plačana v gotovini. P. n j • IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTI ' MCeM« ICfi Din 1-50. TRGOVSKI Linhu~ lino £a§opI$ xa trgovino, Industrijo In obrt. F Ifiredništvo in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. -- št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIII. Telefon št. 552, LJUBLJANA, dne 28. maja 1925. Telefon št. 552, ŠTEV. 61. Pariški veiesejm. .V^dello S6 je zaključil XVII. panski veiesejm. Kdor ga je poselil, ta je videl resnično revijo cele industri-jalne in komercijalne Francije, kajti n& tej veliki gospodarski manifestaciji so bile zastopane vse stroke francoske podjetnosti. Nad tri milijone posetnikov je obšlo v teku 14 dni obširne sejmske prostore, kjer je bilo okoli 5000 razstavljalcev. Mirno lahko trdimo, da bo pariški veiesejm s pravico zavzel mesto nasproti svojemu rivalu v Lipskem. Izza svoje ustanovitve v letu 1904 se je vršil pariški veiesejm skoro vsako leto na drugem prostoru; letos je pa vendar prišel do lastne strehe. Mestna občina pariška je, priznavajoč izredno važnost, ki jo ima ta ustanova za razvoj francoske podjetnosti v splošnem, a zlasti za mesto Pariz, dala sejmski upravi na razpolago obširne prostore ob Porte de Versailles, kjer se je veiesejm naselil za stalno. Prostor obsega 40 hektarjev. Postavljenih je že okoli 1000 manjših lesenih razstavnih prostorov, pokriti veliki paviljoni obsegajo 48.000 kvadratnih metrov prostora in poleg tega je še 100.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora na prostem za težke stroje, prometna sredstva itd. Na sejmu so bile najboljše zastopane industrije, ki se pečajo z izdelovanjem električnih strojev in aparatov. Od orjaških transformatorjev do najmanjših žepnih svetilk, vse je bilo zastopano. Zdi se, da se je ta stroka med vsemi industrijami po vojni naj-lepse razvijala in na sejmu je bilo videti mnogo takih strojev, za kate- ?T,.iZvde.lovanie ie imela pred vojno izključni monopol Nemčija. Posebno zanimiv je bil oddelek za radioaparate, ki je vzbujal med poset-mki največ zanimanja. Zastopanih je bilo tu več kot 120 tvrdk. Za prav malenkostno svoto si si lahko nabavil prejemalni aparat in ni čuda, ako vidiš danes, pri potovanju skozi Francijo tudi že na vaških kmečkih hišah anteno za prejemanje radio poročil. Prenapolnjen je bil tudi obširen paviljon za mehanične stroke, kjer si videl vse mogoče stroje od manjšega preciznega orodja do najmočnejših traktorjev, parnih strojev itd. Med stroji je posebej omeniti vsakovrstne moderne stroje za obdelovanje lesa. V tem oddelku je vzbujala posebno zanimanje peč za žganje lesnega oglja. Peč se lahko uporabi za vse vrste lesa, ni velika in je prav lahko prenosljiva. Za oskrbo peči niso potrebni kvalificirani delavci, po noči ni treba nobenega nadzora. Oglje je lepo, srebrno belo.* ..e*° dobro so bile tudi zastopane fUnLni kakor tovarne za iz- delovanje konzerv vseh vrst, sira in kandiranega sadja, ki je bilo razstavljeno v najokusnejših oblikah. V obširnem vinskem paviljonu so bile zastopane vse znane svetovne znamke šampanjskega, burgundskega, bordoškega, turenskega, langedo-škega, misijonskega i. dr. znamenitih vin. Zastopane so bile tudi vse prvovrstne tovarne likerjev, žganja in konjaka. Zastopanih je bilo okoli 500 vinskih tvrdk. Zelo zanimiv je bil paviljon >mo-dernih birojev«, kjer si našel vse, kar se Potrebuje v moderni pisarni. Od praktične pisalne mize, do najfinej-sega stroja za stenografično tipkanje, Nosloyi tvrdke, ki je razstavila peč, kakor tudi drugih tvrdk so naročnikom v uredništvu na razpolago. ki je bil senzacija tega oddelka, praktično urejene knjige, ki ti olajšajo evidenco korespondence, najrazličnejše stroje za računanje, vse si dobil v tem oddelku. Ni treba seveda posebej omeniti, da je bil paviljon s takozvanimi pariškimi predmeti izredno bogat. Oblačilne stroke so imele poseben paviljon, poseben tudi dekorativne umetnosti, kjer si našel: umetniško izdelane predmete iz keramike, brona, preproge, barvane tkanine, svile in papir. • Kot posebna novost letošnje prireditve je bil >salon novosti in iznajdb«, ki je bil rezerviran za obrtnike vseh strok. S tem je hotela sejmska uprava na poseben način dokumentirati svojo skrb in razumevanje važnosti obrtniškega stanu. V splošnem je organizacija sejma uzoma. Promet, ki tvori v Parizu problem zase, se je razvijal brezhibno. Posetnikom so bili tramvaj, omnibus in podzemska železnica (metropoli-tanka) na razpolago, tako da so bile zveze vedno na razpolago. Pariški veiesejm, ki je bil doslej rezerviran samo za francoske in belgijske razstavljalce, je postal odslej mednaroden; drugo leto bo tam zastopana podjetnost najagilnejših centrov cele Evrope. V eminentnem interesu gospodarske propagande bi bilo, da bi se udeležila take mednarodne gospodarske manifestacije tudi naša država.. Že dejstvo samo, da bi šlo mimo naše izložbe dnevno na tisoče ljudi, ki nas malo poznajo, ali ki o naši državi mogoče še niso slišali niti besede, bi bilo, neglede na trgovske odnošaje, ki bi se pri tem brezdvomno navezali, tako velike važnosti, da bi bilo neodpust-no, ako bi se naša država ne mogla oficijelno udeležiti te prireditve. Subvencija, ki bi jo dala država, da omogoči našo udeležbo, bi bila brez dvoma sigurna, plodonosna investicija. _____________________________Dr. I. P. Kupčijski zaključki tržaških ' plovnih družb. Največje tržaške plovbne družbe so imele te dni svoje letne občne zbore. Družbe so lani pomnožile svoj akcijski kapital za 162 milijonov lir, od 272 na 434 milijonov, v enem samem letu torej za 59% ! Od novega leta naprej se je pa akcijski kapital pomnožil za nadaljnih 200 milijonov! Te številke nam dosti povedo; vidimo razmah plovbe in finančne transak-cije, ki ga spremljajo. Družba Cosulich je imela po odpisu 4,380.208 lir čistega dobička 16,013.140 lir, leta 1923 pa 10,004.660, letos torej za 60% več.*Povišek pripisujejo deloma zvišani voznini, deloma pa dvigu pomorskega prometa sploh, na katerega blagodejno vpliva zopetni pričetek normalnih razmer med državami. Lani so ladje tvrdke Cosulich prevozile na 227 potovanjih v Severno in Južno Ameriko in nazaj 1,063.615 morskih milj == 1,970.000 kilometrov = 49 zemeljskih obsegov; P-rljale so 24.441 popotnikov in "‘9-223 meterskih stotov blaga. Dve zastareli ladji so iz brodovja izločili, na novo so pa naročile 4 nove tovorne motorne ladje in 2 veliki popotniški motorni ladji; vsaka teh dveh bo imela vsebino 23.500 brutoregisterton. Dve tovorni lad ji sta ze izgotovljeni in ju sedaj opremljajo. Skupno z ladjami, ki se še gradijo, znaša vsa tonaža družbenih ladij več kot 200.000 ton. Vplačani akcijski kapital znaša sedaj 250 milijonov lir. Med aktivi so za-računjene ladje z 72 milijoni; blagajna, bančna imovina itd. z 32 milijoni; udeležba pri podjetjih s 108 milijoni, dolžniki s 63 milijoni. Med pasivi vidimo akcijski kapital s 950 milijoni, rezervni zaklad s 37 milijoni, upnike z 80 milijoni, čisti dobiček itd. Plačali bodo 8 odstotno dividendo v znesku 16 lir. Akcionarji družbe Lloyd Triestino so na rednem in izrednem občnem zboru na predlog upravnega sveta sklenili zvišati delniško glavnico na 100 milijonov lir. Izdali bodo 178.000 novih delnic po 400 lir, torej za 71.200.000 lir. Iz tega vidimo, da je znašala dosedanja glavnica samo 28.800.000 lir. Torej velikansk napredek! Novi kapital bodo porabili večinoma za zgradbo novih ladij. Pri Lloyd Triestino se zmeraj bolj čuti vpliv banke Commerciale Triestina. Tudi Lloyd je svoj tovorni in potniški promet lani zelo poživil. Število blagovnih ton je znašalo leta 1923 688.735, lani pa 964.659, število popotnikov se je dvignilo od 85.000 na 100.000. Opazimo, da služi Lloyd bolj osebnemu prometu, Cosulich pa tovornemu. Družba je udeležena tudi pri Marittima Italiana in pri novi italijanski zračnoprometni družbi >Aero Express Italiana«, ki bo začela te dni z rednim prometom Brindisi-Atene-Carigrad. Cisti dobiček Lloyda -je prišel na 1,514.310 lir. Porabili ga bodo po 5odstotnem odbitku, ki pripade rezervnemu zakladu, za zvišanje glavnice. Družba Premuda izkazuje 335.270 lir čistega dobička; po odbitkih ga bodo razdelili med delničarje. Dividenda na akcijo 32 lir = 16%. Navigazione Libera Triestina izkazuje za lani 9,099.108 lir čistih dohodkov. Dividenda znaša 28 lir za delni-00 Družba se zmeraj bolj kon- solidira in je danes med najpomembnejšimi organizacijami proste plovbe v Italiji. V kratkem bo imela za več kot 300.000 ton ladij. Vse njene ladje so bile skoz vse preteklo leto dobičkonosno zaposlene. Napravile so nad 1.600.000 kilometrov vožnje in so prepeljale nad 1 milijon ton najrazličnejšega blaga; brutodohodkov je bilo nad en milijon funtov. Akcijska glavnica se je zvišala od 110 na 150 milijonov. Cisti dobiček 9,099.108 lir so tako-le razdelili: v rezervni fond 500.000 lir, 7% dividenda 7,700.000 lir, upravni svet 442.444 lir, na novi račun 456.664 lir. Družba »Lussino« je izplačala za 1924 dividendo 28 lir na delnico = 7%. Naš izvoz žirne in mesa v Italijo. Po naši statistiki vnanje trgovine je bil izvoz naše živine in zaklane živine v Italijo v primeri s celokupnim našim izvozom živine in mesa na- slednji: Živa goveda (komadov): v Italijo skupno Leto 1921 85.015 108.214 Leto 1922 61.072 105.385 Leto 1923 91.929 206.513 Zaklana: v Italijo skupno Leto 1921 1.353 2.498 Leto 1922 — — Leto 1923 — — Sveže meso (kilogrami) v Italijo Leto 1921 3,282.613 Leto 1922 3,571.813 4,806.956 Leto 1923 1,591.824 7,052.083 skupno 6,236.326 Po italijanski statistiki vnanje tr- govine je znašal uvoz živine in mesa v Italijo v prvih desetih mesecih 1922,1923 in 1924 iz raznih držav: Živina (komadov): 1922 1923 1924 Avstrija 2.785 8.911 6.571 Danska 11.370 2.985 i.671 Francija 553 16.763 110 Nemčija 167 154 134 (reparacije) 12.747 10.299 < — Nizozemska 1.254 3.210 449 Jugoslavija 45.126 68.826 63.789 Švica 10.569 9.575 3.091 Madžarska 2.607 252 7.573 (reparacije) 1.281 2.885 — Tunis 10.984 6.718 502 Ostale države 3.532 3.470 10.996 Skupaj 102.975 1347048 947Š86 Meso, sveže in zmrznjeno v kvintalih: 1922 1923 1924 Jugoslavija 65.243 15.172 17.369 Madžarska 34.624 332 — Argentlnija 51.624 17.594 557.309 Brazilija 71.037 182.971 200.267 Združ. drž. amer. 349 5.910 30.324 Urugvaj — — 104.338 Venezuela 8.498 2.994 — Ostale države 8.457 1.464 74.343 Skupaj 241.367 228.360 985.874 Naša statistika (tabela št. 1) nam kaže, da je za naš izvoz živine in mesa italijanski trg ogromne važnosti. L. 1921 in 1922 sta odpadli skoro dve tretjini našega celokupnega izvoza na Italijo. Ta izvoz je znatno popustil, zlasti v svežem mesu, ki je šlo v mnogo večji množini v Avstrijo nego v Italijo. Italijanska statistika uvoza žive živine (tabela št. 2) nam kaže, da naša država v uvozu govedi v Italijo znatno prekaša vse druge države. Uvoz žive živine iz Danske, Francije, Nemčije (na račun reparacij), Nizozemske, Švice in Tunisa je stalno padal v zadnjih treh letih in je leta 1924 skoro ponehal. Vzdržuje se še edino uvoz iz Avstrije, a znatno je narastel uvoz iz Madžarske. Iz naše države je bilo v prvih desetih mesecih 1. 1924 uvoženo nad s/3 skupnega uvoza v Italijo. V tem pogledu je torej naš položaj predominanten. Posebnega interesa pa so za nas podatki italijanske statistike o uvozu svežega in zmrznjenega mesa (tabela št. 3). Ta statistika nam kaže ogromen porast uvoza zmrznjenega mesa iz dežel Južne Amerike: Urugvaja in Brazilije, pa zlasti iz Argentinije. Uvoz zmrznjenega mesa 136.578 kvintalov v 1. 1922 je poskočil na 961.458 kvintalov 1. 1924. Konsum zmrznjenega mesa (čarne congelata, viande frigorifique) se je udomačil v Evropi, posebno v Italiji tekom vojne. Po vojni se je zmrznjeno meso zlasti dovažalo v Genovo in v Neapolj, kjer obstoje velika ledena skladišča in odtod je zmrznjeno meso postopoma prodiralo v ostalo Italijo. Vsled konkurence svežega mesa iz naše države je to zmrznjeno meso doslej v mali meri prihajalo v vzhodni del Italije in v Trst. Vendar je tudi na teh tržiščih sedaj vse večje zanimanje za zmrznjeno meso in že se snujejo načrti za zgradbo velikega centralnega ledenega skladišča v tržaškem pristanišču, katero bi moglo prejemati ogromne količine mesa iz Južne Amerike in odtod bi se vršila razprodaja ne samo v vzhodni del Italije, temveč tudi v Avstrijo in na Češkoslovaško, torej v čblo srednjo Evropo. Kako se je razvijal dovoz zmrznjenega mesa iz Južne Amerike, kaže jasno tudi zvišanje števila frigorifer-nih ledenih ladij, s kojimi se ta uvoz vrši. Tržaška parobrodna družba >Navigazione libera Triestina« se je začela pred dvema letoma baviti s prevozom mesa. Sprva je imela eden j parobrod, ki so ga Italijani za časa ■ vojne pretvorili v frigorifernega; le- ■ ta 1924 je bil dovršen nov parobrod »Eda«, namenjen specielno za pre- ; voz mesa; nedavno je ista družba kupila od naše Prekomorske plovidbe na Sušaku brod »Zvir«, ki je istotako frigoriferen; tekom tekočega leta bo ; gotov še eden nov parobrod. Tako j bo v kratkem samo »Libera Triesti- ; na« razpolagala s štirimi velikimi pa- ; robrodi za prevoz mesa iz Južne ' Amerike v Italijo. Teh dejstev ne smejo ravnodušno j prezreti naši - gospodarski in izvozni- s ški krogi, ker spada živina in meso j med naše najvažnejše izvozne pred- j mete in je izvoz mesa in živine vir na- | šega narodnega bogastva. Konkuren- | ca zmrznjenega mesa iz Južne Ame- !i rike, katero začenjamo danes občute- s vati v Italiji in jo bomo morda kmalu 1 občutili tudi v Avstriji in Češkoslovaški, predstavlja za nas resno nevarnost . ter bi se morale pravočasno ; ukreniti potrebne mere (olajšanje jj transporta in znižanje železniških tarif), da se omogoči za našo živino in meso čim lažji in cenejši pristop na italijanska tržišča. Pri tej priliki je opozoriti še na eno okolnost, ki bi mogla povečati naš izvoz živine in mesa v Italijo. Centralni kraji naše kraljevine, Bosna in jugozapadna Srbija, imajo mnogo živine, ki se je doslej plasirala na avstrijska in italijanska tržišča preko Zagreba in Beograda, kar znatno povišuje transportne stroške. Ti stroški bi bili znatno manjši, če bi se dobro organiziral promet preko Gruža in Metkoviča za centralno in južno Italijo. Posebno pozornost bi bilo posvečati razvoju trgovine s svežim mesom, kar bi bilo mogoče doseči z zgradbo ene ali dveh modemih klavnic v Bosni ali v Užici, z uvedbo frigorifernih vagonov na ozkotirnih železnicah v Bosni in na progi Stalač—Užice—Sarajevo in z uredbo frigoriferne ladje, ki bi periodično vršila prevoz mesa v vsa večja italijanska mesta ob Jadranskem morju, počenši Trstom in Benetkami, v Ancono, Bari in Brindisi. Iz gospodarskega kongresa v Sarajevu. (Konec.) Dosedanji dobavni roki naj se ukinejo, skrajšani tovorni roki, ki današnjim prilikam ne odgovarjajo, se morajo podaljšati in normalizirati iznosi vozovne zamude in ležarine. Čim preje se morajo izdati edinstvene službene instrukcije za celo kraljevino. Uprava ozkotirnih železnic za Bosno, Hercegovino in Srbijo naj se osredotoči v direkciji državnih železnic v Sarajevu. Proge Usora—Pri-binič, Jajce—Knin—Prijedor, Zavidovič —Han Pjesak se imajo podrediti upravi direkcije državnih železnic. Pretovorna postaja v Stalaču se ima čim preje razširiti in oskrbeti s potrebnimi instalacijami za pretovor in ji dodeliti zadostno število strokovnega službenega osobja. Pristopiti je čim preje izdelavi potrebnih novih železniških zvez in normaliziranju ozkotirnih prog, posebno v južni Srbiji. Tako je pristopiti k tehniški in administrativni ureditvi proste zone v Solunu, da se čim preje začne promet v njej. Posebno pažnjo je posvetiti pomorskemu in rečnemu prometu ter ureditvi luk in pristanišč. Pristopiti je treba nemudoma k izgraditvi telefonske mreže med važnimi gospodarskimi centri, na primer zveze Zagreba in Ljubljane z Vojvodino, Dalmacijo itd. Ustreči je prošnjam pri-vrednikov v pogledu telefonskih priključkov. Ministrstvo prometa naj na podlagi pooblastila v zakonu o budžet-skih dvanajstinah (čl. 38.) uveljavi takoj skupno prometno uredbo in pri nje izdelavi upošteva refoi'ine, vsebovane v mednarodni konvenciji za blagovni, potniški in prtljažni promet; zaeno naj se uveljavi euotna klasifikacija blaga, kakor tudi euotna lokalna tarifa z enotnim daljinarjem, pri čemur se imajo ukiniti sedanji lomljeni tarifi v prometu državnih železnic z bivšo južno železnico in z vsemi vicinalnimi železnicami v državni eksploataciji. Pristopiti je k izdelavi nove definitivne klasifikacije blaga in easlišati pri reševanju tega vprašanja mnenja vseh interesiranih krogov ter v zvezi s tem delom sklicati tarifni odbor. Z ozirom na krizo našega gospodarstva je uveljaviti posebej pogodnostne tarife in to eksportne tarife za, vse važnejše artikle našega izvoza, kakor tudi pristaniške tarife; z ozirom na visoke vozarin-ske postavke nekaterih tarifskih razredov naj se vzame v pretres njihovo znižanje v interesu okrepitve domače produkcije; uvesti je za posamezne panoge industrije v pogledu dovoza surovin, kakor tudi odvoza izdelkov pri reeks-pedieijskih tarifah; delati je na ustvarjenju prometnih konvencij o direktnem prometu z vsemi državami, s katerimi take še ne obstojajo, v prvi vrsti s sosednimi državami, Rumunsko, Bolgarsko in Grško; pri odobravanju refakcije je uvaževati tudi manjše komplimente. Predvsem naj ministrstvo za promet odobri kreditovanje vozarine potom jamstva za vozarino z vrednostnimi papirji ali garantnimi pismi v to pooblaščenih zavodov. Ob priliki nameravanega izenačenja na industrijskih tirih je odrediti višino dostavnin§ v razmerju z lastnimi režijskimi stroški, delati na tem, da se vrste reklamacij rešujejo čim hitreje in da se izplačujejo upravičene reklamacije čim preje, dalje da se poviša iznos odškodnine za izgubo in poškodbo prtljage in ekspresnega blaga na iznos, ki ga predvideva nova mednarodna konvencija. Ministrstvo prometa naj pokre-ne pažnjo na to, da se izdelajo zvezni tarifi in ustvari vzajemno kreditovanje vozarine v prometu z inozemskimi državami, kakor tudi na to, da so tarifi rečnih brodarskih društev nastavljeni na škodo prometa naše države z inozemstvom, ker privilegirajo posebno Rumu-nijo in Bolgarsko. Ministrstvo prometa se opozarja nadalje na okolnost, da se važne zahteve pridobitnih krogov, ki so bile izražene na prejšnjih gospodarskih kongresih, povečini do danes niso vpoštevale in da naj ministrstvo gleda na to, da se jim nemudoma ustreže. Pravilnik o gospodarskih kongresih. Pod predsedstvom predsednika Tr- govske in obrtniške zbornice v Ljubljani g. Ivana Kneza je posloval poseben odbor za sestavo pravilnika o gospodarskih kongresih. V imenu tega odbora je poročal gospod doktor Vojislav Besa-rovič, tajnik sarajevske Trgovske in obrtniške zbornice. Po njegovem referatu se predvideva dolžnost zbornic, da prirede vsako leto enkrat konferenco vseh. trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic. Na teh kongresih se imajo pretresati vsa aktuelna gospodarska vprašanja in kot točka dnevnega reda se ima na prvem mestu staviti vprašanje izvoza. Ta referat je bil sprejet v odboru kongresa z večino glasov. Trgovska komora v Beogradu je namreč zahtevala, da naj bi bil ta kongres v avgustu in naj bi se razpravljalo na njem izključno samo o izvozniških vprašanjih ter da se ga udeleže samo strokovnjaki posebno trgovci in industrijalci in to v čim najmanjšem številu. Kupujte samo prvovrstno domačo svinjsko mast znamke znamke 3- Lastni izdelek tvrdke JANKO POPOVIČ v Ljubljani Najnižje cene! Solidna postrežba! — Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg Delodajalčeva dolžnost nasproti obolelemu uslužbencu. (Iz obrtno-sodne prakse.) Pred kratkim je »Trgovski list« obširno razpravljal o dolžnostih, ki jih ima službodajalec nasproti obolelemu uslužbencu bodisi pri službenih razmerjih, katere je presojati po določilih zakona o trgovskih nastavljencih, bodisi pri službenih razmerjih, na ko-je je porabljati predpise obrtnega reda, pri čemur je bilo omenjeno, da obrtni red sam za tak slučaj ne navaja delodajalčevih dolžnosti, vsled česar se je zateči k določbam občega državljanskega zakona. Ta določa v svoji novelirani obliki v § 1154 b, da obdrži službojemalec pravico do plačila, ako je po najmanj štirinajstdnevnem službovanju zaradi bolezni ali nezgode za razmemo kratek čas, ki pa ne presega enega tedna, brez lastne krivde zadržan opravljati službo. Tako je tožnik vstopil 18. februarja 1924 kot strugar v službo pri toženi tovarni, z mezdo 8 Din na uro. Delalo se je 48 ur na teden. Dne 7. aprila 1924 je tožnik zbolel in je bil bolan do 24. aprila. Dne 25. aprila 1924 je hotel službo nastopiti, toda toženka mu je izročila knjižico, češ da je odslovljen. Tožnik je zahteval s tožbo plačilo za prvi teden bolezni po odbitku od bolniške blagajne izplačanega mu zneska 186 Din še v ostanku 221 Din. Zahteval je nadalje mezdo, odpadajočo na 14-dnevno odpovedno dobo v znesku 816 Din in ker se mu je plača s 1. aprilom povišala za 50 par na uro, tudi to za čas od 1. do vštevši 5. aprila še 19 Din in 50 par, skupaj znesek 1056 Din 50 par. Toženka je ugovarjala glede plače za prvi teden tožnikove bolezni, da se v njenem podjetju v obče plačuje mezda samo za dejansko izvršeno delo, glede mezde odpadajoče na odpovedno dobo, je ugovarjala, da je tožnika opravičeno odslovila, ker je njenega ravnatelja hudo razžalil in glede poviška mezde za 50 par na uro je ugovarjala, da je ta povišek obljubila le pod pogojem, če ji bo tožnikovo delo ugajalo. Obrtno sodišče je tožbenemu zahtevku v celem obsegu ugodilo in obsodilo toženko tudi v plačilo poravnalnih stroškov. V sodbinih razlogih je izvajalo glede mezde za prvi teden tožnikove bolezni, da je tožnik obolel dne 7. aprila 1924 in bil bolan do 24. aprila 1924. Po § 1154 b, o. d. z. gre delavcu po vsaj štirinajstdnevnem službovanju za prvi teden bolezni njegova takratna plača. Po drugem odstavku § 1154 b ima delodajalec pravico od te plače odtegniti one zneske, ki jih prejema uslužbenec za čas, ko je zadržan, na podstavi javnopravnega zavarovanja, vendar pa le s tistim delom, ki ustreza razmerju njegovega dejanskega prispevka k skupnemu zavarovalnemu prispevku. Toda ta določba drugega odstavka § 1154 b nima več veljave, kajti finančni zakon za leto 1922/23, z dne 31. julija 1922, št. 324 Ur. lista, določa v členu 109; >Zneske, ki jih prejema nameščenec v času, ko je zadržan in sicer na podstavi javnopravnega zavarovanja, sme delodajalec v celoti odtegniti od plače.« Vsled tega delodajalec ni opravičen le do odtegnitve sorazmernega dela plače, marveč ima plačati samo diferenco med podporo bolniške blagajne in pa delavčevo mezdo. Toženka sme torej za prvi teden tožnikove bolezni od njegove tedenske plače 408 Din odtegniti cel tožniku od bolniške blagajne izplačani znesek 186 dinarjev in je dolžna plačati mu le razliko 222 Din, vsled česar je tozadevni zahtevek opravičen, ker zahteva tožnik celo manjši znesek, namreč le 221 Din. Toženka je ugovarjala sicer, da je v njenem podjetju običaj, da se delavcem tudi za prvi teden bolezni ne izplačajo nobeni prejemki, toda prizna toženka obenem, da to ni sprejeto v njeni delavni red ali objavljeno delavcem v obče in da tudi ni bilo naznanjeno tožniku pri njegovem vstopu v službo. Čeprav bi tak dogovor med strankama ne bil nedopusten, kajti § 1154 b) ni naveden v § 1164 o. d. z., ki zakonite določbe, katerih stranke tudi sporazumno ne morejo spreminjati, ! vendar do takega dogovora med tož- LISTEK. Dr. Metod Dolenc: 0 denarnih krizah v preteklih in današnjih časih. (Nadaljevanje.) III. KRIZA V AVSTRIJI PO SVETOVNI VOJNI. Prav posebno poučna je zadnja avstrijska denarna kriza. Pričela se je s svetovno vojno in je baš te dni vsaj začasno končala z izvedbo nove valute, ki se računa po šilingih in groših. Naj prikažemo to krizo vsaj nekoliko bolj natankq, kakor zgoraj navedene. Saj so trpeli tudi Slovenci v tej denarni krizi, če ne neposredno, pa vsaj posredno; kajti stiki gospodarskih krogov v Sloveniji in v Avstriji bo ostali tudi po prevratu zelo tesni in živahni. Avstro-ogrska monarhija je imela, ko je bila stopila v vojno leta 1914., kronsko denarno veljavo, bankovce pa je izdajala avstrijsko-ogrska banka po svojih glavnih zavodih na Dunaju in v Budapešti. V smislu svojih statutov bi morala ta banka svoje izdane bankovce, ki so imeli prisilni kurz, v nekem določenem času zamenjati z zlatom. To je pomenilo, da naj bi imeli takozvano zlato valuto. Toda v resnici ni prišlo tisto določilo nikdar do izpolnitve, tako da avstro-ogrska valuta v resnici ni bila zlata valuta. Pač pa je avstrijsko-ogrska banka prostovoljno zamenjavala bankovce za zlat kovan novec po 10 in 20 kron, ne da bi bil obtok v zlatu narasel na znaten obseg. Ko pa je vojna pričela, razveljavili so se hitro predpisi, ki so določevali, kakšno bodi kritje za bankovce v zlatu, ki ostane v bančni zakladnici za vsak slučaj spravljeno; dalje, kako naj 8e daje državi posojila, — in pričela se je poplava s papirnatim denarjem (inflacija). Ko je bila 12. novembra 1918 ustanovljena avstrijska republika, sprejela je avstrijsko-ogrski papirnati denar, kakor je bil v prometu. Prav tako so postopale tudi ostale države, ki so nastale iz prejšnje avstro-ogr-ske monarhije. Tudi Češkoslovaška in Jugoslavija nista delali izjeme. Ali finančni minister češkoslovaške Ra-šin je že v februarju 1919 spoznal nujno potrebo finančne osamosvojitve svoje domovine. Tam so odredili pre-kolekovanie bankovcev, ki^ so bili v obtoku v Češkoslovaški državi, a pri tem si je država polovico bankovcev pridržala. Tako je bil na mah obtok bankovcev znižan na polovico. Pri nas v Jugoslaviji pa so napravili tisto znano površno žigosanje, ki je bilo le povod, da se je tihotapsko pretakanje bankovcev iz sosednih dežel k nam vršilo skoraj čisto neovirano, kar je seveda našemu gospodarstvu grozovito škodovalo in je imelo tudi vpliva na končno ustanovitev razmerja med dinarjem in krono 1:4. V Nemški Avstriji so se sprva zadovoljili s kolekovanjem, ali že 25. marca 1919 so izdali nove kolekova-ne bankovce z izjcljučno veljavo v Avstriji, vendar se njihova notranja vrednost ni izpremenila. Bilo jih je 5 milijard v obtoku. Takrat smo doživeli, da smo morali mi Jugoslovani plačati za avstrijske kronske bankovce nekaj več v naših kronah, kakor je bil avstrijski nominale, tako žalostno je bilo stanje — naše krone, v glavnem radi pogrešenega načina žigosanja. Ali po sklepu senžermenske pogodbe, ki je odredila likvidacijo avstrij-sko-ogrske banke, je prejšnja banka sicer še provizorično nadalje poslovala, vendar pod naslovom »avstrijska poslovalnica«. Kriza je rasla, banka pa je tiskala dalje noč in dan bankovce. Poplava (inflacija) je postajala čedalje hujša, o novem letu 1922. je poskočila že na 4000 milijard kron, a temu primerno je tudi vrednost krone padla na — 15.000 či del! (Dalje sledi.) Naročajte Trgovski list! Štev. 61. n mam miowin 100 holandskih goldinarjev 1190.— Din 100 romunskih lejev 29.— Din 100 bolgarskih levov 45.— Din 100 danskih kron 1160.— Din 100 švedskih kron 1646.— Din 100 norveških kron 1034.— Din 100 pezetov 896.— Din 100 drahem 106.— Din 100 češkoslovaških kron 182.— Din 1 milijon madž. kron 865.— Din Naš novi metalni denar. Finančnemu ministru so prišli na vpogled prvi od-tiski našega novega metalnega denarja in to, komadi v iznosu 2 dinarjev. Najprej bodo izdelani ti, a zatem takoj tudi komadi v iznosu 1 in pol dinarja. Ta denar bo, kakor se pričakuje v ministrstvu financ, izgotovljen v sredini ali koncem meseca julija t. 1. Takoj ko se bo denar transportiral v Beograd, bo predan prometu in novčanice odgovarjajoče vrednosti se bo vzelo iz prometa. Ta metalni denar se kuje v Franciji in Belgiji, ki sta nudile najboljše pogoje. Izplačevanje 6% državnih bonov. O izplačevanju 6% državnih bonov v kronah in dinarjih je izdala delegacija ministrstva financ v Ljubljani dne 18. maja 1925 naslednji razglas: Izplačevanje 6% državnih bonov v kronah in dinarjih se bo vršilo ob istih pogojih kakor v minulem XI. roku tudi v XII. roku, t. j. v času od dne 1. maja do dne 1. novembra 1925, in sicer v Sloveniji — kakor doslej — izključno pri blagajni podpisane delegacije v. Ljubljani. Boni se več ne prolongirajo. Za čas po dospelem roku plačila se ne plačajo obresti, razen za one bone kronske vrednosti, ki so bili izdani do dne 16. oktobra 1919. Premije se nikakor več ne plačujejo in zato ni treba več pošiljati prošenj generalni direkciji državnih dolgov v Beograd za njih izplačilo. Novi sezonski kredit Narodne banke. Naiodna banka je sklenila, da začne izdajati od 1. junija sezonske izvozniške kredite. Ti krediti se bodo dajali po panogah trgovine. Kar se tiče rednih kre- ditov, bi imela Narodna banka na razpolago manjšo svoto in sicer za to, ker so meje v katerih se mora držati, že davno zasedene. Z revizijo in rekonstrukcijo kreditov iz leta 1923, 1924 in 1925 bi se dobilo 40 milijonov, ali ta denar se vrača polagoma in bo treba še dolgo časa, predno se dobi ves znesek iz revidirane in reducirane svote. Zlati denar v Rumuniji. Rumunsko finančno ministrstvo se bavi sedaj z vprašanjem osnovanja rumunske kovalniee za denar. Predvideva se, da bodo v tej kovalnicl naročevale svoj denar vse balkanske države. Poslala se je posebna komisija v inozemstvo ki bi naj preučila tehnično stran tega vprašana. Nato bo država sklenila z »Banca Nationala« pogodbo glede kovanja zlatega denarja, ki bi se imel izkovati iz bančnih rezerv. Pozneje bi se kovalo drobiž iz srebra in nikla. Davki In takse. Remontno-komorska doklada. Najširši krogi naše javnosti si niso na jasnem, kaj je pravzaprav remontno-komorski prirez, odnosno komorska doklada, kakor se na kratko označuje doklado, katero se bo pričelo pobirati na podlagi čl. 59. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece.april, maj, junij in julij t. 1. V tem oziru nam je došlo več vprašanj. Največ jih napačno domneva, da gre za kake pristojbe trgovskim in obrt-i niškim zbornicam, ki se v srbo-hrvašči-! ni običajno nazivajo komore. Temu pa i ni tako, kajti komore to je stanovske ! korporacije trgovstva, industrije in obrt-j ništva nimajo s tem davkom ničesar opraviti. Remontno-komorska doklada se bo pobirala od 1. aprila t. 1. na podlagi čl. 242. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923. Ta člen se glasi: Za plačevanje in nabavljanje potrebnih konj za artiljerijsko zaprego, jezdnih konj in volov z opremo, pomorskih in kopnenih vozil (v katera se štejejo tudi vse vrste avtomobilov) in razne opreme za komore za vzdržava-nje tega materijala, za dopolnjevanje nedostajajočih pomorskih in kopnenih vozil za vojsko in mornarico, nadalje za naknadno celokupne živine in vozil, ki se v miru in ob vojni odvzemajo prebivalstvu po pravični komisijski cenitvi, se ustanavlja posebna komorska doklada, ki se pobira z davkom vred ter pošilja blagajni remontno - komorskega fonda. Ta doklada se pobira od vseh davčnih zavezancev v izmeri invalidske doklade (davka). Izvoz in uvoz. Prepoved uvoza naših čebelj za Nemčijo. Nemška vlada je prepovedala uvoz čebelj iz naših krajev. S tem so naši .čebelarji zelo oškodovani, ker se je doslej izvažalo v Nemčijo znatno število čebelj. ■■MIUIU iTflAK MNft Razno. K nakupu sanatorija v Mariboru je prinesel »Tabor« sledečo notico, katero radi važnosti objavljamo tudi v našem listu: Kakor smo se informirali na kompetentnem mestu se je akcija za nakup sanatorija »Petrovo selo« s strani trgovcev v smislu sklepa občnega zbora trgovskega gremija, ki se je vršil dne 9. t. m. že uvedla s tem, da se prične te dni nabiranje deležev po 1000 Din ne le v Mariboru, marveč tudi po drugih krajih mariborske oblasti. Določeno je, da se plača ena četrtina podpisanih deležev takoj, ko postane nakup perfekten, ostale tri četrtine pa v enakih obrokih po preteku vsakega nadaljnega drugega meseca, s čemur bo dana možnost, da se objekt tekom pol leta popolnoma izplača. Pozdravljamo tozadevno akcijo trgovskega gremija z resničnim zadoščenjem tembolj, ker grozi nevarnost, da izgubimo v Mariboru ta prepotrebni zavod popolnoma, ki se kakor smo informirani, koncu tega meseca sploh zapre. — Zato opozarjamo na zadevo vse pridobitne kroge Maribora in okolice, da podpisuejo po svojih močeh deleže, ker je edino na ta način mogoče, da se ohra- ni sanatorij svojemu namenu in pride v roke inštitucije, ki ima vse predpogoje, da se dvigne zavod na tisto višino, katero zasluži in si jo vsi želimo. Skupen izlet v Pariz — na umetno obrtno razstavo. »Probuda«, gospodarski odsek, priredi dne 5. julija 1925 s posebnim vlakom izlet preko Milana in Ženeve v Pariz. Med potoma pa enodnevni ogled Milana in Ženeve. Prihod v Pariz je pa 8. julija zjutraj, povratek pa 13. julija zjutraj preko Basel - Ziirich - Konstance - Innsbruck - Beljak - Jesenice. Prihod v Ljubljano 14. julija zvečer. Istotako bode tudi preskrbljena hrana in prenočišče. Celokupni stroški za vožnjo, hrano in prenočišče bodo znašali približno Din 1600 do 2000. — Prijave k udeležbi, kakor tudi vsa pojasnila daje »Gospodarski odsek Probude« v Ljubljani, tehniška srednja šola. — Priložiti je znamke za odgovor. Potni list si naj nabavi vsakdo sam. Kdaj je treba letos trte škropiti proti peronospori. Na podlagi znanstvenih izkušenj je letos pričakovati prvi izbruh peronospore v času okoli 30. maja. Zato moramo prvič škropiti trte proti peronospori pred 30. majnikom. Drugi izbruh peronospore je pričakovati v času od 10. do 13. junija. V tem času naj bodo trte v drugič poškropljene. Tretjič je treba škropiti proti koncu junija, ali prve dni julija, kakor hitro trte pdcveto in se pokažejo kot konopljeno zrno debele jagode. Prvič škropimo z enodstotno, drugič in tretjič s poldrugodstotno galič-no apneno brozgo, le če bo vreme močno deževno, vzamemo za pol odstotka galice več. Apna vzamemo le toliko, da bel preskusni papir v zmesi pordeči. Preveč apna skvari učinkovitost galice. Po grozdju mora posebno v drugič in tretjič izdatno škropiti. Če primešamo škropivu v prvič 100 gramov, v drugič in tretjič pa 200 do 250 gramov sulikola, smo varni tudi pred plesnobo in ohranimo grozdje zdravo. Ako bi bilo leto mokro, poškropimo trte v drugi polovici julija še v četrtič. — B. Skalicky, Grm. Sejem in razstava v Subotici. V Subotici se bosta vršila od 22. do 31. avgusta 1925 sejem in splošna razstava proizvodov našega kmetijstva ter naše obrtniške in industrijske podjetnosti. Ker ! zavzema Vojvodina po svojem prirod-; nem bogastvu in relativno znatnem go-! spodarskem razvoju eno izmed najuglednejših mest v naši domovini, zaslu-j ži njena prva splošna razstava živo zani-' manje gospodarskih krogov tudi naše pokrajine, osobito onih, ki vidijo v tesnem gospodarskem sodelovanju posameznih oblasti pospeševanje občega blagostanja cele države. Na razstavi se bo moglo razstaviti tudi proizvode podjetij in gospodarstev, katera se nahajajo v ■ vojvodini in bo zato zelo pripravna za one podjetnike, kateri želijo, da svoje proizvode uvedejo v širše sloje vojvodinskih konsumentov. V interesu intenzivne propagande slovenske obrtniške in industrijske podjetnosti je, da se gospodarski krogi Slovenije za razstavo zanimajo in se je v čim večjem številu udeležijo, bodisi kot razstavljalci, bodisi, da jo samo posetijo. O sladkorni pesi r naši državi. V Beogradu so imeli producenti sladkorne pese konferenco. Ugotovili so slabi vpliv kartela na producente in konsu-mente, pa tudi na državo. Sprejet je bil predlog, naj se producenti pese združijo s poljedelskimi zvezami v skupno zvezo. Tajnik kmečke zveze Uroš Stajic je prosil v imenu konference beograjsko mestno upravo, naj si zgradi lastno sladkorno tovarno in naj s tem začne boj proti kartelu; boj bi gotovo uspel. Občinski svetnik Jovanovič je obljubil, da bodo stvar vzeli v pretres in da se bo skoraj gotovo dala uresničiti. Zelo so grajali sladkorni kartel, ki je bil menda ustanovljen samo zato, da je znižal cene sladkorne pese od prejšnjih 30—40 dol na 25 dinarjev, zraven pa je dvignil ceno sladkorja za 3 dinarje. Kartel je letos produkcijo sladkorja umetno znižal, da bi v kampanji 1925/2& prebitek iz leta 1924/25 dražje prodal, namesto, da bi ga eksportiral, kar bi prav za prav moral. Grajali so delovanje finančnega ministra, ki je vsem državnim tovarnam omogočil pristop h kartelu, ki bi sicer sploh ne mogel obstojati. Zahtevali so, da državne tovarne izstopijo iz kartela in da se v interesu države, producentov in konsumentov ce- moko ln datelne pridelke MunoTrstno rudninsko vodo tattaa pra&ama asa tarro in mlin za dl- fintv« s električnim obratom. mn« u *iuu»ot*ooi iMV er poleg hotela »UNION", v lastni palači dovoljuje: trgovske kredite v tekočem računu proti zelo nizkemu obresio« vanju, sprejema cesije In daje posojila na varne račune, proti poroštvu, .vknjižbi na posestva i. t. d. Obresti ===== in pogoji najugodnejši. ■ Vezane hranilne vloge obrestuje po dogovoru. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejme kot gotovino. Obrestovanje se torej ne prekine. Varnost: Rezervni fondi, deleži članov, ki jamčijo ge z enkratno deležno vsoto, lastna palača, obširna druga posestva v tu- in Inozemstvu, hotel „Union" Itd. Itd. Postno Cele. raC. St. 11.103. Telefon St. 412. ne sladkorja in sladkorne pese v prostem tekmovanju uredijo. Vse zahteve in predloge so odposlali na pristojna mesta. Brezposelnost v Nemčiji. Število brezposelnih oseb, ki so prejemale podporo, se je v prvi polovici meseca aprila t. 1. znižalo od 466.000 na 394.000, torej za 15%. Število družinskih članov brezposelnih oseb se je v istem času znižalo od 661.000 na 553.000. Mednarodna razstava v Baslu. V Baslu se bo vršila od 1. julija do 15. septembra 1926 mednarodna razstava za notranjo plovbo in za izkoriščanje vodnih sil. Reklamno knjižico o razstavi dobijo interesenti v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Trgovanje z lesom. Lično izdelane »Obče in splošne uzance za trgovanje z lesom« je založila Yougoslave Express Reclame Company d. z o. z. v Ljubljani. Dobe se istotam. Cena 20 Din. Preprodajalci 20% popust. Književnost. Dr. Valjavčev Italijansko - slovenski slovar, nad 40.000 besed z bogato fraze- i ologijo in kratkim imenikom krstnih in zemljepisnih imen. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu Din 70. Slovar, ki sta ga obe narodnosti zelo občutno pogrešali, se zopet dobi v neizpremenjenem natisu. Ta slovar zadošča ne samo za vsakdanjo rabo v zasebnem in javnem življenju, posebno v trgovini, obrti itd., temveč navaja tudi vse besede literarnega zaklada tako, da bo izvrstno služil ne samo praktičnemu življenju, temveč tudi v šolah in ljubiteljem slovstva. Kljub svoji obšimo-sti ima slovar, ki obsega več kot 40.000 besed najbolj porabne fraze, zelo priročno žepno obliko. Pri vseh besedah so zaznamovane tudi nepravilnosti, naglas, pri samostavlnikih spol itd. Slovar, ki obsega tako izredno bogat besedni sklad in je tudi v podrobnostih tako skrbno obdelan, bo vsestransko ustrezal. Zato sta ga tudi obe narodnosti zelo občutno pogrešali. Zlatorog terpentinovo milo, najbolji domači izdelek, na sme manjkati v nobeni trgovini I Vsaka gospodinja, ka-tega je prala enkrat s tem milom, ne bo vet kupila drugega mila I Ljubljanska borza. V sredo, dne 27. maja 1925. Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 62, bi. 62, zaklj. 62; Loterijska 2% % državna renta za vojno škodo den. 194; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 265; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 124; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 798, bi. 805; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 185, blago 195; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 134; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 114; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280; 4 'A % zastavni listi Kranjske dež. banke den. 20; 4 'A % kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20. Blago: Les: Hrastovi hlodi, od 25 cm prem. napr., od 3 m dolž., fco naklad, post. den. 520; hrastovi plohi, neobrob-ljeni, 70, 80, 90 mm, fco meja bi. 1100; smrekovi hlodi, od 25 ^m prem. napr., od 3 m dolž., fco nakl. post. den. 260; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco Ljubljana 6 vag., den. 21, bi. 21, zaklj. 21. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafš, 80 kg, rinf., prompt., par. Ljubljana bi. 490; pšenica avstralska, rinfusa, prompt., par. Ljubljana bi. 485; pšenica Hard Winter 2, rinf., prompt., par. Ljubljana bi. 500; otrobi pšenični drob., par. Ljubljana bi. 190; koruza, dob. maj, junij, par. Postojna neocar. bi. 250; rž makedonska, 72/73 kg, par. Ljubljana bi. 400; ječmen 57/59 kg, fco maked. postaja bi. 300; oves, makedonski, orig., par. Ljubljana bi. 360; krompir beli, fco dolenj. postaja den. 125. Tržna poročila. Mariborsko sejmsko poročilo: — Na svinjski sejem dne 22. maja 1925 se je pripeljalo 362 svinj, 1 koza in 2 kozlička; cene so bile sledeče: Mladi prešiči, 5—6 tednov stari, komad 50—75 Din; 7—9 tednov 112.50—225; 3—4 mesece 250—350 ; 5—7 mesecev 375—450; 8 do 10 mesecev 625—750; 1 leto 950—1400 dinarjev. 1 kg žive teže 12—14.50 Din, 1 kg mrtve teže 15—16.25 Din. Koze, komad 250 Din. Mesečni živinski sejem v Celju. Redni mesečni živinski sejem se vrši v Celju meseca junija t. 1. vsled tega, ker je prvi pondeljek v tem mesecu praznik v torek 2. junija. Svinjski sejem v Celju, dno 23. maja. Dogon 114 prašičev. Povprečna cena pri komadu: 6—7 tednov 60—75 Din, 7—8 tednov 100—125, 10—12 tednov 150 do 200, 4 mesece 250—260, 5 mesecev 260—300, 6—7 mesecev 325—350, 8—9 mesecev 370—400, 1 leto 650—750 Din. Kupčija je bila slaba ter je bilo malo prašičev prodanih. Dunajski goveji sejem (25. t. m.). — Dogon 2561 glav. Iz Jugoslavije jih je bilo od teh 118 komadov. Cene so po-rastle za 10 do 20 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.60—1.80, (izjemno 1.90—2.20), II. 1.40—1.55, III. 1.20—1.35, biki 1.25—1.60 (1.75), krave 1.10—1.60 in slaba živina 0.65—1 šiling. Dunajska borza za kmetijske produkte (25. t. m.). Cene precej nespremenjene kljub črvstim poročilom iz Amerike. Notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine v šilingih za 100 kg: Pšenica domača 51.50—52.50, madžarska s Potisja 55—56, Rosafč 53—53.50; tur-ščica: 29—30. Dobava, prodaja. Dobave. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 2. junija t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 500 kg petroleja, dne 4. junija t. 1. pa glede dobave 290.000 kg ovsa. — Dne 6. junija t. 1. pri Komandi Brodarske podoficirske šole v Šibeniku glede dobave 2400 m* drv. — Dne 8. junija t. 1. pri direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu glede dobave jeklene vrvi. — Dne 12. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kudelje in bakelj. — Dne 15. junija t. 1. pri direkciji drž. žel. v Sarajevu glede dobave 100 ton bukovega oglja. — Dne 18. ju- nija t. 1. pri direkciji drž. žel. v Sarajevu glede dobave vrvic za mašenje; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave koksa in oglja. — Dne 19. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton. bukovega oglja; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave kositra, cinka in antimona. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. junija t. 1. ponudbe glede dobave kvadratnega železa. — Vršile se bodo še naslednje ofertalne licitacije: Dne 4. junija t. 1. v pisarni Stalne vojne bolnice v Ljubljani glede dobave mleka, telečjega mesa, desk, žebljev, voska, metelj, ščetk itd. — Dne 10. junija t. 1. pri komandi vojnega okruga v Otočacu glede dobave mesa za garnizijo Otočac. — Dne 12. junija 1.1. pri intendanturi ko-‘mande Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 4200 ton premoga. — Dne 13. junija t. 1. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 200.000 kg pšenične moke (tipa 80%). — Dne 16. junija t. 1. pri Odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave vr-varskega materiala. — Dne 23. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave gramoza, lomljenega kamna in nasipnega materiala. Predmetni oglasi z natančnejšimi po-' datki so v pisarni trgovske in obrtniške> ; zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. i J | KKKJmKKKKKKKKK LJUBLJANA SIMON GREGORČIČEVA ULfCA 13 Telefon štev. 553' se priporoča za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del. Lastna knjigoveznica. r Izvršitev točna In solidna I Josip Peteline, Ljubljana Mm Tellkol (blizu Preier.oT.ga .pomnika) ob vodi N« malol potrebščine m (lvll)«, kroJoC«, C»rT(JarJe, sedlarje, m4h blago, pletenine, iepoc robca, lCalka, wk.se ». toaletno blago. Tili*— HI Telefon 915 NaJboU« ilvalnl stroji ln kolesa so edino le Josip Petelinc-a naroke GR1TZNER, PHfiHBHn ADLER m rodbino, obrt la Inauatrljo Ljubljana P.uk * vezenju breipl»(ea. Večletna garand)«. Delavnica ata popravila Na veliko. Telefon 913 Na malo. | IVAN JAK IN SIN, Ljubljena, Gosposvetska c. 2 ■ Najboljši šivalni In pletilni £ stroji. Izborna konstrukcija in ele- ■ gantna izvršitev iz tovarne v Linču. ■ Ustanovljena lela 1867. Vezenje poučuje Jj brezplačno. Posamezni deli koles in ■ šivalnih strojev. Desetletna garancija. Pi- B salni stroji,Adler' in .Urania'. B Kolesa iz prvih tovarn ,Dtirfeopp«, ,styria', Waf- ■ tenrad' ,Kayser< ■■■■■■■■■BBBBBBBBBBBBBBB||BBB 5; Razširjajte »TRGOVSKI EIST"! ^ »■■■■■■BBBaBUUBHBBUmmHaBBB v« la se, počenši od 50 kg, po ceni Din za 1 kg fco Ljubljana. i se v upravi »Trgovske »a lista«. E Tiir Roin > • : Uubljana, Poljanska essta št. 3 ; ; Hrovat, stavbeni, galanterijski in i | okrasni klepar. Instalacije vodovodov Š Neprava strelovodov. - Kopališke in klosetu« neprave, t Izdelovanje posod 1* pločevine za flrnci. ! bono, Ink In med vclIko.il, knkor ! tudi posod (Sknile) J.a konzerve ) • » ............................ Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trflovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tlak tiskarne »Merkur«, trgovako-induatrijake d. d.