., 30. novembra: POSLEDNJI AKORD. IX. Betho\vnova simfonija in Handlov oratorij
v filmu. Največja letošnja umetnina.
1., 2. decembra: ANIMATOR. Briljantna filmska ideja v povsem modernem duhu.
MATINEJE : V petek, 27. nov. ob 16. url, v soboto, 28. nov. ob 16. uri, v nedeljo 29. nov. ob 10-15 In 14. uri. Vsi prostori v parterju Din 3-50, na balkonu Din 4 60.
Velenje
Volilni shod liste delovnega ljudstva se bo vršil v nedljo, dne 29. t. m. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v restavraciji g. Ivana Raka. Poleg kandidatov bo govoril tudi s. Jelen iz Maribora. Vabljeni vsi sodrugi!
LaSko
Zborovanje rudarjev iz Hude jame se bo vršilo v nedeljo, dne 29. novembra s pričetkom ob pol 9. uri dopoldne v dvorani hotela »Savinja«. Na zborovanju poroča taj-ZRJ s. Arh iz Zagorja. Rudarji, vsi na shod!
Senovo pri Rajhenburgu
Predavanje. Podružnica Zveze Rudarjev Jugoslavije sklicuje za v nedeljo, dne 29. novembra t. 1. javno predavanje s pričetkom ob 9. uri dopoldne v prostorih »Delavskega doma« na Senovem z dnevnim redom: 1. Socialna zakonodaja; 2. pomen strokovne organizacije in delavskega časopisja; 3. slučajnosti. Poročata: ss. dr. Reis-man in Viktor Eržen. Vabimo vse delavstvo, tudi iz bližnjih krajev, da se predavanja udeleži! — Družnost!
Mežica
Rudarsko zborovanje se bo vršilo ob 10. uri dop. v dvorani gostilne g. Toffa v Mežici. Referent s. Pliberšek Franc iz Trbovelj. Zborovanje bo važno za vse rudarje in se ga naj vsi udeleže.
Kranj
Ojlclelna priključitev okoliških vasi k mestni občini. Kakor poroča »Gorenjec«, je priključitev okoliških vasi tudi že oficielno izvršena. Samo vprašanje Struževa ostane zaenkrat še nerešeno. Zadnje čase se je JRZ že razgovarjala z nekaterimi uglednimi kmeti iz Primskovega in jih skušala do volitev pritegniti v občinsko upravo, obenem pa seveda tudi za kandidate na listi JRZ. Razgovori so izpadli negativno.
Sestanek stavbincev. Stavbinska organizacija sklicuje za nedeljo, dne 29. t. m. važen sestanek, na katerem se bo razpravljalo o novi kolektivni pogodbi. Sestanek se bo vršil v dvorani restavracije Semen, s pričetkom ob 9. uri dopoldne. Sestanka naj se v lastnem interesu udeleže vsi stavbinci in oni, ki se nadejajo, da bodo kot stavbinci našli zaposlitev v prihodnji sezoni.
Bc&z Icuda za 7Me -stevautosti za *tecifa
f
x
Vsako nasilno odpravljanje nesnage pri pranju škoduje perilu. Perite zato s Schichtovim Radionom, ki varuje perilo in Vam prihrani naporno delo. Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je zelo preprosta:
1. Raztopite Radion v mrzli vodi.
2. Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut.
3. Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snež-nobelo.
Schichtov
RADION
PO P O IN A NEGA P E R I L A
Hrastnik
Poročilo o dveletnem delovanju občinskega odbora
Dne 29. septembra 1934 je sedanja občinska uprava s predsednikom s. Malovrhom prevzela občinske posle. Pregledati je bilo treba stanje občinskih ubožcev1 in stanje občinskih cest, ki so bile po večini take, da se po njih sploh ni moglo več voziti. Tako se je sprejelo v seznam občinskih revežev celo vrsto upokojencev iz kemične tovarne, kateri imajo od 30 do 70 Din mesečne pokojnine.
Občinska uprava je začela s popravljanjem cest in danes lahko računamo, da ni vasi (in teh je v občini 20), v kateri bi se ne popravljalo cest. Gradili smo odcep vodovoda od Birtiča proti Studencem, napravili za višje stanujoče prebivalce vodnjak, tako, da tudi oni lahko zajemajo vodo iz občinskega vodovoda. Tudi za prebivalce vasi Prapretno smo napravili tak vodnjak. V vasi Kovk smo naredili nove vodnjake in postavili novo črpalko francoskega izvora. V vasi Brnica smo tudi nadomestili staro nerabno črpalko z novo črpalko istotako francoskega izvora. V vasi Podkrnice gradimo ravno sedaj okrog 500 m dolg vodovod. Tako, da bode tudi ta vas preskrbljena z dobro pitno vodo.
Uredili smo tudi začasno ubožnico, v kateri preskrbujemo sedaj osem ubožcev. Popreje so taki ubožci morali prenočevati po hlevih in šupah in si vsakdanji košček kruha izprositi.
Zadeva ubožnice čaka končne ureditve. Istotako bo vprašanje gradnje izolirnice treba vzeti v najkrajšem času v pretres.
Nadalje imamo v programu za leto 1937-38 nujno potreben vodovod v vasi Brdce in v vasi Studence. V letu 1937 bo občina zidala stanovanjsko hišo s 15 stanovanji. Potrebni kredit za to hišo je občina preskrbela pri Borzi dela, kot brezobrestno posojilo, katero se bode odplačevalo z najemninami stanovalcev. Tako, da ne bo občina prav nič obremenjena.
Poglejmo pa malo, kako je prejšnja občinska uprava skrbela za svoje občane. V letu 1933. je izdala za občinske ceste Din 5800, za kmetske potrebščine in živinorejo Din 4700, za ubožni sklad Din 16.000 in za brezposelne Din 400, vsega skupaj Din 26.900.—. To je v letu pred prevzemom občine v naše roke.
Sedanja uprava je pa v letu 1934 izdala za te potrebščine sledeče: Za .ceste Din 40.000, za kmetske potrebščine Din 18.000, za ubožni sklad Din 110.000 ter za brezposelne Din 20.000. Približno iste zneske je občina izdala v te svrhe tudi v letu 1935.
V letu 1935 smo ustanovili tudi kuhinjo za brezposelne, v kateri je dobivalo vsak dan hrano 50 brezposelnih. Kar je treba posebno povdariti, je to, da je sedanja občinska uprava navzlic vsemu temu delu in uspehu znižala občinske doklade od 185% na 152% in ustanovila samostojno zdravstveno občino, kjer je tudi odpadlo 5—10% doklad. V splošnem so se doklade znižale za 40%.
Iz tega poročila se vidi, da se je v teh dveh letih več naredilo, kakor poprej morda v desetih letih, dasiravno smo prevzeli občino v najhujši gospodarski krizi. Dočim je bivša občinska uprava dobila na primer v letu 1931 Din 230.000 več občinskih doklad izplačanih, kakor je imela po proračunu predvidenih, smo sedaj v teh letih dobili veliko manj izplačano kakor po proračunu predvideno, saj smo letos v prvem
polletju dobili namesto Din 300.000, samo Din 60.000 na občinskih dokladah. Iz tega se vidi, kako težko stališče je imela občinska uprava v teh dveh letih, a je vseeno dosegla s smotrenim delom tako velike uspehe.
Sedanja uprava mirno stopa pred vo-lilce, naj oni razsodijo o izvršenem delu in o bodočem programu. Prepričani smo, da o tem ne bo težko razsojati in da bo lahka tudi odločitev za vsakega volilca.
Delavci, kmetje in obrtniki, udeležite se v nedeljo, dne 6. decembra t. 1. volitev in oddajte svoj glas za gospodarsko listo, katere nosilec je s. Malovrh.
Volilni shod. V nedeljo, dne 29. novem-k° vr®’' iavn' volilni shod ob 3. uri popoldne v dvorani konzumnega društva rudarjev v Hrastniku. Poroča s. Malovrh kot nosilec liste kmetov, delavcev in obrtnikov za občinske volitve.
Soitanj
Po njihovih delih jih boste spoznali.
Okrog Šoštanja se vršijo razni agitacijski sestanki za JRZ. Vsako drugo agitacijo pa pristaši te stranke proglašajo za državi nevarno in najdejo tisoč sredstev, da jo onemogočijo. Vse je tem gospodom napoti. Toda, blato, ki ga mečejo danes na nas zavedne delavce, zna lepega dne pasti nazaj na tiste gospode, »•	'% k tV večno
o - o n. Namesto, da gospodje preganjajo svoje politične nasprotnike, naj bi rajše vršili delo v smislu svojih katoliških načel.
Vse naročnike naprošamo, da poravnajo svojo naročnino, zlasti tisti, ki so v zaostanku že dlje časa. — Kdor bi rad knjige Cankarjeve družbe, naj se tudi takoj zglasi pri poverjeniku »Delavske Politike«, dokler je še kaj zaloge.
Kočevje
Vest mi narekuje, da povem javnosti, da ni res..,, da smo rudarji skoraj polno zaposleni, res pa je, da delamo samo 12 do 13 dni mesečno. Mislim, da je vsakomur jasno, kako živimo s tem zaslužkom, če gre mati šestih otrok v rudniški konzum, ji dajo živil za celih 30 dinarjev za 14 dni! Ali naj to še sploh imenujemo življenje? Imamo lepo kolektivno pogodbo, razne zapisnike in lep zakon o zaščiti delavstva, toda kljub temu se pri nas dogajajo stvari, ki diše po samovoljnosti gotovih gospodov, ki stoje blizu katoliški akciji in mislijo, da mi marksisti, naše žene in otroci nimamo želodcev. Pri rudniku bo treba ukreniti, da bodo delali vsi rudarji enako, ne pa eni več, drugi manj. Ureditev teh vprašanj pa je odvisna predvsem od nas. Zato, sodrugi, vsi v organizacijo, ker le z njeno pomočjo bomo uspeli! — Rudar.
Kamnik
Naročniki »Delavske Politike«, plačujte naročnino vsak mesc sproti poverjeniku, ki Vas bo obiskal na domu. Ne odlašajte s plačevanjem naročnine, enega kovača mesečno človek prenese, ako pa se naberejo zaostanki, jih je težko odplačati. Skrbimo, da bo naš list v brivnicah in gostilnah, kamor zahajamo. Kdor noče naše »Delavske Politike«, noče tudi nas.
Zahvala. Ob smrti mojega moža se zahvaljujem delavcem in delavkam tovarne »Titan«, ki so v tako obilnem številu spremili pokojnika na zadnjem potu. Najprisrč-neje se zahvaljujem podružnici SMRJ za krasna venca in za podporo v znesku Din 250. Najiepša hvala tudi delavskemu pevskemu društvu »Solidarnost« za žalostitiki pred hišo žalosti in ob odprtem grobu. Žalujoča Rems Neža.
Naši v Franciji
Merlebach v novembru 1936.
Že večkrat sem nameraval napisati za »Delavsko Politiko« kratek opis novih razmer v Franciji pod vlado »ljudske fronte«, ki ji stoji na čelu s. Blum. Naše sodruge v domovini bo to gotovo zanimalo, zlasti še, ker razni reakcionarni, fašistični in klerofašistični listi vedo povedati o novi Franciji toliko — slabega.
Delavci in kmietje v Franciji, z nami priseljenci vred, trdimo obratno: Vlada s. Bluma dela dobro, ona dela v korist delavskega razreda, kratko rečeno, v korist vseh onih, ki so zaščite in pomoči potrebni.
Da je temu res tako, pričajo v dovoljni meri besni napadi kapitalističnega tiska na vlado in njene predstavnike. Toda naj govore dejstva:
Kaj smo dosegli rudarji?
N. pr. plača kopača se je z zakonom zvišala od 35.15 frankov na 41.48 frankov in šiht. Manj kot toliko ne sme znašati mezda nobenega kopača.
S L novembrom je stopil v veljavo 40 urni delovni teden; v premogovnikih je delovni čas še krajši in znaša tedensko samo 38 ur 40 minut. Namesto da bi delali 6 dni po 6 ur, delamo sedaj samo 5 dni v tednu po 8 ur. Za osemurni šiht dobi kopač 49.77 frankov, kopači, ki delajo v akordu pa zaslužijo še več.
Za malico smo imeli poprej na vsak šiht po 15 minut odmora, po novem se je odmor zvišal za 20 mi-' nut.
Vsak rudar ima po novih zakonih vlade s. Bluma letno 14 dnevni dopust, od tega 12 dni plačanih. Kopač, ki gre na dopust dobi plačano mezdo 44 frankov dnevno. Vzameš pa si dopust kadar hočeš.
Najbolj smo se pa oddahnili, ker je z uveljavljenjem novih zakonov nehalo neznosno priganjanje pri delu. Pazniki so nas gonili in zmerjali, vse smo bili, samo ljudje ne. Sedaj so postali čisto drugačni, kakor noč in dan. Kajti zakon ščiti delavce in ta zaščita ni samo na papirju. Poprej enkrat so nas kaznovali za vsa-
Jesenice
Popravljamo. V zadnji številki našega lista smo poročali, da je bil razrešen svojih funkcij glavni zaupnik pri KID v tovarni Sava s. Perko Vencelj, kar pa ni točno, ampak je bil razrešen le glavni zaupnik KID s. Joža Celešnik, ki je prevzel svojo funkcijo po s. Perkotu, ki v zadnji dobi ni bil glavni zaupnik.
Zvočni kino Radio predvaja v soboto, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 29. t. m. ob 3., 5. uri pop. in ob 8. uri zvečer velefilm »Dušica Rožamarija« s Hansi Knoteck v glavni vlogi. Med dodatki kulturni film o zračnih potih ter dva zvočna tednika. Opozarjamo cenj. občinstvo, da zaradi velikega povpraševanja vstopnice rezervira oz. si jih nabavi v predprodaji. — Sledi v pondeljek zvečer in v torek popoldne in zvečer velefilm »Sen zimske noči«.
Advokat
Šegula Janko
je otvoril svojo pisarno v Ptuju v hiši gostilne Zupančič.
Miklavž prihaja ||| Miklavž prinaša darila
llllll
Mariborski decl oznanjam veliko veselje ter radostno vest. Za MiKlairža bom pripravil zalogo iiajflnejšUi ter najoEusnejšlh slaščic. Vse po Dinar! Svojo izložbo bom uredil v znamenju prihajajočega in darila razdeljujočega Miklavža. Mladina pridi in sl oglej bogato Miklavževo izložbo slaščic sladkarij in bonbonov Se priporoCa
..BOHBOHERA ORIENT"
Ivo Jurčevič, Maribor, Gosposka ul.
MOŠKE HUBERTUS PLAŠČE po 230 Din
dobite pri tvrdki MIRKO FELDIN, manufaktur, trgovina
MARIBOR, Aleksandrova cesta 13 (na vogalu)
Zadovoljni slovenski delavci pod
vlado s. Bluma
ko najmanjšo stvar. Tudi kaznovanje je sedaj skoro docela prenehalo.
Kljub temu pa storitev v rudnikih ni padla, kajti rudarji delamo z veseljem. Med tem, ko smo se včasih že kar bali iti na šiht.
Vlada s. Bluma in inozemski delavci
Za nas priseljence, ki smo prišli v Francijo s trebuhom za kruhom je pod vlado s. Bluma, ki je res prava ljudska vlada, mnogo boljše. Nič več ne živimo v večnem strahu, kot prej nekdaj, ko nisi vedel ne ure, ne dneva. kdaj bo prišel ukaz, da moraš pobrati šila in kopita ter iti odkoder si prišel. Inozemski delavci smo sedaj v Franciji kot. domačini. Vlada je s svojimi zakoni o skrajšanju delovnega časa priskrbela delo domačim nezaposlenim, zagotovila ga je pa tudi nam inozemcem.
Mi slovenski delavci se sedaj v Franciji dobro počutimo, postala nam je druga domovina. Naše društveno življenje in javno udejstvovanje ni z ničemur utesnjeno, ker postoji svoboda govora, tiska in združevanja.
Pred leti so hodili med nas neki jugoslovanski fašisti in poizkušali ustanavljati neke vrste nacistične organizacije, brez uspeha seveda. Mi v tujini že znamo ločiti barve in ljudi. Nas ni treba hodit učit, mi si znamo sami ustanavljati svoja podporna društva, strokovno smo pa kot sekcije priključeni velikim svobodnim strokovnim organizacijam francoskega proletarijata.
Naše delavstvo v domovini naj se uči od francoskega delavca in kmeta zavednosti in vztrajnosti in naj ne pozabi, da je kruh politika in politika kruh.
Prav tako je, kakor nam o tem piše naša tudi med nami v Franciji že precej razširjena »Delavska Politika«.
Socializemi ni prazna beseda. Socialist biti bodi delavcu v ponos!
Za danes končam, prihodnjič pa še kaj o življenju v Franciji pod vlado ljudske fronte, ki ji načeljuje naš s. Blum.
Sprejmite iskrene pozdrave od Vašega sodruga.
Družnost!
Anton Škruba.
VZAJEMNOS1
Ljubljana
Delavski prosvetni večer
V	Ljubljani sta »Vzajemnost« in »Zarja« zopet začeli z delavskimi prosvetnimi večeri. V vsem delavskem gibanju se jasno opaža, da so vsi tisti delavci in delavke, ki se gibljejo v delavskem kulturnem društvu in tam delajo, najbolj resni in najbolj zavedni in da jim delavski pokret ni samo sredstvo za izboljšanje življenskega položaja, temveč notranja zahteva, stremljenje po pravičnejšem družabnem redu.
Vseeno je, kakšen je spored delavskega prosvetnega večera, kaj se igra, kakšne pesmi se pojo, vseeno, kdo sodeluje. Samo, da je lepo, vzgojno, blažilno, vzpodbujajoče.
Na prvem prosvetnem večeru v letošnji sezoni v sredo, dne 18. novembra je bila dvorana nabito polna.
Predsednik Slovenske matice, profesor in priljubljeni kulturni delavec dr. Dragotin Lončar je predaval prav poljudno in
Planinske Jopice
lastni izdelek od Din 60.— naprej
Eksportna hiia „LUNA“
Maribor, samo na Glavnem trgu 24
aro
JRZ m JUS v objemu pri volitvah w TOI
TRIGLAV
kvaliteto za slabo vreme
Priznanje gre težko z jezika
»Delavska Politika« je bila edini list, ki je razkrila kompromis za volitve v Trgovinsko, industrijsko in obrtniško zbornico, ki sta ga sklenili stranki JRZ in JNS.
Dolgo je trajalo, predno sta se oglasila gg. Ogrin in Rebek in priznala, da gresta skupno v volitve. Toda o kakšnem političnem dogovoru še vedno ni bilo ničesar čuti. O tem je pisala samo »Delavska Politika«, dasi je bilo jasno, da taki kompromisi brez političnih dogovorov med strankami niso mogoči.
Šele sedaj, ko so do zavrnitvi .
-	list v lepem številu okrožij, volitve že skoro končane. prihaja »Jutro« z barvo na dan in pravi:
Izvestni krogi delajo razpoloženje proti kompromisnim kandidatom, češ da so te kandidature politične in da so politične stranke odvzele obrtništvu pravico samoodloče.vanja in izbire pravih zastopnikov obrtniškega stanu.
Agitacija proti kompromisnim kandidatom je posegla po prav svojevrstni metodi. V volilnih okrožjih, kier pripada kompromisni kandidat naprednim strujam, se je vrgla na somišljenike JRZ, češ: kako morete voliti političnega nasprotnika! Kjer je kompromisni kandidat iz vrst JRZ, se slična agitacija vrši pri naprednih ljudeh.
Pri vsem tem se nam zdi potrebno napredni javnosti in posebej še vsemu naprednemu obrtništvu poudariti, da kompromis, ki je bil dosežen za vse odseke zbornice TOI, nikakor ne znači politizacije zborničnih volitev, marveč
ravno nasprotno: obvarovanje te važne institucije pred strankarsko-političnimi borbami.
V	čem obstoja kompromis? V dogovoru obeh vodilnih strank, da se ne bosta mešali v volilno borbo, ako se pri sestavi nove zbornice upošteva dejansko razmerje sil. Tako je bilo za vse odseke in tudi za obrtniški odsek. Stranki^ sta potem, ko so bili obrtniški voditelji vprašani, v sporazumu z njimi sklenili dogovor glede razdelitve števila mandatov na osnovi razmerja moči, kakršno se je pokazalo pri zadnjih zborničnih volitvah 1. 1927.
Danes tudi ni čas, da bi se v medsebojni borbi reševali obrtniški stanovski konflikti. Mi zastopamo težnje napredne in nacionalne javnosti. Nikdar se še nismo izogibali borbe. Toda prepričani smo, da zahteva izločitev take borbe splošni gospodarski interes naše ožje domovine.
Tako torej izgleda — depolitizacija zborničnih volitev, kateri služi za podlago — političen dogovor dveh strank: JRZ in JNS.
In zakaj, ljubi obrtniki vse to? Ker to zahteva »splošni gospodarski interes naše ožje domovine«, pravi »Jutro«. Kakor vedno, tako tudi sedaj ne gre brez priljubljene fraze o domovini. Domovina jim je, kakor —, kot je to napisal naš nesmrtni Cankar.
V	resnici pa, gospodje, je vaš sporazum naperjen proti tretjemu
—	proti obrtnikom, ki so siti političnega izigravanja priviligiranih stran-karjev.
umljivo o znanosti in delavstvu. Poslušalci so ga dobro umeli, govoril jim je iz srca, za kar so ga nagradili z burnim ploskanjem in odobravajočimi vzkliki.
Tajnik »Vzajemnosti«, s. C. Štukelj, se je zahvalil predavatelju in mu obenem s toplimi besedami čestital v imenu vseh k 60-letnici, ki jo je praznoval te dni.
Nato je sledil koncertni del. »Zarja« je z odigranimi skladbami pokazala, da delavec, vkljub žuljavim rokam in lačnemu želodcu, obvlada instrumente. Zlasti je do-padel solo. Škorpikova koračnica »Živio predsednik« je lepo melodijozno delo, ki človeka poživi in dviga. Skladatelju Škor-piku, našemu »Zarjanu«, čestitamo.
Recitacij je bilo troje. Magorš je reci-
tiral Brenčičevo: »Lesnim delavcem«, članica »Vzajemnosti«, Mimi Podbevšek pa Janeza Samojeva »Naš kruh« in Katke Zupančičeve »Pravljico za šipami«. Podbev-šekova je izborna recitatorka.
Zbor delavskega pevskega in glasbenega društva Ljubljana je pod vodstvom pevovodje A. Vračkota zapel dve delavski in štiri narodne pesmi. Zbor je še mlad, glasovni materijal dober. Petje je bilo ubrano in so pevci morali ponavljati. Pevovodja ima lep delež na uspehu.
Jazzorkester »Zarje« je zaigral tri komade prav po notah, toda v okvir prosvetnih večerov ta muzika ne spada.
Janez Samojov.
Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega Hubertus-sukna.
Ker nikomur ne prodajamo Hubertus-sukna, dobe se samo pri nas vsem znani
HUBERTUSI
katerih
nepremočljivo
sukno izdelujemo po patentu št. 7644/31.
Vsakdo, kdor je pri nas enkrat kupil
je postal naš Stalni
odjemalec!
m
TIVAR-HUBERTUSI
iz garantirano nepremočljivega sukna
TIVAR-OBLEKE
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.