Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože.
Odgovorni urednik: Gerhard Jože.
Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.
HANNOVER 1968
Letošnji hannoverski sejem lahko imenujemo tudi krik novosti v vseh panogah industrijske dejavnosti. Že običajno ogromno število razstavljalcev se je to leto še povečalo in je bil sejem dejansko pregled industrijskih dosežkov praktično vsega sveta posebno pa Evrope.
Za razstavljalce elektrotehnič-
. biti odločilno za našo prisotnost v prodaji stekla v Nemčijo, jasno pa je, da bomo morali hitreje ukrepati za povečanje možnosti v izdelavi orodij in ne nazadnje v samostojnem projektiranju novih oblik stekel, kakor tudi v zasledovanju tehničnih novosti.
Ko smo testirali možnosti za plasman naših avtomatskih ko-
Iz razstave stekla na beograjskem sejmu
nih izdelkov, posebnejše za tiste, ki se ukvarjajo z razsvetljavo stanovanj, je bila letošnja razstava posebno pomembna, ker je leto 1968 čas za izdajo novih katalogov za naslednji dve leti. Temu smotru primerno so bili urejeni tudi razstavni prostori. Poleg vsakoletnih razstavljalcev je bilo opaziti tudi nove firme, predvsem iz vrst proizvajalcev razsvetljavnega stekla. Rekel bi celo lahko, da vsaka steklarna v Nemčiji že osvaja ali pa je že vpisana v register proizvajalcev razsvetl javnega stekla, čeprav je bila do včeraj tipična proizvajalka embalažnega stekla. Spričo tega je bila letošnja ponudba razsvetl javnega stekla močnejša od preteklih let in temu primeren je tudi konkurenčni boj med ponudniki, proizvajalci luči pa to okoliščino z večjim ali manjšim uspehom koristijo.
Položaj naših prodajnih možnosti se je zaradi tega na nemškem tržišču malenkostno spremenil. Registrirali smo ponudbe in možnosti naše konkurence ter smatramo, da bomo morali našo budnost in kontakt s tem tržiščem povečati. Trenutno stanje ne more
zarcev na zunanjem tržišču, smo ugotovili, da je te artikle mogoče prodati, seveda pod pogojem da bomo jemali pri kontroli izdelkov iste kvalitetne kriterije kakor pri dosedanjih izdelkih iz ročne proizvodnje.
V	tej proizvodnji bo potrebno -skrbeti tudi za razširitev asortimana, ker smo poleg sedaj osvojenih oblik našli tudi interes za nove oblike kozarcev, ki se trošijo v velikih količinah. Pri tej skupini proizvodov je treba poudariti tudi važnost izdelave solidnih in kvalitetnih dekorjev, ki so bili dosedaj izven okvirjev okusa zunanjega trga.
V	kontaktih z našimi dosedanjimi kupci razsvetl javnega in gostinskega stekla smo bili opozorjeni na dvoje bistvenih napak, ki smo jih zavestno ali podzavestno delali v preteklosti. Prvo pravilo je, da moramo kupcem dobavljati le tiste izdelke in v količinah, kot so naročeni, ob točnem upoštevanju dobavnih rokov. Obilo je bilo upravičenih pripomb na kvaliteto dodelave in sortiranje izdelkov pri izvozu. Priznati moramo, da se je v tem pogledu
naša konkurenca izkazala kot zelo solidna in to nam mora biti tudi vodilo za našo prihodnost. Ne bi rad opisoval občutkov, doživetih kot predstavnik firme, ki je doslej uživala na nemškem trgu renome, ki pa je trenutno omadeževan zaradi premajhne pazljivosti tako v kontroli kakor proizvodnji. Smatram, da bomo morali vsi odgovorni v proizvodnji, kontroli, odpremi in prodaji poiskati vse možnosti za odpravo
vsega kar dela težave doma in pri kupcu v tujini.
S temi stavki sem skušal povedati le tisto, kar je bistvenega pomena pri naši prodaji na tuja tržišča. Upam, da so nakazane stvari povedane dovolj jasno, da bo lahko vsak član kolektiva dojel potrebo po čim večjem prizadevanju na svojem delovnem mestu ter tako pomagal obdržati ustvarjeni renome Steklarne Hrastnik v tujini.	Drago Kozole
POZDRAV TITU
Tudi letošnje leto je tekla štafeta mladosti skozi Hrastnik. Štafetno palico so pri Doležaleku v Podkraju prevzeli naši mladinci in mladinke Tovarne kemičnih izdelkov. Zvezni štafeti pa se je v Hrastniku pridružilo še nekaj lokalnih štafet, med katerimi je bila tudi štafetna palica s pozdravi članov našega kolektiva z naslednjimi željami:
Delavke in delavci Steklarne Hrastnik, zbrani na množičnem sestanku, Ti pošiljamo ob Tvoji 76 letnici najlepše želje za Tvojo osebno srečo in zdravje ter Ti kličemo še na mnoga leta!
Ponosni smo, da nam izpričuješ dobo zgodovine in neutrudnega borca rodu sedanje dobe, ponosni smo, da nas vodi internacionalni borec za mir in enakopravnost med narodi. S svojim zgledom in treznim razumom državnika ter diplomata nas vzpodbujaš v dneh, ko pretresajo svet temni oblaki hladne vojne, in navdušuješ za velike cilje — za graditev lepšega življenja delovnih ljudi.
Občudujemo Tvojo neukrotljivo
energijo pri obvladovanju zaprek pri graditvi socializma. Tvoja ustvarjalna sila in pogum pri iskanju novih poti za naš nadaljnji napredek, daljnovidnost pri reševanju mednarodnih zapletov sodobnega sveta, vse to nam je v ponos in čast, istočasno pa v nas živi vera v lepšo prihodnost.
Dragi tovariš Tito dovoli, da Ti iz tega mesta pošiljamo obljubo, da bomo vložili vse svoje moči za izvršitev družbene in gospodarske reforme, katero smo začeli izvajati narodi Jugoslavije, vse svoje moči za nadaljnji razvoj in razcvet socialistične domovine.
Ostani tudi v bodoče dober prijatelj in svetovalec kot si nam bil doslej, zato Ti ob Tvojem jubileju, ki je istočasno tudi naš, kličemo še na mnoga leta.
Na slavnostnem zborovanju Hrastničanov pred domom TVD »Partizan« pa sta v imenu vseh občanov Hrastnika poslala pozdravna pisma predsednik občinskega komiteja ZMS Franc Kovač in predsednik občinske skupščine tovariš Milan Babič.
I. REDNO ZASEDANJE CDS
Prvo zasedanje CDS naše tovarne je bilo bolj svečanega kakor pa delovnega značaja. Vendar je CDS razpravljal tudi o rezultatih poslovanja in ostali važni problematiki podjetja.
Predvsem pravim svečanega značaja zaradi tega, ker je CDS izvolil iz svoje sredine novega predsednika in podpredsednika, nov upravni odbor in komisije pri CDS. Po predlogu, katerega je podal v imenu kadrovske komisije predsednik sindikalne podružnice, je bil z veliko večino glasov izvoljen za predsednika CDS tov. KRSNIK FRANJO diplomant tehnične steklarske šole in vodja izmene v notranjem obratu. Za namestnika je bil izvoljen tovariš SMODIC JULIJ, steklar. V Upravni odbor so bili izvoljeni naslednji člani kolektiva:
1.	Grčar Karl — član namestnik Halcer Robert
2.	Javoršek Mihael — član namestnik Kirn Stanislav
3.	Stiher Robert — član namestnik Pepeljnak Alojz
4.	Ing. Tušar Jože — član namestnik Kapelar Albert
6.	Jager Avgust — član namestnik Klenovšek Franc
7.	Jovan Gvido — član namestnik Arlič Stanislav
V npclaljevaniu zasedanja so bi-PJ Izvoljene naslednje komisije:
KOMISIJA ZA UREJANJE DET .OVNIH RAZMERIJ:
L Vračun Viliem — predsednik
2.	KJernen Angela — član
3.	Drame Stane — član
4.	Vovk Erih — član
5.	Gerhard Jože — član Boltina Ida — zapisnikar
KOMISIJA ZA IZREKANJE UKREPOV:
1.	Ciglar Janez — predsednik
2.	Pufler Ernest — član
3.	Klajn Marija — član
4.	Kajzer Adolf — član 5 Gračič Dušan — član
Dremel Dragica — zapisnikar
VIŠJA KOMISIJA
ZA IZREKANJE UKREPOV:
1.	Stiher Robert — predsednik
2.	Haberl Adolf — član
3.	Hudi Viktor — član Dremel Dragica — zapisnikar
KOMISIJA ZA OCENITEV OSNOVNIH SREDSTEV, MATERIALA IN POVZROČENE ŠKODE:
1.	Mlinar Martin — predsednik
2.	Mrcina ing. Maks — član
3.	Kavšek ing. Nikolaj — član
4.	Tušar ing. Jože — član
5.	Senica Anton — član
STROKOVNA KOMISIJA ZA POŽARNO VARNOST:
1.	Kreže Martin — predsednik
2.	Selič Franc — član
3.	Kirhmajer Rudolf — član
4.	Podlunšek Adi — član
5.	Roškar Franc — član Gabrič Zdravka — zapisnikar
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE TEHNIČNIH IZNAJDB IN RACIONALIZACIJ:
1.	Tramte ing. Franc — predsednik
2.	Mrcina ing. Maks — član
3.	Kavšek ing. Nikolaj — član
4.	Kralj Boris — član
5.	Podlunšek Sandi — član Alauf Silva — zapisnikar
KOMISIJA ZA UREJANJE STANOVANJSKIH RAZMERIJ IN DRUŽBENEGA STANDARDA:
1.	Špacapan Roman — predsednik
2.	Pokrajac Džordže — član
3.	Janežič Alojz — član
4.	Zaletel Kristina — član
5.	Laznik Stane — član
Na prvem zasedanju CDS je bil izvoljen za predsednika CDS tov. Krsnik Franjo. Odločilli smo se za krajši razgovor, katerega objavljamo v današnji številki »Steklarja«.
Kaj smatraš kot glavne naloge, katere bo moral CDS reševati v letošnjem letu?
Trenutno je najbolj aktualna naloga CDS sprejetje pravilnika o nagrajevanju. Vendar smatram, da bo potrebno dosledno spremljati izvajanje pravilnika. Predlog je, da naj bi veljal pravilnik le nekaj mesecev, da ga preizkusimo. Tako bi omogočili možnost, da se napake, katere bi se even-tuelno pojavile, lahko tudi popravile. Smatram, da mora biti to živ akt se pravi, da bi po krajšem obdobju ugotovili pravilnost novega pravilnika o nagrajevanju.
Takoj za tem pride na vrsto 42-urni tednik. CDS se bo moral zavzeti, da bo novi tednik uveden na podlagi ekonomičnosti in koriščenja vseh notranjih rezerv. To pa bomo lahko .realizirali le takrat, če bo to razumel sleherni član kolektiva.
Kako gledaš na perspektive kolektiva?
Perspektiva našega kolektiva danes ni odvisna samo od nas samih ali pa od jugoslovanske gospodarske politike, ampak je po vključitvi v moderno delitev dela odvisna tudi od svetovne ekonomske politike. Pojavlja se vedno večja konkurenca na domačem in tujem trgu. Uspel bo tisti, kateri bo proizvajal kvalitetnejše in cenejše.
Glede na sedanjo stopnjo razvoja našega kolektiva smatram, da ima naš kolektiv perspektivo. Tehnološki proces smo preusme-
6.	Rancinger Ivan — član
7.	Ocepek Franc — član Žlindra Erna — zapisnikar
KOMISIJA ZA VARSTVO MLADINE, ŽENA IN INVALIDOV:
1.	Strgaršek Janez — predsednik
2.	Volfand Frida — član
3.	Janežič Alojz — član
4.	Bedenik Silva — član
5.	Ločičnik Maks — član Plahuta Jožica — zapisnikar
rili tako, da so naši izdelki na trgu konkurenčni in iskani, preostane nam še naloga, da še bolj raziščemo trg in zagotovimo plasman našim izdelkom.
Želimo slišati tvoje mišljenje glede ureditve pravilnika o nagrajevanju v kolektivu — kje so vzroki problemov, kateri so se pokazali v dosedanjih razpravah?
Bilo je potrebno, da pride do spremembe pravilnika o nagrajevanju. Nekatera delovna mesta so bila zapostavljena v primerjavi z drugimi delovnimi mesti. Glede na tovrstno proizvodnjo potrebujemo celo vrsto pomožne dejavnosti in sluzjo, brez katerih si nemotene proizvodnje ne moremo v sedanjih pogojih zamišljati. Ce tehnološki proces to zahteva, potem moramo tudi ta delovna mesta primerno stimulirati. V tem smislu je bil tudi narejen osnutek novega nravi lnika. S tem so se dosddanji odnosi podrli. To je sigurno vplivalo na notranje razpoloženje — vzbudilo je reakcijo zaposlenih v neposredni proizvodnji. Upam. da se bo našel skupni iezik in da bomo stvari uredili v zadovoljstvo vseh zaposlenih. Pri vsem tem pa se moramo zavedati. da delimo lahko samo tisto. kar imamo — oziroma kar bomo ustvarili. Ustvarjamo pa vsi člani kolektiva.
Kaj misliš, ali bo možno realizirati plan izvoza?
Po dosedanjih pokazateljih lahko rečem, da bo možno realizirati plan izvoza. Toda to ni odvisno od posameznikov, ampak moramo biti zainteresirani vsi člani kolektiva. Proizvodni plan izvoza bo mogoče realizirati le na ta način, da bo proizvodnja v vseh fazah nemoteno potekala. Jasno je, da pri tem izvzamem vse nepredvidene težave, katere ima vsak oddelek. Predvsem težave, ki nastajajo v proizvodnji ali na tržišču, posebno na področjih, na katera izvažamo večino naših izdelkov. Obdržati tržišče je vse resnejši problem, kateri se pojavlja v današnji trgovini. Predvsem se moramo zavedati, da bomo edino s kvalitetnimi izdelki sposobni obdržati tržišče in sposobni konkurenčno nastopati na trgu. To je naloga, ki v veliki meri vpliva na realizacijo plana in tega se moramo zavedati vsi člani kolektiva.
In izgledi za 42-urni tednik?
Izgledi za 42-urni tednik obstojajo, vendar še vedno na papirju. Realizacija tega bo mogoča pod pogojem, da še izboljšamo delovno odgovornost in da maksi-
KOMISIJA ZA ZDRAVSTVO IN TEHNIČNO VARNOST:
1.	Surina Ivan - predsednik
2.	Guze j Jože — član
3.	Logar Boris — član
4.	Rancinger Ludvik — član
5.	Dragar Karl — član Fabjan Vera — zapisnikar
Na prvem zasedanju UO tovarne je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora tov. GRČAR KARLI — namestnik vodje kontrole.
maino izkoristimo delovni čas. Vsem nam mora preiti v kri tudi varčevanje z materialom. Zavedati se moramo, da 42-urni tednik ne uvajamo samo zato, da bi več naredili ampak da to, kar naredimo, dobro naredimo. Spremeniti moramo odnos do tega kar imamo in gledati vse skozi dinar. Ce bomo v tem uspeli, potem ni bojazni pri uvajanju 42-urnega tednika. Upam pa, da bo CDS na eni prihodnjih sej o tem razpravljal in sklepal, da bomo čimprej pričeli izvajati že dolgo pričakovano željo kolektiva.
Kaj smatraš, da bi bilo potrebno urediti, da zaktiviziramo delo SEE?
Za poživitev dela SEE smatram za potrebno, da CDS prepusti nekatere kompetence SEE, posebno še, kar zadeva notranje probleme v nekaterih obratih. Zakaj bi se moral CDS ubadati s problemi, ki so morebiti specifični le za določen obrat in zapravljati čas s problemi, ki jih lahko rešuje SEE? Pri problemih, ki so resnično pomembni za nadaljnji razvoj podjetja pa razpravlja le formalno. Torej naj SEE obravnava problematiko svojega obrata, s svojimi predlogi pa naj pomaga CDS reševati problematiko celotnega kolektiva.
rigo
Mladinka Povše Nuša čita pozrav-no pismo, ki so ga člani kolektiva poslali tov. Titu
Predsednik CDS o bodočih nalogah kolektiva
Program koriščenja sredstev zbranih iz prispevka za uporabo
mestnega zemljišča v letošnjem letu
(Nadaljevanje iz 4. številke)
Občinska skupščina je na svoji februarski seji razpravljala o potrebnih delih, ki bi jih bilo treba opraviti iz sredstev, zbranih iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Glede na to, da je potrebno zelo veliko, sredstev pa je malo, ne bo možno v tem letu vsega urediti. Zato se bo z zbiranjem sredstev nadaljevalo tudi v prihodnjih letih in prav tako tudi nadaljevalo z deli na posameznih območjih — Hrastniku in na Dolu.
Iz tega razloga je bilo sprejeto stališče: da se v letošnjem letu zbrana sredstva porabijo predvsem:
—	za že v preteklem letu pričeta dela, ki niso bila dokončana in jih je treba letos dokončati,
—	za urejanje kanalizacijskega omrežja v posameznih stanovanjskih predelih, ki so najbolj kritični in
—	za urejanje posameznih predelov, kjer je možno dobiti soinvestitorje oz. soudeležbo le-teh.
Na predlog sveta za urbanizem, gradbeništvo, komunalne in stanovanjske zadeve občine Hrastnik, je občinska skupščina na svoji seji v začetku aprila letošnjega leta razpravljala o predlogu sveta in ga osvojila tako, kot to dopuščajo razpoložljiva oz. v letošnjem letu zbrana sredstva. Oba zbora sta se odločila, da je potrebno najprej preskrbeti ustrezne predračune stroškov del in da naj se da v tem letu poudarek pri urejanju kanalizacije. Tako so bili osvojeni predlogi za — ureditev kanalizacije ob Cesti Hermana Debelaka. Predračunska vrednost del znaša 73.864.— din. Občani bodo morali prispevati 50 % od postavke izkopov in zasipov, kar znaša 14.000,— din. Prav tako je bila znižana postavka za določene materiale za ca. 10.500,— din. Na ta način bo na razpolago 49.364.- din.
—	Ureditev kanalizacije v naselju Taborniška pot.
Stroški ureditve v tem predelu znašajo 29.219,45 din. Prispevki občanov tega predela bodo znašali 8.031,47 din, kar predstavljajo izkopi za zasipavanje. Iz tega izhaja, da bo na razpolago 21.187,98 din.
—	Ureditev kanalizacije v naselju Studence.
Stroški znašajo 57.690 62 din. Prispevek Občanov tega predela znaša 11.951,40 din. Tako bo torej na razpolago 45.739,22 din.
—	Ureditev kanalizacije v naselju Novi dom.
V ta namen je zagotovljenih
6.752,50	din, občani pa bodo prispevali 1.281,45 din.
—	Ureditev odtoka meteornih voda pri stolpičih na Dolu.
Z modernizacijo ceste skozi naselje Dol je bil zgrajen pod novim nasipom propust za odvod meteornih voda. Ker dela v preteklem letu niso bila v celoti zaključena in tudi niso bila zajeta v predračunu popravila te ceste, je potrebno kanalizacijo za meteorne vode podaljšati tako, da ne bo voda tekla pred novozgrajenimi stolpiči. V ta namen je zagotovljenih 7.020,12 din.
— Ureditev kanalizacijskega omrežja nad samskim domom na Rudniku.
Vrednost del po predračunu znaša 83.314,63 din. Prispevek občanov za izkope in zasip znaša
5.027,10	din, dočim znaša skrajšanje dolžine kanalizacije, ker še ni stanovanjskih objektov 7.987,54 din. Tako je na razpolago 70.229,99 din.
Iz obrazloženega izhaja, da bo potrebno zagotoviti za opisana dela 200.363 81 din. Prispevki občanov se bodo lahko obračunali na dva načina in sicer s prostovoljnim delom ali s samoprispevkom, v denarju.
Ze v preteklem letu je bilo predvideno, da se bo pristopilo k ureditvi okolice okrog novozgra-ienega stanovanjskega naselja v Podkraju za Savo. V ta namen je potrebno zagotoviti še 57.986,70 din. Krajevna skupnost Hrastnik — spodnji del je v ta namen že v preteklem letu prejela 25.000,— din. in tudi sama bo prispevala
5.000.	— din. S temi sredstvi bo okolica urejena okrog stanovanjskih hiš.
V lanskem letu smo urejali okolico okrog stanovanjskega naselja Novi log. Ker ni bilo na razpolago dovolj sredstev, dela pa so bila opravljena, je potrebno za že izvršena dela pokriti še razliko v nastalih stroških v višini
11.812,48 din.
Tudi ureditev oz. razširitev javne razsvetljave je nenehni predmet razprav na zborih volivcev. Zato je v ta namen zagotovljenih
15.000.	— din. Sredstva bodo kori-ščena na osnovi predlogov krajevnih skupnosti.
Za pridobitev urbanistične dokumentacije (zazidalni načrti in podobno) je potrebno zagotoviti določena sredstva, v kolikor hočemo. da se bo stanovanjska izgradnja razvijala po postavljenem programu. V te namene je predvidenih 30.000.— din.
Komunalno opremljanje zazidljivih gradbenih zemljišč terja potrebna sredstva. Zato je tudi v te namene predvidenih 50.000.— din.
Pri šoli NH Rajka v centru Hrastnika je bila v preteklem letu izvršena regulacija potoka Boben. S to regulacijo je bilo nekoliko okrnjeno šolsko igrišče, zato ga je potrebno zavarovati in vsaj delno urediti okolico dvorišča. V ta namen je zagotovljenih 10.000,— din.
S proračunom občine so zagotovljena le minimalna sredstva za Komunalne službe in to predvsem za kritje stroškov javne razsvetljave (tokovanja). Za urejanje zelenic in parkov, za vzdrževanje spomenikov in podobno pa praktično ni nobenih sredstev. Zato je namenjenih v te namene
20.000.	— din.
Financiranje komunalnega katastra
S predlogom zakona o financiranju geodetskih izmer v SRS za obdobje 1968—1970 so predvidena tudi sredstva za izdelavo načrtov merila 1:500 do 1:5000. Republika oz. Geodetska uprava SRS, kot nosilec pravic in dolžno-
sti teh sredstev bo sofinancirala izmeritve in izdelavo geodetskih načrtov v višini 50 %. Pereča potreba po novih načrtih za mestno področje Hrastnika je postala še bolj aktualna z uzakonitvijo obveznega vodenja katastra komunalnih naprav in objektov, v katerem se bodo evidentirali podatki o primarnem in sekundarnem, površinskem in nadzemskem omrežju in objektih vodovoda, kanalizacije, elektrike telefona, telegrafa ter podatki o mestnih ulicah in trgih. Kataster komunalnih naprav se vodi za mesta in naselja, za katera se po urbanističnem programu izdela urbanistični oziroma zazidalni načrt.
Za mestno področje Hrastnika, ki obsega okrog 140 ha, so veljavne geodetske podloge katastrski grafični načrti merila 1:2880, ki pa so za sedanje potrebe skoraj neuporabni, ker so bili izdelani samo v davčne namene. Zato je potrebno, da se čimprej pristopi k izmeritvi mestnega naselja in izdelavi novih načrtov.
Izmeritev 140 ha in izdelava načrtov 1:1000 z njihovo uveljavitvijo za javne namene, bi veljala okrog 280.000.— din. Vsa dela bi se morala izvršiti v treh letih, tj. v obdobju 1968—1970, ker se bodo samo za to obdobje z Geodetsko upravo SRS sklepale tozadevne pogodbe o sofinanciranju.
Vsak delavec in delavka mora vedeti, kaj mora storiti, če izbruhne požar. Vedeti mora nekaj o gasilni opremi in kaj lahko stori, da bi preprečil požar. Poznati mora naslednje:
1.	Svoje mesto v razporedu za načrtno izpraznitev poslopja v primeru sile.
2.	Kako uporabiti gasilne priprave, ki so na voljo.
3.	Imeti mora nekaj znanja o rabi ostale gasilne opreme (kako rokovati z vodnim curkom) zasilne izhode, ki ne smejo biti zadelani itd.
4.	Kako sprožiti znak za preplah ob požaru na delovnem mestu, na ulici itd.
5.	Kje je kajenje dovoljeno (v obratu) in kje je iz požarnovarnostnih razlogov prepovedano.
6.	Kako se vzdržuje red in snaga — spravljanje čistilnega pribora, delo z zavojnim materialom in drugo, kar je potrebno za vzdrževanje reda in snage po vsem obratu.
7.	Nevarnosti pri vsakem posameznem delu, ki ga opravlja.
Potrebe po novih načrtih, ki se bodo slej ali prej morali izdelati tudi brez sofinanciranja, narekujejo, da se izkoristi ugodnost sofinanciranja in zagotovi potrebnih
140.000,	— din.
Z ozirom na tehnološki postopek del bi se v prvih dveh letih moralo zagotoviti vsaj po 50 do
60.000,	— din letno, ostanek pa v tretjem letu. Glede na pomanjkanje sredstev bo letos zagotovljenih le 20.000,— din.
V zvezi s pobiranjem prispevka nastajajo določeni stroški. Tudi te je treba pokriti. V lanskem letu so znašali okrog 33.000.— din, dočim bodo znašali ti stroški letos
5.000,	— din manj ali 28.000.— din.
Preostali del stroškov v višini ca. 26.000.— din pa naj bi ostal ev. neizkoriščen ker kot je znano, se sredstva zbirajo preko celega leta. tj. po dvanajstinah.
Obrazloženi program koriščenja sredstev, zbranih iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, bo v tem letu dosegel svoj namen. Razumljivo pa je, da je nemogoče v enem ali dveh letih z ozirom na potrebe, ki kličejo po ureditvi kraja, rešiti v tako kratkem času, ker vemo da vsa prejšnja leta nismo vlagali v te namene nikakršnih sredstev.
Rupnik Ivan
Upravi pa pripadajo naslednje dolžnosti :
1.	Poskrbeti mora, da se delavci vadijo v rabi ročnih gasilnih priprav. To se naj pripravne j še opravi ob vsakoletni zamenjavi dotrajanih polnitev teh aparatov.
2.	Oskrbeti pouk delavcev, ki imajo posebne naloge, kako naj skrbijo za požarno varnost in kaj naj storijo, če bi izbruhnil požar (kako naj ravnajo s stroji, ki stalno tečejo, kako z važnimi zapiski, zalogami itd.).
3.	Preprečevati kopičenje materiala in gnečo ljudi. Zagotoviti zadostne prehode za ljudi ob preplahu in hiter dostop do krajev
požara.
4.	Do podrobnosti poznati eva-kuacijski načrt.
5.	Poučiti vsakega novinca o veljavnih navodilih za varnost pred požarom in vse delavce stalno opozarjati na nje.
6.	Poskrbeti za to, da bodo vsaj dvakrat na leto izvedene požarne vaje in poizkusna evakuacija.
Služba varstva pri delu
OBVESTILO!
Odbor godbe na pihala »Svobode II« obvešča vse člane kolektiva, da vzame v uk za razne inštrumente otroke od 12. leta starosti dalje. UČENJE JE BREZPLAČNO. Prijave sprejemamo ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v godbenem domu.
Za mladoletnike sprejemamo prijave ob spremstvu staršev.
Odbor steklarske godbe »Svoboda II. Hrastnik«
KAJ BI MORAL VEDETI VSAK DELAVEC 0 POŽARNI VARNOSTI?
Zavarovalna doba s povečanjem
Zvezna skupščina je v mesecu aprilu sprejela dva pomembna zvezna zakona, ki bosta v marsikaterem pogledu vplivala na delovne pogoje delovno dobo in druge okoliščine iz naslova delovnega razmerja. V javnosti, v druž-beno-političnih organizacijah in v delovnih kolektivih nekaterih delovnih organizacij je bilo mnogo razprav, katera delovna mesta naj bi po novih ali spremenjenih predpisih dobila status, da bi se štela s povečanjem. Sindikalne organizacije in podjetja so imenovala posebne komisije, ki so izdelale elaborate o upravičenosti beneficiranega delovnega staža posameznih delovnih mest, na podlagi katerih se je nato izdelal zakonski osnutek in zakon, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina. V samem zakonu so sicer določene pomanjkljivosti, vendar pa imajo delovne organizacije in ostali možnost, da po ustrezajočem postopku zahtevajo revizijo, kar se bo lahko omogočilo, da se bodo v prihodnosti odpravile pomanjkljivosti, ki bi se pokazale pri korektni realizaciji navedenega zakona. Istočasno s sprejetjem »Zakona o delovnih mestih«, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem«, je Zvezna ljudska skupščina sprejela tudi »Zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju«. Oba zakona se glede ureditve zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem medsebojno povezujeta ter določata primere in pogoje, po katerih lahko zavarovanci uveljavljajo pravico do beneficiranega delovnega staža.
Najpomembnejše značilnosti, ki jih prinašata navedena zakona so naslednje:
1. Zakon o delovnih mestih določa delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in zdravju škodliivo. Za delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem zato, ker je delo na delovnem mestu posebno težko in zdravju škodljivo, je mogoče določiti le delovna mesta, na katerih v zvezi z opravljanjem dela znatneje deluieio na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca, škodljivi vplivi, ki jih ni mogoče izključiti s predpisanimi ukreni za varstvo pri delu ali z drugimi za to primernimi ukrepi. Šteje se, da škodljivih
vplivov na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca ni mogoče izključiti, če škodljivi vplivi delujejo kljub temu, da so bili na takih delovnih mestih izvajani vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, ki jih določajo predpisi o delovnih razmerjih in o varstvu pri delu, kot tudi drugi predpisi s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati, kot so — periodična zamenjava delavcev, močnejša dnevna prehrana, oddihi itd.
2.	V proizvodnji stekla so delovna mesta delavcem, ki delajo kot ročni pihalci stekla, nabiralci stekla, nabiralci stekla na kiko stroju, nabiralci stekla na stiskalnici in krogličarji štejejo za zdravju škodljiva in težka. Iz tega izhaja, da so delovna mesta, ki pridejo v poštev za povečanje, taksativno našteta ter da zaradi tega delovna mesta, ki niso zajeta v zakonu, pa čeprav je po mnenju članov kolektiva ali posameznikov delo na teh delovnih mestih težko ali zdravju škodljivo, ne štejejo s povečanjem.
Na zgoraj omenjenih delovnih mestih se šteje vsakih 12 mesecev zavarovanja — delo za 15 mesecev zavarovanja.
3.	Kljub temu da so z zakonom že določena delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, omogoča Zakon določitev novih delovnih mest in revizijo delovnih mest. To lahko zahtevajo delovne organizacije, združenja, državni organi, sindikalne organizacije in zavodi za socialno zavarovanje. Pobude za take zahteve lahko dajejo tudi posamezni delavci ali skupine delavcev. Zahtevo vloži delavski svet delovne organizacije, vendar mora predhodno poskrbeti za sto-kovno obdelavo zahteve z ustrezno dokumentacijo, oceno in mnenjem ustreznih strokovnih zavodov oziroma organizacij. Oceno in mnenje je potrebno dobiti za delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteie s povečanjem od zavoda, ki se ukvarja s problemi varstva pri delu. organizacije dela in medicine dela. Zahteva mora obsegati dokumentacijo, kateri splošni in posebni ukrepi so bili po veliavnih predpisih uporabljeni za varstvo nri delu. kateri drugi ukrepi so bili storioni, da bi bili odoravlieni oziroma omiljeni
škodljivi vplivi dela in da so kljub vsem ukrepom ostali škodljivi vplivi itd.
4.	Zavarovalna doba se šteje s povečanjem zavarovancem, ki so v Jugoslaviji delali na delovnih mestih na katerih je delo posebno težko in zdravju škodljivo, skupaj najmanj 5 let, ali pa skupaj najmanj 3 leta, če so na takem delovnem mestu postali delovni invalidi ali jim je bilo po predpisih o invalidskem zavarovanju dodeljeno drugo delo, da ne bi postali invalidi.
Zavarovalna doba se šteje s povečanjem tudi zavarovancem, ki so bili kot težji invalidi ali kot slepi skupaj najmanj 5 let v delovnem razmerju in dejansko delali poln delovni čas oziroma delovni čas, ki je po predpisih o delovnih razmerjih izenačen s polnim delovnim časom. Tem se vsakih 12 mesecev takega dela šteje za 15 mesecev zavarovanja. Za težjega invalida velja zavarovanec, delovni invalid s telesno okvaro od prve do četrte stopnje po predpisih o invalidskem zavarovanju. Upoštevajoč težo telesne okvare, pomeni četrta stopnja 70 odstotno onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa ali poškodovanost, ki povzroča omejeno gibljivost in otežkoča normalno aktivnost organizma.
5.	Zavarovancem, ki so opravljali delo na beneficiranih delovnih mestih, se starostna meja za pravico do starostne pokojnine zmanjša v sorazmerju s povečanjem zavarovalne dobe in sicer za 1 leto za vsakih 5 let dela na delovnih mestih, na katerih se 12 mesecev dejanskega dela šteje za 15 mesecev zavarovanja. Starostna meja se manjša zaradi tega da ob pogojih, ki jih določa zakon o pokojninskem zavarovanju ni potrebno čakati na dopolnitev starosti, v kolikor zavarovanec ob beneficiranem staležu še np bi dosego! dl) lat zavarovalne dobe.
6.	V zavarovalno dobo s povečanjem se šteie ves čas dejanskega dela na delovnih mestih, ki so določena za povečanje po 15. maju 1945. S povečanjem se šteje tudi ves čas. ki so ga težji invalidi in sleni kot zavarovanci prebili v delovnem razmerju (torej tudi pred in no 15. maju 19451.
Zavarovanci, ki so na podlagi prej veliavnih predpisov pridobili pravico bonificiranega delovnega staža, se jim čas dela na takih fiolovnib mestih šteie s povečanjem ob noeoiih in obsegu, kot je bilo to določeno.
Čas dela na delovnih mestih, na katerih se šteje zavarovancu zavarovalna doba s povečanjem, ki se pred uveljavitvijo navedenega zakona ni štel s povečanjem, se na zahtevo upokojenca šteie v pokojninsko dobo za povečanje pokojninskega odstotka. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da se višji odstotek obračunava v prvem naslednjem mesecu po vložitvi zahteve.
7.	Delovne organizacije morajo za delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteie s povečanjem. vzpostaviti posebno evidenco. Delavec, ki dela na delovnem mestu na. katerem se čas s povečanjem šteie v zavarovalno dobo, ima pravico vpogleda glede te zavarovalne dobe. Poleg tega ima
tudi pravico ugovora, če misli, da v evidenci niso vpisani ali niso pravilno vpisani podatki o njegovem delu. Trajanje dela na delovnih mestih, ki se štejejo s povečanjem, je mogoče ugotavljati samo v skladu s podatki iz evidence. Če je delovna organizacija prenehala obstojati ali se je ukinilo delovno mesto, ki se šteje s povečanjem ali če obstoja manjkajoča evidenca, je potrebno trajanje dela na takem delovnem mestu ugotoviti po postopku, kot se ugotavlja pokojninska doba. To je potrebno ugotoviti do 31. 12.
1968.
8.	V zvezi z uveljavitvijo Zakona morajo delovne organizacije in zavodi za socialno zavarovanje v roku 6 mesecev ugotoviti delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, število delavcev, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, število delavcev, ki redno delajo na takih delovnih mestih, koledarsko leto, od katerega se pri delovni organizaciji opravljajo taka dela. Pri tem se vzame za podlago številčno stanje po razporedu delavcev v mesecu pred mesecem v katerem je začel veljati zakon o delovnih mestih.
V komisiji, ki ugotavlja dejansko stanje mora biti tudi član — predstavnik delovne organizacije.
9.	Navedena zakona sta stopila v veljavo 7.'maja 1968. Zakon pa se bo uporabljal ob pogojih, kot smo navedli v posameznih točkah.
Iz vsebine obeh zakonov izhaja, da bo potrebno v zvezi z realizacijo določil glede zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, vzpostaviti točno evidenco, temeljito izpeljati postopek, ker nekatera konkretna določila zakona glede na specifičnost dela v našem podjetju, zlasti pa tudi razporejanja na posamezna delovna mesta, specifičnega sestava brigadnih sistemov, posvetiti posebno pozornost, da bo vsakemu članu pripadlo toliko zavarovalne dobe s povečanjem, kot je dejansko trajalo njegovo delo na takem delovnem mestu.
Tovarišica Milenkovič pri delu na rezalnem stroju. Rezanje razsvet-ljavnega telesa.
Pred dnevi so si ogledali naš kolektiv učenci HI. letnika steklarske šole iz Paračina. Ob tej priliki je nastal ta spominski posnetek.
Združenje glasil delovnih organizacij
Republiški organi so ob razširitvi glasil delovnih kolektivov po vsej Sloveniji ugotovili, da so ta glasila ena izmed najpomembnejših oblik obveščanja članov delovne skupnosti in javnosti o delu samoupravnih organov in drugih dogajanjih v kolektivu. V ta namen je bilo v Mariboru 24. 5. 1968 posebno posvetovanje, kjer se je ustanovilo posebno združenje z nalogo, da usmerja in bdi nad glasili delovnih organizacij. Tudi Steklarna Hrastnik je poslala na to posvetovanje glavnega urednika Gerharda Jožeta s pooblastilom da polnoveljavno odloča o ustanovitvi in članstvu v združenju. Združenje je sprejelo na tem posvetovanju tudi svoj poslovnik, s katerim so določeni organi združenja, pristojnosti posameznih organov, pravice in dolžnosti članov združenja ter finančno in materialno poslovanje. Letna članarina znaša 10 N-din. Najvišji organ združenja pa je skupščina, ki jo sestavljajo vsi člani združenja.
Skupščina je že na svojem prvem zasedanju sprejela zelo pomembne sklepe.
Vse večje število delovnih kolektivov in organov upravljanja spoznava, da je nujno zagotoviti najbolj objektivno obveščanje članov o delu organov upravljanja, družbeno-političnih organizacij, o vseh dogajanjih s področja življenja in dela v delovni organizaciji. Da bi dejavnost vseh činiteljev bila čimbolj povezana, usmerjena in organizirana, sprejema ustanovna skupščina združenja novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah naslednje sklepe:
Glasila delovnih organizacij in druge oblike komuniciranja v delovnih organizacijah se morajo zavestno razvijati v smeri, da bodo neposredni proizvajalci vedno manj objekt informiranja in vedno bolj njegov aktivni subjekt.
Komuniciranje v delovnih organizacijah naj bo grajeno na osnovi samoupravnega dialoga med enakopravnimi subjekti, v katerem naj bo informiranje le del procesa družbenega komuniciranja, kajti če hočejo biti delavci dejanski samoupravljalci, morajo biti informirani o vsem. Zato ni odveč, da tudi v statute delovnih organizacij vnesemo konkretna določila o tem: kdo, koga in kdaj mora obveščati.
terja nadaljnji kakovostni razvoj samoupravi j an j a.
Odbor za informiranje in tisk v delovnih skupnostih pri republiškem svetu Zveze sindikatov za Slovenijo bo deloval na področju informiranja zaposlenih v delovnih skupnosti in skrbel, obravnaval ter predlagal izboljšave glede položaja in vsebine sredstev informiranja. Hkrati bo seznanjal urednike glasil s političnimi dogajanji v sindikatu, Zvezi komu nistov, Socialistični zvezi, Zvezi mladine ter z drugimi pomemb-
Tov. Mitja Švab je govoril o vlogi
OPOZORILO ČLANOM KOLEKTIVA, KATERI RODO LETOVALI V PIRANU
Kakor je že znano članom kolektiva, smo kupili počitniški dom v Piranu pri Portorožu. Za dom je kolektiv plačal znatna denarna sredstva. Zaradi tega bi radi opozorili člane kolektiva, kateri bodo letovali v tem našem novem domu, da pazijo na imovino ki je v domu. Predvsem opozarjamo, da ne poškodujejo nasadov in sadnega drevja. Zavedati se moramo, da je sedaj to naš dom in da ne služi samo eni skupini, temveč bo služil za letovanje vse leto in še vnaprej. Okras vsakega počitni-
nejšimi prizadevanji naše družbe.
Združenje si bo s pomočjo Društva novinarjev Slovenije in prek ustreznih izobraževalnih institucij prizadevalo za stalno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje kadrov, ki v delovnih organizacijah skrbijo in odgovarjajo za samoupravno komuniciranje, da bo le-to čimbolj izkoriščeno in resnično služilo nadaljnjemu kakovostnemu razvoju glasil delovnih organizacij.
Sindikat in Zveza komunistov v delovnih organizacijah morata
in položaju glasil del. organizacij
zastaviti vse svoje sile, da bi bila vloga tiska v delovnih organizacijah in informiranost vsakodnevna potreba in nujnost vseh zaposlenih.
Člani združenja se bodo zavestno zavzemali, da bodo prek sredstev obveščanja v delovnih organizacijah resnično objektivno obveščali javnost. Pri tem delu naj jih vodi in usmerja kodeks jugoslovanskega novinarstva ter zakon o tisku.
Člani združenja prevzemajo vse moralno-politične obveznosti, ki jih nalaga kodeks jugoslovanskega novinarstva. Pri svojem delu se bodo člani združenja trajno zavzemali za uresničevanje načela javnosti, ki ga proklamira naša ustava.
Z vso doslednostjo si je treba prizadevati za preprost in razumljiv način pisanja ter za čistost slovenskega jezika. Na to naj zlasti pazijo odgovorni uredniki glasil v delovnih organizacijah. Odločno je treba odklanjati tujke in popačenke.
Skupščina združenja novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah predlaga uredniškim odborom, da v svojih glasilih poročajo o delu današnje skupščine ter seznanijo člane svojih kolektivov s sprejetimi sklepi.
Predlagan je bil tudi 15-članski izvršni odbor združenja, 5-članski odbor častnega razsodišča in 3-članski nadzorni odbor.
Urejanje družbenega komuniciranja in sredstev informiranja v delovnih organizacijah naj bo grajeno na samoupravnem sistemu, ker se je le tako možno izogniti individualnemu »krojenju« in prilagajanju informacij posameznim težnjam.
Združenje si bo prek svojih organov družbeno-političnih organizacij in samuopravnih teles trajno prizadevalo, da bo komuniciranje grajeno na družbenem javnem mnenju.
Združenje in odbor za informiranje in tisk v delovnih skupnostih se bosta prek sindikatov in drugih družbeno-političnih organizacij zavzemala za samoupravno komuniciranje (ne samo informiranje) ter da dobi komuniciranje v statutih delovnih organizacij svoje mesto in vlogo, ki ga
Na sliki naš počitniški dom v Piranu
škega doma je predvsem zelenje in cvetlice okrog doma, sadno drevje in sploh vsi nasadi. Vsem, ki bomo letovali, nam bo v poletni vročini nudilo to zelenje prav prijeten počitek. Upoštevajte vse to kot dobronamerno opozorilo.
Želim tudi, da imajo vsi dopustniki pravilen, dober in kulturen odnos do upravnika in strežnega osebja. Naj ne bo takoj kritike, ker še ni vse urejeno tako, kot bi moralo biti. Vse sobe še niso popolnoma opremljene. Vsem, ki bodo letovali v katerem od naših počitniških domov bomo pa hvaležni, če nas bodo opozarjali na morebitne pomanjkljivosti, ki jih bodo opazili ob priliki svojega letovanja. Samo tako bo mogoče odpravljati napake pravočasno.
Sindikalna podružnica
BIL
Potrkalo je in vstopila je drobna ženica rahlo sivečih, svetlih las. S širokim, vprašujočim pogledom se je zazrla in vprašala: »Tovarišica, ali kaj veš, kako je z mojo vlogo o priznanju posebne dobe?«
Žal je bil odgovor vedno isti : »Veste, komisija ima še mnogo vlog v reševanju.« — Prekinila me je. »Moja vloga je že dve leti v postopku, se ti to ne zdi nekam čudno, veš, če bi mi stvari tako reševali takrat. Da, takrat...«
Ker sem vedela, da je to morda pravi trenutek za izpoved spominov, sem nadaljevala z vprašanjem, kako je bilo takrat.
Bala sem se, da morda ne bo zmogla, vendar je počasi nadaljevala. Nisem veliko spraševala, vendar se je pred menoj počasi razgrinjalo njeno življenje. V
V letu 1933 sem v Hrastniku sklenila zakon z rudarjem. Življenje sicer ni bilo rožnato, toda dalo se je izhajati. Vsak delček najinega doma je bilo bogastvo, saj je bil priborjen s trudom. Najin skromen dom pa sta kmalu dopolnila sin in hčerka.
Čeravno ne najboljše, je bilo vendar v nekdanji koloniji kar prijetno. Hrepenela sva po svoji lastni hišici in upala, da jo bova nekoč zgradila.
Toda prišla je vojna. Že se je šušljalo, da Nemcem, ki so se v začetku postavljali kot absolutni gospodarji in oblastniki, ne bo lahko. Pojavljale so se skupine in posamezniki, ki jim nikakor niso hoteli biti sužnji. V njih se je predramil klic svobode. Tudi jaz sem kmalu prišla v ta krog. Sprva sem imela zvezo z Mitnjak Ivanom in Kaplja Alešom. ta dva sta me kot žensko vključila v propagandno dejavnost in za zbiranje pomoči. Zdelo se mi je prav, da pomagam s svojim sodelovanjem pri širjenju napredne misli. Toda moja aktivnost ni ostala dolgo prikrita. Vedno več mojih sodelavcev je bilo že v zaporih in med njimi je bil nekdo, ki me je izdal.
Julija, leta 1942 so me aretirali in odpeljali v zapor. Soočili so me z nekdanjim sodelavcem, ki mi je dejal: »Saj veš, ko si mi izročila orožje.« Spretno sem tajila, čeprav je bila resnica, za kar so me obtoževali. Težke so bile ure na zasliševanjih, udarci niso bili skopi, toda ni mi ugasnila iskrica upanja, da se bo vse srečno končalo. Pripeljali so me v Laško.
O JE TAKRAT...
Ponovno zasliševanje, vedno isti odgovori. Čez dva dni so me odpeljali v Celje pred »preki sud«. Niso me več spraševali, če je resnica, da sem prenašala orožje in podobno, marveč me je sodnik Lorker poklical in mi prebral obsodbo, da sem obsojena na smrt z ustrelitvijo. Kazen bi morala biti izvršena 15. avgusta 1942. Kakšne trenutke sem doživljala ob misli, da imam doma moža in o-troka! In da je vse končano! V trenutku pa me je prešinila misel, kako najti izgovor, ki bi mi pomagal. Spomnila sem se edinega oprijemljivega izgovora, dejala sem, da sem noseča. Čudež — ta izgovor so upoštevali in me poslali v taborišče Ankenstein — sedanji grad Bori. Z menoj sta potovali tudi Dobršek Kristina in Julka in še nekaj drugih sojetnic.
Tudi na Borlu je bilo težko, toda še vedno sem se držala svojega jalovega izgovora. V tem taborišču so pripravljali transport za taborišče Avšvic. Tudi mene so • imeli vpisano oziroma bila sem na seznamu za Avšvic, vendar sem vztrajno trdila svoje. V Borlu mi je neki Nemec dejal: »Poslali te bomo v Maribor k zdravniku«. In skoraj dvomljivo je dejal: »Če ni res te ne bomo ustrelili, ampak obesili«. Na poti, na kateri sta me spremljala dva gestapovca, me je obdajala misel, da bo sedaj vse končano. Zdravnik v Mariboru me je odpeljal v posebno sobo in ko je videl izraz na mojem obrazu me je vprašal: »Tovarišica, ali si v zagati?« Odgovor na vprašanje so bile solze.
Šele sedaj mi je bilo jasno, kako široka je mreža sodelavcev v NOB. Napisal mi je, da sem v osmem mesecu nosečnosti, tvegal je življenje, čeprav je bila resnica popolnoma drugačna. Dne 17. februarja 1943. leta so me odpustili domov.
Pričelo se je nato novo obdobje mojega življenja. Vedela sem, da bom kmalu zopet povezana za sodelovanje z NOB. Ponovno sem prenašala material in orožje. Včasih so mi pomagali tudi otroci, da bi ne bilo sumljivo. Delala sem s Hribarnikom iz Dola in še mnogimi drugimi.
Mož je odšel 7. julija 1944 v partizane. Vedela sem, da je to nujno in sem vse pripravila za njegov odhod.
Toda že 9. julija so prišli Nemci tudi po mene in me ponovno zaprli. Otroka sta ostala sama doma, hčerki je nudila topel dom in ljubezen družina Kozmos iz Hrastnika, sina pa je vzel v oskrbo neki »verkuše« in ga odpeljal v Brežice k sorodnikom.
Sama sem bila zaprta pri Figa-birtu v Trbovljah.
Bilo nas je mnogo na prostoru, ograjenem z bodečo žico, pripravljenih za transport v Nemčijo. Večina smo bile ženske tistih mož, ki so bili v partizanih. Skrbno sem si ogledovala izhod tega prostora in mislila na beg. Oddaljila sem se od tovarišic z izgovorom, da moram na stranišče, se pomešala med odhajajoče in navidezno brezskrbno smuknila skozi izhod. Niti za hip nisem pogledala nazaj in za prvim ovinkom sem smuknila v grmovje. Plazila sem
se po skrivnih stezah do gozda. Preko Ojstrega, mimo Zagožano-vih sem prišla v Čeče. Edina misel mi je bila, najti partizane in se jim pridružiti. Na Kalu nad Hrastnikom sem se priključila enoti, ki je odšla na Dolenjsko. Usoda mojih otrok mi je bila neznana. Povsod ob srečanju znancev v brigadah sem spraševala: »Kje so moji otroci?« V partizanih sem bila pri VII. korpusu, pri Glavnem štabu Slovenije in povsod, kjer je bila moja pomoč potrebna in kjer sem lahko kot ženska koristila. Tako je bilo vse do osvoboditve.
Takoj sem zahtevala odpustnico, skrb za dom mi ni dala miru. V mojem stanovanju so bili drugi ljudje. Zasilno zatočišče sem dobila pri sorodnikih. Sin je bil že pri sestri, ki ga je medtem že poiskala in pripeljala nazaj v Hrastnik. O hčerki pa nisem vedela drugega kot to, da so jo odvzeli družini Kozmos in odpeljali v Nemčijo.
Niti trenutek nisem oklevala. Povsod sem poizvedovala, vse dokler mi ni Kovačeva povedala, da je bila hčerka v istem taborišču kot ona in da jo je vzel iz taborišča neki tako imenovani »la-gervervalter«. To je bilo dovolj, da sem se odločila, da jo takoj poiščem. Zahtevala, prosila in rotila sem za dovoljenje za prestop meje. Končno sem ga le dobila. Odšla sem na pot čeprav je bilo to potovanje velik riziko, kajti vojne razmere še daleč niso bile urejene.
Dovoljenje je bilo izstavljeno za 14 dni bivanja onstran meje. Vedela sem, da se ne vrnem prej kot « hčerko, pa čeprav bi to trajalo dalj časa. Nekaj popotnice so mi
dali ljudje, ki so razumeli mojo odločitev, propustniea pa mi je nadomestovala denar za vožnjo.
Oblečena v partizansko uniformo s titovko na glavi sem vzbujala onkraj naše meje začudenje, saj se je pisalo šele 18. maja 1945. V Gradcu so me Rusi, ki so bili na komandi, takoj razumeli, ko sem jim pojasnjevala, da iščem svojo »djevočko«. Pomagali so mi na poti, ker razen nekaj nemških besed nisem razumela ničesar.
V majhnem avstrijskem mestu Bruck an den Mur, sem vsa obupana stala ob neki reki in nisem vedela ne kod ne kam. Slučajno pa sta prišla mimo dva, bežno sem slišala njun razgovor in ujela slovensko besedo. Kako mi je odleglo, ko sem jima lahko izpovedala, kam želim. Ker se je že nočilo, sta me povabila na dom in na večerjo. Prenočila sem pri
njiju, zjutraj pa sta me napotila na postajo in mi povedala, kam 'naj se peljem. Prišla sem do majhnega kraja in ponovno sem stala pred vprašanjem — kod?
V tem majhnem kraju sem spraševala, če je bilo tu kakšno taborišče za izseljene Jugoslovane. Odgovor je bil pritrdilen. Zvedela sem, da je bil vodja tega taborišča Franc Segl. Bila sem že bliže cilju. Spraševala sem tudi na ruski komandi in šele proti večeru zvedela, kje stanuje.
Tavala sem in spraševala in končno obstala pred hišo. v kateri so mi dejali, da stanuje ta človek. Oprezovala sem in premišljevala
kako naj vstopim, ko sem opazila starejšega moža na dvorišču. Odločila sem se in vprašala, če je on Franc Šegi. Pritrdil je. Oddahnila sem se. Takoj sem ga vprašala, če ima on punčko Ljudmilo. Nekaj je zamrmral in izginil.
V tem trenutku me je prešinil neznan strah, da ji ne bi kaj storil. Planila sem za njim v stanovanje in zagledala spečega otroka. Zbudila sem jo in ji skušala dopovedati, da sem njena prava mama. Hčerka me ni razumela, bila je stara šele pet let in je med tem časom pozabila slovensko ker je živela v tem okolju, med tujimi ljudmi... Ni mi mogla verjeti in me je rahlo odrinila.
Pričakovala sem to od otroka. Ko pa sem ji začela prikazovati slike od doma, je hčerka počasi pričela dojemati, kdo je in zakaj je v tujini. Oklenila se me je okrog vratu in dejala, da bi takoj odšli domov.
Nemca sta se ji hotela približati, pa ju je odrinila z besedami: »Še kruha mi nista dala!«
Oblekla sem hčerko in zjutraj javila na komandi, da sem jo našla. Franc Šegi pa mi je dal ob odhodu v podpis listek, da je hčerko vzel iz taborišča zato, da se ji ne bi kaj zgodilo, ker je še tako majhna in nebogljena. Resnica pa je bila, da mu je edini otrok utonil in je zato v moji hčerki iskal svojega otroka.
Po enem tednu sva se vrnili s hčerko domov in po vseh teh težkih preizkušnjah je bila družina končno skupaj.«
Končala je. Opazovala sem jo, kako so jo ti spomini utrudili. Mislila sem si, le kje je vzela žena ves ta pogum. In po vsem tem še kdo okleva, ko gre za priznanje posebne dobe takim ljudem.
Napisano po pripovedovanju. Ime je namenoma izpuščeno.
V mesecu aprilu lepi rezultati avtomatske proizvodnje
Finančni plan avtomatske proizvodnje se iz meseca v mesec izpopolnjuje. V mesecu aprilu je bil dosežen s 107 %, kar je izreden rezultat z ozirom na uvajanje nove proizvodnje. V mesecu aprilu so IS — avtomati prvič začeli tudi s proizvodnjo steklenic za parfumerijo (steklenice za parfum in steklenice za lak za nohte). Proizvodnja je bila toliko bolj problematična, ker je avtomat hkrati proizvajal kar štiri vrste steklenic. Kljub temu ni bilo večjih odpadkov, čeprav so se pojavljali problemi že v začetku proizvodnje.
Poglejmo rezultate proizvodnje
v mesecu aprilu po posameznih strojih :
IS — 1, kateri proizvaja steklenice za Etol, 20 gr penicilin — steklenice, steklenice za lak za nohte in parfem steklenice. Proizvedeno je bilo preko 4 milijone 200 tisoč dobrih komadov.
IS — 2 je ves mesec proizvajal steklenice za kokto. En del proizvodnje gre v dodelavo (na deko-riranje) v slikarnico, drugi del prodajamo gladke. Plan je bil dosežen s 116%.
IS — 3 je proizvajal ves mesec penicilin steklenice, proizvodnja je bila zelo kvalitetna. Plan pa je bil dosežen s 113 %.
POHOD MLADINE V REČICO!
Občinski odbor socialistične zveze, mladinska organizacija in vodstvo šole Narodnega heroja Rjaka in šole na Dolu so se odločili, da pripravijo in izvedejo enodnevni pohod šolske mladine, predvsem višjih razredov po poteh, katere so neštetokrat prehodili naši partizani iz Hrastnika in Dola. Cilj pohoda je bila Rečica — pot pa je vodila preko Kala. Pohoda se je udeležilo več partizanov, kateri so delovali na tem sektorju.
Sonce se še ni dvignilo nad grebeni hrastniške doline, ko so se pričeli zbirati otroci pred stavbo rudniške uprave. Prešteti se jih ni dalo, lahko pa trdim, da jih ni bilo mnogo manj kot 700. Vsi otroci. žfeljni novih doživetij, predvsem pa radovedni, kod in kje so hodili partizani, od mnogih tudi očetje, matere ali znanci. Pri spomeniku padlega skojevca Pusta Borisa je bil prvi počitek. Na tem mestu je padel leta 1944 skojevec-kurir, ki se ni ustrašil tudi najtežjih in najbolj nevarnih nalog. O liku skojevca in borca in o delovanju partizanskih enot ter sodelovanju domačinov na tem sektorju je spregovoril tov. Lovro. Po kratkem postanku je prevzel vodstvo kolone tov. Jur — prvoborec, ki je vodil kolono mladih po pravi partizanski stezi.
Ob pregovoru s partizani, ki so se tudi udeležili tega pohoda, se je mladina seznanila s posameznimi akcijami partizanov na tem sektorju. Ob pokanju petard se je navdušenje mladine med pohodom še povečalo.
Pri naslednjem počitku je spregovoril tov. Jerič Jože — pr-
voborec. Orisal je dogodke pri požigu domačije na Igrišah nad Rečico. Kljub vročini in že delni utrujenosti ni splahnilo razpoloženje med mladino.
Najbolj svečano je bilo srečanje med mladino hrastniških šol in šole v Rečici. Po krajšem govoru tov. Jura (Jakopič Maks), ki je orisal sodelovanje občanov Rečice s partizani in vlogi NOB v tem delu naše domovine, so nastopile kulturne skupine hrastniških šol. Pevski zbor, recitacije, petje ob spremljavi harmonikarja in kulturni program šole iz Rečice je razpoloženje še poveča-
lo.	V govoru mladinke iz Rečice je bilo izraženo, da se takšna srečanja v bodoče še organizirajo. Mladinci Hrastnika so pa povabili mladino iz Rečice, da pridejo na enako srečanje v Hrastnik.
Po kulturnem programu se je razvilo pravo partizansko vzdušje, saj je občinski odbor ZB NOV Hrastnik pripravil pravo partizansko kuhinjo kjer so mladinci s porcijami v roki čakali v koloni pred kotlom na pravo partizansko obaro. Željni hrane so z veseljem in z dobrim tekom pospravili obaro iz svojih porcij.
Po veselem rajanju, žoganju in drugih igrah se je ponovno formirala kolona mladine, katera se je ustavila na Breznem, kjer so že čakali avtobusi, in jih zvozili vse domov v Hrastnik.
Nepozabno je takšno srečanje. Mladina si še želi kaj takšnega, kajti spomin na našo zgodovino iz NOB ne sme v pozabo.
Rigo
Slavnost pri spomeniku skojevca Pusta Borisa, ki je padel na tem
mestu leta 1944
Stroj H-28 proizvaja več vrst kozarcev. Tekom meseca so bile tri menjave asortimana.
Tudi na tem stroju je bila proizvodnja v redu. Dosežen je bil plan s 124 %.
Stroj U-8 proizvaja stiskane izdelke. Tudi na tem stroju sta bili dve menjavi. Polovico meseca stroj ni obratoval zaradi neizgo-to vi j enih modelov (zamuda v uvozu), zaradi pomanjkanja prostora in problemov z naročili. Za čas obratovanja je dosežen plan s 122 %. Finančni plan je predvideval za 309,302.000 din proizvodnje, dosežen pa je bil s 333.776,000 S-din ali s 107 %.
Pripombe in reklamacije smo imeli le od tovarne Etol zaradi odprtin. Reklamacijo smo ugodno rešili. V mesecu maju smo imeli pripombe na steklenice za lak od podjetja Krka Novo mesto. Prva steklenica ni bila najbolj kvalitetna. Pri tej reklamaciji je kolektiv moral znižati cene steklenic. Pripomba je bila tudi na kvaliteto penicilin steklenic. Zaradi umazanega dna, vendar smo to reklamacijo ugodno rešili.
r. r.
Strojnika Ervin in Jože se posvetujeta glede kvalitete steklenice za kavo
Četrta izmena za pregi edalke stekla
Do sedaj so delali v tovarni v štirih izmenah le delavci, zaposleni pri novi avtomatski proizvodnji. Vsi ostali — predvsem pregledalke pri avtomatski proizvodnji pa so delali normalno v treh izmenah. To delo je bilo povezano z izrednimi težavami saj so morale delati skozi vse dni, tudi ob nedeljah in praznikih. Izreden problem je bil zaradi tega, ker delajo na teh delovnih mestih predvsem poročene žene in matere z otroci, pa tudi mladina, katera si je tudi želela prostih uric, vsaj ob nedeljah. Vendar jim v večini primerov ni bilo mogoče ustreči. Po skoraj dveh letih takšnega dela se je zaradi neprestanega pritiska želja vseh pre-gledalk le uresničila. CDS je sprejel sklep, da se takoj uvede četrta izmena. Sedaj že mesec dni delamo na štiri izmene. Za realizacijo tega je bilo potrebno dodatno zaposliti še 18 novih delavk,
nekaj pa je kontrola krila z reorganizacijo dela v oddelku. Za četrto izmeno je bilo namreč potrebnih 25 pregledalk. Kolektiv ni pri tem prav nič izgubil. Doslej je bilo zaradi nedeljskega dela opravljenih vsako nedeljo o-krog 700 nadur, kar pomeni v 4 nedeljah 2800 nadur. Vse te nadure so sedaj odpadle.
Razgovarjal sem se z nekaterimi delavkami, kako so zadovoljne s tem načinom dela. V večini primerov so vse zadovoljne. Izjavljajo, da se sedaj lahko vsak teden posvetijo svoji družini, Več časa imajo za ureditev domačih zadev in še ostane nekaj časa za rekreacijo in izlete. Pravijo, da bodo nadoknadile, kar so doslej izgubile. No, redke so tiste katerim je žal za nadurnim delom. V glavnem so torej vse zadovoljne in se zahvaljujejo za razumevanje kolektiva.
Obvezno sprejemanje pripravnikov
Centralni delavski svet je na podlagi zveznega zakona sprejel poseben samoupraven akt o pripravnikih. S tem aktom so določena pripravniška mesta, število pripravnikov, način urejanja pripravniškega staža čas pripravniškega staža, način preverjanja znanja, pridobljenega v pripravniški dobi, kakor tudi razporeditev pripravnikov na delovna mesta, ki uspešno ah neuspešno izpolnjujejo pogoje in opravijo zaključni izpit.
Pripravništvo je bilo delno predhodno urejeno v starem zakonu o delovnih razmerjih in v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nov zakon pa je zahteval od delovnih organizacij, da so statut pravništva uredile natančno ter v skladu z zveznim oz. re-
publiškim zakonom, če bi ga republika sprejela.
Namen tega zakona je v prvi vrsti v tem da bi se izboljšala kvalifikacijska struktura zaposlenih, kakor tudi da bi hitreje in učinkovitejše reševali vprašanja nezaposlenosti mladih šolanih kadrov.
DOPISUJTE V STEKLARJA
Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport •
DOBILI SMO DOLGO PRIČAKOVANO IGRIŠČE
Z ženskega nogometnega turnirja na novem igrišču za Savo
ŽENSKI ROKOMETNI TURNIR
Že na lanskoletni mladinski konferenci je bil sprejet sklep, da je na j večja naloga in želja mladih da bi v naslednjem obdobju zgradili v rekreativne in tekmovalne namene v bližini tovarne športni objekt, ki naj bi služil predvsem manjšim športom, obenem pa tudi za igre otrok.
Kljub temu, da so se postavljale na tej poti od želja do izgradnje mnoge prepreke in ovire, je igrišče danes zgrajeno, za kar se mladi celotnega kolektiva zahvaljujemo za razumevanje vsem tistim, ki so k temu pripomogli.
Že prvi dnevi po izgradnji so pokazali, da igrišče ne bo nikoli prazno in da je bilo nujno potrebno.
In kaj vse bo na tem igrišču? V prvi vrsti bodo tu vadile članice RK -Steklar« in vse pionirke, nadalje moška in ženska ekipa odbojke, kasneje pa bi pričeli tudi s košarko. Igrišče je namreč tako zgrajeno, da se lahko takoj na to asfaltno ploščo postavijo dve mreži za odbojko.
V ostalem času pa bi bilo treba zadolžiti nekoga, ki bi prevzel otroke — kotalkarje, tako da bi tudi najmlajšim nudili nujno potrebno rekreativno dejavnost.
Že dalj časa hrastniški šahisti niso organizirali posebnega tekmovanja, to pa v prvi vrsti zaradi še ne urejnih organizacijskih razmer, kakor zaradi tega, ker niso vedeli, v kakšnem finančnem položaju se nahajajo. Njihova tiha
V okviru vseh obratnih in medkrajevnih tekmovanj pa bo tu tudi igrišče za mali nogomet.
Skratka — igrišče je vsestransko. Potrebno bo sestaviti samo še urnik, obenem pa se dogovoriti v zvezi s koriščenjem ostalih objektov, to je slačilnic.
Ni pa samo to dovolj. Mladi večkrat v veselju in razigranosti pozabijo da ti objekti stanejo, zato apeliramo na vse, ki bodo uporabljali to igrišče, da ga ne uničujejo, da pazijo na vse ostale objekte in nastopajo v športnem duhu, da bo igrišče dolgo služilo svojemu namenu.
Strgaršek Janez
Ženski rokometni klub »Steklar« je organiziral v nedeljo, 12. maja v okviru otvoritve novega igrišča za Savo, prve obletnice kluba in v okviru proslavljanja Tedna mladosti ženski rokmetni turnir. Na turnirju so sodelovali: Slovan iz Ljubljane, Partizan iz Brežic, ŠD »Storžič« iz Golnika in domači »Steklar«. Poleg navedenih štirih članov republiške lige
ci razdelili na tri skupine. Iz vsake skupine so se prvi štirje plasirani uvrstili v finalno skupino. Hrastnik je bil v prvi skupini skupaj z najmočnejšimi ekipami iz Slovenije in se uvrstil na četrto mesto in tako pridobil pravico
sta izven konkurence nastopili tudi dve ekipi pionirk domačega »Steklarja« ter dve moški ekipi RK »Hrastnika«.
V	lepem, vendar zelo soparnem vremenu je otvoritvena prireditev lepo uspela. Organizacija turnirja je bila odlična,, vse tekme pa je odlično vodil sodnik Bartol Janez iz Kranja.
V	okviru turnirja so bili v medsebojnih srečanjih doseženi naslednji rezultati:
Steklar — Storžič 11:5 (5:4) Slovan — Brežice 7:6 (4:5)
Storžič — Slovan 4:18 (2:9) Steklar — Brežice 5:13 (2:8) Brežice — Storžič 13:5 (7:3)
Steklar - Slovan 5:10 (3:5)
Lestvica je naslednja:
1.	SLOVAN	3	3	0	0	35:15	6
2.	BREŽICE	3	2	0	1	32:17	4
3.	STEKLAR 3		1	0	2	21:27	2
4.	STORŽIČ	3	0	0	3	13:42	0
Prvo mesto je po pričakovanjih osvojila ekipa Slovana čeprav ne tako lahko, kot smo pričakovali, saj so le s težavo dekleta Slovana premagale Brežičanke, ki so v tekmi s Slovanom pokazale vse svoje kvalitete. Obenem pa je bila to tudi najboljša tekma turnirja.
V nadaljevanju turnirja so Brežičanke z lahkoto premagale domačega Steklarja in slabo ekipo iz Golnika ter tako osvojile 4 točke, kar jim je zadostovalo za 2. mesto.
Domači »Steklar« se je dobro držal samo v dopoldanski tekmi s »Storžičem«. Ta tekma je bila obenem tudi prvenstvena. Kljub temu, da v tej tekmi ni nastopila najboljša strelka in organizatorka Mlakarjeva, so se dekleta zavedale pomembnosti tekme in po dokaj uspešni igri porazile ekipo Storžiča z rezultatom 11:5.
Najboljša je bila Gornikova, ki je sama dosegla 5 zadetkov. Pri gosteh pa je še vedno najboljša vratarka.
Domačinkam pa v popoldanskih tekmah proti razigranim Breži-čankam in superiornejšim igralkam Slovana nikakor ni šlo. Občutila se je tudi utrujenost, saj so dopoldne igrale celo tekmo, kar druge skupine niso, poleg tega pa je bilo tudi zelo soparno vreme. Videlo se je, da ekipi primanjkuje fizične vzdržljivosti. Igralke »Storžiča« so s slabo igro zasedle zadnje mesto in so v republiškem tekmovanju na zadnjem mestu.
Turnir se je tako končal v prijetnem vzdušju z željo, da se takšni turnirji še organizirajo.
Med turnirjem pa sta se pomerili tudi dve pionirski ekipi. Pionirke, katerim je komaj 13 let, so pričele resno vaditi, kar daje upanje da bomo po nekaj letih imeli ob zelo resnem in požrtvovalnem delu vodstva kluba in s (Nadaljevanje na 9. strani)
POMEMBEN ESPEH
želja je bila, da bi se tudi v tem letu udeležili vseh tistih turnirjev in jih tudi organizirali, kakor je bilo v preteklosti.
Konec meseca marca je bilo v Ljutomeru razpisano republiško prvenstvo slovenskih mest. Na ta turnir se je prijavilo 28 zelo renomiranih slovenskih ekip. Udeležene so bile najmočnejše mariborske in ljubljanske ekipe v najboljših sestavah, ker so se pač hotele uvrstiti na najboljše mesto. Turnir je bil organiziran po skupinah tako, da so se vsi udeležen-
tekmovanja v finalu.
V finalni skupini je zasedel pomembno 10 mesto, kar je doslej eden izmed največjih uspehov hrastniškega šaha. Tovarišem, ki so tekmovali na tem prvenstvu, iskreno čestitamo. Se bolj pa smo bili veseli, ko smo zvedeli in spoznali, da je bila ekipa disciplinirana in da je ves čas tekmovanja med tovariši iz Hrastnika bilo prijateljsko in tekmovalno vzdušje.
Želimo še takih uspehov.
Na sliki: rokometašice »Steklarja«
Nastop pionirk Steklarja
V okviru programa razvoja ženskega rokometa v Hrastniku je RK »Steklar« pred nedavnim organiziral šolsko prvenstvo v rokometu za pionirke.
Vodstvo kluba je na tem prvenstvu zbralo nad 20 pionirk, ki že redno trenirajo. Nekatere izmed njih se bodo že prihodnje leto zaposlile v našem kolektivu. Z izgradnjo novega rokometnega igrišča pa so dani tudi ostali pogoji, tako da lahko pričakujemo, da bodo dekleta v prihodnje dopolnile vrste članic RK »Steklarja«. Prvi rezultati, ki so sicer skromni, kažejo, da je temu tako. Pionirke so v nedeljo, 19. maja na-
stopile na Zasavskem pokalnem tekmovanju v Šmartnem pri Litiji in dosegle naslednje rezultate: Steklar : Brežice 1:4 Steklar : Šmartno 2:5 Steklar : Sevnica 3:1 Lestvica:
1.	Šmartno	3	0	0	17: 5	6
2.	Brežice	3	2	1	14: 6	4
3.	Steklar	3	1	2	6:10	2
4.	Sevnica	3	0	3	3:19	0
Na tem turnirju so bile najboljše vratarka Barovičeva, strelka štirih golov Jelčič Lili, Krežetova in Mlinaričeva pa sta dosegli po en zadetek.
Strgaršek Janez
r.v J,- H
Brodarji ob dnevu mladosti
Kakor vsako leto ob počastitvi rojstnega dne tovariša Tita in proslavi dneva mladosti, so se tudi letos v tem tednu odvijala mnoga športna tekmovanja. Tako smo tudi kajakaši organizirali v nedeljo 12. maja klubsko tekmovanje v slalomu na Savi pri mostu. Tega tekmovanja so se udeležili pionirji, mladinci ter člani našega društva. To tekmovanje je obenem tudi smotra pripravljenosti in kondicije v začetku kajakaške sezone.
Naši tekmovalci so pokazali precejšnjo sposobnost, da se lahko razvijejo v odlične tekmovalce. Seveda pa jim bomo morali nuditi več kvalitetne opreme.
Ženski rokometni turnir
(Nadaljevanje z 8. strani)
pomočjo ostalih merodajnih faktorjev v Hrastniku dober ženski rokomet. Večina teh deklet se bo v naslednjem obdobju tako zaposlila v našem podjetju. Vodstvo kluba je ugotovilo, da je potrebno pričeti z vadbo že s pionirkami in ne šele potem, ko se dekleta že zaposlijo. Upamo, da se bo tako dolgoročni program kluba tudi uresničil.
Med turnirjem pa so se pomerile tudi moške ekipe RK »Hrastnika«. Zmagala je prva ekipa z rezultatom 18:14. Najboljši na terenu je bil vsekakor vratar Niko Toplak, ki je na tej tekmi, kakor tudi na zadnjih prvenstvenih tekmah dokazal, da je trenutno v odlični formi in najboljši vratar v Hrastniku. Zanimanje za rokomet kaže, da bo potrebno v prihodnje misliti tudi na formiranje lastne moške rokometne ekipe, ki naj bi nastopala v zasavskem tekmovanju.
Z izgradnjo objekta so dane možnosti za normalen razvoj rokometa, potrebno bo zagotoviti še vsaj minimalna sredstva za redna tekmovanja in vzgojo kadrov in cilji bodo doseženi, pa tudi rezultati ne bodo izostali.
Strgaršek Janez
Še isti teden, 16. maja, pa smo prejeli Zvezno kajakaško štafeto od ljubljanskih kajakašev, kateri so prispeli v Hrastnik ob 17. uri popoldne. Nosilce Titove štafete iz Ljubljane smo sprejeli svečano, vendar brez godbe kot običajno.
Drugi dan ob 10. uri zjutraj smo mi nadaljevali pot proti Zagrebu. Imeli smo dokaj lepo vreme, katero pa nas je spremljalo le do Krškega.
V Krškem so nam tamkajšnji pionirji in mladinci priredili zelo lep sprejem. Potem pa smo odšli na večerjo in na potreben počitek.
Naslednjega dne smo imeli manj sreče z vremenom. Vso noč ie deževalo in je postalo hladno. Tudi zjutraj ob našem odhodu ni prenehalo deževati. Že tako naporna pot, preko 100 km veslanja je bila še težja zaradi dežja in vetra. Toda dolžnost nas je gnala naprej. Ob 16. uri popoldne smo morali biti v Zagrebu, kjer smo predali štafetno palico hrvaškim kajakašem.
Tako se je naše društvo s 14 člani, od tega 11 pionirji, udeležilo v Titovi štafeti.
Moramo reči še to, da smo imeli najdaljšo pot izmed vseh udeleženih klubov. Naši pionirji in mladinci so vredni pohvale, ker so to pot prevozili v določenem času.
Društvo pa se iskreno zahvaljuje vsem, ki so finančno ali materialno pripomogli k izvedbi naše klubske dolžnosti.
B. A.
Na sliki: mladinci na izletu v Bohinju
MEZDNI
Kjer nimajo urejenega in razvitega, z ekonomskimi spodbudami izdelanega sistema delitve osebnih dohodkov, tam nastanejo številni problemi. V sistemih nagrajevanja po točkah se mimo volje političnih organizacij, samoupravnih organov in pričakovanj razvijajo mezdna gibanja. Mezdnih gibanj in miselnosti nismo v celoti odpravili s tem, da smo decentralizirali samoupravljanje in uvedli EE. Če je namreč oblikovanje osebnega dohodka podobno mezdi, je razumljivo, da bo tak sistem spodbujal mezdno miselnost in gibanje. V sistemih nagrajevanja po točkah, ki so pri nas najbolj razširjeni, je glavni interes v tem: kolikšna bo startna osnova? Delavci žele tako zagotoviti glavni del dohodka kot stalno postavko, zaupajo najbolj startni osnovi, medtem ko je vse ostalo zanje le manj zanesljiv nameček. In res, kakorkoli obračamo in poimenujemo osebni dohodek in vsakogar popravljamo, če reče, da bi imel rad večjo plačo, da ne gre za plačo, nismo z besedami, z drugačnim noimenovanjem ničesar spremenili, Snremeniti ie notreb-no samo vsebino, z drugačno delitvijo in oblikovanjem osebnega dohodka spremeniti interes delavca. Dokazati, kako samo trošenje fizičnih in umskih energij ni edina postavka dohodka. On sam ie del združenih nroizvajalcev. Njegov osebni dohodek se veča nred-vsem z naihnli ootimalnim sorazmerjem med živim in onredmete-nim delom. Preraščanje proizvajalca v unravlialca je izredno pomemben proces, ki ga Da ni mogoče oosneševati z besedami, temveč s tako obliko gosoodarienia. prikazovanja ekonomskih dejavnikov. da bo sam proizvajalec začutil. ne da lahko postane UDrav-lialec. temveč da ie v njegovem življenjskem interesu, da to čim-prej postane.
V čem so problemi in težave preraščanja? če imamo v podjetju uveden sistem nagrajevanja po točkah, tudi če še dodamo, da je to sistem na osnovi analitične ocene delovnih mest, je kljub našim družbenim odnosom pri njem zaslediti občutek mezdne miselnosti. Zakaj? Če smo proizvajalčevo delovno mesto ali kvalifikacijo ovrednotili s 300 točkami in je kalkulativna vrednost točke 100 dinarjev, bi to lahko prikazali tudi enostavneje in bi zapisali, da je njegov delovni prispevek ovrednoten s 30.000 dinarjev. Tega se pogosto bojimo zapisati, ker bi to preočitno dišalo po mezdah, zato dinarje spremenimo v točke, da bi jih ob koncu meseca spet prikazali — kot je edino možno — v dinarjih.
Drugačni interesi in tudi miselnost se lahko razvija po mojem mnenju le tako, da proizvajalcu prikažemo: jasno, nedvoumno, številčno — kateri dejavniki mimo njegovega dela še pomembno vplivajo na dohodek. In prav te dejavnike pogosto ne zasledujemo, zato se ni čuditi, zakaj samoupravljanje ne napreduje, kot bi želeli.
Ta problem bom še namenoma zaostril, da bi prikazal nevzdrž-nost takšne prakse. Tudi če ne bi imeli samoupravljanja, ekonomskih enot, bi v večjih podjetjih
OSTANKI
nujno morali spremljati stroškovna mesta, stroške, kajti le ob njihovem spremljanju je mogoče ugotoviti, na kateri fazi je proizvodnja zelo draga, kje je naprej potrebno odpraviti slabosti, da bi stroške zmanjšali. Toda to, kar bi kot dobri gospodarji morali, tega kot samoupravi j alci ne delamo. Proizvajalci se pogosto prehitro zadovoljijo z odgovorom iz »uprave«. Tolči se je treba ob konkretnih problemih, ne pa zgolj očitati »upravi«, kako je birokratska in ne razume samoupravljanja.
Če torej v samem mehanizmu upravljanja, oblikovanja in delitve dohodkov prevladujejo mezdne osnove, potem je potrebno te osnove spremeniti. Kajti mezdne osnove bodo, pa če bi mi to hoteli ali ne, vlekle za sabo tudi mezdno miselnost, jo ohranjale. Zato bi kazalo temeljito razmisliti o tem, ali bi moral biti osebni dohodek proizvajalca v podjetju sestavljen iz dveh delov? Iz osnove, iz dogovorjene postavke za njegovo delovno mesto, prekoračenja normativa in iz prigospodarjenega dobička. Ta prigospodarjeni del, prihranek, dobiček pa bi moral biti vsaj razviden, tudi razčlenjen, da bi bilo slednjemu delavcu jasno, zaradi česa tak ali drugačen gibljivi del, ali tudi izgube. S tem bi delavci hitro začutili, da ni vse odvisno zgolj od njihovega delovnega mesta, niti ne od same začetne osnove, normativov, temveč tudi od tovarišev, od dobrih rešitev, izboljšav, skratka, tudi od dejavnikov, ki so izven delovnega mesta. Tako bi se njegov ekonomski interes nujno širil z delovnega mesta, delovno okolje, ekonomsko enoto in podjetje. S tem seveda ne mislim, da so vsi problemi samoupravljanja rešeni, toda dana je večja možnost, spodbuda, naraščal bo interes za boljše gospodarjenje in samoupravljanje. Strokovnost, dobro vodenje, pravilno ukrepanje bo prihajalo bolj do izraza.
»Ali VESTE?«
—	da je skupščina Socialistične republike Slovenije sestavila svoj predlog za izpopolnitev sistema zdravstvenega zavarovanja in varstva, ki se v mnogočem razlikuje od zveznega sistema.
—	da je naravni prirastek prebivalstva od leta 1964, ko je znašal 12.757 ljudi narasel v letu 1966 na 15.692 ljudi — le tako naprej !
—	da je gostota prebivalstva v letu 1967 na 1 km2 83,2 ljudi.
—	da je povprečna starost umrlih v letu 1966 za moške 58.7 let, za ženske 66,7 let — kdo je odpornejši?
—	da je po. vzrokih smrti v Sloveniji na 100.000 prebivalcev umrljivost naj večja zaradi bolezni srca in ožilja — 227 ljudi, a za ne-oplazmo 150 ljudi, za živčne bolezni 122 ljudi, tuberkulozo 16 ljudi.
—	da je incidenca najpogostejših obolenj v ambulantah na 1000 prebivalcev v letu 1966 za infekcijo dihal 179,82 ljudi, poškodb 169 ljudi.
Dragi tovariš urednik!
Po dolgem času se vam zopet oglašam z nekaj vrsticami in se vam najlepše zahvaljujem za list »Steklar«, katerega redno dobivam in ga zelo rad preberem od prve do zadnje vrstice. Tudi mene veseli in sem ponosen na to, da naš kolektiv tako lepo napreduje, čeprav imate tudi nekaj težav s prodajo.
Za praznik dela čestitam vsem članom kolektiva Steklarne Hrastnik, vsem zaposlenim v zmesarni in uredništvu časopis^, z željo, da bi v prijetnem vzdušju praznovali 1. maj.
Vas tovariško pozdravlja
Stopinšek Silvo, V. P. 5812/4 VE-1, Đorđe Petrov, Makedonija
Dragi Silvo!
Hvala ti za tvoje pismo. Se posebno se ti zahvaljujem za čestitko, ki si nam jo poslal za praznik dela 1. maj. Upam, da ste ta praznik tudi vi vojaki praznovali v veselju in zadovoljstvu.
Te pozdravlja urednik
Dragi urednik!
Sporočam ti da se nahajam na služenju vojaškega roka v Sarajevu. Torej precej daleč od do-
Prišli v podjetje
Tošič Milka, odnašalka, Kurent Jožica, odnašalka; Zupan Frančiška, pom. delavka v bru-silnici; Aškerc Jožica, pom. delavka v brusilnici; Centrih Alojz, pobiralec črepinj; Marinc Brigita, odnašalka; Dolšek Zofija, kontrolor stekla; Tržan Zlatka, kontrolor stekla; Hohkraut Marjana, odnašalka; Starina Olga, odnašalka; Stradar Marta, pom. delavka; Vovčko Ivan, pomožni ključavničar; Tomažin Jože od-našalec; Starina Olga, odnašalka; Potočnik Blaž, nosač stekla; Malenšek Jožefa, čistilka tovarniških prostorov; Strgaršek Jožica, odnašalka; Lamovšek Hedvika, čistilka pisarn; Plevel Terezija, čistilka kopalnice; Potisek Rudi, predstiskalec MDR; Mastnak Martina, čistilka kopalnice; Hrib-šek Ljudmila, čistilka kopalnice.
Odšli iz podjetja
Na lastno željo
Škrbine Peter, pobiralec črepinj; Kotnik Marija, pom. delavka v brusilnici; Rogelj Zofija, iz-pihalka; Remar Erika, odnašalka; Bervar Frančiška, odnašalka.
Upokojen
Trinkar Adolf, brigadir RDBO opal,
mačega kraja. Vem, da ni lepo, ker se oglašam šele sedaj, po 13 mesecih. Verjetno je temu krivo to, da mi redno pošiljate Steklarja, zato nisem čutil potrebe po pisanju. Časopis zelo rad prečitam, ker iz njega izvem vse kar je novega v kolektivu in kako poslujete. Pri vašem nadaljnjem delu vam želim še obilo delovnih uspehov. Vsem članom kolektiva pa čestitam k delavskemu prazniku 1. maju z željo, da bi ga kar naj-lepše praznovali. Posebno pa pozdravljam brigadirja Smodič Julija.
Brglez Edvard V. P. 2917/9 VE-9 Sarajevo
Dragi Edo!
Nič se ne hudujem na tebe, ker si mi pisal šele sedaj po 13 mesecih. Srbski pregovor pravi : Bolje ikad nego nikad! Tako sem si mislil tudi jaz, ko sem prebiral tvoje pismo, za katerega se ti lepo zahvaljujem. Vidiš, samo nekaj mesecev nas še loči, potem se boš pa ponovno vključil v delo, katerega si pred nastopom v JLA opravljal. Hvala ti za prvomajske čestitke, tudi jaz ti jih vračam čeprav nekoliko pozneje.
Te pozdravlja urednik
Odšli v JLA
Sošter Ivan, krogličar; Žužman Anton, menjalec modelov; Peklar Martin, izpihalec; Mihoci Ivan, menjalec modelov; Škorjanc Marjan, brusilec; Tratar Rudolf, pobiralec črepinj.
Umrl
Hercog Branko, steklarskhi pomočnik.
Prirastek v družini
Cizej Marjan, sina; Klepej Jože, sina; Žižek Frančiška, sina; Pušnik Marija I., sina; Germad-nik Edvard, hčerko.
Poročili so se:
Durmiševič Abdulah, delavec težak; Plahuta Jožica, uslužbenka — VRESK; Radej Lidija uslužbenka - ALTENBERGER; Zemljak Angela, kontrolor stekla — RAJIČ; Doberšek Magda, kontrolor stekla — PODMENIK; Vrtačnik Jože, nabiralec stekla in Remar Erika, odnašalka; Levstik Nada, izpihalka - ZUPANČIČ; Šmid Jožefa II., kontrolor stekla, in Brilej Karl, upravljalec avtomata; Pufler Marija, brusilka, in Vidmar Milan, steklarski pwmoè-nik,
Dragi urednik!
Tudi jaz sem se odločil, da se vam oglasim s par vrsticami. Ker me zelo zanima kako poteka delo v Steklarni, vas prosim, če bi mi pošiljali list »Steklar«. V Bi-haču, kjer sedaj služim kadrovski rok, je zelo lepo, tudi hudo mi ni preveč. Priznati moram, da zelo pogrešam svoje sodelavce, s katerimi sem skupaj delal. Upam tudi, da mi bo čas v JLA hitro potekel in da se bomo kmalu videli v Hrastniku.
Vsem članom in članicam kolektiva čestitam k 1. maju, dnevu proletarcev vsega sveta z željo, da bi ga lepo praznovali. Posebno pa pozdravlja brigado Zaletela Vilija.
Kostanjšek Stane V. P. 1639/3 Bihač — Bosna
Dragi Stane!
Lepo od tebe, da si se tako hitro odločil in mi pisal. Hvala ti za pozdrave in prvomajsko čestitko. Časopis ti bom redno pošiljal. Upam, da te bo seznanjal z delom, uspehi ter težavami, s kate-
V mesecu maju smo se poslovili od dolgoletnega sodelavca, steklarskega mojstra tov. Trinker Adija, roj. 12. aprila 1913. leta v Zagorju ob Savi. Po končani osnovni šoli se je 6. 7. 1925. leta zaposlil kot odnašalec stekla, v zagorski tovarni je kot vajenec steklarske stroke obiskoval tri leta obrtno šolo. V tem času je delal pri še sedaj živečem steklarskem mojstru Kolmanu Ivanu. Po ustavitvi dela v steklarni Zagorje
leta 1928 in po 6 mesečni stavki se je Adi zaposlil v hrastniški steklarni. Tu je delal do 17. 8. 1939, nakar je odšel na delo v steklarno Oberdorf — Avstrija. Ko smo Adija vprašali zakaj je leta 1939 odšel v Avstrijo nam je povedal, da je njegov oče bil avstrijski državljan in kot takemu je takratni lastnik Abel odpovedal delovno razmerje.
Po končani drugi svetovni vojni pa se je tov. Trinker takoj vrnil v Hrastnik in se 12. 11. 1945 že zopet zaposlil pri našem podjetju. Ker je bil avstrijski državljan, čeprav rojen v Zagorju, je vložil prošnjo za naše državljan-
rimi se bo naš kolektiv srečeval v bodoče. Ti pa se še kaj oglasi!
Te pozdravlja urednik
Tovariš urednik!
Bil sem eden od tistih, ki so se oglasili v našem listu »Steklar« in v njem izrazil željo da bi mi ga redno pošiljali. Hvala vam, ker ste moji želji takoj ustregli. Časopis dobivam redno, nudi mi prijetno branje in spoznavanje dogodkov v tovarni. Tako se mi zdi, da sem mnogo bolj povezan z vami. Tovariš urednik! Ob tej priliki bi se vam rad zahvalil za vašo pozornost!
Zahvaljujem se tudi za pozdrave naših rokometašev, katerim želim še veliko uspehov v nadaljnjem tekmovanju.
Tovariški pozdrav od Ržek Jožeta
Dragi Jože!
No, vidiš, počasi se vživljaš v vojaško življenje in ne bo dolge, pa boš zopet med nami. Hvala ti za pozdrave in oglasi se še kaj.
Te pozdravlja urednik
stvo. Ta prošnja je bila leta 1954 ugodno rešena. Čeprav je imel številno družino in s tem tudi veliko obveznost že danes vsi njegovi otroci delajo kot dobri steklarski strokovnjaki. On sam je s svojo prehojeno potjo lahko zadovoljen, z njegovim delom pa smo zadovoljni tudi mi, saj je bil Adi kot steklarski mojster izredno dober. Izučil je veliko število odličnih mladih steklarjev, pa tudi na športnem področju je veliko napravil, zato mu sedaj, ko odhaja v zaslužen pokoj želimo, da bi zdrav in vesel ostal v krogu svojih dragih še mnogo srečnih let. Tej želji se pridružujejo tudi vsi njegovi sodelavci iz notranjega obrata.
INVALIDSKO
UPOKOJEN
15.	4. 1968 je bil invalidsko upokojen tov. Zebec Peter, rojen 1.
11.	1938 v vasi Plemenčina — Varaždin.
V našem podjetju se je zaposlil kot transportni delavec 3. 7. 1958. Po odsluženju kadrovskega roka pa je bil premeščen za nosača stekla v brusilnico. Zahrbtna bolezen pa mu ne dovoli, da bi med nami ostal dalj časa, saj je bil zelo mlad upokojen. Kot delavec je bil vesten, vsa dela je opravljal z veseljem, poznalo pa se je, da ga bolezen pri njegovih naporih ovira. Težko nam je bilo, ko smo se od njega poslavljali. Takoj po upokojitvi je odšel k svoji materi v Varaždin. Tovarišu Petru iz srca želimo, da bi se mu zdravje čimprej izboljšalo.
Uredništvo
ZANIMALO VAS BO
ODŠEL V POKOJ
Milijarde v plamenih - pozor
Prosta sobota se šteje v dopust
150. člen TZDR določa »če vpelje delovna skupnost 5-dnevni delovni teden, se za 6. dan glede uveljavljanja pravic iz dela (letni dopust, otroški dodatek in drugo), šteje kot da bi ga bil delavec prebil na delu«. Prosta sobota pomeni torej glede uveljavitve določenih pravic delovni dan. Ker se trajanje letnega dopusta odreja v delovnih dnevih a prosta sobota se šteje delovni dan, se tudi ta vračuna v letni odmor.
To pojasnilo je povsem jasno za primere, kadar gre za take oblike 42-urnega delovnega tednika, ker so proste sobote ali ponedeljki v vsakem tednu. V kolikor pa gre za proste dneve, ki ne sovpadajo na soboto in nedeljo temveč na delovne dneve v teku tedna, se v takih primerih, v kolikor delavec vzame letni dopust, Štejejo v letni dopust od dneva, ko bi moral začeti delati vsak delovni dan razen nedelje pa čeprav bi bil po izmeni v teku prihodnjega tedna prost ker je prosta njegova izmena. Če pa vzame Samo toliko delovnih dni letnega dopusta kot mora njegova delovna izmena delati in ji nato pripada tedenski počitek, mora delavec, ki je koristil letni dopust, priti na delo. Da pa pri tem ne bi nrišlo do nezaželjenih nesoglasij, je potrebno organizacijo letnega dopusta urediti tako, da bo sovpadala na tedenske izmene.
Slovo od člana kolektiva
V ponedeljek, dne 20. 5. 1968 nas je presunila tragična vest, da se je 19. 5. 1968 smrtno ponesrečil član našega kolektiva Branko Hercog, steklar pihač, rojen 29.
11.	1940, V steklarni se je zaposlil 7. 9. 1959. Težko je slovo od mladega človeka, saj Branku ni bilo niti 28 let, ko smo ga za vedno položili v prerani grob na dol-
skem pokopališču. Tako so čutili tudi njegovi mladi sodelavci, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu. Na žalost pa se ni našel nihče ki bi ob preranem grobu spregovoril nekaj poslovilnih besed mlademu steklarju.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in sina izreka uredništvo »Steklarja« žalujoči družini iskreno sožalje.
Tudi v našem podjetju imamo opraviti s snovmi, ki so vnetljive in bi kakršnakoli neopreznost lahko povzročila znatno materialno škodo.
Katastrofalni požari, ki so se vrstili po Jugoslaviji, so pritegnili pozornost vse naše javnosti, kakor tudi predstavniških in u-pravnih organov. V Sloveniji smo imeli leta 1965 na j več ji požar v Neverkah s škodo 40 milijonov starih dinarjev. Leta 1966 je bil
Tovariša Sihur Antona pozna ves kolektiv. Ni dolgo od tega, kar je odšel v zaslužen pokoj. Ne poznamo ga samo v steklarni, po-
samo en katastrofalen požar s škodo 400 milijonov starih dinarjev, ko je gorelo v usnjarni v Šoštanju. Leta 1967 pa smo imeli kar 6 požarov večjega obsega: — požar v skladišču luke Koper s škodo 90 miljonov S-din, požar v skladišču LTH Škofja Loka s škodo 500 milijonov S-din, požar v parketarni Verd na Vrhniki s škodo 120 milijonov S-din, požar v Mariborski tekstilni tovarni s
znajo ga vsi hrastničani kot navdušenega in vztrajnega gobarja in kot ljubitelja planin in narave. Če ga iščemo doma, ga sigurno ne bomo našli. Da le malo posije sonce že ga najdemo na Kalu, v Gorah ali na Kopitniku. V gozdu ima kar svoja mesta (Stante) za gobe, da vedno med prvimi prinese gobe in je tudi med zadnjimi, ki še najdejo gobe.
V letošnjem maju se mu je nasmehnila izredna sreča — našel je kar 1,60 kg težkega golobaja. Še sam ni mogel verjeti, da zrastejo tako težke gobe. Pravi, da že dolga leta išče in nabira gobe, vendar se mu kaj takšnega še ni primerilo. Da boste verjeli, ga je naš urednik ujel na trak v trenutku. ko se je pripravljal, da gobo razreže.
Tovarišu Tonetu želimo pri iskanju gob še mnogo sreče.
Rigo
škodo 20 milijonov S-din, požar v skladišču Tehnike v Ljubljani s škodo 60 milijonov S-din, požar kmetijskega kombinata Žalec s škodo 70 milijonov S-din. Število požarov je sicer od leta 1965 do leta 1967 padlo, vendar pa se je požarna škoda povečala za trikrat, To pa je le škoda, ki je nastala neposredno medtem ko je dejanska škoda še mnogo večja zaradi izpada proizvodnje, odpusta delavcev itd. Po izračunih smo imeli v letu 1967 v Sloveniji 196 milijonov N-din škode. Poleg požarne varnosti je bilo v zvezi s požari v letu 1966 17 smrtnih žrtev in 103 poškodovanih ljudi, lani pa 13 smrtnih žrtev in 93 poškodovanih ljudi.
Večino požarov — 76 odstotkov povzročijo ljudje zaradi nepazljivosti, malomarnosti, opuščanja preventivnih ukrepov in je samo ena četrtina požarov takih, ki bi se jih zelo težko preprečilo.
Tako stanje zahteva tudi od naših članov, delovne skupnosti in samoupravnih organov kakor služb, da posvetijo posebno pozornost preventiv proti požaru, da večkrat izvršijo preventivne preglede objektov in snovi, da so strokovno usposobljeni za takojšnjo pogasitev požara, da so gasilne naprave, orodje in oprema kakovostna in na mestu itd.
Ni dolgo tega, ko smo v posameznih enotah preizkusili kakovost gasilnih naprav in strokovnost uporabljanja ter smo pri tem ugotovili, da bi nastajajoči požar v nekaterih primerih težko pogasili.
ZAKAJ
TAKO?
Pogrebu pokojnega tov. Hercog Branka je prisostvovalo veliko članov našega kolektiva, predvsem njegovi najožji sodelavci ter skoraj vsi bivši sošolci. Navada je, da pri vsakem pogrebu, posebno če umre član našega kolektiva, kdo ob odprtem grobu spregovori poslovilne besede ali pa da je navzoča vsaj zastava sindikalne podružnice.
Veliko prisotnih na pogrebu je to tudi pričakovalo. Toda vsi smo bili neljubo presenečeni ob taki skoposti, če to tako imenujemo. Smatramo, da si je kot član kolektiva in kot vzoren ter kvaliteten delavec — steklar zaslužil to tudi naš prijatelj Branko, pa čeprav je bil pogreb versko obarvan.
Na koncu teh stavkov se nam zopet vsiljuje vprašanje iz naslova: Zakaj tako, tovariši ? !
Sodelavci ter njegovi bivši sošolci iz Rogaške Slatine
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega BRANKOTA HERCOG, se vsi globoko prizadeti iskreno zahvaljujemo kolektivu Steklarne za izkazano sožalje, za poklonjene vence, kolektivu, sindikalni podružnici, delavnici »Zupančič«, pokojnikovim šolskim tovarišem, posebno še godbi kot pevskemu zboru Svobode II za izvajanje žalostink pri žalni svečanosti. Prav tako smo hvaležni vsem steklarjem kot občanom Hrastnika, ki so pokojniku izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Adela, sinček Tomažek, oče in mama Hercog ter družina Zupančič
Na sliki: že dolgo zaželjeni rezalni stroj za rezanje štirioglatih razsvet-Ijavnih teles in akvarijev, izdelali So ga v naši ključavničarski delavnici, na pobudo direktorja, ki je to nalogo zaupal tov. Podlunšek Adiju. Takšen stroj je bil nujno potreben za rezanje predvsem amerikanskih razsvetljavnih teles. Stroj je izdelan tako, ga gre rezalni gorilec vedno v enaki razdalji od steklenega telesa. S tem načinom rezanja se je lom zmanjšal na minimum. Stroj za rezanje je popolnoma uspel, njegovemu konstruktorju tov. Adiju pa k uspehu iskreno čestitamo.
Upokojeni steklar - vneti gobar
Nagradna križanka
SESTAVIL
K.DREMEL
ŽIRAFI
SORODNA
ŽIVAL
vuv	IVAN
/;\	DONČEVIĆ
V	
OBRTNIK, KI DELA PONOČI
NAJVEČJI POLOTOK NA SVETU
GRŠKI
BOG
VETROV
NAVDU-
ŠENJE
KEM.ZNAK ZA ŽVEPLO
MESTO V ASTURIJI
ŠPORTNI
KLUB
IME
SLIKARJA
ŠUBICA
ZAJC
IVAN
NAJBOLJ
RAZŠIRJENA
RASTLINA
PROSJAK
ESTRADA
DEL
TELESA
CLAN,
IKONCIN
KRAJ NA PRIMORSKEM
KRAJ PRI BEOGRADU
TEŽA,
EMBALAŽE
TRETJI
MESEC
DRŽAVA V ZDA
MESTO V ITALIJI OB JADRANU
GORSKO ZDRAVILIŠČE V ŠVICI
STANE
SEVER
SKRĆITEV
MIŠICE
MOŠKO
IME
STARO
GRŠKO
MESTO
ZENSKO
IME
C SEPE)
VELIKO JEZERO V SOVJETSKI ZVEZI
PLOSKOVNE MERE
HIMALAJSKA KOZA
TRAVNATA
JUŽNO-
AMERIŠKA
STEPA
PRITOK SAVE PRI MEDVODAH
ZNAMKA ITALI J. KAMIONOV
RUSKO
ŽENSKO
IME
KAJNOV
BRAT
DELAVSKI
SVET
STOJA,
LEGA
LOUIS
ARMSTRONG
KOVINSKI
TLAKOMER
ZNAN GOST. LOKAL V LJUBLJANI
AFRIŠKI
LEOPARD
MERA ZA PAPIR
ŠIVANKA
OSUARIJ,
KOSTNICA
IME
FILMSKE
IGRALKE
COLLINS
POJEM IZ GEOMETRIJE
PISMENO
POTRDILO
REKA V PA' KISTANU
DRUŽBENI
RAZRED
KAZALNI
ZAIMEK
DOMAČA
ŽIVAL
JAPONSKI
.BISMARCK'
HIROBUM!
OZNAKA ZA NEZNANCA
TUJE ŽENSKO IME
GLAD
GRŠKA
ČRKA
VINORODNI PREDEL V SLOVENIJI
NORVEŠKI
PARLAMENT
RDEČA
POLJSKA
CVETICA
KROŽNA POT RAKETE V VESOLJU
PRVA
ŽENSKA
ETIOPSKI
PLEMIČ
GRAZIA
DELEDDA
IME DVEH DRŽAV V AZIJI
GRŠKA
ČRKA
DECI-
LITER
VELIKI
GLASBENI
ANSAMBEL
KEM.ZNAK ZA RADIJ
SOVJETSKI
OBRAMBNI
MINISTER
ŠPANSKA
METROPOLA
KEM.7NAK ZA DUŠIK
MORSKA
PENA
PRITOK
AZOVSKEGA
MORJA
SKUPNO
ŠTEVILO
NATISNJENIH
IZVODOV
BULJBA
Za pravilno rešitev gornje križanke razpisujemo 5 nagrad:
1.	nagrada: 20 din
2.	nagrada: 15 din
3.	do 5. nagrada: po 10 din. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Hrastnik. Na pismeni ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upo-
Dne 15. 5. 1968 so se v zgodnjih jutranjih urah začele med člani kolektiva širiti govorice, da je Steklarna Hrastnik imela nočne obiskovalce, nočne kupce, itd. Po raziskavi se jé še istega dne, zlasti pa naslednjega dne ugotovilo, da se je v Steklarni Hrastnik pripravljala drzna tatvina, ki sta jo pripravljala po sedanjih ugotovitvah član delovne skupnosti Steklarne Hrastnik Prah Stane in član delovne skupnosti Sijaja Hrastnik Novak Ludvik. Ugotovitev je objavilo tudi dnevno časopisje »Delo«. Iz ugotovljenih dejstev izhaja, da je Prah Stane v Steklarni Hrastnik pripravil več kartonov, v katerih so bili žigosani kozarci 2 del in razs veti javna telesa in jih je preko potoka pod
števali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka, 20. junija opoldne.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko v prejšnjem »STEKLARJU« smo do roka prejeli rekordno število rešitev: 122. Žreb je razdelil nagrade takole :
objektom Steklarne prinesel k glavni cesti. Nekako ob 12.30 uri je po cesti navzdol pripeljal Novak Ludvik. V dolnjem delu ceste je obrnil ter nato vozilo ustavil ob naloženih kartonih. Ko je odprl vrata svojega vozila in hotel naložiti kartone, je začul glas, ki ga je opozoril, da nekaj krade. Tega se je tako prestrašil, da je pustil kartone na mestu in pobegnil z avtomobilom. Čeprav stanje ni bilo razčiščeno, so organi varnosti uganko razvozi j ali in predrzna tatvina je bila odkrita. U-poštevajoč vrednost z družbenimi obveznostmi je vrednost pripravljenih steklenih izdelkov znašala
865,00	N-din.
1. nagrada 20 din: Zagorc Romana, 2. nagrada 15 din: Smodič Bojan, 3. do 5. nagrada po 10 din: Tacer Franc, Barič Alojz, Knez Ljuba.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: praznik dela, trop, ravnik, prikolica, andante, strateg, psi, Toni, roža, Kane,
In kaj je storiti sedaj? Prah Stane je delovni invalid razporejen na lažje delo z dobrim mesečnim osebnim dohodkom, poleg tega pa še prejema razliko od socialnega zavarovanja zaradi razporeditve na drugo mesto. Novak Ludvik pa je zaposlen v Sijaju Hrastnik, s katerim ima naše podjetje pomembne gospodarske odnose. Zlasti pa je treba upoštevati, da kolektiv Steklarne dela take proizvode, ki se kompleti raj o s proizvodi Sijaja Hrastnik. Svojo besedo bo spregovorilo sodišče in seveda tudi disciplinska komisija pri podjetju. Zaradi opisanih okolnosti krivde ne bo težko dokazati, težje pa bo dati kakršnokoli opravičilo in zagovor, ker tatvina ni bila izvršena ni-
Rezka, Evropa, PO, AT, Vrba, center, Nemo, Igor, Ka, osebek, mera, jopica, tvarina. A J, V, opora, El, ser, jata, kangla, ona, krt, Ontario, Gorazd, GO, sarkast, leader, urin, Robert, vigvam, preja, dna, AA, Učka, kačar.
(D. K.)
komur drugemu kot lastnim tovarišem — sodelavcem, ki se s svojim delom trudijo, da tako Prah Stane, kakor Novak Ludvik prejemata sorazmerno dobre osebne dohodke.
W'
Čitajte
nase
glasilo
POSEBNA PREDRZNOST